POJEM VMESNE SODBE Z RAZMEJITVIJO DO PREJUDICIALNEGA VPRAŠANJA IN ANALIZA SODNE PRAKSE. Magistrsko delo

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "POJEM VMESNE SODBE Z RAZMEJITVIJO DO PREJUDICIALNEGA VPRAŠANJA IN ANALIZA SODNE PRAKSE. Magistrsko delo"

Transkripcija

1 POJEM VMESNE SODBE Z RAZMEJITVIJO DO PREJUDICIALNEGA VPRAŠANJA IN ANALIZA SODNE PRAKSE Magistrsko delo Avgust, 2017 Rebeka Žirovnik

2 POJEM VMESNE SODBE Z RAZMEJITVIJO DO PREJUDICIALNEGA VPRAŠANJA IN ANALIZA SODNE PRAKSE Magistrsko delo Kandidatka: Rebeka Žirovnik Mentorica: red. prof. dr. Vesna Rijavec Somentorica: doc. dr. Tjaša Ivanc Avgust, 2017

3 ZAHVALA

4 KAZALO SEZNAM OKRAJŠAV POVZETEK ABSTRACT III IV V 1. UVOD OPREDELITEV PROBLEMA CILJI IN TEZE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE UPORABLJENE ZNANSTVENO RAZISKOVALNE METODE 3 2. TOŽBA POJEM VRSTE TOŽB 5 3. PREJUDICIALNO ALI PREDHODNO VPRAŠANJE 7 4. UGOTOVITVENA TOŽBA UGOTOVITVENI ZAHTEVEK VMESNI UGOTOVITVENI ZAHTEVEK RAZVOJ UVELJAVLJANJA VMESNEGA UGOTOVITVENEGA ZAHTEVKA NASPROTNA TOŽBA POJEM NASPROTNA UGOTOVITVENA TOŽBA SODBA POJEM SODBE VRSTE SODB VMESNA SODBA POJEM VSEBINA PRAVNOMOČNOST VMESNE SODBE VEZANOST NA VMESNO SODBO 38 I

5 8. RAZMERJE MED REŠITVIJO PREDHODNEGA (PREJUDICIALNEGA) VPRAŠANJA IN VSEBINSKO (MERITORNO) ODLOČITVIJO O TEMELJU ZAHTEVKA VRSTE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PREDPOSTAVKE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI NEDOPUSTNO RAVNANJE ODGOVORNOST/KRIVDA VZROČNA ZVEZA ŠKODA TEMELJ TOŽBENEGA ZAHTEVKA IN PREJUDICIALNO RAZMERJE ANALIZA NOVEJŠE SODNE PRAKSE ZAKLJUČEK 53 LITERATURA IN VIRI 54 II

6 SEZNAM OKRAJŠAV GURS OZ VDSS VS RS VSL VSM ZGD ZPP ZVEtL ZZZDR KPPN ZDSS-1 Geodetska uprava Republike Slovenije Obligacijski zakonik Višje delovno in socialno sodišče Vrhovno sodišče Republike Slovenije Višje sodišče v Ljubljani Višje sodišče v Mariboru Zakon o gospodarskih družbah Zakon o pravdnem postopku Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Kolektivna pogodba za poklicne novinarje Zakon o delovnih in socialnih sodiščih III

7 POVZETEK Kadar sodišče odloča o dajatvenem ali oblikovalnem zahtevku mora najprej razčistiti, ali obstoji pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari. To stori s postavitvijo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje obstoja ali neobstoja neke pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Od rešitve predhodnega vprašanja je odvisna odločitev v glavni stvari. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Pravni učinek ima samo v konkretni pravdi. Sodišče svoje stališče oziroma odločitev o predhodnem vprašanju navede v obrazložitvi sodbe. To pomeni, da je brez učinka pravnomočnosti, saj pravnomočen postane le izrek sodbe. Zato ne veže strank in sodišča v morebitni kasnejši pravdi glede drugih zahtevkov iz istega pravdnega razmerja. V interesu strank pa je lahko, da se obstoj prejudicialnega pravnega razmerja ne reši le z učinkom v konkretni pravdi, ampak z učinkom pravnomočnosti. Tako bi odločitev o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz tega razmerja. Kadar je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno, lahko tožnik uveljavlja s tožbo poleg obstoječega tudi nov tožbeni zahtevek. Z njim zahteva ugotovitev, da tako razmerje obstaja ali ne obstaja. Temu zahtevku pravimo vmesni ugotovitveni zahtevek. Namen tega je strankam omogočiti, da dosežejo, da sodišče tudi o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja odloči v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti. Toženec lahko, isti učinek doseže z ustrezno nasprotno tožbo. Ključne besede: predhodno vprašanje, prejudicialno vprašanje, vmesna sodba, vmesni ugotovitveni zahtevek UDK: (043.3) IV

8 ABSTRACT When a court decides on a claim or actions for performance, it must first clarify whether there is a legal relationship on which the decision in the main proceedings depends. This is done by asking a preliminary question. The preliminary question is a matter of the existence or absence of any right or legal relationship on which the decision on the claim is dependent. The decision in the main proceedings depends on the solution of the preliminary question. When the decision of the court depends on the preliminary resolution of the question whether there is any right or legal relationship (preliminary question) but this has not yet been decided by the court or any other competent body, the court can decide on it unless otherwise stipulated by special regulations. It only has legal effect in a concrete dispute. The Court shall state its position or decision on the preliminary question in the reasoning of the judgment. This means that it lacks the effect of finality as only the operative part of the judgment becomes final. Therefore, it does not bind the parties and the courts in any subsequent litigation regarding other claims arising from the same legal relationship. It might be in the interests of the parties that the existence of a prejudicial legal relationship is solved not only with effect in the concrete dispute, but also with the effect of legal finality. In this way, the decision on the existence of a prejudicial legal relationship would also be binding in any subsequent judgments concerning other claims from this relationship. Where a decision on a dispute depends on whether or not there is any legal relationship which has become disputed between the litigation, the plaintiff may with this action assert also the new claim in addition to the existing one. Therewith the judicial finding is sought whether such a relationship exists or does not exist. This request is called an intermediate declaratory claim. The purpose of this is to enable the parties to reach a conclusion that the court also decides on the existence of a prejudicial legal relationship in the operative part of the judgment with the effect of finality. The defendant can achieve the same effect by an appropriate counterclaim. Key words: preliminary question, prejudicial question, intermediate judgement, intermediate declaratory claim UDK: (043.3) V

9 1. UVOD 1.1 Opredelitev problema S sodbo sodišče odloči o utemeljenosti oz. neutemeljenosti tožbenega zahtevka, torej tožnikovega zahtevka, naj mu sodišče proti tožencu prizna pravno varstvo določene vsebine. 1 Tožnik ima velikokrat interes, ne le, da se tožencu naloži kakšna dajatev, spolnitev ali opustitev ali oblikuje kakšno razmerje, ampak tudi, da se pravnomočno ugotovi obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je v celoti ali deloma odvisna odločitev o glavni stvari. Z drugimi besedami, da doseže pravnomočno ugotovitev rešitve predhodnega vprašanja. Vmesna sodba je sodba o kvalitativnem delu tožbenega zahtevka, s katero sodišče odloči o temelju, torej o pravni podlagi tožbenega zahtevka oziroma o utemeljenosti konkretnega zahtevka, ki ga sicer vsebuje končna sodba. Kadar izda sodišče vmesno sodbo, počaka z obravnavanjem o višini tožbenega zahtevka, dokler ne postane vmesna sodba pravnomočna (drugi odstavek 315. člen ZPP 2 ). Gre za dejanski zastoj v postopku. 3 Večkrat pa s sodbo ali celo z vmesno sodbo ni mogoče odločiti o postavljenem ugotovitvenem zahtevku, je pa ugotovitev obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja nujna za vsebinsko odločitev o glavni stvari. 4 Takrat je potrebno najprej rešiti predhodno ali prejudicialno vprašanje in šele nato, na podlagi ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, meritorno odločiti o glavni stvari (13. člen ZPP). Vendar ni le tožnik tisti, katerega interes je ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja. Tudi tožencu pravo (npr člen ZPP) priznava takšen interes, ki ga lahko uveljavlja z nasprotno tožbo, če seveda zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku po tožbi ali po nasprotni tožbi (3. točka prvega odstavka 183. člena ZPP). 1 Ude Lojze, Betetto Nina, Galič Aleš, Rijavec Vesna, Wedam-Lukić Dragica, Zobec Jan, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, GV založba, Ljubljana 2010, stran Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 uradno prečiščeno besedilo, 45/08 ZArbit, 45/08, 111/08 odl. US, 57/09 odl. US, 12/10 odl. US, 50/10 odl. US, 107/10 odl. US, 75/12 odl. US, 40/13 odl. US, 92/13 odl. US, 10/14 odl. US, 48/15 odl. US, 6/17 odl. US in 10/17). 3 Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana, 2002, stran 303 in Obstoja ali neobstoja zunajzakonske skupnosti ni mogoče obravnavati kot samostojnega (ugotovitvenega) zahtevka, čeprav je ta ugotovitev ključna za odločanje o obstoju/neobstoju skupnega premoženja (glej npr. V. Rijavec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, I. knjiga, str. 125 in VS RS, sodba II Ips 349/2009 z dne ). 1

