UČNI ZAPIS PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UČNI ZAPIS PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI"

Transkripcija

1 FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO UČNI ZAPIS PRI POUKU ZGODOVINE V SREDNJI ŠOLI Mentor: doc. dr. Dragan Potočnik Kandidatka: Julijana Celec Maribor, 2009

2 ZAHVALA Ob zaključku mojega študija se za strokovno pomoč in prijaznost zahvaljujem svojemu mentorju doc. dr. Draganu Potočniku. Zahvaljujem se tudi vsem profesorjem zgodovine in dijakom mariborskih srednjih šol, ki so mi z reševanjem anketnega vprašalnika omogočili pridobiti informacije v zvezi z mojo temo diplomskega dela. Posebna zahvala gre moji druţini, ki mi je vsa leta študija stala ob strani in me spodbujala. Iskreno se zahvaljujem mojemu moţu in hčeri Tjaši, ki sta mi stala ob strani in mi nudila podporo in spodbudo.

3 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta Maribor IZJAVA Podpisana Julijana Celec, rojena v Mariboru, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer nemški jezik s knjiţevnostjo in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Učni zapis pri pouku zgodovine v srednji šoli pri mentorju doc. dr. Draganu Potočniku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Julijana Celec Maribor,

4

5 POVZETEK Učni zapis pri pouku zgodovine v srednji šoli Izobraţevanje v šolah ni namenjeno le za tisti čas, ko le-to poteka, temveč za vse ţivljenje. V šolah, od osnovne, srednje ter do univerze preţivimo različno časa; od osem do dvajset let. Ker je to prav lepo število let, je pomembno, da se v tem času naučimo veščin, ki nam bodo pomagale skozi celo ţivljenje. Ena izmed veščin je prav gotovo zapisovanje, ki se z novimi spoznanji v moţganskem delovanju in novo učno tehnologijo močno spreminja. Stalnica v učnem procesu pa je, da mora biti prisotno v izobraţevanju in še posebej pri pouku zgodovine. V prvem oz. teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni didaktično-psihološki vidiki, ki poudarjajo pomen pravilnega zapisovanja. Najprej je predstavljena biologija učenja oz. fiziološko delovanje moţganov, nato pa način učenja, v katerega spada tudi končni rezultat znanje. V nadaljevanju je s pomočjo različnih dejavnikov primerjana delitev intelektualne sposobnosti oz. učnih stilov po različnih avtorjih. Ker je zapisovanje učna navada, so v nadaljevanju s pomočjo različnih avtorjev predstavljene učne navade. Ker pa je naslov diplomskega dela Učni zapis v srednji šoli pri pouku zgodovine, je preostanek prvega dela namenjen učnim zapisom, njihovi pomembnosti, klasifikaciji in značilnostim posamezne vrste. V drugem delu diplomskega dela, v empiričnem delu, je bila s pomočjo anketnega vprašalnika opravljena raziskava o uporabi učnega zapisa pri pouku zgodovine v srednji šoli. Za vzorec so vzete srednje šole v Mariboru in bliţnji okolici. V anketi je sodelovalo 14 srednjih šol od skupno 19, kar je 73,68 % srednjih šol v Mariboru in bliţnji okolici (Razpis za vpis v srednje šole 2008/09). Sama anketa je bila razdeljena na anketni vprašalnik za profesorje in anketni vprašalnik za učence. Anketne vprašalnike sem osebno dostavila na srednje šole in poprosila profesorje za sodelovanje. Od obiskanih 15 šol so sodelovanje zavrnili samo na eni. Na ostalih šolah sem zbrala 20 anket, rešenih s strani profesorjev, in 216 s strani dijakov, saj sem le na desetih srednjih šolah poprosila za sodelovanje še dijake. Šole, ki sem jih obiskala, izvajajo različne module ur zgodovine pri pouku. Najosnovnejši stik dijakov z zgodovino je na srednjih poklicnih šolah, kjer se z zgodovino srečajo v 1. in 2. letniku triletnega izobraţevanja v sklopu druţboslovja (pri druţboslovju so izbrana poglavja

6 iz zgodovine in geografije). V srednjih strokovnih šolah se z zgodovino srečajo v in 3. letniku izobraţevanja kot s samostojnim predmetom. Če se dijaki odločijo opravljati zgodovino na maturi, jo imajo na predmetniku še v 4. letniku. V splošnem izobraţevanju pa je zgodovina prisotna vsa štiri leta. Če se dijaki odločijo opravljati maturo iz predmeta zgodovine, pa v 4. letniku dobijo še dodatne ure, ki so namenjene samo pripravi na maturo. Ankete so profesorji in dijaki reševali individualno. Pri nekaterih profesorjih sem bila povabljena v razred, kjer sem se dijakom predstavila, drugod so profesorji sami dijakom razdelili ankete in sem ponje prišla ob dogovorjenem terminu. Ključne besede: anketa, učni zapis, miselni vzorci.

7 ZUSAMMENFASSUNG Unterrichtsnotiz beim Geschichtsunterricht in der Mittelschule Die Ausbildung in der Schule ist nicht nur für die Schulzeit gemeint, sondern für das ganze Leben. In der Schule, von der Grundschule, Mittelschule bis zur Fakultät, verbringen wir unterschiedlich viele Jahre; von acht bis zwanzig Jahre unseren Lebens. Weil das viel Zeit unseres Lebens darstellt, ist es wichtig, dass wir in dieser Zeit Fähigkeiten lernen, die uns in unserem ganzen Leben hilfreich sein werden. Eine von diesen Fähigkeiten ist auch die Unterrichtsnotiz, die sich mit neuen Erkenntnissen in Gehirnarbeit und Unterrichtstechnologie viel verändert hat und noch will. Ständig ist es aber, dass die Unterrichtsnotiz im Unterricht anwesend sein muss, insbesondere bei dem Geschichtsunterricht. Im ersten Teil bzw. theoretischen Teil der Diplomarbeit sind didaktisch psychologische Gesichtspunkte dargestellt, die die Bedeutung der richtigen Notiz betonen. Zuerst ist die Biologie des Lernens bzw. die Physiologie der Gehirnarbeit dargestellt. Danach ist die Art und Weise des Lernens dargestellt in welche auch das Wissen gehört. In der Fortsetzung sind mit Hilfe von verschiedenen Umständen die intellektuellen Fähigkeiten bzw. die Lernstile nach verschiedenen Autoren vergleichen. Weil das Notieren eine Lerngewohnheit ist, sind in der Fortsetzung mit der Hilfe von verschiedenen Autoren die Lerngewohnheiten dargestellt. Weil aber die Diplomarbeit den Titel "Unterrichtsnotiz beim Geschichtsunterricht in der Mittelschule" trägt, ist der Rest des ersten Teils der Unterrichtsnotiz, ihrer Bedeutung und Klassifikation gewidmet. Im zweiten Teil, in dem empirischen Teil der Diplomarbeit, ist mit der Hilfe eines Fragebogens eine Forschung über den Gebrauch der Unterrichtsnotiz bei dem Geschichtsunterricht in der Mittelschule gemacht worden. Zum Muster wurden die Mittelschulen in Maribor und seiner Umgebung genommen. In der Forschung haben 14 von 19 Mittelschulen in Maribor und seiner Umgebung teilgenommen, das sind 73,68% aller Mittelschulen in Maribor und seiner Umgebung. (Die Ausschreibung zur Einschreibung in die Mittelschule 2008/09)

8 Die Fragebogen wurden in die Fragebogen für Professoren und in Fragebogen für die Schüler geteilt. Die Forschung habe ich so durchgeführt, dass ich die Fragebogen persönlich in die Schulen gebracht und die Professoren zur Mitarbeit gebeten habe. Von 15 besuchten Schulen hat nur eine Schule die Mitarbeit mit mir abgelehnt. Bei den restlichen Schulen habe ich 20 gelöste Fragebogen von der Seite der Professoren bekommen. An 10 Mittelschulen habe ich zur Mitarbeit auch die Schüler gebeten und so habe ich gelöste Fragebogen von der Seite der Schüler bekommen. Die Mittelschulen, die ich besucht habe, führen im Unterricht verschiedene Anzahl von Geschichtsstunden als Fach durch. Der Grundkontakt der Schüler mit dem Geschichtenunterricht in der Mittelschule ist in den Berufsschulen. Die Schüler treffen sich mit Geschichte im 1. und 2. Jahrgang der 3-jährigen Ausbildung, zusammen mit der Geographie im Fach Sozialwissenschaft. In Fachschulen treffen sich die Schüler mit Geschichte als einem selbständigen Fach in den ersten drei Jahrgängen der Ausbildung. Wenn sich die Schüler für Geschichte auf dem Abitur entscheiden, haben sie das Fach Geschichte auch in viertem Jahr. Auf dem Gymnasium ist Geschichte alle vier Jahre anwesend. Wenn sich die Schüler entscheiden, das Abitur aus Geschichte zu machen, bekommen sie im 4. Jahr zusätzliche Stunden, die nur der Vorbereitung zum Abitur dienen. Die Fragebogen haben die Professoren und Schüler individuell gelöst. Manche Professoren haben mich in die Klasse eingeladen, wo ich mich den Schülern vorgestellt habe. Sonst haben die Professoren den Schülern die Fragebogen verteilt und ich habe sie nur, nach der Übereinstimmung mit den Professoren, abgeholt. Schlusswörter: Forschung, Fragebogen, Unterrichtsnotiz.

9 KAZALO 1 UVOD NAMEN DIPLOMSKEGA DELA CILJI DIPLOMSKEGA DELA METODOLOGIJA Raziskovalne metode Uporabljeni viri Raziskovalni vzorec Postopek zbiranja podatkov DELOVANJE MOŢGANOV BIOLOGIJA UČENJA UČENJE IN ZNANJE INTELEKTUALNE SPOSOBNOSTI IN UČNI STILI Ugotavljanje posameznikovega načina učenja UČNE NAVADE UČNI ZAPISI Pomen učnih zapisov za pouk zgodovine Učni zapisi v učnih načrtih in metodično-didaktičnih priročnikih za zgodovino Vrste učnih zapisov Zapis v obliki točk Zapis v obliki alinej Zapis v obliki miselnega vzorca Kombinirani zapisi EMPIRIČNI DEL SKLEP ZAKLJUČEK LITERATURA PRILOGE

10 KAZALO SLIK Slika 1: Model spomina Slika 2: Krivulja učenja Slika 3: Hierarhija dejavnikov Slika 4: Izdelava miselnega vzorca Slika 5: Miselni vzorci, ki niso miselni vzorci Slika 6: Stavek, narejen po pravilu za miselne vzorce

11 KAZALO TABEL Tabela 1: Delovanje moţganskih polovic... 6 Tabela 2: Razlike med vrstami spomina Tabela 3: Zapisovanje pri urah Tabela 4: Nastajanje učnega zapisa Tabela 5: Uporaba učnih zapisov Tabela 6: Vrste kombiniranih zapisov Tabela 7: Posredovanje učnih zapisov Tabela 8: Vsebnost podatkov v učnem zapisu Tabela 9: Učenje za preverjanje in ocenjevanje znanja Tabela 10: Učenje za preverjanje in ocenjevanje znanja pri dijakih, ki ne zapisujejo Tabela 11: Pomen učnih zapisov Tabela 12: Uporaba učnega zapisa pri profesorjih Tabela 13: Vrsta uporabe učnega zapisa pri profesorjih Tabela 14: Pogosta uporaba posameznih učnih zapisov s strani profesojev Tabela 15: Način posredovanja učnega zapisa (profesorji) Tabela 16: Priprava profesorjev na zapis pri pouku Tabela 17: Mnenje profesorjev o zapisovanju dijakov

12 KAZALO GRAFIKONOV Grafikon 1: Struktura tistih, ki pri pouku zgodovine ne zapisujejo Grafikon 2: Nastajanje učnega zapisa Grafikon 3: Uporaba učnih zapisov Grafikon 4: Posredovanje učnih zapisov Grafikon 5: Učenje za preverjanje in ocenjevanje znanja Grafikon 6: Učenje za preverjanje in ocenjevanje znanja pri dijakih, ki ne zapisujejo Grafikon 7: Pomen učnih zapisov Grafikon 8: Vrsta uporabe učnega zapisa pri profesorjih Grafikon 9: Način posredovnja učnega zapisa (profesorji) Grafikon 10: Priprava profesorjev na zapis pri pouku Grafikon 11: Mnenje profesorjev o zapisovanju dijakov

13 1 UVOD V času, v katerem ţivimo, moramo vse stvari opraviti kvalitetno in to v zelo kratkem času. Tempo, ki ga narekuje ţivljenje, je vse hitrejši in od nas zahteva velike napore. To se ne odraţa samo pri odraslih v sluţbah, temveč tudi pri otrocih in mladostnikih v šolah. Danes je znanje zelo močno oroţje in vsak posameznik ima vse moţnosti, da je uspešen v procesu izobraţevanja, saj so zmogljivosti človeških moţganov neomejene, večina nas pa izrabi le majhen odstotek te zmogljivosti. Če ţelimo učencem pomagati oz. povečati zmogljivost njihovih moţganov, jih moramo prvo naučiti, kako se pravilno učiti. Prav v ta koncept spadajo učni zapisi, ki imajo kljub majhni obravnavi v strokovni literaturi velik pomen. Da bi ugotovila pomen in rabo zapisovanja, sem v drugem, empiričnem delu diplomskega dela s pomočjo anketnega vprašalnika opravila raziskavo o uporabi učnega zapisa pri pouku zgodovine v srednji šoli. Psihologija in didaktika igrata v vzgojno-izobraţevalnem delu pomembno vlogo. Doseţki v psihologiji in didaktiki so pripeljali tudi do novih metod zapisovanja ţe v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Ta spoznanja počasi prihajajo v prakso, a če bi jih učitelji še pogosteje uporabljali in poudarjali, bi jih učenci hitreje sprejeli. Prav zato sem v prvem, teoretičnem delu diplomskega dela predstavila vse psihološko-didaktične vidike, ki posredno poudarjajo pomembnost pravilnega zapisovanja in s tem učenja. Da učitelj doseţe učni cilj, ki je na splošno znanje, mora sodelovati z naravnimi procesi v moţganih in poučevati na način, ki je zdruţljiv z naravnimi metodami posameznega učenca. Prav zato sem kot prvo predstavila delovanje moţganov. V nadaljevanju sem predstavila proces učenja in klasificirala znanje kot rezultat učiteljevega in učenčevega sodelovanja. Nadalje sem predstavila učne tipe oz. intelektualne sposobnosti, ki se od posameznika do posameznika razlikujejo. Vsak posameznik ima prevladujoč čut in učiteljeva naloga je, da snov predstavi tako, da ta v učenčeve moţgane vstopa skozi čim več čutil. Učitelj mora učencem biti vzor in predpostavili bi, da so učenci v osnovni šoli ţe pridobili učne navade, a marsikdaj ni tako. Zato sem v naslednjem razdelku diplomskega dela predstavila učne navade. V zadnjem razdelku teoretičnega dela sem predstavila pomen zapisovanja pri urah zgodovine, omembo učnih 1

14 zapisov v didaktično-metodičnih priročnikih za zgodovino in predstavila posamezne vrste učnih zapisov, ki sem jih ponazorila s primeri. Za to temo "Učni zapis pri pouku zgodovine v srednji šoli" sem se odločila zaradi vprašanja, ki se mi je postavljalo skozi celotno prakso: Kaj sploh napisati v učnem zapisu? Skozi prakso sem nato ugotovila, da so si učenci zapisovali in zapisa niso jemali kot nekaj postranskega, ampak kot nekaj, zaradi česar so v šoli. Zato je ta tema aktualna in hkrati uporabna in mi bo poznavanje tega področja v mojem poklicu zagotovo olajšalo delo. 1.2 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA Namen dela je predstaviti učni zapis, njegovo pomembnost in različice. Zato sem v diplomskem delu poskusila: predstaviti pomembnost uporabe učnega zapisa pri urah zgodovine; s pomočjo različnih avtorjev predstaviti delovanje moţganov, ki pripomore k laţjemu razumevanju pravilne uporabe učnega zapisa; ob pomoči razlage inteligentnosti in različnih vrst klasifikacij intelektualnih sposobnosti spoznati, kako lahko pridemo do boljših rezultatov pri znanju dijakov in doseţemo zastavljen cilj ter tako pripomoremo dijakom k boljšim ocenam in kvalitetnejšemu znanju; predstaviti učni zapis, njegov pomen in njegovo obravnavo v didaktično-metodičnih priročnikih za zgodovino; predstaviti različne vrste učnih zapisov, njihove prednosti in pomanjkljivosti; na primerih predstaviti posamezne učne zapise. 1.3 CILJI DIPLOMSKEGA DELA S pomočjo anketnega vprašalnika sem poskušala ugotoviti uporabo učnega zapisa pri pouku zgodovine v srednji šoli. V ta namen sem izvedla anketo med profesorji zgodovine in dijaki mariborskih srednjih šol. Cilji diplomskega dela in ankete so: s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, kakšen pomen profesorji zgodovine pripisujejo učnim zapisom v vzgojno-izobraţevalnem procesu; 2

15 s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, ali profesorji zgodovine in dijaki mariborskih srednjih šol pri pouku zgodovine uporabljajo učni zapis; s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, katerih tehnik zapisovanja se profesorji zgodovine in dijaki mariborskih srednjih šol pri pouku zgodovine najpogosteje posluţujejo in zakaj; s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, na kakšen način profesorji učencem najpogosteje posredujejo učni zapis in kako si ga dijaki ustvarjajo ter kako bi dijaki najraje, da jim ga profesorji posredujejo; s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, kaj profesorji najpogosteje posredujejo učencem v učnem zapisu in kaj dijaki najpogosteje vključijo v učni zapis; s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, iz česa se učijo dijaki za preverjanje znanja; s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, kako pogosto profesorji zgodovine uporabljajo določeno vrsto učnega zapisa in v katerem delu učne ure uporabljajo učni zapis najpogosteje; s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, na kakšen način profesorji zgodovine najpogosteje posredujejo učni zapis dijakom in zakaj se odločajo za takšno vrsto posredovanja; s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, kako se profesorji pripravljajo na zapisovanje pri urah in kako si po njihovem mnenju zapisujejo njihovi dijaki. 1.4 METODOLOGIJA Raziskovalne metode Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila deskriptivno in eksperimentalno metodo. V teoretičnem delu sem preučevala pomen učnih zapisov glede na fiziologijo moţganov, spomina in učenja. Predstavila sem tudi vrste učnih zapisov. V empiričnem delu sem preučevala uporabo učnih zapisov pri pouku zgodovine na srednjih šolah. Pridobljeni podatki so opisani v empiričnem delu. 3