10 1.2 Cilji in teze Temeljni cilj magistrske naloge bo predstavitev teoretičnih izhodišč obravnavane teme in njihova uporaba v praksi sodišč. Z analizo novejše sodne prakse bomo poskušali potrditi v nadaljevanju predstavljene teze, ki se nanašajo na pomen razlikovanja ugotovitvenega tožbenega zahtevka na eni strani od predhodnega ali prejudiciranega vprašanja na drugi strani. Ta razmejitev je namreč pomembna za razumevanje pravnomočnosti sodnih odločitev. Teza 1: Z vmesno sodbo se odloča o temelju zahtevka in ne o obstoju pravice ali pravnega razmerja. Teza 2: V odškodninskih sporih se temelj zahtevka od predhodnega vprašanja razlikuje v tem, da predstavlja predhodno vprašanje vprašanje obstoja odškodninske odgovornosti, temelj zahtevka pa predstavlja vsa dejstva, relevantna za odločitev o obstoju odškodninske obveznosti (škodno ravnanje, odgovornost, nastanek škode ter vzročna zveza med škodnim ravnanjem in škodo) glede odškodninskega zahtevka. Teza 3: Pravni učinek ugotovitve sodišča, da obstoji ali da ne obstoji prejudicialna pravica ali pravno razmerje, ne sodi v objektivne meje pravnomočnosti in je ugotovitev vsebovana samo v razlogih sodbe. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavljamo, da tako viri kot strokovna literatura, ki se nanašata na obravnavano področje zadoščata za izvedbo predmetne raziskave. Prav tako predpostavljamo, da je sodna praksa na tem področju toliko poenotena, da lahko sodišča brez težav presojajo trditve in dokaze strank, še posebej v zvezi z obstojem pravnega interesa, glede na podane tožbene navedbe. Morebitne omejitve se nanašajo zlasti na dostop do tožbenih zahtevkov, ki se nahajajo v sodnih spisih, do katerih je dostop omejen (150. člen Zakona o pravdnem postopku v nadaljevanju: ZPP), prav tako pa tudi do odločitev (sodb in sklepov) sodišč prve stopnje in odločb sodišč druge stopnje, ki niso objavljeni v bazi sodnih odločb 5 iz katere bomo črpali ustrezne primere za analizo (novejše) sodne prakse

11 1.4 Uporabljene znanstveno raziskovalne metode Pri preučevanju bomo uporabili različne metode s katerimi bomo na podlagi že znanih teoretičnih izhodišč ugotavljali primerjali različne sodne odločbe s posebnim poudarkom na vmesni sodbi, pri čemer bomo slednjo, zlasti glede učinkov (formalne in materialne) pravnomočnosti primerjali z odločanjem o vmesnem ugotovitvenem zahtevku. Najprej bomo uporabili metodo deskripcije, s katero bomo definirali obstoječe predpise in dokumente, ki se nanašajo na raziskovalno področje. Medsebojno usklajenost prej navedenih predpisov in dokumentov bomo ugotavljali z metodo komparacije, nato pa bomo te ugotovitve z metodo analize dopolnili tako, da bomo že sprejete sodne odločitve primerjali z veljavnimi predpisi in dokumenti. Metodo analize pisnih virov bomo uporabili pri preučevanju že uveljavljenih teorij, spoznanj in ugotovitev. Z metodo triangulacije bomo podatke preverili in povzeli iz različnih virov. 3

12 2. TOŽBA 2.1. Pojem S tožbo se začne pravdni postopek. 6 Sodišče pravdnega postopka ne more začeti po uradni dolžnosti, temveč le na pobudo stranke (načelo dispozitivnosti). Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo. S tožbo tožnik zahteva od sodišča, naj mu nasproti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine. Tožba sicer ni edina oblika oziroma vloga, v kateri lahko stranka zahteva pravno varstvo 7, a je od vseh sredstev, s katerimi stranka zahteva pravno varstvo, najpomembnejša. Sodišče v pravdnem postopku odloča le v mejah zahtevkov, ki so postavljeni v tožbi. 8 Tožba (vložitev tožbe) je torej pomembno procesno dejanje tožnika, ki pa ima tudi procesnopravne 9 in materialnopravne učinke. 10 S tožbo se vzpostavi procesno razmerje med tožnikom in tožencem. Pride do tristranskega procesnega razmerja v pravdi. Navedeno izhaja iz 189. člena ZPP, ki določa, da pravda začne teči z vročitvijo tožbe tožencu. Takrat torej nastopi litispendenca (visečnost pravde). 11 Da je tožba dopustna morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Čeprav se bomo procesnim predpostavkam v nalogi še posebej posvetili, je prav, da uvodoma pojasnimo, da pojem procesne predpostavke v pravdnem postopku pomeni okoliščino ali lastnost, ki mora biti ali ne sme biti podana, da je tožba (in posledično tudi sojenje) dopustno Glej 179. člen ZPP 7 Poznamo tudi druge, kot npr.: predlog za izvršbo, predlog za izdajo začasne/predhodne odredbe, itd., vendar pa gre v teh primerih za nepravdne postopke v katerih pa so pravila bolj nepfromalna in manj stroga. Več glej, V. Rijavec, A. Ekart, Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) z uvodnimi pojasnili, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 str. 14 in nasl. 8 Izraz načela dispozitivnosti, ne ultra et extra petitum pomeni, da stranke prosto razpolagajo z zahtevki (3. čl. ZPP). Postopek se začne, teče in zaključi po volji strank (tožba, umik tožbe ali pravnega sredstva, poravnava, pripoznava, odpoved, sprememba tožbe). 9 Ude procesne učinke vložene tožbe deli na naslednje: z vložitvijo tožbe se izčrpa pravica tožnika izbrati krajevno pristojno sodišče; za določitev krajevne pristojnosti so pomembne okoliščine ob vložitvi tožbe; če se okoliščine kasneje spremenijo, to nima vpliva na pristijnost sodišča in dopustnost tožbe se presoja praviloma glede na obstoj procesnih predpostavk v času vložitve tožbe. Tako L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str Varovani so prekluzivni roki, zastaralni pa se pretrgajo (365. Člen OZ); od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (381. Člen OZ); če pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in upnik te izbire poprej ni opravil, se pravica izbire z vložitvijo tožbe konzumira (396. člen 2. odstavek). 11 Obstoj ali visečnost pravde (litispendenca) je posebno stanje pravde, zaradi katerega ni mogoče istočasno voditi dveh postopkov zoper isto stranko, ki sta identična po predmetu in po obsegu. (Glej VSL sklep III Cpg 30/2001) 12 Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str

13 2.2. Vrste tožb Glede na vsebino pravnega varstva, ki ga tožnik zahteva, in glede na vsebino tožbenih zahtevkov razlikujemo med dajatveno (kondemnatorno), ugotovitveno (dekleratorno) in oblikovalno (konstitutivno) tožbo. Dajatvena (kondemnatorna) tožba je najpomembnejša in najpogostejša oblika tožbe. 13 Tožnik z njo od sodišča zahteva, da tožencu naloži določeno spolnitev dajatev, opustitev, dopustitev ali storitev. S to tožbo torej tožnik zahteva varstvo pravice, za katero zatrjuje, da mu po materialnem pravu pripada in da mu jo je toženec kršil. Ker je samopomoč praviloma 14 prepovedana, tožnik nima druge možnosti za zagotovitev uresničljive pravice, kot da pred sodiščem zahteva pravno varstvo z dajatveno tožbo. Le ta je tudi edina oblika tožbe, ki se povezuje s pojmom izvršljivosti. 15 Kot navaja Ude, dajatvena sodba, ki sledi dajatveni tožbi, sama po sebi še ne daje pravnega varstva. V primeru, da toženec ne izpolni obveznosti, ki so mu naložene, bo prišlo do prisilne izvršbe, ki se opravi v posebnem izvršilnem postopku. Oblikovalna tožba je zahteva za pravno varstvo, s katerim želi stranka uveljaviti takšno oblikovalno upravičenje po materialnem pravu, ki ga stranka ne more uresničiti z enostansko izjavo volje, temveč le s tožbo sodišča. 16 Z oblikovalno (konstitutivno) tožbo torej tožnik zahteva, da naj sodišče s sodbo ustanovi, spremeni ali odpravi določeno pravno razmerje. 17 Tožnikov zahtevek temelji na materialnopravnem oblikovalnem upravičenju. Le to se lahko pogosto uveljavlja z enostransko izjavo, zunaj pravde. Če so izpolnjeni pogoji ima že taka izjava sama po sebi oblikovalne učinke. 18 Kljub temu je oblikovalno upravičenje praviloma mogoče uveljavljati le s tožbo. 19 Najpogostejše so oblikovalne tožbe v zakonskih in nasploh družinskih sporih. Kot pri dajatveni se tudi pri oblikovalni tožbi pravni interes domneva in ga strankam ni potrebno posebej dokazovati. 20 Pravni interes je eno izmed temeljnih načel civilnega pravdnega postopka. Kadar stranka pravne koristi, ki jo pričakuje ne more doseči na kak drug način, ji to pravno varstvo nudijo sodni organi, vendar le tedaj, kadar je dejavnost pravosodnih organov za varstvo pravic in za zagotovitev pravnega reda nujna. Pravnega interesa načeloma ni potrebno dokazovati. Treba ga je priznati tudi stranki, ki le zatrjuje, da je njena pravica kršena ali ogrožena Ude Lojze, Betetto Nina, Galič, Aleš, Rijavec Vesna, Wedam-Lukić Dragica, Zobec Jan, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, GV založba, Ljubljana 2010, str Glej npr. drugi odstavek 139. člena OZ. 15 Povzeto po Ude Lojze, Betetto Nina, Galič, Aleš, Rijavec Vesna, Wedam-Lukić Dragica, Zobec Jan, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, GV založba, Ljubljana 2010, str Razveza zakonske zveze, razveljavitev izpodbojne pogodbe, izključitev družbenika iz gospodarske družbe po čl. 113 ali 436 ZGD, izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe po čl. 364 ZGD, Ibidem, op. 13, str Npr. odstopno upravičenje po 105. členu OZ, ki ga uveljavlja tako, da dolžniku da naknadni rok, v primeru, da ga le ta ne upošteva (obveznosti še v naknadnem roku ne izpolni) je pogodba razvezana. 19 Npr. razveza zakonske zveze 20 Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str L. Ude, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str