16 1.4.2 Uporabljeni viri Pri izdelavi diplomskega dela sem se posluţila sekundarne literature, predvsem psiholoških in didaktičnih knjig ter priročnikov. Uporabila sem tudi članke iz strokovnih in znanstvenih revij. Poskušala sem pridobiti čim več literature, a je bilo teţko, saj je literatura dostopna le za določena poglavja diplomskega dela. V empiričnem delu sem si z anketo pridobila lasten vir. Pri ostalih poglavjih, za katera ni ne virov ne sekundarne literature, sem uporabila lastno znanje in interpretacijo dejstev ter lastne izkušnje. V veliko pomoč so mi bili nasveti profesorjev zgodovine, ki sem jih obiskala in poprosila za rešitev ankete. V diplomskem delu se prepletajo članki iz strokovnih in znanstvenih revij s sekundarno literaturo. Le v razdelku diplomskega dela, ki govori o učnih zapisih in klasifikaciji, je bilo teţje najti ustrezno literaturo za zapis v obliki točk in za zapis v obliki alinej. Zapis v obliki miselnega vzorca, ki ga je razvil Tony Buzan, je do potankosti obdelan v literaturi. Dvoje njegovih del Delaj z glavo in delo z Barryjem Buzanom Knjiga o miselnih vzorcih sta mi sluţili za osnovo. Več Buzanovih del je prevedenih v številne jezike, tudi v slovenščino. Tudi ostali tuji avtorji so miselne vzorce vključili v svoja dela. To so Bobbi DePorter, Peter Russell, Ingemar Svantesson, Dominic Oʹ Brien. V 80-ih letih pa so se tudi didaktiki v Sloveniji začeli ukvarjati z miselnimi vzorci, predvsem Marija Gabrijelčič, katere dela Učimo se z miselnimi vzorci in Predavajmo z miselnimi vzorci sem vključila v diplomsko delo. Razne članke sem poiskala preko sistema Cobiss in preko listanja strokovnih revij. Le članek Tomaţa Weberja Tabelska slika pri pouku zgodovine in članek Jelke Sobotkiewicz Uporaba miselnih vzorcev pri pouku zgodovine se direktno osredotočata na učni zapis. Vse revije in knjige sem si uspela izposoditi v Miklošičevi knjiţnici na Filozofski fakulteti in Univerzitetni knjiţnici v Mariboru ter v enotah Mariborske knjiţnice. 4

17 1.4.3 Raziskovalni vzorec V diplomskem delu sem se osredotočila la na dijake v srednjih šolah v Mariboru. Uporabila sem naključni vzorec iz ustrezne populacije, katerega merilo je bilo pripravljenost na sodelovanje. V anketi je sodelovalo 15 od skupno 19 srednjih šol v Mariboru (Razpis za vpis v srednje šole 2008/09) Postopek zbiranja podatkov Za analizo sem potrebovala rešene ankete s strani profesorjev zgodovine in s strani dijakov. Anketo sem izvedla tako, da sem obiskala 15 mariborskih srednjih šol in profesorje osebno poprosila za sodelovanje. Le na eni srednji šoli sta profesorici zavrnili sodelovanje. Tako sem dobila rešenih 20 anket s strani profesorjev. Na 10 srednjih šolah sem poprosila za sodelovanje tudi dijake in si s tem pridobila 216 rešenih anket s strani dijakov. Večinoma so profesorji dijakom posredovali anketo, v treh primerih pa sem bila lahko osebno navzoča pri reševanju. S profesorji sem se dogovorila za termin, kdaj lahko pridem po rešene ankete. 5

18 2 DELOVANJE MOŽGANOV BIOLOGIJA UČENJA Ljudje smo kompleksna bitja in ta kompleksnost se odraţa na vseh področjih našega delovanja. Prav ta kompliciranost nas loči od ţivali in pri tej ločitvi igrajo pomembno vlogo naši moţgani. Delovanje samih moţganov je pomembno tudi pri razumevanju pomembnosti učnih zapisov in učnih pripomočkov. S pojmom biologija učenja označujemo način predelave podatkov v moţganih, ki je pomemben za laţje razumevanje pomembnosti pravilnih učnih zapisov. Čeprav so moţgani eni, so sestavljeni iz dveh polovic in vsaka polovica obdeluje informacije na drugačen način. Moţganski polovici sta med seboj povezani z elektrokemijskim komunikacijskim sistemom, ki ga sestavlja 300 milijonov nevronskih celic. 1 Tabela 1: Delovanje moţganskih polovic. Leva polovica Desna polovica besede pesmi logika ritem števila glasba matematika slikanje sekvenčna opravila domišljija akademski način kreativne sposobnosti razvrščanje v kategorije celovito, sintetično mišljenje logično, slovnično in analitično razmišljanje umetniško in intuitivno dojemanje 2 Iz teh razlik v delovanju moţganskih polovic Mitja Peruš, avtor knjige Biomreţe, mišljenje in zavest, sklepa, da v desni polobli potekajo bolj asociativne strukture, v levi pa strukture, ki so močnejše, bolj diferencirane in samoorganizirane v še bolj trdne strukture, ki pa delujejo sekvenčno. Razlika je tudi v procesiranju, ki je v levi moţganski polovici bolj formalne in konkretne narave, v desni moţganski polovici pa bolj svobodno in splošno. Glede na te razlike v levi in desni moţganski polovici ločimo med višjimi duševnimi procesi dve vrsti mišljenja. Prvi tip mišljenja je celostno, vzporedno potekajoče, hkratno in sintetično mišljenje, 1 Gordon Dryden in Jeanette Vos, Revolucija učenja, Educy, Ljubljana 2001, (dalje Dryden) str. 116 in Roz Townsend, Bogastvo učenja, Lisac & Lisac d.o.o, Ljubljana 1998, (dalje Townsend) str. 80 in Paul Ginnis, Učitelj - sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana 2004 (dalje Ginnis), str Mitja Peruš, Biomreţe, mišljenje in zavest, Satjam, Maribor 2001 (dalje Peruš), str

19 med katerega spada intuicija, ustvarjalnost, umetniško dojemanje, domišljija, sanjarjenje itd. Drugi tip mišljenja obsega konkretno, zaporedno, vzročno in analitično mišljenje, v katerega sklop spada razum, logično sklepanje, računanje, znanstveno sporazumevanje. 3 Najbolj očitna razlika leve in desne moţganske polovice pa je v delovanju, saj leva polovica sprejema občutke iz desne strani telesa in le-to nadzoruje, desna pa ravno obratno. Sodelovanje obeh moţganskih polovic pomeni večji izkoristek moţganske kapacitete. Naši misleči moţgani delujejo zaporedno in postopno ter obenem procesirajo, integrirajo in sintetizirajo informacije ter iz njih povzemajo splošno. Ne smemo pa pozabiti, da pri vsem tem delujejo bliskovito. 4 Prav te trditve o moţganih pa je koristno uporabiti v praksi, še posebej v šoli in procesu izobraţevanja, saj je končni cilj vzgojno-izobraţevalnega procesa znanje, ki nastaja v moţganih. S poznavanjem zgradbe in delovanja moţganov ter z uporabo novosti lahko vsak posameznik poveča svojo količino in kakovost znanja. Ana Tomić v svojem delu Izbrana poglavja iz didaktike meni o moţganih in sistemu izobraţevanja sledeče:»naš sistem izobraţevanja je, če upoštevamo načine delovanja moţganov, vse prej kot primeren. Tu mislimo na vsebino (učne predmete) izobraţevanja in na učne oblike in metode. Večina naših izobraţevalnih izkušenj je povezana z metodami, ki ustrezajo linearnemu, zaporednemu dojemanju učne snovi.«avtorica je podala tudi svoje mnenje o izobraţevalnih ustanovah in je mnenja, da ljudje z intuitivnim razmišljanjem v šoli le redko razvijejo svoje potenciale. Ljudje, ki preteţno linearno razmišljajo, pa v šoli nimajo priloţnosti, da razvijejo bolj ustvarjalne in intuitivne načine mišljenja. 5 Delo Ane Tomić je iz leta 1999, zato lahko k tem trditvam še nekaj dodam. Novosti se v šole in izobraţevanje vedno bolj vpeljujejo. Z novostmi in novimi spoznanji s področja psihologije in didaktike ter z novimi učnimi pripomočki lahko učencem izboljšamo moţnosti razvoja mišljenja. S svojim diplomskim delom bi rada opozorila na razlike med učenci in poudarila pomen poznavanja psihologije in didaktike, ki pripomore k boljšim rezultatom med učenci in posledično k večjemu zadovoljstvu. Če učitelj to doseţe, je izpolnil cilj, ki si ga je zadal. 3 Peruš, str. 100 in Ana Tomić, Izbrana poglavja iz didaktike, Center za pedagoško izobraţevanje filozofske fakultete, Ljubljana 1997 (dalje Tomić) str Tomić, str

20 Moţganov pa ne delimo samo na dve polobli, temveč še na štiri dele. Vsak od teh delov ima svojo nalogo. Spodnji del moţganov oz. možgansko deblo je na vrhu vratu. To deblo nadzira instinktivne funkcije, kot je npr. dihanje. Osrednji del možganov nadzira čustva in spolnost in ima tako ključno vlogo pri sposobnosti pomnjenja. Ker je čustveni center moţganov tesno povezan s sistemom dolgotrajnega spomina, si ljudje dobro zapomnimo vsebine, ki jih je spremljal velik čustven napor. Zunanji del moţganov je možganska skorja oz. cortex, ki jo uporabljamo pri razmišljanju, govorjenju, gledanju, poslušanju in ustvarjanju. Cortex lat. lubje ali lupina je dom racionalnosti, logike in konceptualizacije. Debela je vsaj tri milimetre in v njej je šest plasti nevronov. Četrti del moţganov so mali možgani, ki imajo osrednjo vlogo pri pomnjenju gibov, kot je npr. voţnja s kolesom. 6 Vsi ti štirje deli moţganov imajo svojo nalogo, saj nadzorujejo določene procese v telesu. Vsak del moţganov je lahko pri posamezniku različno intenzivno razvit in poznavanje teh delitev nam pomaga, da laţje sprejmemo drugačnost pri drugih ljudeh. Te drugačnosti pa mora učitelj zelo dobro poznati in imeti velik prag tolerance, saj so učenci v razredih vsi samostojni osebki s svojimi posebnostmi. Učiteljeva naloga pa je, da vse učence kot posameznike pripelje do učnega cilja (znanja). Prenos podatkov v moţganskih celicah poteka po nevronih, ki so odgovorni za obdelavo podatkov. V vsakem nevronu je akson, tanko osrednje vlakno, ki je lahko dolgo tudi več metrov, večina pa je dolga le nekaj centimetrov. Akson je prenašalec, ki posreduje podatke v obliki elektrokemičnih draţljajev. Njegova naloga je povezovanje s tisoči dendritov drugih nevronov, zato se razdeli na mnogo»terminalov«. Dendriti so vejam podobni izrastki celičnega telesa nevrona, ki delujejo kot sprejemniki. Tok podatkov med nevroni je vedno enosmeren in poteka takole,»iz celičnega telesa po aksonu ter prek povezav med sinapsami dendritom drugih nevronov, ki signal prenesejo svojim celičnim telesom. Električni signal, ki potuje po aksonu, doseţe terminal in aktivira nevrotransmiterje (kemični»koktajli«shranjeni v sinaptičnih mehurčkih v konici aksona), ki sporočilo prenesejo prek sinapse in stimulirajo (ali omrtvijo) sprejemni dendrit. Vsak nevron lahko hkrati sprejme več tisoč signalov drugih nevronov.«7 Vsak akson lahko ves čas ustvarja nove veje in tako lahko pošiljajoči nevron pošlje signal tisočim drugih nevronom. 8 Poznavanje prenosa podatkov je ključnega pomena 6 Dryden, str , 117 in Ginnis, str Ginnis, str, Prav tam. 8

21 za razumevanje dejstva, da lahko nekatere podatke po ţelji takoj shranimo ali sploh ne zaznamo. Ponavadi se to zgodi, če smo z mislimi drugje in ne pri pouku. Da bi še bolj poudarila pomembnost pravilnega zapisovanja, bom predstavila proces shranjevanja oz. spomin, ki pripomore tudi pri razumevanju delovanja moţganov. Spomin ima v vzgojno-izobraţevalnem procesu ključno vlogo, saj je prav cilj vzgojnoizobraţevalnega procesa znanje, ki pa je dosegljivo le preko procesa pomnjenja in shranjevanja podatkov. Poznavanje shranjevanja informacij nam omogoča, da lahko učencem svetujemo, kako delati, da bodo hitreje dosegli cilj in dosegli tudi kakovostnejše rezultate, saj je prav od hrambe informacij odvisen kasnejši priklic. Tako lahko učenci opustijo»piflanje na pamet«in za njim povezano neskončno ponavljanje ter na lahek in zabaven način doseţejo boljše rezultate. Pri tem so jim v veliko pomoč prav učni zapisi. Teorija informacijske predelave deli spomin v tri sisteme: zaznavni register, delovni ali kratkotrajni spomin, dolgotrajni spomin. Poleg teh treh sistemov delujejo še kontrolni procesi, ki so strategije, ki jih prikličemo, ko to zahtevajo okoliščine. Zaznavni register ima veliko kapaciteto, vendar se v njem informacije hitro izgubijo. Delovni spomin ima omejen obseg. Podatki so tukaj shranjeni, dokler smo pozorni nanje. V tem delu spomina jih shranjujemo z obnavljanjem. Če ni novih informacij iz okolja, podatki sami izpadejo. Naše znanje nam omogoča, da obdelujemo več podatkov hkrati. Na zaznavni register in kratkotrajni spomin ni mogoče veliko vplivati in se med ljudmi ne razlikujeta veliko. Drugače pa je pri dolgotrajnem spominu, ki ima neomejeno kapaciteto. Znanstveniki domnevajo, da dolgotrajni spomin hrani vse podatke, s katerimi smo se v ţivljenju srečali. Teţava je le-ta, da vseh nismo sposobni priklicati. Razlike med temi tremi sistemi so podane v tabeli: 9 9 Norbert Jaušovec, Naučiti se misliti, Educa, Nova Gorica 1994, str in Norbert Jaušovec, Kako uspešneje reševati probleme?, DZS, Ljubljana 1991, str

22 Tabela 2: Razlike med vrstami spomina. Zaznavni register Kratkotrajni spomin Dolgotrajni spomin Zmogljivost Velika Majhna Neskončna Vzroki Razpad, lahko tudi Povsem interferenca, lahko Napaka priklica pozabljanja interferenca tudi razpad Vrste Povezane z zunanjim Spremenljive, verbalne, Semantične, verbalne reprezentacije draţljajem vizualne in semantične in vizualne Z delitvijo spomina na kratkoročni in dolgoročni se ne strinja Paul Ginnis, ki verjame, da obstaja vsaj pet spominov: delovni spomin, ki je v čelnem in senčnih reţnjih moţganov in je izjemno kratkotrajen; implicitni spomin, včasih razdeljen na refleksivni in proceduralni del, je shranjen v malih moţganih. On nam omogoča, da se spomnimo kolesarjenja po več letih, ko smo se prenehali ukvarjati s to dejavnostjo; oddaljen spomin je razširjen po vsej moţganski skorji. Predstavlja vseţivljenjsko zbirko podatkov o različnih temah in je zelo uporaben za kvize; epizodični spomin je zbirka specifičnih osebnih izkušenj (krajev, dogodkov, okoliščin, ljudi); semantični spomin skrbi za pomnjenje besed in simbolov iz knjig, video posnetkov, filmov, diagramov, napisanih zgodb in pripovedi drugih ljudi. Iz njega črpamo splošno znanje o svetu ter specifično znanje za izpite. Oddaljeni, epizodični in semantični spomini spadajo v skupni eksplicitni in deklarativni spomin. 10 Prav zaradi različnih vrst spomina si nekateri ljudje zlahka zapomnijo, kaj so počeli na počitnicah pred desetimi leti (epizodični spomin), ne morejo pa se spomniti imena človeka, ki so ga srečali predvčerajšnjem (semantični spomin). 11 Po pregledu še več literature sem ugotovila, da uporabljajo avtorji vsak svojo delitev spomina. Anita Woolfolk v svoji knjigi Pedagoška psihologija ima nekakšno mešanico obeh zgoraj predstavljenih teorij. Njen model spomina vsebuje senzorni, delovni in dolgoročni spomin. 10 Ginnis, str Prav tam. 10

23 Slika 1: Model spomina. Izvršni kontrolni procesi Naučeno (shranjeno) Senzorni spomin zaznavanje Delovni spomin Priklic (aktivacija spomina) Dolgoročni spomin Delovni prostor - Stalno skladiče Začasno skladi šče K tej shemi še doda semantični, epizodični in proceduralni spomin, ki so del dolgoročnega spomina. 12 Sam spomin nastaja kot rezultat hitrih sprememb v trdnosti sinaptičnih povezav. Proces je znan kot dolgoročna ojačitev, ki jo sproţijo specifični geni in beljakovinska molekula CREB (Cyclic AMP-Response Element Binding Protein). Fizični dokaz spomina je shranjen kot spremembe v določenih poteh nevronov. William Calvin, nevrobiolog na univerzi Washington, in Michael Gazzaniga, direktor Raziskovalnega središča za kognitivno nevroznanost na kolidţu Dortmouth v Zdruţenih drţavah, sta razkrila proces priklica»ko zadostno število pravih nevronov sproţi impulze v pravo smer, se aktivirajo mirujoči nevroni in tako uspešno prikličemo podatke. Postopek sproţi asociacija.«13 Raziskave tudi kaţejo, da lahko prikličemo skoraj vse, na kar smo bili kdaj pozorni, a le v pravem stanju in pravem kontekstu. Moč spomina in priklic sta verjetno odvisna od intenzivnosti in načina obdelave vnosa, saj kadar je vključenih več čutil, sporočilo sprejmemo preko več različnih kanalov in verjetnost, da si bomo izkušnjo zapomnili, se naglo poveča. Močni čustveni dogodki (pozitivni ali negativni) nam trdneje ostanejo v spominu, ker se sprostijo kemične spojine (adrenalin, noradrenalin, enkefalin, vasopresin), ki delujejo kot utrjevalci spomina. Ti utrjevalci moţganom sporočajo, naj si zapomnijo podatke, ki bi lahko 12 Anita Woolfolk, Pedagoška psihologija, Educy, Ljubljana 2002 (dalje Woolfolk), str Ginnis, str

24 bili bistveni za prihodnje povezave. Bolj kot se čustven organ v moţganih vzburi, močnejši je vtis. Kot dokaz sta Ekwall in Shanker navedla svoje raziskave. Zapomnimo si ali osvojimo: 10 % od tega, kar beremo, 20 % od tega, kar slišimo, 30 % od tega, kar vidimo, 50 % od tega, kar slišimo in vidimo, 70 % od tega, kar sami rečemo, 90 % od tega, kar sami naredimo. 14 Način, kako podatke obdelujemo na začetku, vpliva na kasnejši priklic. Pri tem igrajo glavno vlogo elaboracija, organizacija in kontekst. Elaboracija je dodajanje pomena novim informacijam glede na obstoječe znanje. To pomeni, da pri razumevanju uporabljamo svoje sheme in črpamo iz obstoječega znanja ter znanje tako stalno spreminjamo. Elaboracija pogosto poteka avtomatično. PRIMER: Odstavek o zgodovinskih slikah v antičnem Rimu ponavadi aktivira naše predznanje o tem obdobju. To znanje uporabimo zato, da bi razumeli novo. 15 Če gradivo elaboriramo prvič, ga bomo kasneje laţje priklicali, saj je elaboracija oblika ponavljanja, ker v delovnem spominu ohranja informacije toliko časa, da imajo moţnost, da se trajno uskladiščijo v dolgoročni spomin. Elaboracija zgradi dodatne povezave z ţe obstoječim znanjem in bolj ko je ena enota informacij povezana z drugimi enotami več je poti, po katerih lahko pridemo do originalne enote. Kadar prosimo učence, naj povedo informacije s svojimi lastnimi besedami, navedejo svoj primer ali uporabijo informacije pri reševanju novih problemov, takrat pomagamo učencem elaborirati snov. Učitelj mora paziti, da učenci snov pravilno elaborirajo, saj si, če elaborirajo napačno, te napačne predstave zapomnijo. Organizacija prav tako izboljšuje učenje, saj si gradivo, ki je dobro organizirano, laţje zapomnimo kot enote in delčke informacij, še posebno, če so informacije kompleksne ali zelo obširne. Struktura sama sluţi kot vodič do informacije, kadar jo potrebujemo. Kontekst je 14 Ginnis, str in Townsend, str Woolfolk, str

25 tretji element procesiranja, ki vpliva na učenje. S kontekstom je mišljeno fizično in čustveno ozadje učenja (kraj, soba, počutje). 16 Znanstveniki so prepričani, da informacija iz delovnega spomina resnično izgine, a za informacije iz dolgoročnega spomina so mnenja deljena. Nekateri so prepričani, da informacija ne izgine, drugi, da se informacije v dolgoročnem spominu izgubljajo s časovnim razpadanjem. Za to so znanstveniki navedli primer ţivčne povezave. Ţivčne povezave oslabijo, če jih ne uporabljamo več podobno kot mišice. Spomini so morda res nekje v moţganih, vendar so prešibki, da bi jih lahko aktivirali. Vendar pa je dolgoročni spomin tudi z razpadanjem presenetljiv. Pri pregledu skoraj stotih študij sta George Semb in John Ellis (1994) prišla do zaključka,»da učenci ohranijo večino znanja, ki so se ga naučili v razredu.«17 Prav strategije poučevanja so tiste, ki pripomorejo k aktivnostim in vodijo k višjim nivojem začetnega znanja. 18 Moţgani torej pri shranjevanju informacij uporabljajo asociativni princip. Ta princip deluje tako, da se določene informacije spomnimo, ko spomin sproţi prava asociacija. Kadar uporabimo informacijo iz dolgoročnega spomina, jo poiščemo zavestno ali avtomatično. Zavestno iščemo informacijo po dolgoročnem spominu, ko se nam npr. pribliţuje znanka in se skušamo spomniti njenega imena. Drugače je iskanje informacij iz dolgoročnega spomina avtomatično. Priklic iz dolgoročnega spomina poteka delno skozi širjenje aktivacije. Le-ta poteka na podlagi medsebojne povezanosti; zapomnitev enega dela informacije spodbudi priklic drugega dela zaradi njune medsebojne povezanosti. Posebnost dolgoročnega spomina je tudi v tem, da so nam informacije dostopne, čeprav niso aktivirane in o njih trenutno ne razmišljamo. Če po tej poti ne pridemo do odgovora, lahko poskusimo z rekonstrukcijo, pri kateri poustvarjamo informacije s spominom, pričakovanji, logiko in obstoječim znanjem. Tako s ključnimi pojmi zapolnimo manjkajoče dele, a moramo paziti, saj nekateri rekonstruirani spomini niso pravilni. 19 Da bi čimbolj izkoristili naše zmoţnosti moţganov, je učenje z miselnimi vzorci in z močnimi asociacijami ter povezavami najbolj uspešno. 20 Sprašujem se, zakaj v didaktiki in v priročnikih ni namenjene nobene strani pomembnosti zapisovanja oz. pomembnosti uporabe miselnih vzorcev, saj ni naloga učiteljev učencem snov le predstaviti, temveč jim jo pomagati tudi razumeti in v njih vzbuditi zgodovinsko in kritično 16 Woodfolk, str Prav tam, str Prav tam, str Prav tam, str Dryden, str. 123 in

26 mišljenje. Pomembno je, da za dosego tega cilja asociacije, ki jih uporabljajo učitelji, sproţijo eno ali več sposobnosti moţganov hkrati in tako učencem olajšajo učenje. 14

27 3 UČENJE IN ZNANJE Pri učenju nove miselne ali motorične izkušnje predstavljajo draţljaje, ki pretvorjeni v električne impulze potujejo v posamezne specializirane dele moţganov. Ponavljajoča stimulacija nevronov povzroči razvoj novih nevronov in s tem povezav. Tako zraste mreţa, v kateri se rodi razumevanje in zraste mojstrovina. 21 Jane Healey, priznana raziskovalka na področju psihologije učenja, je mnenja, da učenje pomeni prepoznati vzorec v zmedi in da moţgani predstavljajo aparat za razpoznavanje vzorcev. Je pa tudi prepričana,»da so vzorci ključni za inteligentnost. Povezovanje podatkov v vzorce v resnici pomeni organiziranje in povezovanje novih podatkov z obstoječimi mentalnimi zankami.«22 Paul Ginnis meni, da je naloga učitelja,»da podpira učence pri prevajanju izjemnega biološkega potenciala njihovih moţganov v dejansko delovanje.«23 Ta naloga je popolnoma nemogoča, saj v ţivljenju lahko uporabimo le majhen del celotne moči moţganov. 24 Pri učenju razlikujemo: učenje v oţjem pomenu besede oz. pridobivanje novih informacij, retencijo ali ohranjanje dejavnosti, obnavljanje dejavnosti. 25 Avtor knjige Učenje, spomin, mišljenje Vid Pečjak navaja krivuljo učenja, ki prikazuje učni učinek zaradi učenja. Na abscisi je navedena količina učenja, na ordinati pa učni učinek. Kot kazalec količine učenja vzamemo čas ali število poskusov, kot kazalec učnega učinka pa število pravilnih odgovorov, hitrost odgovorov, natančnost odgovorov, lahko pa tudi število napak, a v tem primeru je krivulja obrnjena. Krivulja učenja se dviga, ker z učenjem učni učinek raste. Dviga se na tri različne načine: 21 Ginnis, str Prav tam, str Prav tam, str Prav tam. 25 Vid Pečjak, Učenje, spomin, mišljenje, Fakulteta za druţbene vede, Ljubljana 2001 (dalje Pečjak), str

28 A negativno pospešena krivulja, B pozitivno pospešena krivulja, C signoidna ali s-krivulja učenja. 26 Slika 2: Krivulja učenja. Krivulja z negativno pospešitvijo (krivulja A) je najpogostejša. Učni učinek sprva naglo raste (a), nato počasi (b) in končno doseţe mejno raven. Krivulja sprva naglo raste zato, ker se učenec malokdaj uči povsem novo učno gradivo in si pomaga s prej pridobljenim znanjem in spretnostmi. Poleg tega se učenci vedno najprej učijo lahke dele učnega gradiva, pozneje pa teţke. Na začetku učenja je tudi motivacija večja, zato je tudi učinek večji. Ker pa ti dejavniki popustijo, krivulja raste počasneje (b) in nazadnje doseţe mejno raven. Krivulja se lahko dvigne, če je učenec ponovno dodatno motiviran. 27 Krivulja B oz. pozitivno pospešena krivulja se dviga počasi nato pa vedno hitreje. Pozitivno pospešeno krivuljo dobimo redko, ker se končna raven ne doseţe, saj je učenje prezgodaj prekinjeno. Krivuljo so odkrili, ko so se poskusne osebe učile povsem novo dejavnost. 28 Signoidna krivulja ima obliko črke S. To krivuljo lahko razstavimo na pozitivno in negativno pospešeno krivuljo. Kadar učenje prezgodaj pretrgamo, dobimo pozitivno pospešeno krivuljo. Kadar se začnemo učiti s prejšnjim znanjem, dobimo negativno pospešeno krivuljo Pečjak, str Prav tam, str Prav tam. 29 Prav tam. 16

29 Individualne krivulje učenja se med seboj precej razlikujejo in Vid Pečjak o njih pravi takole,»nekatere se dvigajo strmo in hitro doseţejo mejno raven, druge se dvigajo počasi. Nekatere imajo visoko mejno raven, druge nizko. Nekatere imajo veliko začasnih ravni, druge nobene. Te posebne oblike so odvisne od načina učenja in od učnega gradiva.«30 Učenje je učinkovitejše, če se zavedamo svojih zmogljivosti in jih izkoristimo. Rezultat učenja pa naj bi bilo znanje. Tradicionalna didaktika razlikuje po kvaliteti več vrst znanja: spominsko znanje je najniţja kvaliteta znanja, za katero je značilno, da se spominjamo določenih vsebin, a o njih ne znamo nič povedati; prepoznavno znanje pomeni, da znamo identificirati pripadnost, ne znamo pa ga pojasniti in razloţiti; reproduktivno znanje znamo uporabiti pri svojem vsakdanjem delu. Ponovno ga znamo podati v istem obsegu in globini, kot smo ga prejeli iz vira (knjige, razlage ); operativno znanje je tisto znanje, katerega vsebino znamo pojasniti, razloţiti in uporabiti v znanih in novih situacijah; kreativno ali ustvarjalno znanje je najvišja stopnja kakovosti znanja. Zanj je značilno, da človek na podlagi pridobljenega znanja še napreduje pri ustvarjanju novih materialnih in duhovnih vsebin. 31 Pomemben pa je tudi pomen znanja, do katerega prihaja, ko moţgani sami prihajajo do svojih sklepov. Mnogi raziskovalci razlikujejo dve vrsti pomena: površinski in globlji. Pri površinskem pomenu gre za zmoţnost imenovati in ime povezati s pojmom. Pri globljem pomenu gre za konceptualno razumevanje pojma, ki smo ga slišali večkrat in od različnih ljudi ter celo ogledali (televizijsko oddajo) ali sami preizkusili. To ponotranjeno razumevanje nam omogoča, da smo sposobni znanje razloţiti tudi drugim in ga uporabljati v različnih kontekstih. 32 V vzgojno-izobraţevalnem procesu v šoli bi moral učitelj pri pouku doseči minimalno prepoznavno raven. Določene dele snovi si bodo učenci hitreje zapomnili, saj sta motivacija in zainteresiranost večja. Določene dele pa bodo učenci iz istih razlogov le v negativnem smislu izpustili. Pomembno pa je, da bi učenci pri zgodovini bili sposobni doseči 30 Pečjak, str Tomić, str Ginnis, str

30 operativno raven znanja, saj bi tedaj razvili tudi zgodovinsko mišljenje, ki ga lahko uporabljajo v vsakdanjem ţivljenju. 18

31 4 INTELEKTUALNE SPOSOBNOSTI IN UČNI STILI Vsak človek ima posebne talente. Pablo Picasso je bil dober v slikanju, William Shakespeare je bil izjemen pisatelj itd. Vsakdo izmed nas ima posebne danosti, svoj način ţivljenja in dela. Šola pa še vedno deluje, kot da bi bili vsi ljudje enaki, saj ima večina šol še vedno sistem ocenjevanja in testiranja, ki daje prednost le nekaterim vrstam razuma, druge pa zavrača. 33 Prav različne vrste inteligenc oz. učnih stilov bodo pokazale pomembnost raznolikega in pravilnega zapisovanja učne snovi, saj se prav v učnih stilih oz. prevladujoči vrsti inteligence ljudje ločujemo med seboj. Za intelektualne sposobnosti se uporablja izraz inteligenca. Laiki imajo z opredeljevanjem inteligentnosti veliko manj teţav od strokovnjakov. Laiki kot inteligentnega opredeljujejo posameznika, ki hitro in učinkovito rešuje miselne probleme, ki ima dobro razvite besedne sposobnosti in je sposoben učinkovite interakcije z drugimi ljudmi. 34 Opredelitve inteligentnosti s strani psihologov je zelo raznolika, vendar so nekatere skupne točke. Ana Tomić je inteligenco opredelila kot»sposobnost oblikovanja instinktivnega vedenja na podlagi preteklih izkušenj, sposobnost prepoznavanja skupnih elementov v situacijah, ki na prvi pogled nimajo ničesar skupnega in sposobnost rabe takšnih spoznanj za naprej.«35 Čeprav naši moţgani vsi delujejo enako, obstajajo razlike med nami, saj se vsak človek rodi z več preddispozicijami. Razlike so tudi v različnih dispozicijah, iz katerih se razvijejo različne vrste razuma. Sposobnosti, tudi intelektualne, niso dane samo ob rojstvu, ampak se razvijajo. Razvoj je res odvisen od notranjih dejavnikov (človekovih podedovanih anatomsko fizioloških struktur), kateri lahko pripišemo od 30 do 60 odstotkov moţganske kapacitete in od zunanjih dejavnikov (okolja, v katerem človek ţivi in dela), lahko pripišemo od 40 do 70 odstotkov moţganske kapacitete. Sama človekova aganţiranost je tudi pomemben dejavnik pri razvijanju sposobnosti, saj inteligentnost lahko modificiramo in s tem razširjamo in razvijamo. Michael Howe, profesor psihologije v Exetru, je mnenja, da lahko na učenje 33 Dryden, str Alenka Kompare, Psihologija, Spoznanja in dileme, DZS, Ljubljana 2001 (dalje Kompare), str Tomić, str

32 vplivamo z ustvarjanjem ugodnih razmer:»ni res, da ne bi mogli spreminjati inteligentnosti mladega človeka. Več kot dovolj dokazov imamo, da se raven inteligentnosti pri otrocih ob ugodnih okoliščinah znatno zviša.«36 V najzgodnejšem otroštvu nastane osnovna moţganska struktura, ki določa tudi prevladujoči učni stil. Michael Gringer je mnenja, da tisti učni stil, ki smo ga uporabili v najzgodnejši dobi in mu moţgani od takrat naprej vedno dajejo prednost, obdrţimo za vse ţivljenje. Dr. Anthony Gregorc pa meni, da je um ločen od moţganov in da razlike v učnih stilih odsevajo razlike v mišljenju in ne fizičnih razlik v strukturi moţganov in nevronski poti. 37 Rita Dunn definira učni stil: "Učni stil pove, kako vsak učenec doseţe zbranost in se spoprime z obdelovanjem in pomnjenjem nove in zahtevne snovi.«38 Vsak človek ima svoj učni stil, ki je enkraten in neponovljiv. Pomembno je tudi dejstvo, ki se ga učitelj mora zavedati, in to je, da njegov učni stil vpliva na njegovo poučevanje.»učiteljev način razmišljanja celo določa organizacijo učnega okolja, njegov odnos do domačih nalog, testov, ocen, hierarhije, njegov odziv na moteče vedenje.«39 Tega vpliva pa ne moremo vrednotiti samo kot nekaj negativnega, kot nekaj, kaj je potrebno odstraniti, saj lahko učitelj preko tega vpliva posreduje učencem pozitivne stvari. Med te pozitivne stvari pa lahko vsekakor štejemo organizacijo dela, pravilno učenje in navsezadnje tudi pravilni učni zapis, ki učencem zelo pomaga pri učenju, pomnjenju in priklicu iz spomina. Raziskave kaţejo, da imamo prav vsi prevladujoč in najljubši čut. Kadar ga lahko uporabimo za učenje, to močno vpliva na našo uspešnost in občutek usposobljenosti. Vsak posameznik pa ima tudi sekundarni stil. Če učitelj ne uporablja stila, ki bi zadovoljil potrebe učenca, se bo ta zatekel k rezervnemu stilu. Glede na to, kako delujejo šole, so moţnosti učencev za uspeh ogroţene. Učenci in tudi mnogi drugi si ne morejo privoščiti, da bi delali po svoje. Bistvenega pomena je, da najdemo ravnoteţje med podporo in izzivom učencev ter njihovim učnim stilom. Če bodo učenci morali prepogosto delati na način, ki jim ni blizu, ne bodo uspešni in jih bo to odvrnilo od učenja. Če pa bo učencem vedno omogočeno delo po njihovem učnem 36 Ginnis, str Prav tam, str Prav tam. 39 Prav tam, str

33 stilu, bo njihovo gledanje ostalo ozko in ne bodo razvijali svojih zmoţnosti. Najmanj, kar mora učitelj storiti, je, da v vsaki uri zagotovi elemente vseh treh učnih oz. zaznavnih stilov. 40 Znanstveniki si od sedemdesetih let dalje prizadevajo opredeliti in kategorizirati naravne in priučene razlike med posamezniki. Prav v ta namen je bilo ogromno napisanega predvsem v ZDA (Dunn 1987, Gregorc 1982), kjer so potekale tudi delavnice in seminarji na to temo. Učni stil posameznika sestavljajo lastnosti petih kategorij: okoljska kategorija: zvok, svetloba, temperatura, urejenost prostora; čustvena kategorija: motivacija, vztrajnost, odgovornost, struktura; sociološka kategorija: sam, v dvojici, v skupini; fizična kategorija: zaznavanje, sprejemanje, čas, mobilnost; psihična kategorija: globalno/analitično, hemisferičnost, impulzivno/razmišljajoče. 41 Nekateri znanstveniki menijo, da obstaja hierarhija dejavnikov, ki določajo učni stil posameznika Ginnis, str. 35 in Ginnis, str in Woolfolk, str Ginnis, str

34 Slika 3: Hierarhija dejavnikov. čustva tipi pou čevanja na čin socialne interakcije, vklučevanje/ nevključevanje v učni proces način obdelave podatkov zaznavni stil, način sprejemanja podatkov tip osebnosti, saj se osebnostne lastnosti najtežje spreminjajo Avtorica knjige Bogastvo učenja Roz Townsend in avtorica knjige Ustvarjalne metode učenja Lynn Dhority v svojima deloma ločita tri modele dojemanja oz. vrst razuma: vizualni model, slušni model, kinestetični model Townsend, str in Lynn Dhority, Ustvarjalne metode učenja, Alphacenter d.o.o, Ljubljana 1992, (dalje Dhority) str

35 David Kolb (1984) razlikuje štiri učne stile: 1. konvergentni stil: preizkuševalec, saj učenec aktivno preizkuša in abstraktno razmišlja. Dobro logično sklepa in išče praktično uporabnost spoznanj. Boljši je pri reševanju zaprtih problemov, teoretična spoznanja pa zna prenašati v prakso; 2. divergentni stil: učenec (sanjač) s prevladujočim divergentnim stilom kombinira konkretne izkušnje in razmišljajoče opazovanje. Situacijo opazuje iz različnih vidikov in številne odnose poveţe v smiselno celoto. Divergentni učenec se dobro uči v skupini in z igrami vlog, kjer lahko doţivi osebno izkušnjo; 3. asimilativni stil: asimilativni učenec (mislec) premišljeno opazuje in abstraktno razmišlja. Dobro zna sklepati in oblikovati teoretične modele na podlagi opaţanj. Veliko se nauči na sistematičnih predavanjih, iz poglobljenega študija literature in primerjave različnih avtorjev; 4. akomodativni stil: takšen učenec (dejavneţ) ima rad konkretne izkušnje, saj rad tvega in se zna prilagajati situacijam. Probleme pogosto rešuje intuitivno, po občutku ali s poskusom in jih ne analizira oz. ne išče informacij pri drugih ljudeh. Rad ima študije primerov, simulacije in terenske vaje, saj ima tukaj moţnost spoznanja povezati z danimi okoliščinami. 44 Novejše teorije inteligentnosti, med katerimi je tudi Gardnerjeva teorija, izhajajo iz kritike psihometričnih teorij inteligentnosti in tradicionalnih testov IQ, pa tudi iz novih spoznanj kognitivne psihologije (predvsem iz informacijsko-procesnega pristopa). Sedaj jih ne zanima več le pravilnost testnih rezultatov, ampak predvsem proces reševanja miselnih problemov. 45 Gordon Dryden in Jeanette Vos avtorja knjige Revolucija učenja ločita sedem vrst razuma po psihologu Howard Gardnerju. V tradicionalnem sistemu izobraţevanja sta cenjeni le dve vrsti. Prva vrsta razuma je jezikovni razum, ki je visoko razvit pri pisateljih, pesnikih in govornikih, saj vsebuje sposobnost branja, pisanja in besedne komunikacije. Jezikovna inteligenca oz. nadarjenost za jezike je sposobnost dobrega ustnega in pisnega izraţanja. 46 Druga vrsta razuma, ki je v tradicionalnem šolstvu še cenjena, je logični ali matematični razum. Nadarjenost za matematiko, logiko in sistematičnost je sposobnost operiranja s števili 44 Kompare, str Prav tam, str Tomić, str. 25 in Dryden, str