14 Z ugotovitveno tožbo 22 tožnik zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnosti oziroma nepristnosti kakšne listine. 23 S to tožbo torej tožnik zahteva le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja in ne zahteva, da sodišče tožencu naloži izpolnitev določene obveznosti. Kot smo že omenili so za ugotovitveno tožbo pomembne tri procesne predpostavke. Kot tretjo smo omenili pravni interes, ki ga je potrebno pri ugotovitveni tožbi, za razliko od dajatvene in oblikovalne tožbe, posebej izkazati. S tožbo kot procesnim dejanjem tožnika se torej zagotavlja sodno varstvo pravic. Če je namen tožnika, da z dajatveno tožbo doseže izvršljivost svoje zahteve oz. da z oblikovalno tožbo pričakuje, da se njegova zahteva ustrezno oblikuje, pa z ugotovitveno tožbo zahteva tožnik ugotovitev obstoja in obsega pravnega razmerja. Ugotovitvena tožba torej rešuje vprašanje obstoja pravnega razmerja. Prav zato morajo biti za vložitev ugotovitvene tožbe izpolnjene procesne predpostavke. Tako kot pri dajatveni in oblikovalni tožbi ne smeta obstajati litispendenca (visečnost pravde) in res judicata (učinek pravnomočno razsojene stvari), mora biti pri ugotovitveni tožbi podana še tretja procesna predpostavka, pravni interes, ki se pri dajatveni in oblikovalni tožbi domneva. S pravnim interesom namreč tožnik izkazuje ogroženost svojega pravnega položaja, ki je posledica ravnanja toženca, pri čemer mora biti ogroženost in ravnanje tožnika, kot tudi ravnanje toženca konkretno in ne le hipotetično. 24 Korist tožnika je pri ugotovitveni tožbi pravna. Izraža se v sferi njegovih pravic oz. pravnih razmerij. Tožnik namesto pravnega interesa s tožbo ne more izkazovati nekega drugega upravičenega interesa, saj je naloga sodišča zagotoviti varstvo pravic tožnika v konkretnem sporu, ne pa izdajanje pravnih mnenj v ugotovitvenih odločbah. Zato pavšalne navedbe tožnika o morebitnih "občutljivih razmerjih" ali nevednosti o obstoju ali neobstoju pravnega razmerja ali tožnikove pravice ne utemeljuje pravnega interesa tožnika za izdajo ugotovitvene sodbe. 25 Na različne vrste tožb se navezujejo tudi različne vrste sodb. To so dajatvena, oblikovalna in ugotovitvena sodba. Le v primeru, kadar sodišče tožbam ugodi pride do prekrivanja med tožbo in sodbo (dajatveni tožbi sledi dajatvena sodba). V primeru, da sodišče dajatveno ali oblikovalno tožbo zavrne, ne bo šlo za dajatveno ali oblikovalno sodbo, temveč za sodbo, s katero bo sodišče odločilo, da tožnikov zahtevek za spolnitev oz. za (pre)oblikovanje pravnega razmerja ni utemeljen O ugotovitveni tožbi glej podrobneje v poglavju 4. v nadaljevanju. 23 Glej prvi odstavek 181. člen ZPP 24 Glej VS RS sklep II Ips 734/2009 z dne Glej VSL sklep I Cp 2538/2010 z dne Ibidem, op. 13, str

15 3. PREJUDICIALNO ALI PREDHODNO VPRAŠANJE Pogosto se dogaja, da morajo sodišča, ko odločajo v sporu, preden odločijo o glavnem vprašanju, rešiti še enega ali več drugih vprašanj, od katerih je odvisen tudi odgovor oziroma odločitev o glavnem vprašanju. Mislimo na reševanje predhodnih vprašanj, ki so lahko v posameznem postopku tudi glavna vprašanja, večkar pa o predhodnem vprašanju niti ni mogoče samostojno odločiti. Tako naprimer ni mogoče samostojno odločiti o obstoju ali neobstoju zunajzakonske skupnosti, čeprav je odločitev o tem vprašanju bistvenega pomena, ko gre za spore iz dedovanja ali za spore o premoženjskopravnih razmerjih. Sodišča, ki sodijo v civilnih sporih ali v kazenskih zadevah, ter drugi državni organi so, kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti (načelo prirejenosti postopkov). Vsak organ mora odločati v mejah svoje pristojnosti. Načelo prirejenosti, ki je opisano zgoraj, se kaže zlasti v vezanosti na pravnomočne odločbe drugih organov in v sistemu reševanja predhodnih vprašanj. 27 Predhodno vprašanje je vprašanje obstoja ali neobstoja neke pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. 28 Kljub temu, da predhodno vprašanje samo ni predmet civilne pravde, pomeni pravno celoto, ki bi bila lahko predmet samostojnega obravnavanja v postopku pred sodiščem ali drugim pristojnim organom. Od rešitve predhodnega vprašanja je odvisna odločitev v glavni stvari. Rešitev le tega je sestavni del spodnje premise sodniškega silogizma, na katerem temelji odločitev o zahtevku. Ravno zaradi tega ima pravni učinek samo v konkretni pravdi (drugi odstavek 13. člen ZPP). Kadar je torej odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. 29 Po drugi strani pa obstajajo tudi primeri, ko je predhodno vprašanje že rešeno in je odločba o rešitvi takšnega, predhodnega vprašanja postala pravnomočna. V danem primeru načeloma torej ni mogoče odločati o istem predhodnem vprašanju v drugi pravdi, kljub drugačnemu glavnemu vprašanju. Le če je pravnomočna odločba odpravljena (rezveljavljena ), lahko sodišče ponovno odloča o isti stvari. Povedano drugače, dokler prenehanja prejudicialne odločitve ni, ne morejo biti dani pogoji za možnost drugačne odločitve. 30 Pri prejudicialnosti gre tudi za relacijo odvisnosti dveh pravnih razmerij. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in če rešitev predhodnega vprašanja tvori temelj, 27 L. Ude, Civilno procesno pravo, str Povzeto po D. Wedam Lukić, Vmesna sodba, predhodna vprašanja in identična vprašanja v odškodninskih sporih, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, str Glej 13. člen ZPP 30 Glej VSL sklep II Cp 1691/2016 z dne

16 od katerega je odvisna odločitev sodišča o glavni stvari. Prejudicialnost pa ni podana, če je odločitev mogoča ne oziraje se na določeno pravico ali pravno razmerje Glej VSL sklep I Cpg 268/2017 z dne

17 4. UGOTOVITVENA TOŽBA Ugotovitvena tožba se povezuje s pojmom preventivnega pravnega varstva. Za razliko od dajatvene in oblikovalne tožbe, kjer je namen reagirati na že nastalo kršitev pravic materialnega prava, se pri ugotovitveni tožbi zagotavljanje sodnega varstva civilnih pravic širi od primerov, ko so pravice že kršene pa na primere, ko le te še niso kršene, so pa zaradi spornosti določenega pravnega razmerja ogrožene. Ugotovitvena sodba le ugotavlja obstoj ali neobstoj pravnega razmerja, ničesar pa ne zapoveduje ali preoblikuje. Prav zaradi tega nima učinka izvršljivosti in ne oblikovalnega učinka. 32 Sama ugotovitev obstoja ali neobstoja in obsega pravnega razmerja, ki je vsebovana v izreku pravnomočne ugotovitvene sodbe, vnaša v obstoječa razmerja med strankama gotovost, odpravlja dvom ter daje možnost strankama, da spoznata, kako naj ravnata v prihodnje in s tem prispevata k večji verjetnosti, da do kršitev obveznosti iz tega pravnega razmerja ne bo prišlo. V primeru, če stranka pravnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno ugotovitveno sodbo ne bi upoštevala, bo upnik primoran za uresničitev svoje pravice vložiti novo tožbo (dajatveno oz. oblikovalno). Sodišče bo v tem primeru, ko bo šlo za predhodno vprašanje obstoja prejudicialnega pravnega razmerja, vezano na pravnomočno odločitev o neobstoju ali obstoju tega razmerja, vsebovano v izreku ugotovitvene sodbe. 33 Na podlagi ugotovitvene tožbe se vnaprej rešuje vprašanje obstoja pravnega razmerja, ki bi ga sicer sodišče moralo, kot predhodno vprašanje, rešiti ob odločanju o kasnejši dajatveni oz. oblikovalni tožbi. Prav zaradi tega ugotovitveno tožbo imenujemo tudi prejudicialna tožba. 34 Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati le ugotovitev obstoja ali neobstoja pravice ali pravnega razmerja. To je procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe. 35 Nedopustno je zahtevati zgolj ugotovitev (ne)obstoja določenih spornih dejstev. Izjema, ki jo je po prvem odstavku 181. člena ZPP mogoče ugotavljati z ugotovitveno tožbo je pristnost ali nepristnost listine. 36 Z ugotovitveno tožbo je mogoče zahtevati ugotovitev (ne)obstoja celotnega, kompleksnega pravnega razmerja, (ne)obstoja stvarnih pravic ter pravic intelektualne lastnine, (ne)obstoja oblikovalnih pravic (pravica izpodbijanja, odpovedi, odstopa od pogodbe). Predmet ugotovitvene tožbe pa so lahko tudi posamezne pravice ali upravičenja, ki izhajajo iz kakšnega celotnega pravnega razmerja. Tako lahko npr. tožnik zahteva ugotovitev obstoja celotne prodajne pogodbe, lahko pa zgolj ugotovitev obstoja posamezne terjatve iz te pogodbe, npr. pravica do plačila določenega zneska (kupnine). 37 Za dopustnost tožbe, mora biti pravno razmerje že konkretno opredeljeno, neizpolnjen je lahko le še pogoj oziroma rok, ki pa mora biti v tožbi natančno naveden VS RS sklep II Ips 246/2000, z dne Glej 13. člen ZPP 34 Povzeto po Galič Aleš, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana, Povzeto po Galič Aleš, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana, Glej VS RS sklep II Ips 222/ Povzeto po Galič Aleš, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana Povzeto po Galič Aleš, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana

18 4.1. Ugotovitveni zahtevek Kot je bilo že izpostavljeno, lahko tožnik od sodišča zahteva, da v pravdnem postopku ugotovi obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja, pri čemer je takšen tožbeni zahtevek lahko samostojen, ali pa je obstoj ali neobstoj koristi ali pravnega razmerja tesno povezan s končno odločitvijo o tožbenem zahtevku. V takšnih primerih govorimo o vmesnem ugotovitvenem zahtevku, ki je lahko relativno samostojen (na podlagi vmesne sodbe lahko postane vmesni ugotovitveni zahtevek o temelju tožbenega zahtevka, npr. pri odškodninskih sporih, pravnomočen), ali pa mu samostojnosti ni mogoče priznati (npr. pri ugotavljanju obstoja ali neobstoja zunajzakonske skupnosti) Vmesni ugotovitveni zahtevek Kadar sodišče odloča o dajatvenem ali oblikovalnem zahtevku mora najprej razčistiti, ali obstoji pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari. To stori s postavitvijo predhodnega vprašanja. Vendar sodišče svoje stališče oziroma odločitev o predhodnem vprašanju navede v obrazložitvi sodbe. To pomeni, da je brez učinka pravnomočnosti, saj pravnomočen postane le izrek sodbe. Zato ne veže strank in sodišča v morebitni kasnejši pravdi glede drugih zahtevkov iz istega pravdnega razmerja. 40 V interesu strank je lahko, da se obstoj prejudicialnega pravnega razmerja ne reši le z učinkom v konkretni pravdi, ampak z učinkom pravnomočnosti. To pomeni, da bi odločitev o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz tega razmerja. 41 Iz tega razloga ZPP v tretjem odstavku 181. člena ZPP navaja posebno vrsto ugotovitvene tožbe - vmesno ugotovitveno tožbo. V primeru, da je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno, lahko tožnik uveljavlja s tožbo poleg obstoječega tudi nov tožbeni zahtevek. Z njim zahteva ugotovitev, da tako razmerje obstaja ali ne obstaja. Temu zahtevku pravimo vmesni ugotovitveni zahtevek. 42 Namen tega je strankam omogočiti, da dosežejo, da sodišče tudi o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja odloči v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti. Toženec lahko, isti učinek doseže z ustrezno nasprotno tožbo. 43 Institut vmesnega ugotovitvenega zahtevka in institut nasprotne prejudicialne tožbe služita za uveljavitev pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja. Tožnik ima na razpolago vmesni ugotovitveni zahtevek, ki ga lahko vloži v primeru, če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Toženec pa nasprotno prejudicialno tožbo vloži v primeru, 39 Če je odločitev o pravici ali dolžnosti odvisna od vprašanja obstoja življenjske skupnosti iz prejšnjega odstavka, se o tem vprašanju odloči v postopku za ugotovitev te pravice ali dolžnosti. Odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (drugi odstavek 12. člena ZZZDR). 40 Povzeto po Galič Aleš, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana Povzeto po Galič Aleš, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana Povzeto po Ude, Civilno procesno pravo, str Glej tretji odstavek 187. člen ZPP. 10

19 če se z njo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločitev o glavni stvari (183. Člen ZPP). Formulacija obeh tožb se formalno nekoliko razlikuje, vendar gre za dva instituta, ki služita istemu namenu. To je doseči pravnomočno ugotovitev prejudicialnega pravnega razmerja. Sporni predmet pri obeh tožbah je tako ugotovitev, ali obstaja ali ne obstaja pravica ali pravno razmerje. V nasprotju s splošno ugotovitveno tožbo se ne ugotavljajo dejstva o pristnosti ali nepristnosti listine. V civilnem pravu mora biti strankam za uveljavitev istih pravic omogočen enak dostop do sodišča, ki ga mora spoštovati tako sodišče kot tudi zakonodajalec, ki predpisuje predpostavke in pogoje za pravno varnost. To pomeni, da mora procesno pravo obema strankama nuditi enake možnosti. Upoštevati je potrebno, da lahko v civilni pravdi govorimo le o formalni enakopravnosti (equality), ne pa tudi o materialni ali kvalitativni enakosti (equity). Slednje izhaja iz samega bistva stvari, saj sodišče v civilni pravdi odloča o zahtevkih, ki jih stranke uveljavljajo s stališča navzkrižnih interesov. Formalna enakopravnost se kaže v tem, da pripadajo obema strankama na enak način in pod enakimi pogoji iste procesne pravice. To so na primer pravica do zaslišanja, pravica do navajanja dejstev, pravica do pritožbe itd. 44 V procesnem pravu težko govorimoi o dejanski (materialni) enakosti pravdnih strank, 45 saj se v samem postopku kažejo znatne razlike v položaju tožnika in toženca, kar bi lahko pripisali materialni neenakosti pravdnih strank. Tako na primer toženec brez večje pravdne vneme ali dejavnosti doseže zavrnitev tožbenega zahtevka, če tožnik ne navede vseh pravotvornih dejstev 46, na katera opira zahtevek, ali jih ne more dokazati, če so sporna. Toženec tudi lahko prepreči umik ali spremembo tožbe. 47 Kljub tej navidezni materialni neenakosti 48 pa je temeljna zahteva vsakega procesnega prava vsaj formalna enakopravnost. Le ta se doseže tako, da se varuje načelo enakosti pred zakonom, ki ni nič drugega kot ustavno načelo enakosti pred zakonom, ki je zapisano v 14. členu Ustave RS in je konkretizirano na področju civilne pravde A. Veselič, Izenačevanje procesnega položaja tožnika in toženca pri uveljavljanju pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, Odvetnik 4, Glasilo odvetniške zbornice Slovenije, Zupančič navaja, da je bila materialna enakost v času jugoslovanskega socializma sinonim za uravnilovko (torej za izenačevanje prihodhov ne glede na količino in kakovost opravljenega dela) in je posledično pomenila brisanje meja med sposobnostjo in pridnostjo na eni ter uspehom na drugi strain. B.M.Zupančič, Priročnik za Slovence: Enakopravnost, enakost in istost, najdeno na Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. člen ZPP). 47 Povzeto po A. Veselič, Izenačevanje procesnega položaja tožnika in toženca pri uveljavljanju pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, Odvetnik 4, Glasilo odvetniške zbornice Slovenije, Po Teršku je materialna enakost sinonim za dejansko enakost možnosti pri učinkovitem uresničevanju vseh posameznih pravic v praksi. Osnovni predpogoj za to pa je izenačevanje dejanskih pogojev za pridobivanje materialnih in moralnih dobrin. Načelo socialne države je temeljni»socialni korektiv«za zmanjševanje, izravnavo socialnih razlik. A. Teršek, Referendum o ustavni pravici do zaščite pred revščino? Za revne se močne interesne skupine ne borijo, Dnevnik, , najdeno na 49 Povzeto po A. Veselič, Izenačevanje procesnega položaja tožnika in toženca pri uveljavljanju pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, Odvetnik 4, Glasilo odvetniške zbornice Slovenije,

20 Zaradi lažjega razumevanja materije je potrebno obrazložiti tudi zgoraj navedena pojma umik tožbe in sprememba tožbe. Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo. To svojo zahtevo za pravno varstvo pa lahko tožnik tudi umakne. V primeru umika odpadejo vsi učinki vložene in vročene tožbe za nazaj (ex tunc). To pomeni, da se šteje, kot da tožba sploh ni bila vložene in se lahko znova vloži 50. Izjava o umiku tožbe ima neposreden učinek, tako da je pravda z umikom končana. Po umiku tožbe izda sodišče sklep o ustavitvi postopka. Umik tožbe je nepreklicljiva izjava. Možen je tudi samo delni umik tožbe člen ZPP določa, da lahko tožnik tožbo umakne brez privolitve toženca, dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari. Do konca glavne obravnave lahko tožbo umakne, samo če toženec v to privoli. Privolitev toženca je nujen pogoj za dopustnost umika. Le ta je potreben zaradi varstva toženčevih interesov. Toženec je namreč v primeru umika še vedno izpostavljen nadlegovanju tožnika, saj lahko tožnik tožbo ponovno vloži. Interes toženca je lahko v tem, da doseže zavrnilno sodbo in se tako izogne ponovnemu nadlegovanju. 51 Nasprotno od umika tožbe pa odpoved zahtevku pomeni izjavo toženca, da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Če se tožnik do konca glavne obravnave odpove tožbenemu zahtevku izda sodišče brez nadaljne obravnave sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne. 52 Obširnejša opredelitev sodbe na podlagi odpovedi sledi v nadaljevanju. O spremembi tožbe govorimo, kadar zaradi spremembe posameznih elementov tožbe, bodisi strank ali tožbenega zahtevka, spremenjena tožba ni več istovetna s prvotvno. Poznamo objektivno in subjektivno spremembo tožbe. 53 Pojem objektivne spremembe tožbe je ožji del pojma spremembe tožbe. Kategorično označuje primere, ko pride v pravdi do spremembe istovetnosti zahtevka, povečanja obstoječega zahtevka ali uveljavljanja drugega zahtevka poleg obstoječega 54. Tožnik lahko svojo tožbo spremeni tudi tako, da namesto prvotnega toženca toži koga drugega. Procesno to pomeni, umik tožbe proti prvotnemu tožencu. Subjektivna sprememba tožbe je dovoljena, če vanjo privolita prvotni toženec, v primeru, da se je že spustil v obravnavanje in novi toženec. Tisti, ki vstopu v pravdo namesto prvotnega toženca mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko stopi vanjo. 55 Poznamo pa tudi priviligirano objektivno spremembo tožbe 56, kjer lahko ugotovimo vse elemente spremembe tožbe, pa privolitev toženca ni potrebna. Za takšno priviligirano objektivno spremembo tožbe bi šlo v primeru, ko tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. Največrat takšen primer opazimo pri odškodninskih zahtevkih, ko tožeča stranka, po prejemu izvedenskega mneja, zviša tožbeni zahtevek in zahteva višjo odškodnino Glej četrti odstavek 188. člen ZPP 51 Povzeto po Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str Povzeto po Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str Povzeto po Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str Glej 184. Člen ZPP 55 Povzeto po Ude Lojze, Civilno procesno pravo, Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str Glej 186. člen ZPP 57 Glej npr. VSL sklep II Cp 23/2011, VSM sklep I Cpg 66/2014, VSL sklep II Cp 99/