36 in logičnega razmišljanja. Posebej razvita je pri matematikih, znanstvenikih, inţenirjih, kriminalistih, pravnikih in računovodjih. 47 Psiholog Gardner pa je dodal še pet oblik osebnega razuma. Glasbeni razum je zelo razvit pri skladateljih, dirigentih in glasbenikih. Slušna oz. glasbena inteligenca je sposobnost ustvarjanja in poustvarjanja glasbe ter sledenja ritma. Večina nas ima dobro razvito slušno inteligenco, vsi pa si jo lahko še razvijemo. 48 Prostorski in vizualni razum je posebej razvit pri arhitektih, kiparjih, slikarjih. Ta vrsta razuma je lahko tudi ločena, kar pomeni, da lahko imajo ljudje z vizualnimi sposobnostmi teţave pri prostorski orientaciji. Pri vizualno-prostorski inteligenci je poudarjena predstava, kako bodo stvari izgledale oz. potekale. Stvari si tako lahko zamišljamo in vidimo z notranjim očesom. 49 Kinestetični ali motorični razum je visoko razvit pri atletih, plesalcih, igralcih, športnikih, dirkačih in ljudeh, nadarjenih za mehanične zadeve. Gibalno inteligenco uporabljamo, kadar se skladno gibljemo, tečemo, plešemo. Številni ljudje z dobro razvito gibalno inteligenco so zelo spretni z rokami, vendar se ne zavedajo, da je tudi to znak visoke stopnje inteligentnosti, povsem enakovredne vsem drugim. 50 Medosebni razum predstavlja veliko mero komuniciranja z ljudmi in je zaţelen pri politikih, učiteljih, svetovalcih, verskih voditeljih, trgovcih in pri ljudeh za stike z javnostjo. Medosebna inteligenca ali zmoţnost za druţabnost je sposobnost dobre komunikacije in navezovanja stikov. Ob ljudeh, ki imajo to sposobnost, se ljudje sprostijo in zabavajo. Odlično se znajo vţiveti v poloţaj drugih in z njimi sočustvovati. 51 Zadnja vrsta razuma po Garderju je notranji osebni razum, ki predstavlja sposobnost poglabljanja vase, spoznavanja sebe in lastne intuicije. Gardner je sprva razlikoval sedem med seboj neodvisnih inteligentnosti, pozneje pa je seznamu dodal še naturalistično (naravoslovno) in duhovno inteligentnost. 52 Notranji nadzor ali avtorefleksivna inteligenca je sposobnost tihe, objektivne samoanalize, ki nam pomaga razumeti vedenje in občutke. Ta inteligenca nam pripomore, da smo bolj uspešni v prihodnosti, saj jo uporabljamo pri načrtovanju ciljev in načrtov ter pri presojanju uspehov in napak. Posebej je poudarjena pri novelistih, svetovalcih, 47 Tomić, str. 25 in Dryden, str Tomić, str. 25 in Dryden, str Prav tam. 50 Tomič, str. 25 in Dryden str Tomić, str. 26 in Dryden, str Dryden, str. 113 in 115, Townsend, str. 80, Ginnis, str. 16 in Kompare, str

37 modrecih, filozofih, gurujih, mistikih, pri osebah z globokim občutkom za spoznavanje notranjega sveta. 53 Te vrste razuma so razvite pri vsakem posamezniku. Od posameznika do posameznika se razlikujejo po stopnji razvitosti in so različnih kvalitet. 54 Prav tako avtorja knjige Revolucija učenja Dryden in Vos ne verjameta na razdelitev otrok na nadarjene in nenadarjene, temveč»vsak otrok je potencialno nadarjen, pogosto celo na več različnih področjih. Vsak človek ima svoj način učenja in dela ter značilen temperament.«55 Različni učni stili oz. vrste inteligence se odraţajo tudi pri pouku zgodovine in je pomembno, da učitelj te razlike med posamezniki pozna. To poznavanje lahko učitelju pomaga razumeti, zakaj določen učenec teţko spremlja zgodovinsko karto, zakaj drug učenec preprosto dejstvo obširno razlaga, zakaj tretji učenec med spraševanjem ali celo med pisnim preverjanjem trka s prsti ali z nogami itd. Predvsem učitelji zgodovine in geografije morajo biti seznanjeni z dejstvom, da je vizualnoprostorska inteligenca sestavljena iz dveh delov. Pojavlja se, da imajo ljudje z jasno izraţenimi vizualnimi sposobnostmi teţave pri spremljanju zemljevida, zato mora učitelj v tem primeru delovati strpno in potrpeţljivo, da učencu s preganjanjem in s slabo oceno ne odvzame motivacije. Učenci s prevladujočo jezikovno inteligenco se bodo o njim zanimivi snovi razgovorili in se pri ustnem preverjanju podali v debato ter ne bodo odgovorili jasno in kratko, kot ţeli učitelj. To pa ne pomeni, da ovinkarijo, ker ne poznajo bistva, temveč jim je snov všeč in zaradi prevladujoče inteligentnosti se tako izraţajo. Učenci s prevladujočo telesno inteligenco bodo tudi med pisnim preverjanjem znanja mencali z nogami in rokami, kar bi lahko pomenilo, da so močno nervozni, a pri njih je zaradi prevladujoče inteligence gibanje v ospredju. Ti primeri ne veljajo splošno za vse učence, saj je vsak posameznik individualen. Tudi če imata dva ali več učencev v razredu isto prevladujočo inteligenco, se bodo različno odraţali v istih situacijah. Spoznanja o različnih vrstah inteligence učitelju pomagajo razumeti, zakaj učenci določeno poglavje pri predmetu, kljub dobri razlagi, teţje dojamejo. Sistematični in urejeni učni zapisi, 53 Tomić, str. 26 in Dryden, str Dryden, str. 337 in Tomić str Dryden, str

38 ki so redno prisotni, a vsakič za odtenek različni, učencem vseh vrst inteligentnosti pomagajo do ustaljenega dela in reda. Strpnost učitelja pa učencem pomaga, da ne izgubijo motivacije za delo pri tem predmetu. 26

39 4.1 Ugotavljanje posameznikovega načina učenja Poznamo okoli dvajset različnih metod za ugotavljanje posameznikovega načina učenja. Načeloma je posameznikov način učenja kombinacija različnih faktorjev: 1. sprejem informacij: vizualno, slušno, z gibanjem ali z dotikom; 2. predelava in organizacija informacij: pomembno je, katera stran moţganov je prevladujoča; analitična ali sistematična; 3. shranjevanje informacij: čustveni, socialni in telesni pogoji ter pogoji okolja; 4. priklic shranjenih informacij. 56 Za razumevanje pomembnosti učnega zapisa je pomemben predvsem sprejem informacij. Dunnove raziskave so pokazale pomembnost sodelovanja govora s ponazoritvijo: 30 % študentov si zapomni 75 % tistega, kar slišijo; 40 % študentov ohrani 75% tistega, kar vidijo ali preberejo; 15 % študentov se uči z dotikom. Material morajo čutiti, pisati, risati in biti udeleţeni v resničnih izkušnjah; 15 % študentov se najbolje uči s fizičnim delom in z resničnimi izkušnjami. 57 Pri vizualnih učencih poznamo dve vrsti načinov učenja. Eni učenci si laţje zapomnijo zapisano besedo, drugi pa tisto, kar je ponazorjeno v grafih in diagramih. 58 Dunn je tudi ugotovil, da»pri vsakem človeku obstaja prevladujoč način učenja; vsakemu pripada tudi lastna razvrstitev preostalih načinov. To je razlog, da imajo posamezniki pri učenju teţave, kadar se način predstavljanja snovi ne sklada s posameznikovim načinom učenja.«59 56 Dryden, str Prav tam, str Prav tam. 59 Prav tam. 27

40 Ker se lastni način učenja ne sklada s tradicionalnim šolskim sistemom, so posamezniki usojeni na neuspeh, če se metode poučevanja ne pribliţajo njihovemu načinu. Takšni učenci izgubijo stik s snovjo, šola jih ne zanima več in se zato dolgočasijo. Neuspehu so po raziskavah Drydena in Vosa najbolj podvrţeni učenci, pri katerih prevladuje kinestetični način učenja, kar predstavlja 37 % populacije. Učenci s prevladujočim vidnim zaznavnim stilom predstavljajo 29 % populacije v razredu, 34 % populacije razreda pa je učencev s prevladujočim slušnim zaznavnim stilom. Kinestetični učenci so najbolj prikrajšani zato, ker veliko dejavnosti temelji na branju, pisanju in poslušanju. Del razloga je tudi v tem, da je večina učiteljev vidnih ali slušnih tipov in poučujejo v svojem prevladujočem stilu. 60 Pomembno je poznati tudi predelovanje in organizacijo informacij (poglavje 2). Pri nekaterih ljudeh ima prevladujočo vlogo leva moţganska polovica in ti sprejemajo informacije na logičen način. Snov si takšni učenci zlahka zapomnijo, če je predstavljena na logičen in zaporeden način. Za tiste, pri katerih prevladuje desna polovica moţganov, je značilno, da v začetku potrebujejo sliko celote. Ti se veliko laţje učijo, če je snov predstavljena vizualno, z glasbo in umetnostjo. Naloga učitelja je, da poveţe lastnosti obeh moţganskih polovic in aktivira v učencih različne centre razuma. Tako bo učinkovitost sprejemanja in pomnjenja informacij pri učencih večja in učitelj bo dosegel svoj cilj. 61 Zelo priporočljivo je, da učitelj pozna načine učenja oz. učne stile svojih učencev. Obstajajo številni inštrumenti za ugotavljanje učenčevih učnih stilov in prav tem testom primanjkuje dokazov o zanesljivosti in veljavnosti. Snider meni:»ljudje smo različni in dobro je, če razlike med posamezniki prepoznamo in se jim prilagodimo. Prav tako je tudi dobro, če informacije predstavimo na več različnih načinov skozi več kot le eno modaliteto, ni pa pametno kategorizirati učencev in uporabljati metode izključno na osnovi testov z vprašljivimi tehničnimi značilnostmi.«62 Poleg testov pa obstajajo tudi zunanji znaki, ki nam povedo, s katerim delom moţganov učenec v danem trenutku dela Dryden, str in Ginnis, str Dryden, str Woolfolk, str Tomić, str

41 Najlaţji način za ugotavljanje je, da učitelj učenca preprosto vpraša. Drugače pa lahko učitelj način učenja učenca razbere ţe iz načina govora. Vizualni učenec bo pri razlagi problema ponavadi začel risati skice in njegov zelo pogost odgovor bo, "ţe vidim za kaj gre". Vizualnim tipom ljudi pripovedovanje in razlaga ne zadoščata, saj si morajo snov prebrati sami. Vizualni učenci ponavadi sedijo mirno in gledajo naravnost pred seboj. Pri sprejemanju novih informacij pogledujejo navzgor in hitro govorijo. Slušni učenci ponavadi ne berejo radi. Navodil ne berejo in zato raje sprašujejo. Pri sprejemanju informacij slušni učenci pogledujejo na eno in drugo stran ali gledajo postrani navzgor (desničarji na levo stran, levičarji na desno). Ponavadi taki učenci govorijo zelo ritmično, pri sebi ponavljajo izrečene besede ali pa kimajo z glavo, ko poslušajo predavanja. Kinestetični učenci ţelijo biti ves čas v gibanju, zato so učne delavnice primerne za njih. Kinestetični učenci so ponavadi desničarji in se neprestano gibljejo, pri učenju pogledujejo na desno in navzdol ter govorijo počasi. Med poslušanjem se takšen učenec sesede na stolu kot vreča peska. Tipni učenec se med poslušanjem rad igra s predmeti kar naprej vklaplja in izklaplja kemični svinčnik, mečka papir, se igra z obeskom za ključe. 64 Gordon Dryden in Jeanette Vos posebej poudarjata,»da noben način razmišljanja ni boljši od drugega. Načini razmišljanja so preprosto in samo različni. Vsak način je lahko po svoje učinkovit.«65 Pomembno je, da se posameznik zaveda, kateri način učenja in razmišljanja je najugodnejši zanj. Tako se z njim seznani in spozna tudi druge načine ter postane bolj prilagodljiv in razume druge ljudi. 66 Čeprav učitelj pozna načine učenja svojih učencev, pa ne more v vsakem trenutku vsakemu učencu posredovati snovi na njemu najprimernejši način. Učitelj mora poskrbeti, da so pri vsaki uri oz. pri vsaki novi snovi zastopani prav vsi načini učenja. Po mnenju Drydena in Vosa bi naj bili rezultati z lahkoto doseţeni in zelo uspešni. Pomembno je, da učitelj učencem pomaga pri uporabi njihovega načina učenja ter jih spodbuja, da se naučijo uporabljati še 64 Dryden, str in 354, Prav tam, str Prav tam, str

42 ostale. Pri tem učitelj spodbuja razmišljanje in eksperimentiranje ter uvaja principe vajeništva in mentorstva Barica Marentič-Poţarnik, Dejavniki in metode uspešnega učenja, DDu Univerzum, Ljubljana 1980 (dalje Poţarnik, Dejavniki), str

43 5 UČNE NAVADE Učenja se je potrebno znati lotiti tako, da doseţemo dobre rezultate. Za opis učnih navad bom citirala Barico Marentič-Poţarnik, ki jih je v delu Dejavniki in metode uspešnega učenja predstavila tako,»učne navade predstavljajo celoto vseh tistih načinov ravnanja v učni situaciji, pridobljenih z vajo in ponavljanjem, ki omogočajo laţje, racionalnejše in uspešnejše učenje in ki se prenašajo tudi na podobne situacije.«68 Barica Marentič-Poţarnik je tudi mnenja, da v šoli»bi si učenci ne pridobili le določenih konkretnih znanj, ampak tudi uspešne postopke za pridobivanje znanja; naučili naj bi se učiti se!«69 Ker se pridruţujem njenemu mnenju, sem se odločila, da v svojem diplomskem delu predstavim učne navade, med katere sodi tudi učni zapis snovi. Da bi učenci te navade obvladali, jih morajo učitelji z navadami seznaniti in jih pri izpolnjevanju spodbujati, usmerjati in jim biti vzor. Pri učnih navadah gre za: postopke memoriranja, aktivno zbiranje pomembnega iz mnoţice informacij, kritičen in selektivni pristop, uporabo ţe znanega v novem okolju in v novih situacijah, samostojno primerjanje in razmišljanje, avtonomno odločanje o pridobitvi znanj. 70 Navade lahko nastanejo spontano s pogojevanjem, lahko pa jih razvijamo namerno s posnemanjem in ponavljanjem. Pri namernem oblikovanju navad je na začetku potrebna miselna kontrola, a s časom se ta kontrola zmanjšuje in delo opravljamo ne da bi bili pozorni. 68 Poţarnik, Dejavniki, str Kompare, str Prav tam. 31

44 Za navade je tudi značilno, da so stereotipne in avtomatizirane ter nam tako dvigajo učinkovitost in prihranijo čas, energijo ter se upirajo spremembam. 71 O učnih navadah je Marentič-Poţarnikova menila še, da bi bilo nujno,»da bi učitelji na vseh stopnjah in vrstah šol, vse od prvih razredov osnovne šole dalje, načrtno in sistematično razvijali pri učencih potrebne učne navade in spretnosti, v skladu s stopnjo zrelosti učencev in s smotri pouka pri posameznih predmetih in smereh šolanja.«72 Pomembno je, da se vsak učitelj zave in na učenje gleda kot na delo, ki ga mora osvojiti. Vsak učitelj ima cilj, da učencem posreduje učno vsebino in je pri tem kar najbolj uspešen. Ta uspešnost bo še večja, če bo učitelj svoje učence spoznal, spoznal njihov način razmišljanja oz. učenja ter njihov način dela. Primerno bi bilo, če bi učitelj ţrtvoval uro ali dve in učencem podal napotke za učenje. Pričakovano je, da bodo dijaki na srednjih šolah ţe imeli določene učne navade, vendar se tudi te lahko spremenijo, a primerno je, da postopoma. Če bo učitelj nove navade učencem zanimivo predstavil in jih motiviral ter jim vedno dajal vzgled in jih opominjal, bo to zagotovo vodilo do večjega uspeha. Učitelj, ki se namera sistematično lotiti izboljšanja učnih navad pri svojih učencih, mora upoštevati določene vidike: učitelj sam mora čim bolje poznati najustreznejše učne navade in tehnike na splošno in za svoj predmet; učitelj mora poznati pomanjkljivosti, razvade in teţave svojih učencev pri učenju; pri učencih mora učitelj zbuditi interes za drugačno delo in ţeljo po izboljšanju učnih navad; učencem mora učitelj razloţiti in demonstrirati načine najuspešnejšega opravljanja konkretnih učnih nalog; učencem je potrebno dati priloţnost za večkratno uporabljanje določene tehnike; nova učna navada naj bo iz učiteljeve strani pohvaljena Kompare, str Poţarnik, Dejavniki, str Prav tam, str

45 Če se odločimo, da bomo spremenili svoj način učenja, moramo v začetku vloţiti veliko truda, vztrajnosti, discipline in časa. Da razvijemo navado pisanja zapiskov, moramo biti dobri poslušalci, kar pomeni, da med poslušanjem razmišljamo, sprašujemo ter da svoje kritične pomisleke in ideje izrazimo. Hkrati moramo izdelovati pregledne zapiske z odstavki in naslovi. Pomembne, ključne besede moramo spotoma poudariti in zapisovanje mora postati naš način poslušanja. 74 Prav to zapisovanje bom v nadaljevanju podrobneje predstavila. V delu Psihologija učenja je Barica Marentič - Poţarnik spremenila terminologijo. Izraze, kot so metode, tehnike, navade, je nadomestila z izrazom učne strategije. Za ta termin se je odločila, ker vsebuje ciljno usmerjenost.»učna strategija je zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih aktivnosti, ki jih posameznik uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije.«75 Strategije deli na spoznavne oz. kako si snov zapomniti in materialne oz. kako delati izpiske oz. zapiske Kompare, Barica Marentič - Poţarnik, Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana 2000 (dalje Poţarnik, Psihologija), str Poţarnik, Psihologija, str