21 4.3. Razvoj uveljavljanja vmesnega ugotovitvenega zahtevka Procesni položaj tožnika pri uveljavljanju vmesnega ugotovitvenega zahtevka in toženca pri vložitvi nasprotne prejudicialne tožbe nekoč ni bil enak. Toženec je bil pred uveljavitvijo obstoječega ZPP zmeraj v boljšem položaju. 58 Razvoj jugoslovanskega civilnega procesnega prava, katerega del je do leta 1991 bila tudi Republika Slovenija, vse do starega predvojnega zakona iz leta 1930 do zakonov iz leta 1956 in , je težil k vedno večjemu izenačevanju, ki ga je sedaj veljavni zakon v glavnem tudi dosegel. 60 V predvojnem civilnem procesnem pravu je imel tožnik za uveljavljanje rešitve predhodnega vprašanja na voljo vmesni ugotovitveni predlog, ki je popolnoma delil usodo glavne tožbe. Z njo se je postavil in z njo je tudi padel. Bil je popolnoma akcesorne narave. V primeru, da je sodišče glavno tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, ali če je tožnik tožbo umaknil, je odpadel tudi vmesni predlog, ki je postal v tem primeru brezpredmeten. Kot pravovarstveno sredstvo vmesni predlog ni bil zanesljiv. Stranka zmeraj tudi ni mogla pričakovati, da bo njena zahteva v pravdi obravnavana in odločena. Tožnik in toženec sta bila kot že omenjeno v neenakopravnem položaju. Na eni strani je tožnik imel na razpolago le akcesorni ugotovitveni predlog, toženec pa samostojno močnejšo nasprotno tožbo. Na drugi strani je bil diskriminiran tudi toženec. Tožnik je lahko zahteval rešitev predhodnega vprašanja z vmesnim ugotovitvenim predlogom zgolj neformalno, to pomeni ustno med samo glavno obravnavo. Pri tem mu je po uradni dolžnosti moral pomagati zahtevek protokolirati sodnik. Toženca pa je samo opozoril, da sme tako pravdno dejanje opraviti s posebno pismeno vlogo izven naroka. Omenjeno je onemogočilo koncentracijo postopka in povzročila še več pravdnih stroškov, ki so nastali z drugo pravdo, ki je bila sprožena na podlagi nasprotne tožbe. 61 Za uveljavitev predhodnega vprašanja je zakon iz leta 1956 namesto navadnega predloga že omogočil tožniku vmesni ugotovitveni zahtevek oziroma tako imenovano incidenčno tožbo, saj je enakovredno pravno varstvo nasprotni tožbi le tožba. Vzor takšnega pravnega varstva je v sodobni procesni zakonodaji vmesna ali incidenča ugotovitvena tožba nemškaga procesnega prava. Na drugi strani avstrijsko pravo še zmeraj pozna vmesni ugotovitveni predlog, kot ga je poznal stari jugoslovanski Civilni pravdni postupnik iz leta V primeru, da tožnik postavi vmesni ugotovitveni zahtevek in s tem zahteva, da sodišče odloči o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja, obstoj tega razmerja ne pomeni več le predhodnega vprašanja od katerega je odvisna odločitev o zahtevku. Obstoj razmerja preraste v neposredno vsebino enega izmed zahtevkov v tožbi. Sodišče mora torej v vsaki pravdi preden odloči o utemeljenosti zahtevka rešiti 58 Ibidem op Zakon o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 57/89, 20/90, 27/ Ibidem op A. Veselič, Izenačevanje procesnega položaja tožnika in toženca pri uveljavljanju pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, Odvetnik 4, Glasilo odvetniške zbornice Slovenije, A. Galič, Vmesni ugotovitveni zahtevek v pravdnem postopku, Zbornik znanstvenih razprav LVI. Letnik, Ljubljana, 1996, str

22 predhodno vprašanje. Tega mu ni potrebno storiti, če se v skladu z 206. členom ZPP odloči, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in zato prekine pravdo. Ali bo sodišče o prejudcialnem pravnem razmerju odločilo z učinkom le za konkretno pravdo ali pa z učinkom pravnomočnosti je odvisno od volje strank. Z učinkom pravnomočnosti se odloči v primeru, če je vložen vmesni ugotovotveni zahtevek. Takšna rešitev je izraz načela dispozitivnosti. Sodišče namreč v pravdi odloča v mejah zahtevkov (2. člen ZPP). 63 Tožnik skuša z uveljavljanjem vmesnega ugotovitvenega zahtevka doseči posebno in na koncu postopka tudi pravnomočno sodbo o pravici oziroma o pravnem razmerju, ki je za odločitev v civilnem sporu prejudicialno. Najpogosteje postavi tak vmesni ugotovitveni zahtevek v primeru, ko z glavnim zahtevkom uveljavlja dajatveni oz. spolnitveni zahtevek, ki temelji na nekem pogodbenem razmerju, ki postane med postopkom sporen. Vsebina ugotovitvenega zahtevka, ki ga tožnik uveljavlja ne more biti ugotovitev spornega dejstva, pa tudi ne ugotovitev posamezne materialnopravne predpostavke. Vsebina je lahko le pravica oziroma pravno razmerje, ki predstavlja celoto in katerega ugotovitev bi lahko predstavljala vsebino samostojne ugotovitvene tožbe. 64 Tako za vložitev vmesne ugotovitvene tožbe kot tudi nasprotne tožbe morajo biti poleg splošnih procesnih predpostavk, kot so strankina sposobnost, procesna sposobnost, morebitno zastopstvo in dovoljenje za pravdo, podane tudi posebne procesne predpostavke. Splošne procesne predpostavke so tiste, ki se nanašajo na ves postopek. Ker ne dopuščajo meritorne odločbe, so tudi vsa druga procesna dejanja nedopustna. Posebne procesne predpostavke pa se nanašajo na posamezna procesna dejanja sodišča in strank, na posamezne procesne vrste in na posamezne procesne odseke. 65 Aktualni ZPP je natančneje določil posebne procesne predpostavke za obe tožbi, s čimer je odpravil pomanjkljivosti stare ureditve, po kateri sta bila tudi v tem primeru tožnik in toženec v neenakopravnem položaju. Po prejšnjem ZPP/99 66 je lahko tožnik vložil vmesni ugotovitveni zahtevek, če je bilo sodišče pred katerim je tekla pravda zanj pristojno. Ta določba se je v prvi vrsti nanašala na sodno pristojnost. Z vmesno ugotovitveno tožbo namreč ni mogoče zahtevati ugotovitve obstoja ali neobstoja pravnega razmerja, če odločanje o tem pravnem razmerju spada v pristojnost upravnih organov. O stvarni in krajevni pristojnosti v določbi ni bilo govora. ZPP sedaj natančneje določa, da mora biti za vmesni ugotovitveni zahtevek sodišče stvarno pristojno. Pri tem lahko omenimo, da ima vmesna ugotovitvena tožba smisel le, če je sodišče, ki je stvarno pristojno za glavno tožbo, vselej zanjo tudi krajevno pristojno. S tem, ko je bila natančno določena stvarna pristojnost za vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka in za vložitev nasprotne tožbe, je ZPP odpravil tudi dilemo glede krajevne pristojnosti. Položaj toženca je bil pri vložitvi nasprotne tožbe ugodnejši, ker je zaradi atrakcije pristojnosti bilo sodišče, ki je bilo krajevno pristojno za odločanje o tožbi, vselej tudi krajevno pristojno za odločanje o nasprotni tožbi. Z delitvijo prvostopenjskega sojenja na okrajna in okrožna sodišča je še zlasti aktualno vprašanje stvarne pristojnosti pri uveljavljanju vmesnega ugotovitvenega zahtevka. ZPP odpravlja tudi dilemo, 63 Povzeto po A. Galič, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana Povzeto po L. Ude, Civilno procesno pravo, str Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, Ljubljana, 1961, str Uradni list RS, št. 26/99. 14

23 kaj se zgodi v primeru, če je za zahtevek iz vmesne ugotovitvene tožbe zaradi izključne stvarne pristojnosti, pristojno drugo sodišče. Določa, da sodišče, ki ni stvarno pristojno za odločaje o zahtevku po splošnih pravilih o stvarni pristojnosti, tožbe zaradi nepristojnosti ne more zavreči. Samo pa se lahko izreče za nepristojno in po pravnomočnosti odstopi vmesno ugotovitveno tožbo stvarno pristojnemu sodišču. 67 Sodišče lahko postopek tudi prekine do rešitve zadeve. To lahko stori, če smiselno uporabi določilo prvega odstavka 206. člena ZPP, ki smo ga omenili zgoraj. Le ta določa, da odredi sodišče prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. ZPP tako za vmesno ugotovitveno tožbo, kot tudi za nasprotno tožbo, določa stvarno pristojnost sodišča kot posebno procesno predpostavko. Obe tožbi nista dopustni, če ni podana stvarna prostojnost, kar pomeni, da mora sodišče takšno tožbo zavreči. 68 Do zgoraj opisane razlage pa pripelje tudi pomen in procesna funkcija vmesne ugotovitvene tožbe in nasprotne prejudicialne tožbe. Omenili smo že, da sta ti dve tožbi na razpolago tožniku in tožencu, da z njo že v tekoči pravdi dosežeta pravnomočno ugotovitev prejudicialnega spornega vprašanja. Z enim postopkom in eno sodbo naj se odloči o dveh zahtevkih. Ena pravda naj nadomesti dve pravdi, da se prihranita denar in čas in da se ustreže pravnovarstvenim potrebam strank. Uporaba splošnih določil o stvarni pristojnosti se mora zato v tem primeru umakniti posebnim razlogom, ki pojmovno izhajajo iz namena vmesne ugotovitvene tožbe in nasprotne tožbe. Iz teh razlogov vmesni ugotovitveni zahtevek in nasprotno prejudicialno tožbo zavrže, če sodišče, ki odloča o glavni stvari zanj ni stvarno pristojno. Tudi nasprotna tožba se ne more vložiti, če je za zahtevek stvarno pristojno drugo sodišče. S tem se je izenačil procesni položaj tožnika in toženca pri uveljavljanju iste pravice. Takšna ureditev stvarne pristojnosti je v skladu s pravili o objektivni kumulaciji zahtevkov. Vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka ali nasprotne tožbe nedvomno predstavlja spremembo tožbe. Gre za uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. 69 Takšna sprememba tožbe pomeni objektivno kumulacijo zahtevkov. Gre za popolnoma identično procesno situacijo, kot če stranka v isti tožbi uveljavlja več zahtevkov. Tako se lahko v primeru, če zahtevki ne izvirajo iz iste dejanske in pravne podlage, uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišeč stvarno pristojno za vsakega od njih. 70 V tretjem odstavku 181. člena ZPP predpisuje, da mora biti za odločanje o vmesnem ugotovitvenem zahtevku podana ista vrsta postopka kot za odločanje o glavni stvari. Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom ni mogoče zahtevati, da naj sodišče v pravdnem postopku odloči o obstoju kaznivega dejanja, kadar je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. Enako je v primeru, kadar je za odločanje o vmesnem ugotovitvenem zahtevku sicer predpisan pravdni postopek, vendar je ta drugačne vrste od pravdnega postopka, ki je v teku za odločanje o glavni stvari Glej 19. člen ZPP. 68 Povzeto po A. Veselič, Izenačevanje procesnega položaja tožnika in toženca pri uveljavljanju pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, Odvetnik 4, Glasilo odvetniške zbornice Slovenije, Glej drugi odstavke 184. člen ZPP. 70 Glej drugi odstavek 182. člen ZPP. 71 Povzeto po Galič, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana

24 Enako ZPP za nasprotno tožbo predpisuje, da mora biti zanjo predpisana ista vrsta postopka, kot za odločanje o glavni stvari. To pa predvsem zato, da bi se odpavila morebitna dilema, ki jo je povzročala stara ureditev, ki takšnega določila ni imela. V primeru, da za vmesni ugotovitveni zahtevek oziroma za nasprotno tožbo ni predpisana ista vrsta postopka, sodišče takšno tožbo zavrže. S takšno ureditvijo je ZPP popolnoma izenačil položaj tožnika in toženca. Predpostavka za dopustnost vmesnega ugotovitvenega zahtevka in tudi nasprotne tožbe je prejudicialnost. Kaže se predvsem v tem, da je odločitev o glavni stvari odvisna od vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje. Pravica ali pravno razmerje sta prejudicialna le, če nista identična z glavno stvarjo in katerih pravnomočnost o glavni stvari naravnost ne zajema. Prejudicialno je le tisto razmerje, katerega ugotovitev ima pomen za odločitev o glavni stvari. Predpostavka prejudicialnosti pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku in nasprotni prejudicialni tožbi nadomešča predpostavko pravnega interesa. Le te ni potrebno posebej izkazovati kot pri navadni ugotovitveni tožbi. 72 Pravni interes je razviden že iz tega, da se s tem zahtevkom zahteva ugotovitev obstoja ali neobstoja pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o glavnem zahtevku v pravdi. Lahko pa se zgodi, da tožnik kasneje umakne primarni (dajatveni ali oblikovalni) tožbeni zahtevek ali da sodišče tožbo glede tega zahtevka zavrže. V tem primeru je treba preostali zahtevek obravnavati kot samostojno ugotovitveno tožbo. In kot smo že omenili je ena od pomembnih predpostavk vložitve ugotovitvene tožbe ravno obstoj pravnega interesa. 73 Nasprotna tožba se lahko vloži le, če je glavna pravda v teku. Ni dopustna pred začetkom in po prenehanju glavne pravde. ZPP izrecno določa, da se nasprotna tožba lahko vloži le do konca glavne obravnave na prvi stopnji. Zakon pa ne določa, do kdaj se lahko vloži vmesni ugotovitveni zahtevek. Glede na to, da je zakon za nasprotno tožbo določil, da se lahko vloži do konca glavne obravnave in da se sme tudi sprememba tožbe uveljavljati do konca glavne obravnave, lahko sklepamo, da se sme tudi vmesni ugotovitveni zahtevek vložiti le do konca glavne obravnave na prvi stopnji. 74 Kot že omenjeno je z vmesnih ugotovitvenim zahtevkom dopustno zahtevati le ugotovitev obstoja oziroma neobstoja tistega pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Z njim je torej dopustno zahtevati, da sodišče v izreku sodbe odloči o tistem, o čemer bi sicer moralo odločiti kot o predhodnem vprašanju. Dejstva, iz katerih izhaja prejudicialno pravno razmerje in na katera zato stranka opira vmesni ugotovitveni zahtevek, praviloma tvorijo del podlage tožnikovega zahtevka. Lahko pa prejudicialno pravno razmerje tvori tudi del podlage toženčevih ugovorov, torej takrat, ko je odločitev o zahtevku odvisna od obstoja določenega pravnega razmerja, na katerega se sklicuje toženec. Mislimo predvsem samostojne ugovore toženca, s katerimi izpodbija utemeljenost zahtevka Glej drugi odstavek 181. Člena ZPP. 73 Povzeto po A. Galič, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana Povzeto po A. Veselič, Izenačevanje procesnega položaja tožnika in toženca pri uveljavljanju pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja, Odvetnik 4, Glasilo odvetniške zbornice Slovenije, Povzeto po Galič, Ugotovitvena tožba, Pravosodni bilten, Ljubljana

Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1

Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1 Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: 15. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 15. julija 2019 sklenilo: 1. Ustavna pritožba zoper

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-326/00, U-I-295/00 ECLI: ECLI:SI:USRS:2003:Up.326.00 Akt: Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 153/99 z dne 22. 6. 2000 Zakon o sanaciji in prenehanju

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-20/05 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:Up.20.05 Akt: 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 449/2002 z dne 6. 5. 2004 Izrek: 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-200/13 ECLI: ECLI:SI:USRS:2014:Up.200.13 Akt: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 Izrek: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 se razveljavi

Prikaži več

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s

G 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj

Prikaži več

Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus u

Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus u Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: 22. 6. 2017 SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavnih pritožb, ki so jih vložile družbe Pozavarovalnica

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA KLARA ŽIVKO NAČELO KONTRADIKTORNOSTI KOT IZRAZ PRAVICE DO IZJAVLJANJA Z ANALIZO SODNE PRAKSE Diplomsko delo Marib

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA KLARA ŽIVKO NAČELO KONTRADIKTORNOSTI KOT IZRAZ PRAVICE DO IZJAVLJANJA Z ANALIZO SODNE PRAKSE Diplomsko delo Marib UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA KLARA ŽIVKO NAČELO KONTRADIKTORNOSTI KOT IZRAZ PRAVICE DO IZJAVLJANJA Z ANALIZO SODNE PRAKSE Diplomsko delo Maribor, 2018 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-311/18, U-I-125/18 ECLI: ECLI:SI:USRS:2018:Up.311.18 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Upravnega sodišča št. I U 695/2017 z dne 9. 2. 2018 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-1025/12 ECLI: ECLI:SI:USRS:2013:Up.1025.12 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 181/2012 z dne 23. 8. 2012 Izrek: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča

Prikaži več

(14)

(14) Podpisnik:Stojan Laik tzjatelj:sigov.ca St. certifikata 52.9999610000000056799966 Podpisano:13:03, 1207.2916 REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNO SODIŠČE V KOPRU 0284 I 296/20 SKLEP Okrajno sodišče v Kopru je v

Prikaži več

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______ LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA RADLJE OB DRAVI Sedež organa: MARIBORSKA CESTA 7, 2360 RADLJE OB DRAVI Spletni naslov kataloga www.radlje.si

Prikaži več

Številka: Up-278/18-11 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Peter del Cott, Lju

Številka: Up-278/18-11 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Peter del Cott, Lju Številka: Up-278/18-11 Datum: 8. 4. 2019 SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Peter del Cott, Ljubljana, ki ga zastopa Jure Debevec, odvetnik v Ljubljani,

Prikaži več

Microsoft Word - Dokument1

Microsoft Word - Dokument1 LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA PIVKA Sedež organa: KOLODVORSKA CESTA 5, 6257 PIVKA Spletni naslov kataloga http://www.pivka.si/podrocje.aspx?id=161

Prikaži več

Sodna praksa s področja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji v obdobju od 2015 do 2018

Sodna praksa s področja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji v obdobju od 2015 do 2018 Sodna praksa s področja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji v obdobju od 2015 do 2018 Doc. Dr. Eneja Drobež, svetovalka na Ustavnem sodišču RS Magda Teppey, višja sodnica

Prikaži več

Uradni list RS - 016/2019, Uredbeni del

Uradni list RS - 016/2019, Uredbeni del Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

Prikaži več

Številka: U-I-95/17-5 Up-505/17-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DNEVNIK, d. d.,

Številka: U-I-95/17-5 Up-505/17-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DNEVNIK, d. d., Številka: U-I-95/17-5 Up-505/17-5 Datum: 4. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DNEVNIK, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Žibret,

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-55/03 ECLI: ECLI:SI:USRS:2004:U.I.55.03 Akt: Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna uprava 2. stopnja 1 1 Vrsta predmeta / Course type

Prikaži več

Datum:

Datum: Številka: 090-107/2011/ Datum: 27. 10. 2011 Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu

Prikaži več

Rules on the registers of applications and industrial property rights and on the certificate of the priority right (Official Gazette RS, No 102/2001)

Rules on the registers of applications and industrial property rights and on the certificate of the priority right (Official Gazette RS, No 102/2001) P R A V I L N I K o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa vsebino registrov patentnih prijav, prijav modelov,

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-278/18 ECLI: ECLI:SI:USRS:2019:Up.278.18 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 180/2017 z dne 6. 12. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I

Prikaži več

(Microsoft Word - Poro\350ilo 2011)

(Microsoft Word - Poro\350ilo 2011) LETNO POROČILO O IZVJNJU ZKON O DOSTOPU DO INFORMCIJ JVNEG ZNČJ 1 V LETU 211 Organ: OČIN IDRIJ Sedež organa: Mestni trg 1, 528 Idrija Spletni naslov kataloga www.idrija.si informacij javnega značaja: Uradna

Prikaži več

Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG

Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG, Podružnica v Sloveniji, ki jo zastopata zastopnika

Prikaži več

Obvezne razlage in pojasnila Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015), ki jih je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel na podlagi prveg

Obvezne razlage in pojasnila Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015), ki jih je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel na podlagi prveg Obvezne razlage in pojasnila Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015), ki jih je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel na podlagi prvega odstavka 42. in 43. člena Zakona o odvetništvu, 8.

Prikaži več

Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso

Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso Številka: U-II-1/15-24 Datum: 19. 10. 2015 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015 1. Glasoval sem za sprejem odločbe št. U-II-1/15 z dne 28.