46 6 UČNI ZAPISI Učinkovito zapisovanje je ena najpomembnejših spretnosti, ki se je kdaj naučimo. Za učence lahko pomeni obvladovanje te tehnike razliko med visokimi in nizkimi ocenami. Michael Howe je v svoji raziskavi ugotovil,»da je verjetnost, da si bomo zapomnili podatke šestkrat večja, če smo si jih zapisali, kot če si jih nismo.«77 Za zapisovanje obstaja več razlogov in prvi je ta, da zapisovanje poveča sposobnost spominskega priklica, saj človeški moţgani shranjujejo vse, kar mi vidimo, slišimo ali čutimo. Pomembno je, da se človek spomni vsega, kar je v spominu shranjeno in večina se spomni tistega, kar si je zapisala. Avtorji različnih knjig o psihologiji učenja dajejo zapiskom velik pomen. Bobbi DePorter v svoji knjigi z naslovom Kvantno učenje pravi:»brez zapisovanja in pregledovanja zapiskov si lahko večina ljudi prikliče le majhen odstotek gradiva, ki so ga slišali ali brali pred kratkim, pa četudi le pred enim dnevom. Učinkovito zapisovanje vam prihrani čas. Informacije uredite z lahkoto in si jih, ko je potrebno, tudi prikličete v spomin.«78 Drugi razlog, ki govori v prid zapisovanja je, da so zapiski odlično sredstvo za ponavljanje. Zapisovanje pri predavanjih je zelo pomembno, saj je to edini vir za kasnejše ponavljanje. 79 Tretji razlog pomembnosti zapisovanja je ta, da nas tak način dela prisili, da smo nenehno budni. Zaradi tega so dijaki prisiljeni razlagi slediti in sodelovati pri razgovoru. 80 Obstajajo še drugi zelo dobri razlogi, zakaj so zapiski pomembni: zapiski delujejo kot filter, saj nam pomagajo, da se osredotočimo na tisto, s čimer se ukvarjamo in zavrţemo nepomembno navlako; zapiski omogočajo hiter pregled snovi za ponavljanje pred preizkusom znanja; zapiski so naša neponovljiva interpretacija informacij, ki se nam ţe sama po sebi vtisne v spomin; zapiski pomagajo pri razumevanju prejetih informacij; 77 Peter Russell, Knjiga o moţganih, DZS, Ljubljana 1990 (dalje Russell), str Bobbi DePorter, Kvantno učenje, Glotta Nova, Ljubljana 1996 (dalje DePorter), str Vid Pečjak, Poti do znanja, Metode uspešnega učenja, Cankarjeva zaloţba, Ljubljana 1977 (dalje Pečjak, Poti), str Pečjak, Poti, str

47 zapiski nam olajšajo pregled nad snovjo in aktivirajo našo domišljijo ter čut za logiko in red. 81 Pisanje zapiskov ima številne funkcije. Če si besede zapisujemo, ne da bi bili pozorni na njihov pomen in smisel, utegne to pri pomnjenju snovi celo ovirati. Zapiski torej niso zgolj shranjevanje informacij, temveč imajo v nasprotju s prepisovanjem različne funkcije: z zapiski šifriramo informacije; zapiski snovi vsilijo določeno organizacijo: zapiski omogočajo beleţenje sklepov, asociacij in interpretacij; zapiski usmerjajo pozornost na to, kar je pomembno; zapiski usmerjajo pozornost na napisano. Vse to je zelo pomembno za kasnejše spominjanje (poglavje 2). Po opravljenih raziskavah pa je ugotovljeno, da so zapiski še pomembnejši, čim daljše je predavanje ali čas učenja. 82 Moţgani se osredotočijo na tisto, kar v določenem trenutku zahteva njihovo pozornost. Zato nekateri menijo, da si bodo pri uri vse zapomnili in tako nastajajo "mentalni zapiski", za katere nekateri menijo da zadostujejo. A "mentalni zapiski" niso učinkoviti, saj se jih ponavadi spominjamo tako, kot smo si jih shranili v moţgane nerazumljivo in naključno. Pomembno je tudi dejstvo, da so ti podatki shranjeni v kratkoročnem spominu, noben pa se ne vpraša, kaj je z dolgoročnim spominom (glej poglavje 2). Nihče tudi na misli, na kaj se bo v prihodnosti uprl, če si sedaj ne bo delal zapiskov. 83 Včasih se zgodi, da se po končanem predavanju ne spomnimo ničesar od tistega, kar smo poslušali. To se nam ponavadi zgodi zaradi enega ali več naslednjih vzrokov: predavanje je bilo podano apatično, monotono, predmet nas ni zanimal, predavatelj/-ica je bil/-a popolnoma neprivlačen/-na, predavatelj/-ica je bil/-a strašansko privlačen/-na, 81 Dominic O'Brien, Skrivnosti hitrega in uspešnega učenja, Rokus, Ljubljana 2004 (dalje O'Brien), str Russell, str DePorter, str. 146 in O'Brien, str

48 bili smo zaspani, snov je bila prezahtevna in predavatelj/-ica je navedla preveč podatkov, stres zaradi prevelike količine snovi ali zaradi druţbenih ali druţinskih vzrokov. Stres je bistven dejavnik izgube spomina in nezmoţnosti priklica informacij. 84 Deporter meni, da je glavni namen zapiskov»potegniti ključne točke iz knjig, poročil, predavanj, česarkoli. Dobri, učinkoviti zapiski vam pomagajo, da se spomnite podrobnosti ob ključnih točkah, da razumete glavne pojme in med njimi najdete zvezo.«85 Učenje se začne z usmerjanjem pozornosti oz. z odločanjem o tem, kaj je pomembno. Vendar ločevanje pomembnih idej od manj pomembnih ni vedno lahko. Učenci se pogosto osredotočijo na zavajajoče podrobnosti ali konkretne primere, ker so bolj zanimivi. Iskanje bistvene ideje je posebej teţko, če nimamo predznanja s tega področja, saj je količina novih informacij ogromna. Pri tem lahko pomaga poučevanje učencev, kako povzamejo besedilo, jim pokazati (v učnem zapisu), kako uporabljati sam zapis, kdaj tiskati besede, kako narediti izvlečke in poiskati ključne besede itd. 86 Nenavadne in hitre kombinacije tehnik (risanje, pripovedovanje, razvrščanje, petje, prikazi, pisanje, oblikovanje, spraševanje, neprestano preskakovanje s celotne slike na podrobnosti in nazaj, primeri, zgledi, različne razlage) pomagajo levi in desni polovici moţganov, da zdruţita moči. Moţgani so prilagodljivi in sami popravljajo stare podatke ter jih povezujejo z novimi. 87 Ne glede na to, za katero vrsto zapisa se je učitelj odločil v svojem zapisu, predstavlja ustvarjanje zapiskov za učence veliko dela. Učitelj mora od učencev zahtevati da bodo: aktivno poslušali, aktivno opazovali, preučili gradivo, sodelovali, 84 O'Brien, str DePorter, str Woolfolk, str Ginnis, str

49 slišano spremenili v videno, dali priloţnost novim tehnikam zapisov. Pri aktivnem opazovanju je predvsem v ospredju govornikov nejezikovni izraz, saj ima vsak govornik svoj stil. Učenci morajo biti pozorni tudi na učiteljev izraz na obrazu, na gestikuliranje, na telesne gibe in na višino glasu. Vsi ti izrazi in gibi nadomestijo naslove v knjigah, odebeljen in poševni tisk, slike, grafikone in diagrame v knjigah. Zato je za dobrega učitelja potrebno, da poznava neverbalno komuniciranje in je vešč govorništva. Zaradi radovednosti moţganov samih nima smisla, da učencem podamo izdelan učni zapis. S tem je mišljeno, ţe v naprej pripravljeni izpiski, narekovanje, prepisovanje, izoblikovani miselni vzorci, vaje z vstavljanjem manjkajočih besed. Tako gradivo pomeni, da je učitelj opravil svoje delo, vendar učenci stvari ne bodo globinsko razumeli. Paul Ginnis predstavlja rešitev,»namesto tega učencem pokaţite, kako lahko sami razvijejo vzorce pomena in si jih na različne načine zabeleţijo. Uporabite različne grafične prikaze, kot so miselni vzorci, sheme ključnih besed, diagrame poteka, sezname točk in zaporednih korakov, tabele, zgodbe iz sličic in podobno.«88 A v tako natrpanem urniku dela in zaradi ogromne količine snovi ima ţe izdelan učni zapis določeno vrednost in je učencem v pomoč. Pomembno je tudi, da učenci sodelujejo v razpravah. Učitelj mora učence poznati, saj se vsi učenci ne izpostavljajo radi in zato ne odgovarjajo na vprašanja. Ta mirnost in nesodelovanje pri razpravah pa ne pomeni, da učenci nimajo znanja ali svojega mnenja. Pred vsakim razgovorom pa je pomembno, da učitelj napove temo in da učencem moţnost, da sami o tej temi zberejo čim več informacij. V pogovoru z učiteljem in z ostalimi učenci bodo učenci sami prepoznali pomembne točke in se tako naučili ločevati bistveno od nebistvenega. Tak način poučevanja bo učencem pomagal, da bodo posamezne informacije laţje umestili v celoto. Naloga učencev pa je tudi, da slišano spremenijo v videno. Zapiski posameznega učenca morajo biti osebni in učencu nekaj pomeniti. Pogled na te zapiske mora v učencu sproţiti val spominov, za katere je mislil, da so ţe pozabljeni. Pomembno je, da učenci podatkom dajejo 88 Ginnis, str

50 vizualne asociacije, kot so simboli, risbe, puščice, kar učencem omogoča, da jih bo spomnilo na gradivo, za katerega vedo, da je nekoč bilo pomembno Pomen učnih zapisov za pouk zgodovine Zgodovina ţe po tradiciji velja za mukotrpen šolski predmet. Če bi uporabili pravilno učno metodo, bi se snov učencem zdela privlačnejša in tudi višje ocene bi učenci dobivali z manj truda. Za obvladovanje zgodovine so potrebne tri stvari; veliko branja, analiza in domišljija. 90 Velikokrat se učenci sprašujejo, zakaj pri urah pouka zgodovine sploh kaj zapisati, če pa je snov tako podana v učbenikih. Mnogi starši še učence dodatno spodbujajo pri tem zmotnem mišljenju, saj so prepričani, da njihovi otroci ob vstopu v srednjo šolo obvladajo tehniko izluščevanja snovi. V mnogih primerih pa ni tako, zato učitelj učencem s svojim učnim zapisom pomaga pri oblikovanju lastnega zapisa, iz katerega si bodo učenci največ zapomnili. Na preizkusih znanja se bo od učencev zahtevalo, da poznajo dogodke, njihove vzroke in posledice. Poleg poznavanja dejstev pa učitelji ocenjujejo tudi globino učenčevega razumevanja in osebni vpogled v te dogodke. Zato morajo učenci poustvariti preteklost tako, da se vţivijo v velike osebnosti in tudi preproste ljudi tistega časa, postaviti se morajo v njihovo koţo in resnično razumeti njihova prepričanja, drţo in kulturo, ter kako je vse to vplivalo na njihova dejanja. Vse to pa zahteva dejavno domišljijo, ki jo spodbuja raziskovalni, radovedni duh in vztrajnost iskanja podatkov v virih. 91 To učencem pomaga tudi pri njihovem vsakdanjem ţivljenju in v razumevanju določenih sodobnih dogodkov in pojavov. V knjigah različnih avtorjev sem opazila, da vsi navajajo pri zapisovanju in pri zahtevnejših metodah problem pomanjkanja časa. Ker morajo učitelji slediti učnemu načrtu in predelati določeno količino snovi, čeprav niso prepričani, da so si učenci snov zapomnili, si ne morejo privoščiti, da bi poučevali drugače. Odgovor oz. rešitev sem našla pri ravnatelju srednje šole Swansea. Ta je svojim učiteljem naročil,»naj za dvajset odstotkov skrčijo snov, predvideno v učnem načrtu, z naslednjim argumentom: če se odrečete dvajsetim odstotkom vsebine in se 89 DePorter, str O'Brien, str Prav tam, str

51 zares posvetite učinkovitemu poučevanju, se bo tistih štirideset odstotkov, ki se jih učenci trenutno naučijo, če snov predelate stoodstotno, spremenilo v šestdeset odstotkov, čeprav boste v resnici predelali le osemdeset odstotkov celotne snovi.«92 S tem predlogom se v celoti strinjam, saj je res, da je učitelj strokovnjak svojega predmeta, a je tudi didaktik in metodik. Pomembno je, da stroka ne prevlada pred didaktiko, saj je šola vzgojno-izobraţevalna ustanova in ne samo strokovna ustanova. Zato bi tudi poudarila, da se na univerzitetnem izobraţevanju premalo časa nameni za didaktiko.»učenje zgodovine lahko primerjamo s sestavljanjem ogromne sestavljanke. Ko sestavite nekaj delčkov, lahko prepoznate določene oblike in sestavite določene dele sestavljanke. Toda šele ko so sestavljeni čisto vsi deli, lahko resnično občudujemo celoto.«93 To o učenju zgodovine meni Dominic O'Brien v delu Skrivnosti hitrega in uspešnega učenja. Te delčke sestavljanke lahko naberemo iz različnih virov, kot so članki, dnevniki, pisma, knjige in oporoke. Veliko virov je pisnih, vendar tudi, če ne beremo radi, lahko povečamo zanimanje za predmet z obiskovanjem muzejev, zgodovinskih krajev, z ogledom filmov in videov. Zato tudi tega ne sme manjkati pri urah zgodovine v šoli in tudi pri teh urah morajo nastajati učni zapisi. 94 Učni zapis bi naj vseboval smernice, ki bi naj učencem predstavljale, kaj je pri določeni snovi pomembno in si je potrebno zapomniti. Seveda učitelj vse obseţne snovi ne razloţi pri uri, zato si lahko učitelj pomaga z učinkovitim zapisom in v njem učence opomni, katero snov oz. dele snovi še morajo sami predelati in jih opozori na dodatno literaturo, uporabo leksikonov, enciklopedij in drugih knjig. Predvsem pomembno za učne zapise pri pouku zgodovine je, da vsebujejo letnice, imena osebnosti in pojme. Ponavadi učitelj zgodovine v desnem robu table naredi črto in vsa ta imena, pojme in letnice zapisuje tam. Nesmiselno bi bilo od učencev zahtevati pravilen zapis imena zgodovinske osebe, če te osebe učitelj ni predstavil in sam pravilno zapisal oz. pokazal pravilen zapis imena, saj se pri tujkah mnogokrat pojavlja, da je izgovorjava drugačna od zapisa. Enako velja za nove zgodovinske pojme, ki so povečini izpeljani iz tujk. Za nekatere učence pa je pomembno, da imajo pred seboj vizualno predstavo številk, ker radi zamenjujejo 92 Ginnis, str O'Brien, str Prav tam. 39

52 zadnji dve števki (npr.: 998 in 989). Tomaţ Weber vsebino predmeta zgodovinskega pouka opredeljuje kot skupek imen, datumov in tabel. Številka kot časovna oznaka ali kot podatek o mnoţini in velikosti je pomemben element prepoznavanja zgodovinskega dogajanja ter nezamenljiv element spoznavnega procesa. Številke uresničujejo neskončnost, saj so oprijemljiva naprava, ki označuje svet preteklosti in s tem številke omogočajo vstop resnične zgodovinske preteklosti v učenčevo zavest. Podobno vlogo kot podatki imajo številke oz. prikazi za mnoţino in velikost. Tako kot podatke tudi številke potrebujemo za potrditev ali dokumentacijo resničnosti in pomembnosti preteklih povednih dejstev. Noben učitelj ne zahteva učenja podatkov, kot je npr. Magellanovo potovanje na pamet, zato marsikdo reče, da so številke nepotrebne. Njihova navedba pa je pomembna, saj prav te številke predstavljajo milne kamne časovne tabele oz. orodje zgodovine. 95 Pri pouku zgodovine pa nastopajo tudi ilustrativne številke in konkretni posameznikovi podatki, ki vzburjajo in spodbujajo posameznikovo domišljijo in delovne navade s pogojem, da so podatki predelani v tako obliko pedagoške in stvarne čitljivosti, da omogočajo intenzivno obdelavo in s tem povzročajo konkretno predstavnost in osvetlitev problema. 96 Številke pri zgodovini imajo določene omejitve in te omejitve navaja Tomaţ Weber v članku Statistični podatki (številke) pri pouku zgodovine. Po njegovem mnenju je delo s številkami pri pouku zgodovine brez smisla če:»uporabljamo podatke neznanih količin in mer, njihove vrednosti niso primerljive z znanimi tj. današnjimi, se je grafično ne da ponazoriti, niso predstavno tipični ali značilno pomenski, se pravi, če njihova uporaba ne sproţi ali vsebuje nobenih spoznavnih ali učnih komponent oz. učinkov.«97 Števila pa so pogosto slikovno prikazana v grafih, skicah. Te slikovne prikazni pa morajo imeti realna medsebojna količinska razmerja. Deli celote so lahko prikazani v krogih, z izseki, razvojne poteze pa se praviloma vedno prikazujejo s krivuljami različnega značaja. Učitelj 95 Tomaţ Weber, Statistični podatki (številke) pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letn. VI, št. 3, 1997, (dalje Weber, Statistični) str Prav tam. 97 Prav tam, str

53 sam se odloči, kakšen spoznavni cilj s pomočjo številk lahko zastavi razredu in se na podlagi tega odloči, kakšne oblike številčnih in podatkovnih predstav bo izbral. Tomaţ Weber za premišljeno delo podatkovnih elementov razume:»delo s podatki (številkami), ki jih načrtno vključujemo v ustvarjanje novega učnega gradiva, ki ni le trenutnega značaja, ampak opozarja ali omogoča, uresničuje širše zastavljene dispozicije ali cilje. Delo, ki utrjuje zgodovinsko znanje s konkretizacijo in vizualizacijo zgodovinskih podatkov. Delo, ki ne vodi na stranpota, ampak do cilja v razrešitvi problema, ki ga je treba razrešiti ali osvetliti. Delo, ki vodi tudi k umevanju ozadij, ki posledično vplivajo na zgodovinsko umevanje obravnavanega problema.«98 Vse te stvari morajo tako po mojem kot po mnenju gospoda Webra obvezno biti zapisane na tabli, predstavljene z grafoskopom, računalnikom ali kako drugače. Od učencev učitelj ne more pričakovati aranţiranega, zagnanega dela, če učitelji tega dela ne opravljajo z enako vnemo in posledično učitelj ne more pričakovati ustreznega znanja. Nesmiselno pa bi bilo, da bi učitelj v učnem zapisu prepisoval stavke iz knjig, saj s tem učni zapis deluje za učence nezanimiv. Učitelj naj v učni zapis poleg obrobne kolumne (imena, pojmi, letnice) zapisuje bistvene elemente in stvari, med katere sodijo tudi obvezno takšne, ki jih učenci ne najdejo v učbeniku. Zelo priročno je, da učitelj v svoj učni zapis doda kakšen stavek ali izrek, s katerim naredi sintezo celotne ure, zato mora učni zapis predstavljati rdečo nit, ki učence vodi skozi snov in jih usmerja na prava pota in k pravilnemu zgodovinskemu razmišljanju. V sintezi pa lahko učitelj s primerjavo takratnih razmer z današnjimi učencem prikaţe uporabo zgodovinskega znanja. Učenčeve ugotovitve lahko zapisuje učitelj ali učenci sami na tablo, ki ima kot učni pripomoček še vedno največjo teţo, ali na prosojnice, ki jih učitelj skladno z razlago odkriva in menjuje. Pri učnem zapisu pa je pomembno, da učitelj snovi ne narekuje, saj imajo učenci kasneje probleme pri ustvarjanju učnega zapisa. Posledica narekovanja je, da učenci menijo, da je 98 Weber, Statistični, str

54 vsaka učiteljeva beseda pomembna in jo zapišejo. Posledica tega je tudi, da učni zapisi sploh nimajo videza koncepta, temveč romana in da učenci sploh ne znajo poiskati bistva snovi. 6.2 Učni zapisi v učnih načrtih in metodično-didaktičnih priročnikih za zgodovino V učnih načrtih ni zapisano, kako bi naj izgledal in kaj bi naj vseboval učni zapis. Pregledala sem: Učni načrt za zgodovino v klasični gimnaziji, Učni načrt za zgodovino v gimnaziji modul 280 ur, Učni načrt za zgodovino v strokovnih gimnazijah. 99 V učnih načrtih so v ospredju cilji predmeta; splošni in operativni cilji predmeta, ki so podani za vsak letnik. Operativni cilji so podani v razpredelnici in povezani s ključnimi temami ter navajajo še povezave z drugimi predmeti za vsako snov posebej. Podana je tudi vsebina, ki bi jo naj učenci ob zaključku posameznih obdobij poznali. Podane so tudi medpredmetne povezave in obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja. Podani pa so tudi kriteriji, ki jih morajo izvajalci pouka imeti. Pod 6. oz. zadnjo točko pa so opisani in navedeni standardi in normativi, ki so zahtevani (opremljenost učilnice) in priporočena literatura za učence in izvajalce predmeta. Da so avtorji učnih načrtov le-te naredili bolj dostopnejše, so uporabili različne zapisne tehnike. Cilji predmeta, operativni cilji in standardi znanj so zapisani v tehniki alinej. Za nadzorno opredelitev operativnih ciljev v primerjavi s ključnimi temami in povezavami pa je uporabljena tabela, v kateri pa so operativni cilji opisani po alinejah. Ta zapis v obliki alinej pripomore k boljši nazornosti in krajšemu opisu. Vsebina je podana z razmaki in brez posebne tehnike zapisa. Čeprav so se avtorji posluţili različnih zapisov, niso temu poglavju didaktike namenili nič pozornosti. 99 Medmreţje dne

55 Metodično-didaktični priročniki, ki sem jih analizirala, so: Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, M. Meznarič, Podjetno v svet zgodovine, F. Novak, Druţboslovje Zgodovina, V. Brodnik, Zgodovina 1, P. Karba, Zgodovina v šoli drugače.»namen priročnikov je pomagati učiteljem pri uresničevanju učnih ciljev iz učnega načrta za druţboslovje, ki obsega učne vsebine iz zgodovine, geografije in drţavljanske kulture oz. sociologije.«100 Prvi priročnik, ki sem ga pregledala, je bil Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine. Podnaslov tega priročnika je K novi kulturi pouka. Ko sem sprva pregledala Vsebino, sem mislila, da bom v tem priročniku našla primere učnega zapisa. Priročnik je razdeljen na dva sklopa. Prvi sklop je bolj teoretične narave, saj ima naslov Novi pogledi na poučevanje, preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku zgodovine. V tem teoretičnem sklopu je opisan problemski pristop pri pouku zgodovine, učni cilji in naloge, oblikovanje vprašanj glede na Bloomovo taksonomijo znanja in ciljev ter Marzanova taksonomija znanja in ciljev. Opisane so še vrste nalog, ki jih pri pouku zgodovine lahko uporabimo, spretnosti, ki jih pri pouku zgodovine razvijamo in preverjanje in ocenjevanje znanja pri zgodovini. Vsa ta področja so na kratko predstavljena in dopolnjena s primeri. Izdelani so tudi delovni listi kot primeri implikacije teorije. Drugi sklop so napisali učitelji praktiki iz osnovnih in srednjih šol na teme iz sklopa Slovenci v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. Tukaj najdemo primere sprotnih učnih priprav, ki se od učitelja do učitelja razlikujejo, saj predstavljajo učiteljevo individualno pripravo na pouk. V tem delu priročnika sem upala, da bodo učitelji omenili zapise, ki jih bodo uporabili pri pouku in kdaj bodo te zapise učencem posredovali. V prvem primeru Elissa Tawitian Obravnava tematskega sklopa Slovenci v času druge svetovne vojne v osnovni šoli so v ospredju aktivnosti učitelja in aktivnosti učencev. Iz priprave je razvidno, da so uporabljeni pisni viri in slikovno gradivo ter da se izvaja delo v skupinah. Ko se je izvajalo le-to, je pod rubriko aktivnosti učitelja navedeno:»pripravim povzetek v obliki miselnega vzorca.«101 Iz te 100 Franci Novak, Druţboslovje Zgodovina, Priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana 2001 (dalje Novak), str Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, Zavod republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana 2003, str

56 priprave je le razvidno, da je bil zapis v obliki miselnega vzorca uporabljen, ni pa navedeno kdaj, kako je nastajal in njegov končni videz. Dodani so vsi viri, ki so bili uporabljeni, videz učnega zapisa pa manjka. V šestih urah, ki so bile porabljene za to temo, je le enkrat naveden zapis, čeprav se snov obravnava v osnovni šoli, ko po vsakem učnem koraku sledi obnova snovi s pomočjo vprašanj in zapis snovi. V ostalih primerih sprotnih priprav zapis učne snovi sploh ni omenjen. Predstavljeno je individualno delo učencev, delo učencev v dvojicah in skupinsko delo. Takšno delo zahteva delovne liste, na katerih so vprašanja, na katera učenci odgovorijo samostojno ali v paru. Ti odgovori na delovnih listih predstavljajo učni zapis, čeprav je ta lahko preobširen. V celotnem 127 strani dolgem priročniku je le enkrat omenjen zapis v obliki miselnega vzorca in zapis nasploh. Ta nova kultura pouka temelji večinoma na skupinskem in individualnem delu z učnimi listi in delom z viri. Kar pa ne pomeni, da učitelji ne uporabljajo frontalne oblike z različnimi zapisi na tabli, grafoskopu ali računalniku. V priročniku od M. Meznarič Podjetno v svet zgodovine so predstavljeni novi modeli poučevanja in učenja. Ti modeli so podjetnostno učenje in poučevanje, za katerega avtorji pravijo, da v njem»dijaki sami vodijo in usmerjajo svoje učenje. Učitelj jih načrtno in organizirano spodbuja k ustvarjanju in vrednotenju lastnega dela. Ne nastopa kot strokovnjak za predmet, temveč se z dijaki skupaj uči in kot spodbujevalec usmerja učenje.«102 V priročniku so podani tudi zgledi, a nikjer ni o temi zapisovanja ničesar zapisanega. Tudi v tem priročniku se promovira skupinsko delo in delo z viri, v glavnem drugačno delo, kot smo ga bili deleţni mi. Z uporabo teh metod in tehnik bi pouk naj postal bolj izkustven, naučena snov pa bi naj ostala v trajnem spominu. Za izvajanje takšnega pouka se mora učitelj dodatno usposobiti. Podjeten učitelj se mora povezovati z okoljem, kar pomeni, da mora poznati probleme in značilnosti sodobnega gospodarstva in druţbe. Te sodobne probleme mora znati vnesti in osvetliti pri svojem pouku, znati mora voditi projekte, se dogovarjati, pogajati in argumentirati. 103 Tej teoriji je teţko slediti, saj imajo učitelji v praksi veliko vsebin in malo časa na razpolago, da vso snov predstavijo učencem. Vseeno pa lahko nekaj ur učitelji namenijo tudi podjetnemu poučevanju. 102 Marija Meznarič, Podjetno v svet zgodovine, Zavod republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1998 (dalje Meznarič), str Vilma Brodnik, Podjetno v svet zgodovine, Zgodovina v šoli, letn. VIII:, št. 2, 1999, str

57 »Komplet priročnikov za učitelje pojasnjuje, kako so cilji iz učnega načrta za druţboslovje udejanjeni v učbenikih in delovnih zvezkih, kako in zakaj so učne teme predstavljene na določen način, poleg tega pa učitelje seznanja s sodobnimi pedagoškimi in teoretičnimi spoznanji in viri ter jim daje napotke za pripravo ekskurzij ipd.«104 so zapisali avtorji priročnika Druţboslovje Zgodovina. Sklop Druţboslovje Zgodovina, ki obsega učbenik, delovni zvezek in priročnik za učitelje, je namenjen dijakom srednjega poklicnega izobraţevanja, ki imajo pouk zgodovine le eno šolsko leto (70 ur). 105 Priročnik daje izvajalcu pouka primere za izvajanje aktivnih metod in oblik pouka v učilnici in na terenu, saj le s frontalno obliko učenci ne bodo dosegli orientacije v prostoru in času, razumeli medčloveške odnose in razvili zgodovinsko mišljenje. V prvem delu so prvo izpostavljeni cilji, in sicer etapni in urni. V urnih ciljih so podani predlogi za delo z učenci. Priročnik naj bi bil v veliko pomoč zlasti učiteljem začetnikom ter tistim, ki po svoji temeljni usmeritvi niso zgodovinarji. Sestavljen je iz štirih delov: načrtovanje pouka za vse učne enote; rešitev vseh nalog iz delovnega zvezka; teoretična izhodišča enodnevne ekskurzije; učna priprava. 106 V razdelku Pod drobnogledom se nahajajo vsebine, ki so jih avtorji priročnika poudarili zaradi njihove aktualnosti ali zaradi različnih pogledov in novih pojmovanj v stroki. V tem razdelku so tudi odlomki iz izbranih virov. Sledi razdelek Medpredmetne povezave v okvirju druţboslovja, v katerem avtorji pojasnjujejo»katere učne teme ali poglavja v okviru učbeniškega gradiva iz geografije, zgodovine in drţavljanske kulture so tematsko sorodne, vendar so podane z drugačnim metodičnim pristopom.«107 V razdelku Potek dela in aktivnosti so avtorji izvajalcem pouka dali ideje za motivacijo učencev in dodali učne scenarije za nefrontalne oblike poučevanja, sintezo in napotke za utrjevanje znanja. 108 Dodali so še miselne vzorce in tabelske slike, ki jih bom kot primere uporabila kasneje. 104 Novak, str Janez Globočnik, Priročnik za učitelje nov pristop k poučevanju zgodovine, Zgodovina v šoli, letn. V, št. 2, 2001, (dalje Globočnik, Priročnik) str Prav tam. 107 Novak, str Prav tam. 45

58 Merila za ocenjevanje so naslednji razdelek in predstavljajo učitelju smernice pri preverjanju znanja. V tem razdelku avtorji priročnika izvajalce pouka opozorijo, da učenci za pozitivno oceno vendarle morajo znati. V Dodatnih učnih sredstvih, učilih so avtorji predlagali nekaj virov z vsebinami, ki jih učitelji lahko uporabijo v različnih delih ure. V drugem delu oz. sklopu priročnika so podane rešitve vseh nalog iz delovnega zvezka. V tretjem delu so predlagana teoretična izhodišča enodnevne ekskurzije; pomembni postanki, uporaba delovnih listov z ustreznimi nalogami. V zadnjem četrtem delu so primeri učnih priprav po učnih enotah. V vsaki pripravi je tabelska slika oz. učni zapis. Te slike so napisane v različnih slogih in kasneje jih bom uporabila kot primere. Ta priročnik učitelju zelo olajša delo, saj je veliko stvari ţe izdelanih in učitelj jih mora le še sebi prilagoditi. Priročnik Vilme Brodnik Zgodovina 1 je didaktično-metodično dopolnilo k učbeniku in delovnemu zvezku za gimnazije. Za vsak tematski sklop so navedeni vsebinski cilji z izbranimi vsebinami, cilji in besedili. Pri vsakem tematskem sklopu so poleg vsebinskih in procesnih ciljev opredeljeni še zgodovinski strokovni izrazi in pojmi, ki jih morajo učenci pri določeni snovi osvojiti. 109 Najobseţnejši del priročnika pa sestavljajo delovni listi z nalogami. Te naloge so zasnovane tako, da pri učencih razvijajo različne aktivnosti za samostojno učenje ob razvijanju posameznih spretnosti, postopkov in miselnih procesov. Te delovne liste lahko učitelj uporabi v različnih fazah ure ali različnih zaposlitvah učencev. 110»V zadnjem poglavju priročnika so predstavljeni opisni kriteriji za posamezna področja in vidike Marzanove taksonomije, ocenjevalni obrazci za področja, ki jih preverjamo pri pisnem in ustnem preverjanju in ocenjevanju znanja in opisni kriteriji za izdelke, kot so referat, plakat, razstava, esej, poročilo, ocene, seminarske naloge in igra vlog.«111 Priročnik pomaga učitelju in mu olajša delo, saj ima učitelj na voljo paleto delovnih listov, ki jih lahko uporabi. A tudi ta priročnik ne omenja učnega zapisa in njegove pomembnosti za učenčevo domačo delo in za pripravo na preverjanje. Zadnji priročnik Pavla Karba Zgodovina v šoli drugače je starejši od ostalih; je iz leta Vsi ostali priročniki so napisani po letu Tale priročnik se razlikuje od ostalih po tem, da 109 Vilma Brodnik, Zgodovina 1, Priročnik za učitelje, DZS, Ljubljana 2002 (dalje Brodnik), str Brodnik, str Brodnik, str

59 so v njegovem nastajanju sodelovali tudi učenci. Razdeljen je na štiri razdelke. V prvem razdelku so predstavljene metode, s katerimi lahko učenci snov poglabljajo in utrjujejo. V drugem razdelku so predstavljeni zgledi učnih ur. V pripravi je zapisano, kdaj nastaja učni zapis, kdo ga oblikuje in zapis v obliki miselnega vzorca je celo predstavljen. V tretjem razdelku so zgledi esejev, ki so jih napisali učenci v osnovni šoli. V zadnjem razdelku pa so podana teoretična izhodišča za preverjanje in ocenjevanje znanja pri pouku zgodovine v osnovni šoli. Čeprav je ta priročnik nastal v sodelovanju z osnovnošolci, lahko ugotovitve v priročniku uporabimo tudi na ravni srednje šole. V pripravi je za razliko od priročnika Zgodovina 1 navedeno, kdaj naj učni zapis nastaja in je naveden primer. Na splošno pa lahko ugotovim, da se didaktično-metodični priročniki le malo ukvarjajo z učnim zapisom in v ospredje postavljajo cilje, metode in vsebine. Razumljivo, da so ta področja v ospredju, vendar bi lahko v primerih priprav in zgledih učnih ur avtorji priročnikov omenili tudi pomembnost zapisovanja, s katerim bi opomnili učitelje, da tega področja psihologije učenja ne zanemarijo. Po zgledih priročnikov je moţno sklepati, da današnja mladina v šoli ne potrebuje zvezkov za zapisovanje, saj so to nalogo za njih opravili učitelji z učnimi listi, ali pa da so učitelji tako vešči psihologije učenja, da tega področja dodatno ne potrebujejo prikazanega. 47

60 6.3 Vrste učnih zapisov Znani kitajski pregovor pravi:»kar slišim, pozabim, kar vidim, si zapomnim, kar naredim, razumem, znam.«112 Če upoštevamo pregovor, potem moramo v šoli slišno spremeniti v videno, a še bolje je, da učenci delajo sami, saj tedaj razumejo in znajo. A preden bodo učenci znali nekaj narediti sami, jim morajo učitelji to predstaviti. Najlaţje jim učitelji to predstavijo tako, da jim razloţijo stvar, a še bolje je z zgledom in to tako, da sami stvar uporabljajo. V mojem primeru to pomeni, da učitelji z ustvarjanjem različnih učnih zapisov učencem predstavijo moţnosti različnega zapisovanja učne snovi. Učenci nato sami v nadaljnjem izobraţevanju izberejo zapis, ki jim najbolj odgovarja. Pomembno pa je, da se učenci poleg zapisovanja pri uri naučijo narediti izpiske iz virov, knjig, dodatne literature in drugje, kjer najdejo podrobnejše informacije o obravnavani snovi. Te zapiske imenujemo povzetki. Pomembno je, da so povzetki narejeni pravilno. Jeanne Ormrod je strnila navodila: za vsak odstavek naj učenci najdejo in napišejo glavni stavek, učenci naj določijo glavne ideje, ki obsegajo več manjših ključnih idej, vsaki glavni ideji naj učenci poiščejo nekaj podrobnih informacij, učenci naj izbrišejo vse odvečne informacije ali nepotrebne podrobnosti. Pomembna strategija učenja je, da učenci v svojih učbenikih podčrtujejo ključne fraze, ki se jih pri učenju lahko učijo iz učbenika ali tvorijo svoje izpiske. Problem je, da je v učbeniku preveč besedila. Učenci bi za večji uspeh morali tvoriti svoje izpiske in v njih poleg tega, da so selektivni pri besedilu, informacije pa podati s svojimi besedami Meznarič, str Woolfolk, str

61 Imamo več vrst učnih zapisov, med katerimi se učitelji lahko odločijo in ta odločitev je dana v njihovo individualno presojo. Ponavadi učitelji uporabljajo tiste vrste zapisov, ki so njim najbliţji in jim vzamejo malo časa in razmisleka. Pomembno je, da ne glede na vrsto zapisa, zapise učitelji pišejo v prvem sklonu. V zapis sodi: naslov, neznana imena, tujke, novi termini, datumi, vaţnejši podatki, izreki, zaključki. 114 V stavku so besede, ki so pomembnejše in bolj izstopajo. Ponavadi so te ključne besede v stavku samostalniki in glagoli, včasih pa tudi pridevniki in prislovi. Ostale besede v stavku sluţijo zgolj slovnični konstrukciji in poudarku ter za pomnjenje niso potrebne. Ključne besede so ponavadi konkretne in ne abstraktne, saj ob konkretnih besedah hitreje nastanejo asociacije kot ob abstraktnih. 115 Čeprav precej ţivljenja v šoli predstavljajo zapiski, učencem kdo le redko, če sploh kdaj, svetuje, kako naj pišejo zapiske. Večina učencev začne s pisanjem slovnično pravilnih fraz in stavkov. Te stavke učenci redčijo, razvijajo svoje lastne stenografske oznake in okrajšave. Kljub temu pa so običajni zapiski dokaj okorni in neučinkoviti, če jih primerjamo z moţnostmi, ki jih dajejo ključne besede. Ugotovili so, da je v besedilih študentov povprečno od 5 do 10 odstotkov ključnih besed. 116 Vsak učenec si mora ob učiteljevih zapiskih sestaviti individualne zapiske, saj tuji zapiski ne odraţajo njegovega načina mišljenja in zavajajo v pasivnost. Pomembno je, da učitelj s svojimi zapiski učencem nakaţe eno od poti oz. moţnosti in jim s svojim aktivnim 114 Mavricij Zgonik, Zgodovina v sodobni šoli, DZS, Ljubljana 1968, (dalje Zgonik, Zgodovina), str. 141, Russell, str Prav tam, str