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA

Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,

Prikaži več

In 95/2003 (pristop: I 866/2006) ODREDBA O PRODAJI Okrajno sodišče v Črnomlju po okrožni sodnici Tatjani Plut, v izvršilni zadevi In 95/2003 upnika: N

In 95/2003 (pristop: I 866/2006) ODREDBA O PRODAJI Okrajno sodišče v Črnomlju po okrožni sodnici Tatjani Plut, v izvršilni zadevi In 95/2003 upnika: N In 95/2003 (pristop: I 866/2006) ODREDBA O PRODAJI Okrajno sodišče v Črnomlju po okrožni sodnici Tatjani Plut, v izvršilni zadevi In 95/2003 upnika: NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. LJUBLJANA, Trg republike

Prikaži več

Številka:

Številka: apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Šmartinska cesta 55, p.p. 631, 1001 Ljubljana T: 01 478 38 00 F: 01 478 39 00 E: gfu.fu@gov.si www.fu.gov.si IZVRŠBA

Prikaži več

Po 6

Po 6 Po 21 členu Statuta Zveze nogometnih trenerjev Slovenije je Skupščina Zveze nogometnih trenerjev Slovenije na zasedanju dne 31. marca 2014 sprejela Disciplinski pravilnik Zveze nogometnih trenerjev Slovenije

Prikaži več

0442 I 147/2018 in pristopna I 82/2019 I 143/2019 O D R E D B A Z A J A V N O D R A Ž B O Okrajno sodišče v Brežicah v izvršilni zadevi upnika: BKS BA

0442 I 147/2018 in pristopna I 82/2019 I 143/2019 O D R E D B A Z A J A V N O D R A Ž B O Okrajno sodišče v Brežicah v izvršilni zadevi upnika: BKS BA 0442 I 147/2018 in pristopna I 82/2019 I 143/2019 O D R E D B A Z A J A V N O D R A Ž B O Okrajno sodišče v Brežicah v izvršilni zadevi upnika: BKS BANK AG, ki ga zastopa RANGUS BORUT - ODVETNIK, proti

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Prof. dr. Janez Novak MEDIACIJA V DELOVNIH SPORIH 1. POJEM * Mediacija = posredovanje * Konciliacija = sprava, pomiritev * Pojem mediacija: - prostovoljna / sporazumna - mirna - neformalna - hitra - ekonomična

Prikaži več

dopisni list_AKOS 2

dopisni list_AKOS 2 Številka: 06106-71/2015/5 Datum: 25.8.2015 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije izdaja na podlagi drugega odstavka 224. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list

Prikaži več

Ime predpisa:

Ime predpisa: Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si

Prikaži več

Sklep

Sklep REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: Mp-1/07-16 - Datum: 17. 1. 2008 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi Antona Zakrajška, Velike Lašče, ki ga zastopa Marjeta Šinkovec,

Prikaži več

Praktični vodnik za uporabo Uredbe o evropskem plačilnem nalogu Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah

Praktični vodnik za uporabo Uredbe o evropskem plačilnem nalogu Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Praktični vodnik za uporabo Uredbe o evropskem plačilnem nalogu Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah Kazalo 2 I. Uvod: evropski civilni postopek.............................................................................................

Prikaži več

Številka: Up-335/17-10 U-I-56/17-9 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Šenice, Maribo

Številka: Up-335/17-10 U-I-56/17-9 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Šenice, Maribo Številka: Up-335/17-10 U-I-56/17-9 Datum: 6. 7. 2017 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Šenice, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Primec, Lah & Jambrovič,

Prikaži več

DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI Resljeva Ljubljana Opr. št.: X Pd 2845/2013 Datum: PREDLAGATELJ: SINDIKAT VOJAKOV SLOVENIJ

DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI Resljeva Ljubljana Opr. št.: X Pd 2845/2013 Datum: PREDLAGATELJ: SINDIKAT VOJAKOV SLOVENIJ DELOVNO IN SOCIALNO SODIŠČE V LJUBLJANI Resljeva 14 1000 Ljubljana Opr. št.: X Pd 2845/2013 Datum: 25. 8. 2014 PREDLAGATELJ: SINDIKAT VOJAKOV SLOVENIJE, Ob parku 4, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Gvido

Prikaži več

Microsoft Word - LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2010.docx

Microsoft Word - LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2010.docx LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA SEVNICA Sedež organa: GLAVNI TRG 19A, 8290 SEVNICA Spletni naslov kataloga www.obcina-sevnica.si informacij

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o sodnem

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

Miha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice +386 (0) Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva

Miha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice +386 (0) Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva Miha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice stecaji@palmar.si +386 (0)1 514 07 90 Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 1 2380 Slovenj Gradec Ljubljana, 30.06.2017 RAZPIS PRVE JAVNE

Prikaži več

Številka: U-I-56/17-20 Up-335/17-25 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku za oceno ustavn

Številka: U-I-56/17-20 Up-335/17-25 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku za oceno ustavn Številka: U-I-56/17-20 Up-335/17-25 Datum: 4. 4. 2019 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Janeza Šenice, Maribor, ki

Prikaži več

UPORABLJANJE NORMATIVNIH PRAVNIH AKTOV

UPORABLJANJE NORMATIVNIH PRAVNIH AKTOV UPORABLJANJE NORMATIVNIH PRAVNIH AKTOV - vedenje in ravnanje s katerim subjekti udejanjajo pravna pravila, ki jih akti vsebujejo in sporočajo - uporabljanje pomeni vedenje in ravnanje v skladu s pravnimi

Prikaži več

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______ LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: Občina Ajdovščina Sedež organa: Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina Spletni naslov kataloga http:www.ajdovscina.si

Prikaži več

Od RTV Slovenija bomo zahtevali najmanj 600 evrov povrnitve že plačanega RTV prispevka + obresti + odškodnino!

Od RTV Slovenija bomo zahtevali najmanj 600 evrov povrnitve že plačanega RTV prispevka + obresti + odškodnino! Od RTV Slovenija bomo zahtevali najmanj 600 evrov povrnitve že plačanega RTV prispevka + obresti + od Spoštovani! Kot že rečeno, se cenzura in diskriminacija drugače mislečih v Sloveniji dogaja že dolgo

Prikaži več

Microsoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc

Microsoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc Posebni pogoji za uporabo Google storitev Družba SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d., Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Si.mobil), je gospodarska družba, ki v okviru svojih

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-159/11 ECLI: ECLI:SI:USRS:2011:U.I.159.11 Akt: Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 popr., 123/08, 28/10 in 49/11) (ZPCP), 11. odst. in 12. odst. 102.

Prikaži več

Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P

Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 Praktični vodnik Evropska pravosodna mreža v civilnih

Prikaži več

Številka: Up-672/16-24 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Tomaž Križman, o

Številka: Up-672/16-24 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Tomaž Križman, o Številka: Up-672/16-24 Datum: 13. 3. 2019 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Tomaž Križman, odvetnik v Ljubljani, na seji 13. marca 2019 odločilo:

Prikaži več

OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKI SVET 13. SEJA V ŠESTEM MANDATU 28. SEPTEMBRA 2016 NAKNADNO GRADIVO

OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKI SVET 13. SEJA V ŠESTEM MANDATU 28. SEPTEMBRA 2016 NAKNADNO GRADIVO OBČINA KRANJSKA GORA OBČINSKI SVET 13. SEJA V ŠESTEM MANDATU 28. SEPTEMBRA 2016 NAKNADNO GRADIVO O B Č I N A KRANJSKA GORA OBČINSKI SVET Kolodvorska 1b, 4280 Kranjska Gora tel.: (04) 580 98 08, fax.: (04)

Prikaži več

Dnevi insolvenčnega prava 2018 Učinki prisilne poravnave na zavarovane terjatve in domneve insolventnosti po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi B

Dnevi insolvenčnega prava 2018 Učinki prisilne poravnave na zavarovane terjatve in domneve insolventnosti po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi B Učinki prisilne poravnave na zavarovane terjatve in domneve insolventnosti po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi Blaž Hrastnik, doktor pravnih znanosti, odvetnik v Odvetniški družbi Rojs, Peljhan,

Prikaži več

PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanj

PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanj PRAVILNIK O INTERNEM PRITOŽBENEM POSTOPKU IN IZVENSODNEM REŠEVANJU SPOROV I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Delavska hranilnica d.d. Ljubljana (v nadaljevanju: hranilnica) je na podlagi 318. člena Zakona o bančništvu

Prikaži več

Mnenje o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Mnenje o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. marca 2019 o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/13) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB)

Prikaži več

OBČINA DESTRNIK Občinski svet 3. redna seja Občinskega sveta, Gradivo za 10. točko dnevnega reda Predlagatelj: Župan Zadeva: Seznanitev z

OBČINA DESTRNIK Občinski svet 3. redna seja Občinskega sveta, Gradivo za 10. točko dnevnega reda Predlagatelj: Župan Zadeva: Seznanitev z OBČINA DESTRNIK Občinski svet 3. redna seja Občinskega sveta, 18. 12. 2014 Gradivo za 10. točko dnevnega reda Predlagatelj: Župan Zadeva: Seznanitev z sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije Poročevalec/ka:

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije Porevizijsko poročilo Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov

Prikaži več

Microsoft Word - predpisi_ePoslovanje_1_.doc

Microsoft Word - predpisi_ePoslovanje_1_.doc Predpisi o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih...3 1. Splošne določbe... 3 1. člen...3 (vsebina pravilnika)...3 2. člen...3

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-210/98 ECLI: ECLI:SI:USRS:2002:U.I.210.98 Akt: Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98) (ZSpo), 18., 19., 20., 26., 31. in 34., 47., 49., 51. čl. Zakon o lastninjenju nepremičnin v

Prikaži več

I 85/2018 (pristop: I 86/2018) ODREDBA Okrajno sodišče v Črnomlju po okrajnem sodniku Jožetu Petrovčiču v izvršilni zadevi I 85/2018 upnika: DELAVSKA

I 85/2018 (pristop: I 86/2018) ODREDBA Okrajno sodišče v Črnomlju po okrajnem sodniku Jožetu Petrovčiču v izvršilni zadevi I 85/2018 upnika: DELAVSKA I 85/2018 (pristop: I 86/2018) ODREDBA Okrajno sodišče v Črnomlju po okrajnem sodniku Jožetu Petrovčiču v izvršilni zadevi I 85/2018 upnika: DELAVSKA HRANILNICA d.d. LJUBLJANA, matična št. 5448557000,