62 zapisovanjem daje vzgled. Da so zapiski individualni, je pomembno predvsem iz treh razlogov: nekateri učenci pišejo skupaj objektivne podatke in subjektivne pripombe, nekateri učenci pišejo v povezanih besedah, drugi v samostalniških stavkih, nekateri učenci pomembne stvari podčrtavajo, drugi obkroţujejo, tretji barvno zaznamujejo, nekateri uporabljajo različne načine pisave (velike tiskane črke). 117 Tudi barve olajšujejo proces učenja. Uporabljamo jih lahko za povečanje produktivnosti in kakovosti dela. Barve v ljudeh vzbujajo določena čustva, zato jih uporabljamo za: povečanje energije, boljšo kreativnost, boljšo dovzetnost, pomiritev. 118 Ljudje si veliko več zapomnimo, če za poudarek uporabljamo barve, saj te stimulirajo moţgane in sluţijo za hitro urejanje informacij. Zato si večina učencev, dijakov in študentov svoje zapiske ali kopije označuje z barvnimi markerji. Avtorica knjige Bogastvo učenja Roz Townsend pa daje nekaj napotkov, kako to markiranje olajšati. Pomembno je, da ima vsaka barva vedno določen pomen in v ta namen navaja primere: roza označimo tista področja, ki nam predstavljajo problem in jih moramo še podrobneje raziskati; zelena barva naj predstavlja ideje, ki jih bomo takoj udejanjili; rumena naj predstavlja problem, pri katerem moramo za pomoč prositi druge. 119 Količina zapisanega gradiva ni merilo dobrih zapiskov. Zato mora učitelj učence navajati, da si zapisujejo samo pomembne stvari, ki so prej naštete in ne obnavljajo dobesedno učiteljevih stavkov. Dostikrat se obnese telegrafski slog pisanja. Za ta slog je značilno: krajšanje stavkov, 117 Pečjak, str Townsend, str Prav tam, str

63 uporaba začetnic, izpust pridevnikov, predlogov in veznikov. Toda telegrafski slog pisanja ne sme narediti zapiskov nerazumljivih. 120 Zaradi naglice pišejo mnogi učenci zelo grdo. To je dopustno do te mere, da lahko avtor zapiskov svoje čačke še prebere. Pogosto pa jih sam ne more več prebrati ali pa samo branje postane preveč zamudno in utrudljivo. Zato je pomembno, da učitelji s svojo razlago ne hitijo in izberejo pravi tempo govora, ki bo učencem omogočal, da si stvari zapišejo. 121 Večina učiteljev dela svoje izpiske in zapiske v obliki izvlečka, iz katerega se nato učenci učijo. Te svoje zapiske učne snovi učitelji nato predstavijo na prosojnicah in s pomočjo grafoskopa ali pa s pomočjo računalnika učencem. Učenci si te ţe vnaprej pripravljene zapiske prepišejo v zvezke in to predstavlja učni zapis. Problem je v tem, da ko učitelj predava, redko izhaja iz izvlečkov. Oddaljuje se od teme, reči pozablja in se k njim pozneje spet vrača. Vsako vprašanje učencev zmoti učiteljev vrstni red in učitelj v odgovoru na vprašanje pogosto zajame pomembne podatke, ki jih v izvlečku oz. učnem zapisu sploh ni. Ko se učitelj vrne k določeni točki izvlečka, se morajo učenci zelo potruditi, da podatek pravilno umestijo v lepo urejeno obliko. Zato se zgodi, da se učenci v sami obliki zapisovanja izgubijo, namesto da bi učinkovito zapisovali in resnično razumeli razlago snovi. 122 Zato se morajo tako učenci tudi učitelji pri zapisovanju potruditi. Če učitelj preveč skače iz ene teme do druge ali od ene točke do druge je primerno, da zapis ustvarja in ga dopolnjuje z učenci skupaj. Če pa učitelj zapis prikaţe na prosojnici, pa mu naj podatki na prosojnici predstavljajo uporne točke, ki jih razloţi do potankosti in šele preide k drugi točki oz. k drugi temi. Napotke za nastajanje tabelske slike je v svojem članku podal Tomaţ Weber, ki pravi:»tabelska slika mora nastajati postopno (dinamično) po predelavi vsake logično zaključene delne enote (učni korak, sekvenca).«123 V svojem članku Tomaţ Weber opozarja na obseg tabelske slike, ki mora biti premišljen, saj se tabelska slika med uro ne briše in mora biti prisotna do konca. Poudarja tudi, da morajo tabelsko sliko poleg snovi sestavljati tudi vprašanja, delovni zahtevki, kronološke preglednice in sheme. 120 Pečjak, str Prav tam. 122 DePorter, str Tomaţ Weber, Tabelska slika pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letn. 1, št. 2, 1992 (dalje Weber, Tabelska), str

64 Bobbi DePorter loči dve tehniki zapisovanja: miselni vzorci (Mind Mapping), zapiski ZP (znak za zapisovanje in pripisovanje oz. Taking and Making Notes). 124 O delitvi zapiskov na več vrst v literaturi nisem našla nič. Le v posamezni literaturi se omenjajo posamezni zapiski, kot so npr. tradicionalni zapisi ali zapis v obliki točk. Le zapis v obliki miselnega vzorca je do potankosti opisan in razloţen. Iz svojih izkušenj in s pomočjo skope literature sem naredila delitev na: tradicionalne vrste zapisa, med katere sodita klasičen zapis v obliki točk in zapis v obliki alinej; modernejša vrsta zapisa, med katere sodi zapis z miselnim vzorcem; kombinirani zapisi pa se pojavljajo najpogosteje, saj so kombinacija vseh vrst zapisov. Vse vrste učnih zapisov imajo vrsto prednosti in slabosti, ki jih bom v naslednjih točkah opisala in ponazorila s primeri učnih zapisov za vsako vrsto zapisa posebej Zapis v obliki točk Pri točkovnem zapisu je v ospredju zapis v obliki celih stavkov. Ker se uporabljajo celi stavki, je ta zapis primeren za niţje stopnje osnovne šole, ko učenci še niso sposobni sami zapisovati učne snovi. Učiteljeva naloga na tej stopnji šolanja je, da učence navaja na zapisovanje in jim pokaţe, kaj sodi v bistvo snovi. 124 DePorter, str

65 Običajno zapisovanje pa ima štiri pomanjkljivosti: 1. Prikrivanje ključnih besed Pomembne zamisli izraţamo s ključnimi besedami, ki so ponavadi samostalniki ali krepki glagoli, ki sproţijo pri branju asociacije. V navadnih zapiskih pa se te ključne besede pogosto ponavljajo na različnih straneh in so skrite v mnoţici manj pomembnih besed. To moţgane ovira, da bi ustrezno povezali najpomembnejše zamisli. 2. Oteţevanje pomnjenja Enolični in enobarvni zapiski so dolgočasni za oči in moţgane. Zato jih odklanjamo in pozabljamo. Enoličnost teh seznamov zaziblje moţgane v polsen in prepričuje, da bi si zapomnili vsebino. 3. Zapravljanje časa Opisano je v naslednjem odstavku. 4. Ne spodbujanje moţganske ustvarjalnosti Običajni, zaporedni, enosmerni zapiski preprečujejo moţganom, da bi povezovali, kar zavira njihovo ustvarjanje in slabi pomnjenje. 125 Tudi v zapisu v obliki točk je potrebno upoštevati načelo ekonomičnosti, saj je za ponoven priklic snovi, če uporabljamo cele stavke, 90 % besed nepotrebnih. Tudi drugače nam zapisovanje v stavkih vzame preveč časa: z zapisovanjem besed, ki za spomin nimajo nobenega pomena, zapravljamo čas (do 90 % časa); s ponovnim branjem istih nepotrebnih besed zapravljamo čas (do 90 % časa); z iskanjem besed (ključev) zapravljamo čas, saj ključne besede z nobeno oznako ne izstopajo in so pomešane med druge nepriklicane besede; povezanost med ključnimi besedami je prekinjena, ker jih ločujejo druge besede, kar oslabi povezanost; 125 Tony in Barry Buzan, Knjiga o miselnih vzorcih, Mladinska knjiga, Ljubljana 2005 (dalje Buzan, Knjiga), str

66 ključne besede so z vmesnimi besedami ločene po času. Ko preberemo eno ključno besedo, preteče nekaj sekund, preden pridemo do druge. Čim daljši je čas med povezavami, tem manj moţnosti je, da bodo ustvarjene povezave pravilne; ključne besede so v besedilu ločene tudi prostorsko. Tako kot pri ločenosti po času, so tudi tu moţnosti za ustvarjanje pravilnih povezav manjše, čim večje so razdalje med besedami. 126 Ponavadi zapišemo za vsak učni korak po eno točko oz. en stavek. Ti stavki morajo biti zapisani tako, da je v njih zajeto bistvo učnega koraka. Pomembno je, da so ti stavki razumni in ne dolgovezni, saj lahko učenec izgubi rdečo nit posameznega koraka. Velikokrat se učenci iz niţjih razredov osnovne šole učijo snovi predvsem iz zvezka. Zato učitelji točke oblikujejo tako, da te prisilijo učence k razmišljanju in da iz njih učenci dobijo povratno informacijo. Zelo pomembno pa je, da učitelj k vsaki točki zapiše še uporabo zemljevida in učbenika, s tem ko navede stran v atlasu ali učbeniku, ki se nanaša na snov posameznega koraka. S tem navaja učitelj učence na samostojno delo z učbenikom in na uporabo zemljevida, s katerim se pri učencih razvije prostorska predstava. Pomembno je, da pri točkovnem zapisu ohranjamo preglednost zapiskov, ki jo doseţemo, če uporabljamo znake za naštevanje. Uporabljati moramo ustaljen vrstni red znakov za naštevanje, ki pa je lahko naslednji: 1. rimske številke (I., II., III...), 2. velike črke (A, B, C ), 3. arabske številke (1, 2, 3 ), 4. male začetnice (a, b, c ). Preglednost še izboljšamo, če na levi strani vrstice napravimo umik. 127 Vsak učitelj pa lahko ustvari svoj sistem. Ko ga učencem predstavi, ga mora konstantno uporabljati in ne zamenjevati, ker bi to le zmedlo učence. Pri točkovnem zapisu, ki se 126 Tony Buzan, Delaj z glavo, Univerzum, Ljubljana 1980 (dalje Buzan, Delaj), str Pečjak, str

67 uporablja na niţjih stopnjah, učitelj ne uporablja telegrafskega sloga, ker ga učenci še ne razumejo (Primer 1). Ta tradicionalni slog pisanja pa lahko za manjšimi spremembami prilagodimo za starejše učence in za novejši čas. Velikokrat učitelji v točkovnem zapisu učencem podajo le navodila za delo in jim nakaţejo pomembnost stvari pri določeni snovi. Učenci si tako sami izoblikujejo zapise v zvezke in vadijo ustvarjanje učnih zapisov (Primer 2). Primer učnega zapisa Kmečki upori na Slovenskem je Tomaţ Weber podal v svojem članku Statistični podatki (številke) pri pouku zgodovine. Po njegovem mnenju učitelj na tablo najprej napiše naslov. Njegov primer je Primer 3 in navedla bom še napotke, ki jih Weber opisuje v članku. Velja si zapomniti, da morajo biti podatki čitljivi tudi iz zadnje klopi in biti morajo vklopljeni v širši kontekst časovnega traku in ne osamljeni. Na časovni trak učitelj vriše z rdečo barvo letnice uporov in istočasno lokalizira upore na zemljevidu. Nato učitelj zapiše še zaključke, v katere je avtor članka dodal tudi vprašanja, ki zahtevajo odgovore učencev. Te odgovore si lahko učenci sami pripišejo v zvezke kot domačo nalogo ali odgovore zapišejo v naslednjih urah, ko učitelj natančneje opiše posamezne kmečke upore. Slabost takšnega zapisa je, da učenci redkokdaj spremenijo vrsto učnega zapisa. 55

68 Primer 1: Preseljevanje ljudstev (Učb., str ) 1. Sredozemski svet je bil s svojim bogastvom privlačen za vsa ljudstva, ki so živela izven njega. 2. Največji val izseljevanja se je začel s prodorom Hunov v Evropo in to se imenuje čas preseljevanja ljudstev. (Atlas str ) 3. Posledice preselitev so bile v jeziku, v uničenju vzhodnorimskega cesarstva in v preselitvi Slovanov proti zahodu in jugu. 4. S prihodom barbarskih ljudstev se je opustošilo mnogo kulturnih spomenikov, cest, zgradb itd., ki so jih zgradili Rimljani. Mnogi so se zatekli v cerkve, gradove in samostane. 5. V tem času je zamrlo tudi trgovanje, edino s soljo so še vedno trgovali. Velika večina je živela od kmetovanja. Ob cerkvah, samostanih in dvorih so občasno bili sejmi. 56

69 Primer 2: Kneţevina Karantanija (Učb., str ) 1. Razloži politično ureditev od Samove plemenske zveze do mejne grofije med Frankovsko državo in Obri. 2. Razloži družbeno podobo Karantanije (po slojih) in ustoličevanje karantanskih knezov ter koroških vojvod. 3. Kako je Karantanija izgubila politično samostojnost? Ne pozabi na zemljevid v učbeniku str S podreditvijo frankovski državi se je na karantanskem ozemlju začelo pokristjanjevanje. Razloži potek pokristjanjevanja in ga primerjaj s frankovsko metodo. Podaj tudi posledice pokristjanjevanja in ne pozabi na Brižinske spomenike. 57

70 Primer 3: Kmečki upori na Slovenskem 1478 Koroški kmečki upor 1515 Vseslovenski kmečki upor 1572/73 Veliki kmečki upor na slovensko-hrvaški meji 1635 Kmečko uporništvo 1713 Goriško-tolminski kmečki upor a) Mnogi upori so bili neuspešni. b) Ves slovenski prostor so zajeli kmečki upori, torej je bil položaj kmeta povsod skoraj enak. c) Zakaj je na določenih območjih prišlo do uporov prej in na katerih in zakaj kasneje? d) Kje so kmečki upori presegli narodnostne meje? e) Kaj lahko sklepamo na tej podlagi? Weber, Statistični, str

71 6.3.2 Zapis v obliki alinej Prednost zapisa z alinejami je, da se ne pišejo celi stavki. Zapis nastaja sproti ob razlagi snovi, zato je njegova prednost pred drugimi zapisi tudi v njegovi ekonomičnosti. Ta način zapisovanja se uporablja v višjih razredih osnovne šole in v srednji šoli. Zapis uvaja dijake na samostojno delo in na študij, kjer si bodo morali sami ob hitri razlagi ustvarjati zapis. Učenci si pri tej vrsti zapisa sami veliko dodatno zapisujejo ali pa nato doma snov poiščejo v učbeniku ali dodatni literaturi in dopolnijo svoj učni zapis. Ker si celih stavkov tako ne zapomnimo, je zapisovanje le-teh izguba časa. Zapomnimo si ključne besede in zato si moramo le-te zabeleţiti. Za zapisovanje ključnih besed je primeren zapis v obliki alinej. Z zapisovanjem ključnih besed se sproti zavemo pomena in smisla idej, jih analiziramo, si jih predstavljamo in jih povezujemo. S tem pomagamo spominskemu procesu. 129 Ta vrsta zapisa je manj primerna za slabše učence, ki ne premorejo veliko besednega zaklada, saj imajo nato probleme s posameznimi besedami, izrazi in imeni, saj morajo stavke tvoriti sami. Zapis v obliki alinej je učencem le v oporo, zato jih mora učitelj opozoriti na dodatno literaturo in na snov v učbeniku, ki jo morajo pri učenju obvezno uporabiti. S tem zapisom pa učitelj učence prisili, da snov doma ponovijo, saj jim dopolnitev predstavlja neke vrste neposredno domačo nalogo in tako razvijajo svoje delovne navade. Oblika zapisa je zelo primerna za naštevanje, opisovanje vojn in primerjavo obdobij (Primer 4), za primerjavo različnih taborov (Primer 5) itd. Zapis v obliki alinej olajša delo tudi učitelju. Če ima on zapis ţe vnaprej pripravljen, ga ta opomni na vse ključne podatke in jih tako ne išče med drugimi manj pomembnimi besedami in se ne zmede. Ti ključni podatki predstavljajo tako učiteljem kot učencem rdečo nit, ki jih vodi skozi snov. Zapis v obliki alinej snov sistematizira in jo nadzorno prikaţe ter kot tak predstavlja učencem ogrodje, na katerem nato svoje znanje razširjajo. Učenci morajo biti 129 Russell, str

72 obveščeni, da ti ključni pojmi oz. podatki niso dovolj in da morajo za dosego ciljev prebrati in predelati vsaj še učbenik. 60

73 Primer 4: Kmečki upori na Slovenskem (Učb., str. 192) Vzroki kmečkih uporov: večanje starih dajatev, spreminjanje denarnih dajatev v naturalne dajatve, nove dajatve za obrambo pred Turki, povečanje tlake, omejevanje dodatnih dejavnosti (trgovina, obrt, carine). Vzroki za poraz kmečkih uporov: neenotnost upornikov, razdrobljenost upornikov, slaba oborožitev, kmetje nimajo konjenice, neizkušenost v bojevanju, zaupanje v cesarja, ki podpre plemstvo. Kmečki upori na Slovenskem: 1478 koroški kmečki upor, 1515 vseslovenski kmečki upor, 1573 hrvaško-slovenski upor, 1673 savinjski kmečki upor, 1713 tolminski upor. 61

74 Primer 5: Ustavna doba na Slovenskem (Učb., str. 79) ČITALNICE: posvečene ponavadi enemu narodnemu prebuditelju, izpeljane kot kulturni program, skrbeli za pogovorni slovenski jezik, organizirajo jih konservativci, umetniška vrednost: navdušenje, hvalisanje. TABORI: prvi veliki politični uspeh Slovencev, terjalci slovenskih narodnih pravic, organizirajo jih mladoslovenci (1. tabor v Ljutomeru), zavzemajo se za ustanovitev Zedinjene Slovenije, velika ljudska zborovanja na prostem, zahteva po slovenskem jeziku, pomenijo vrhunec slovenskega liberalizma. Staroslovenci Mladoslovenci konservativci z Bleiweisom mladi liberalci (Levstik) malomeščani pod vplivom cerkve in za Avstrijo kot federativno državo monarhije 1868 časopis za domovinske interese politični časnik Slovenski narod Triglav Novice zavzemajo se za določila nekdanjega Prešernovega kroga 62