Prikaži več

Na podlagi sklepa o izbiri kandidata/kandidatke Petre Zega z dne 1

Na podlagi sklepa o izbiri kandidata/kandidatke Petre Zega  z dne 1 Posvet Otrok v družinskih sporih Rdeča dvorana Pravne fakulteta Univerze v Ljubljani Četrtek, 14. 5. 2015 ANALIZA ODLOČANJA SODIŠČ O VZGOJI IN VARSTVU OTROK Lan Vošnjak Svetovalec pri Varuhu človekovih

Prikaži več

I 45/2017 ODREDBA o prodaji nepremičnin na I. javni dražbi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je po okrožni sodnici Mariji Filipič v izvršilni zadevi up

I 45/2017 ODREDBA o prodaji nepremičnin na I. javni dražbi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je po okrožni sodnici Mariji Filipič v izvršilni zadevi up I 45/2017 ODREDBA o prodaji nepremičnin na I. javni dražbi Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je po okrožni sodnici Mariji Filipič v izvršilni zadevi upnika: NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d. Ljubljana, Trg republike

Prikaži več

TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj

TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanju: zdravniki), ki poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi

Prikaži več

Dopis / Urgenca - prednostna obravnava

Dopis / Urgenca - prednostna obravnava Številka: U-I-349/18-7 Mp-1/18-31 Mp-2/18-30 Datum: 29. 11. 2018 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, in v postopkih odločanja o pritožbah Zorana Božiča, Nova Gorica,

Prikaži več

Z n a n s t v e n a k o n f e r e n c a ČASOVNOST RAZLAGE ZAKONA Torek, 9. januar 2018 Atrij ZRC SAZU P o v z e t k i p r i s p e v k o v

Z n a n s t v e n a k o n f e r e n c a ČASOVNOST RAZLAGE ZAKONA Torek, 9. januar 2018 Atrij ZRC SAZU P o v z e t k i p r i s p e v k o v Z n a n s t v e n a k o n f e r e n c a ČASOVNOST RAZLAGE ZAKONA Torek, 9. januar 2018 Atrij ZRC SAZU P o v z e t k i p r i s p e v k o v Marijan Pavčnik Časovnost razlage zakona V naravi prava je, da

Prikaži več

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2011 ORGAN: OBČINA DORNAVA SEDEŢ ORGANA: DORNAVA 135/A SPLETNI NASLOV

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2011 ORGAN: OBČINA DORNAVA SEDEŢ ORGANA: DORNAVA 135/A SPLETNI NASLOV LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU 2011 ORGAN: OBČINA DORNAVA SEDEŢ ORGANA: DORNAVA 135/A SPLETNI NASLOV KATALOGA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA: WWW.LEX-LOCALIS.INFO

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

OBČiNA LOGATEC OBČiNSKA UPRAVA e: Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: OO, f: Številka: 4

OBČiNA LOGATEC OBČiNSKA UPRAVA   e: Tržaška cesta 50 A, 1370 Logatec t: OO, f: Številka: 4 OBČiNSKA UPRAVA t: 01 759 06 OO, f: 01 7590620 Številka: 478-92/2014 JAVNO NAZNANILO na podlagi 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Urad. list RS, št. 8011999, 70/2000, 52/2002, 73/2004, 119/2005,

Prikaži več

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev

Kodeks ravnanja javnih uslužbencev Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-39/95 ECLI: ECLI:SI:USRS:1998:U.I.39.95 Akt: Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, št. 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - obvezna

Prikaži več

NAVODILA O POSEBNIH POGOJIH IZOBRAŽEVANJA KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE I. TEMELJNE DO

NAVODILA O POSEBNIH POGOJIH IZOBRAŽEVANJA KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE I. TEMELJNE DO NAVODILA O POSEBNIH POGOJIH IZOBRAŽEVANJA KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta navodila urejajo prilagajanje študijskih

Prikaži več

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del

Uradni list RS - 102/2015, Uredbeni del PRILOGA 6 NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE OD OBRESTI ZA LETO (razen od obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter v drugih državah članicah EU) OZNAKA STATUSA

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-137/10 ECLI: ECLI:SI:USRS:2010:U.I.137.10 Akt: Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 108/06 uradno prečiščeno besedilo) (ZUODNO) Akt Predsednika

Prikaži več

VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina

VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina kazenska sankcija, temeljila je na storilčevi krivdi

Prikaži več

Občina Bled OBČINSKI SVET 7) V skladu s 30. členom Statuta Občine Bled - UPB (Ur. list RS, št. 67/2009), Vam v prilogi pošiljam v obravnavo in sprejem

Občina Bled OBČINSKI SVET 7) V skladu s 30. členom Statuta Občine Bled - UPB (Ur. list RS, št. 67/2009), Vam v prilogi pošiljam v obravnavo in sprejem Občina Bled OBČINSKI SVET 7) V skladu s 30. členom Statuta Občine Bled - UPB (Ur. list RS, št. 67/2009), Vam v prilogi pošiljam v obravnavo in sprejem: Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Kot predstavnica

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2011) 445 konč. 2011/0204 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi evropskega naloga za z

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2011) 445 konč. 2011/0204 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi evropskega naloga za z EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 25.7.2011 COM(2011) 445 konč. 2011/0204 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uvedbi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne

Prikaži več

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri Marcus & Martinus 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcus & Martinus«(v nadaljevanju: nagradna igra). Organizator

Prikaži več

Microsoft Word - PRzjn-2.doc

Microsoft Word - PRzjn-2.doc Na podlagi 24. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06) (v nadaljevanju ZJN-2), in 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 99/99, 39/00 36/01 in 77/06) izdajam naslednji P R A V

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

Pravilnik o posrednikih v nogometu V1.0;

Pravilnik o posrednikih v nogometu V1.0; Pravilnik o posrednikih v nogometu V1.0; 18.06.2015 Na podlagi 27. člena Statuta Nogometne zveze Slovenije, z dne 10.12.2009, spremenjenega dne 26.02.2010 ter dne 19.04.2012, je Izvršni odbor Nogometne

Prikaži več

Številka: U-I-181/16-18 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 15.

Številka: U-I-181/16-18 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 15. Številka: U-I-181/16-18 Datum: 15. 11. 2018 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 15. novembra 2018 odločilo: Drugi stavek prvega odstavka

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc REPUBLIKA SLOVENIJA RAČUNSKO SODIŠČE Prežihova 4, 61000 LJUBLJANA Telefon: 178 58 88 Telefax: 178 58 91 Ljubljana, 5. 4. 1996 Številka: 1215-1/96-7 Računsko sodišče Republike Slovenije izdaja na podlagi

Prikaži več

ROLL – RUN Trgovsko in proizvodno podjetje d

ROLL – RUN Trgovsko in proizvodno podjetje d OKROŽNO SODIŠČE V LJUBLJANI Tavčarjeva 9 1000 Ljubljana Opr. št. St 1069/2010 Ljubljana, dne 19.3.2018 VABILO K DAJANJU PONUDB (čl. 335. ZFPPIPP) Na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani,

Prikaži več

Mnenje o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/20)

Mnenje o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/20) SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 28. maja 2019 o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/20) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB)

Prikaži več

KAJ PRINAŠAJO NOVE POGODBE O FINANCIRANJU DRUŠTEV?

KAJ PRINAŠAJO NOVE POGODBE O FINANCIRANJU DRUŠTEV? Izvedba JN za izdelavo projektnih dokumentacij za potrebe Občine Hoče-Slivnica za obdobje 2016-2018 Dr. Marko Soršak, univ. dipl. gosp. inž. Hoče, januar 2017 PREGLED VSEBINE: Uvod Pravna podlaga za izvedbo

Prikaži več

Številka: 4/14-3 Datum: Na podlagi prvega odstavka 35.člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami) je

Številka: 4/14-3 Datum: Na podlagi prvega odstavka 35.člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami) je Številka: 4/14-3 Datum: 24. 4. 2014 Na podlagi prvega odstavka 35.člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami) je Sodni svet Republike Slovenije na 34. seji dne 24.

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Sodna praksa s področja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji v obdobju od 2015 do 2018 avtorsko pravo doc.dr. Eneja Drobež, svetovalka na Ustavnem sodišču RS Magda Teppey,

Prikaži več

OdloĊba

OdloĊba REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-219/09-18 Datum: 5. 5. 2010 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12

Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12 Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12. člena Pravilnika o organiziranosti vodnikov Planinske zveze Slovenije, dne 29. 11. 2003 sprejel in 21. 11. 2008 potrdil spremembe ter Zbor predstavnikov

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

O B Č I N A

O B Č I  N A PRISTOJNOST: PREDLAGATELJ: POROČEVALEC: OBČINSKI SVET OBČINE KRANJSKA GORA ŽUPAN OBČINE KRANJSKA GORA Služba za splošne in premoženjsko pravne zadeve ZADEVA: UKINITEV STATUSA JAVNEGA DOBRA IN DOPOLNITEV

Prikaži več

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev

Prikaži več

Delovnopravna vprašanja v insolvenčnih postopkih odvetnica Ljuba Zupančič Čokert, partner Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Ljublja

Delovnopravna vprašanja v insolvenčnih postopkih odvetnica Ljuba Zupančič Čokert, partner Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Ljublja Delovnopravna vprašanja v insolvenčnih postopkih odvetnica Ljuba Zupančič Čokert, partner Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d.o.o., Ljubljana Namen predmetnega prispevka je predstaviti in izpostaviti

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 52K050717 Javno naročilo Prevzem odpadkov javnega zdravstvenega zavoda Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v

Prikaži več

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št

Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ in 65/17), Meril za akreditacijo

Prikaži več

(IZVLEČEK ZA VLAGATELJE)

(IZVLEČEK ZA VLAGATELJE) Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 82 72 F: 01 478 87 54 E: gp.mzp@gov.si Izvleček pravnih podlag zakona in pravilnika, ki vplivajo na uveljavljanje pravic do subvencioniranega prevoza dijakov

Prikaži več