75 6.3.3 Zapis v obliki miselnega vzorca Tehniko zapisovanja v obliki miselnega vzorca je v sedemdesetih letih razvil Tony Buzan. Ta se je v izdelovanju miselnega vzorca naslonil na raziskave o delovanju moţganov. Znano je, da se moţgani pogosto spomnijo informacij v obliki slik, simbolov, znakov, oblik in čustev. Miselni vzorci so nekakšen zemljevid za učenje, urejanje in načrtovanje, saj te vizualne in čutne opomnike povezujejo v vzorec idej. Zato miselni vzorci omogočajo lahek spominski priklic. Ta metoda je po mnenju avtorja sproščujoča, zabavna in ustvarjalna. 130 Asociacije igrajo v skoraj vseh oblikah duševnega delovanja najpomembnejšo vlogo in tudi besede niso izjema. Vsaka beseda je s številnimi vezmi (poglavje 2 in 3) pripeta na druge misli in pojme. To se kaţe v dejstvu, da če vzamemo preprosto besedo in začnemo zapisovati vse asociacije, ki nam padejo na misel, se bo v minuti nabralo od 10 do 20 novih besed oz. asociacij. Te niso izčrpne, saj se od človeka do človeka razlikujejo. To asociativno moč pa lahko uporabimo v pisanju zapiskov. 131 Učinkovitost zapisovanja z miselnimi vzorci temelji na zakonitosti moţganskega delovanja, saj njihova struktura spominja na zvezdasto strukturo moţganske celice. Tako obseţno gradivo strnemo na bistveno in ker odnose predstavimo v vizualni obliki, nam to pomaga pri priklicu. Miselni vzorci so dobrodošli tistim, ki imajo vizualni stil dojemanja. 132 O uporabi miselnih vzorcev pri nas sem naletela na članek profesorice Jelke Sobotkiewicz iz III. gimnazije Maribor, ki pravi:»ena izmed koristnejših in uporabnih metod učenja je učenje z miselnim vzorcem. Na naši šoli jih uspešno uporabljamo ţe vrsto let. Prispevajo k večji motivaciji dijakov za učno snov in njeno razumevanje. S to metodo se izognemo zgolj učenju faktografskih podatkov. Dijaki so tako pri učenju uspešnejši in predvsem samostojnejši.« DePorter, str Russell, str Poţarnik, Psihologija, str Jelka Sobotkiewicz, Uporaba miselnih vzorcev pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letn. XVI, št. 3 4, 2007, (dalje Sobotkiewicz,) str

76 Miselne vzorce lahko uporabljamo ob različnih priloţnostih: pri načrtovanju, kjer potrebujemo preglednice, pri reševanju problemov, pri obnavljanju in povzemanju knjig, predavanj, ko potrebujemo strukturo, ob porajanju misli, pri zapisovanju na sestankih, predavanjih, intervjujih. 134 Da pa miselne vzorce sploh lahko uporabimo, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Učenci morajo biti vešči branja z razumevanjem, ločevati morajo znati bistveno od manj bistvenega v učni snovi in biti morajo pripravljeni se poglobiti v učno gradivo. 135»Miselni vzorec je tak zapis ključnih besed, kjer je v središču zapisana osrednja misel, naslov, tema, enota, o kateri se pač učimo. Iz tega središča se potem širijo na vse strani izvedene misli, zajete v ključnih besedah. Pomembnejše misli so bliţe središču, manj pomembne so ob robu miselnega vzorca.«136 Miselne vzorce lahko opišemo takole: 1. jedro snovi se kaţe kot osrednja podoba; 2. glavne teme se v obliki vej širijo iz osrednje podobe; 3. vsaka veja je nekaj posebnega zaradi svoje enkratne oznake, po moţnosti barve in oblike; 4. vsaka veja lahko ima več podvej, ki jih prepoznamo s pomočjo ključnih besed; 5. veje in podveje se lahko medsebojno povezujejo, odvisno od moči asociacij med njimi Ingemar Svantesson, Miselni vzorci in spomin, Cankarjeva zaloţba, Ljubljana 1992 (dalje Svantesson), str Marija Gabrijelčič, Predavajmo z miselnimi vzorci, DZS, Ljubljana 1988 (dalje Gabrijelčič, Predavajmo), str Marija Gabrijelčič, Učimo se z miselnimi vzorci, DZS, Ljubljana 1986 (dalje Gabrijelčič, Učimo), str O'Brien, str

77 Miselni vzorci se bolj vtisnejo v spomin, če uporabljamo vizualne podobe in druga grafična sredstva. Zato je koristno uporabljati barvne svinčnike in začeti na sredini papirja, tako da napišemo naslov s tiskanimi črkami in ga obdamo s krogom, kvadratom ali kako drugače. Za vsako ključno točko ali glavno misel dodamo vejo, ki izhaja iz središča. Na vsako takšno vejo zapišemo ključno besedo ali frazo. Po potrebi dodajamo manjše veje, na katere zapisujemo podrobnosti. Ključne besede so tiste, ki izraţajo bistvo misli in aktivirajo naš spomin. 138 V knjigi Kvantno učenje so podani še dodatni nasveti za izdelavo miselnih vzorcev:»pišite čitljivo ali z velikimi tiskanimi črkami. Uporabljajte velike tiskane črke. Pomembnejše misli zapišite z večjimi črkami, da bodo, ko boste zapiske brali, ponovno izstopale. Poosebite svoj miselni vzorec z znaki, ki so vam blizu. Nekateri ljudje uporabljajo puščice, s katerimi se opozarjajo na»dejanja«ali na stvari, ki jih morajo postoriti. Podčrtavajte besede. Uporabljajte odebeljene črke. Pri oblikovanju bodite ustvarjalni in pretiravajte, kajti moţgani si laţje zapomnijo vse neobičajno. Uporabljajte različne oblike, da poudarite določene postavke ali misli.«139 Zelo priporočeno je, da naslov teme predstavlja osrednjo misel v miselnem vzorcu. Podnaslovi poglavij v miselnem vzorcu dobijo svoje veje. Delovni prostor si povečamo tako, da miselni vzorec postavimo vodoravno. 140 Moţgani laţje sprejemajo sporočila, ki so ustvarjalna. Pri zapiskih to doseţemo: s puščicami, s katerimi prikaţemo, kako so pojmi na različnih koncih miselnega vzorca med seboj povezani. Puščice lahko imajo eno ali več glav in tako kaţejo v več smeri, naprej ali nazaj; z znaki, kot so zvezdica, klicaj, kriţci, vprašaj in tudi drugi znaki, ki prikazujejo zveze in druga razmerja; 138 DePorter, str Prav tam, str DePorter, str. 156 in Svantesson, str

78 z geometrijskimi liki, kot so krog, elipsa, štirikotniki itd., ki jih lahko uporabimo za označitev besed, podobnih po naravi. Z geometrijskimi liki miselni vzorec urejamo glede na pomembnost, npr.: (pravokotnik) za oznako glavnega središča; (elipsa) za misli, ki so blizu središča; (trikotnik) za manj pomembne in oddaljene misli; z umetno ponazorjeno tretjo razseţnostjo, ko iz kvadrata naredimo kocko itd. Misli, ki jih zapisujemo v takšne like, bodo videti kot v prostoru; z barvami, ki so koristne za spomin in ustvarjalnost; z ustvarjalnostjo lahko usklajujemo uporabo razseţnosti tako, da se videz vzorca ujema z obravnavanim gradivom. Tako na primer pri sestavi miselnega vzorca o izumih namesto kvadrata naredimo ţarnico, ko navedemo izum Edisona in v ta namen uporabimo simbole. 141 Risanje simbolov za miselne vzorce ne zahteva velikega umetnika, saj je veliko ljudi prepričanih, da ne znajo risati. Čim več miselnih vzorcev bomo naredili, tem bolje bomo predstavljali svoje misli s slikami. Za izdelavo miselnega vzorca razvijemo čisto preprosto risarsko tehniko, ki jo ţe uporabljamo v vsakdanjem ţivljenju in nam bo še toliko laţje razumljiva. Simbol izberemo tako, da preberemo besedo in v mislih zagledamo podobo; npr. šop bankovcev ali znak za dolar itd. Pri izbiri simbola pa morata biti izpolnjeni dve zahtevi: 1. simbol mora sporočati naše misli, 2. znati ga moramo narisati. Pomembno pri miselnih vzorcih je to, da nas spodbujajo k razvijanju drugačnega jezika, nekakšnega osebnega vizualnega jezika, saj lahko velikokrat besedo narišemo tako, da sporoča svoj pomen Buzan, Delaj, str. 92 in Marqulies, str Margulies, str

79 Slika 4: Izdelava miselnega vzorca. Miselni vzorec je koristnejši od ostalih vrst zapisa zaradi tega: ker učenci niso obremenjeni z zapisovanjem vsake izrečene učiteljeve besede, ampak se lahko osredotočijo na pomembno; ker je miselni vzorec fleksibilen in če se učitelj nenadoma spomni in prejšnjemu poglavju nekaj doda, učenci z lahkoto ta dodatek pripišejo v miselni vzorec, ne da bi v zapiskih povzročili zmedo; ker miselni vzorec poveča razumevanje; ker je zapisovanje miselnih vzorcev zabavno in sta domišljija in ustvarjalnost učencev brezmejna DePorter, str

80 Z miselnim vzorcem doseţemo: bistvo predmeta in glavne teme so jasno opredeljeni, pomembnost enega elementa v primerjavi z drugimi je očitna ţe na prvi pogled, omogoča nam hitro oceno, saj imamo pregled nad snovjo, odpravljena je vsa nepotrebna navlaka, miselni vzorec je enkraten in lahko si ga zapomnimo. 144 Če še enkrat pregledamo pomanjkljivosti v zapisu celih stavkov, lahko dodamo še nekaj prednosti miselnega vzorca pred zapisom celih stavkov: časovni prihranek, saj zapisujemo le pomembne besede je %; časovni prihranek zaradi branja samo pomembnih besed je več kot 90 % časa; časovni prihranek pri pregledovanju; časovni prihranek, ker nam ni potrebno iskati ključnih besed med nepomembnimi; večja osredotočenost nad stvarnim predmetom; bistvene ključne besede so bolj razpoznavne; bistvene ključne besede so soočene v času in prostoru, kar poveča ustvarjalnost in pomnjenje; jasne in ustrezne povezave med ključnimi besedami; neprekinjen tok misli. 145 Pri urah omogočajo miselni vzorci dober pregled snovi za učitelja in za učence. Sam učitelj lahko z leti predavanje s pomočjo miselnih vzorcev dopolnjuje, poglablja in posodablja. Ker je miselni vzorec dobro zapomljiv, ţe kratek pregled pred uro predavanja prikliče vsebino iz spomina. Miselni vzorec omogoča učitelju, da ohranja ravnoteţje med prostim, spontanim govorom in jasno predstavitvijo. V tako oblikovano predavanje lahko učitelj zlahka vključi nove podatke, predavanje skrajša ali podaljša, spremeni učna sredstva, učne oblike in učne metode O'Brien, str Buzan, Knjiga, str Buzan, Knjiga, str

81 Miselne vzorce lahko v šolski situaciji uporabimo na več načinov: za uvodno motivacijo, za obravnavo nove učne snovi, pri ponavljanju in utrjevanju, pri vseh učnih oblikah, pri domačih nalogah. 147 Če uporabimo miselni vzorec za motivacijo, moramo to storiti pri takšni učni snovi, pri kateri ţe imajo učenci predznanje, izkušnje ali lahko uporabijo znanje iz drugih predmetov. Tako učitelj izkoristi njihovo znanje in se nato posveti le zahtevnejšim odsekom snovi. Za obravnavo nove učne snovi so miselni vzorci primeren prikaz bistva učnega gradiva. Če se učitelj odloči za uporabo table kot pripomočka, je najbolje, da miselni vzorec nastaja sproti ob razlagi, razgovoru. Če je miselni vzorec ţe narejen, se priporoča, da se posamezne veje miselnega vzorca odkrivajo postopoma. Pri uporabi miselnega vzorca velikokrat pride do nizanja informacij, da bi se pa temu izognili, moramo ob miselnem vzorcu veliko razlagati, pojasnjevati in celo debatirati. Ţe obstoječi miselni vzorec lahko učenci po lastni presoji nadgradijo s spoznanji, ki so nastala ob razlagi. Velikokrat se miselni vzorec uporablja pri ponavljanju in utrjevanju, saj omogoča hiter pregled bistvenega in tako lahko učenci sami povprašajo po odsekih snovi, ki so jim še nerazumljivi in ţelijo dodatno razlago. Miselne vzorce lahko uporabljamo pri vseh učnih oblikah; frontalni, skupinski, delu v dvojicah in tudi pri individualnem delu. Tako se učenci poleg izdelovanja miselnih vzorcev urijo tudi v izluščevanju snovi in prepoznavanju ključnih besed oz. pojmov. V domačih nalogah lahko učenci s pomočjo miselnega vzorca izluščijo bistvo iz obseţnega zgodovinskega poglavja, poiščejo dela in ţivljenje pomembnih zgodovinskih oseb, podajo poročilo ekskurzije itd. Učenci tako tudi bogatijo besedni zaklad in so prisiljeni delati z učbenikom ali dodatno literaturo. Pri takem načinu dela učenci tudi ponavljajo bistvo učne snovi v določenem časovnem presledku, ki je pomembno za trajnejše znanje Gabrijelčič, Predavajmo, str Prav tam. 69

82 Kdaj uporabljajo profesorji zgodovine miselne vzorce, je opisala profesorica Sobotkiewicz v svojem članku;»pri pouku zgodovine uporabljam tehniko miselnih vzorcev največkrat za ponavljanje in utrjevanje snovi ter pri obravnavi nove snovi, manj pa pri uvodni motivaciji. Nastajajo ob razgovoru, pojasnjevanju in razlagi na šolski tabli ali grafoskopski prosojnici. Dijaki velikokrat za domačo nalogo izdelajo miselni vzorec in tako ponovijo določeno snov. Takšni miselni vzorci so zelo domiselni, saj so ustvarjalni, izvirni in zabavni. Vanje so vključene slike, različne misli, diagrami Svojo delo nato učenci z govorno vajo predstavijo tudi razredu in so zanj ocenjeni.«149 Ob branju neke teme, lekcije je priporočeno, da se za nastanek miselnega vzorca uporablja naslednja metoda, ki se uporablja tudi pri učenju snovi nasploh: 1. najprej hitro in beţno preletimo celo besedilo, da se seznanimo z vsebino. Medtem podčrtamo ali kako drugače (z barvami) označimo besede, ki se nam zdijo pomembne. Pri tem ni pomembno, ali jih bomo kasneje uporabili ali ne; 2. list papirja obrnemo vodoravno in v sredino narišemo vzorec, ki ponazarja vsebino besedila, pravokotnik, kvadrat, elipsa itd. S tiskanimi črkami vanj zapišemo naslov teme. Iz središča potegnemo štiri do šest črt, na katere bomo kasneje napisali poglavja itd.; 3. določimo namen in cilj učenja; ali se učimo, da bomo to obnovili, rešili naloge iz delovnega zvezka itd.; 4. nato preberemo besedilo v celoti in v miselni vzorec vnesemo ključne besede; 5. prepišemo miselni vzorec in pri tem uporabimo le besede, ki jih potrebujemo, da se spomnimo vsebine. Nato po miselnem vzorcu ponavljamo; 6. dokaţemo, da zmoremo in to tako, da razloţimo vsebino, rešimo naloge itd.; 7. ocenimo, kar nam je uspelo in kaj moramo še izboljšati oz. o čem še moramo poiskati dodatne informacije. 150 Ker si v današnjem času teţko predstavljamo, da bi nekaj naredili brez računalnika, je na voljo tudi računalniški program Mind Manager, ki nam pomaga risati miselne vzorce. Po mojem mnenju pa risanje miselnih vzorcev v Microsoft Wordu ni teţko. 149 Sobotkiewicz, str Tomić, str

83 Tony in Barry Buzan v svoji knjigi Knjiga o miselnih vzorcih opozarjata na štiri glavne pasti, ki grozijo pri izdelavi miselnih vzorcev. Prva past je, da naredimo miselni vzorec, ki v resnici ni miselni vzorec. Na te pasti opozarjata le Tony in Barry Buzan, vsi ostali omenjeni avtorji nas za izdelavo miselnih vzorcev prepuščajo lastni domišljiji. Tony in Barry Buzan sta mnenja, da se lahko zgodi, kljub temu da dosledno upoštevano navodila, da ne naredimo miselnega vzorca. Zgodi se nam lahko, da nastane grozdni ali mreţasti diagram, ki vzbuja zmedo, enoličnost in popoln miselni nered. Razlike med grozdnim diagramom in pravim miselnim vzorcem so: pojmi so omejeni na isto raven, pojmi med seboj niso povezani, zgradba je enolična in razmetana. 151 Slika 5: Miselni vzorci, ki niso miselni vzorci. Sprašujem se, če bi Tony in Barry Buzan ovrednotila miselne vzorce, ki sem jih našla v literaturi in navedla kot primere, kot pravilne. Druga past je mnenje, da stavki povedo več. Kot je vidno iz sledeče slike, avtorja na primeru stavka "Zelo nesrečen popoldan" dokazujeta ravno nasprotno. Z oblikovanjem zapisa v obliki miselnega vzorca se v tem zapisu veliko bolj pribliţamo resnici, saj zapis posamičnih besed v miselnem vzorcu omogoča, da vidimo notranje in zunanje okolje bolj jasno in stvarno. Tak zapis nam zagotavlja tudi objektivno 151 Buzan, Knjiga, str

84 ravnovesje, saj vidimo obe plati zadeve. Zlasti je to koristno pri reševanju teţav in pri ustvarjanju mišljenja, ker nam zapis odpira um za vse moţne izbire. 152 Slika 6: Stavek, narejen po pravilu za miselne vzorce. Kot tretjo past navajata mnenje, da neurejen miselni vzorec ni dober. To se običajno zgodi v določenih primerih, ko nam primanjkuje časa ali pa poslušamo precej zmedeno predavanje. Tedaj nastane miselni vzorec, ki je videti zmeden, kar pa ne pomeni, da je slab, pač pa je le izraz našega tedanjega umskega stanja in podatkov, ki jih prejema naš um. Tak miselni vzorec mogoče res ni lep in na prvi pogled jasen, a vendarle predstavlja točen zapis miselnih postopkov tedaj, ko smo ga oblikovali. Čedno napisani zaporedni zapisi so lahko estetsko prikupni, toda tem zapisom manjkajo poudarki in povezave. Zadnjo past pa predstavlja naš odklonilen čustven odziv na miselne vzorce, ko s svojim končnim miselnim vzorcem nismo zadovoljni. Avtorja nam v takšni situaciji svetujeta, da si preprosto moramo reči, da je ta prvi miselni vzorec pač prvi osnutek, ki potrebuje popravke in dopolnila. Tudi v tem primeru velja rek:»vaja dela mojstra.« Buzan, Knjiga, str Prav tam, str

85 Primer 6: Prva svetovna vojna Gabrijelčič, Predavajmo, str

86 Primer 7: Ţivljenje starih Egipčanov Sobotkiewicz, str

87 6.3.4 Kombinirani zapisi Različne tehnike zapisovanja pa lahko tudi kombiniramo med seboj. Takšne zapise imenujemo kombinirani zapisi, ki so v praksi najbolj pogosti. Oporne točke v kombiniranem zapisu so obseţnejše prav zaradi kombinacije različnih vrst. Takšni zapisi so po zunanjosti najbolj privlačni in najbolj jasni. Velikokrat določena snov ni primerna za določeno vrsto zapisa in učitelj sam ustvari kombinacijo učnih zapisov ter zapis prilagodi vsebini. Kot je razvidno v prejšnjem poglavju, je miselni vzorec vsestransko uporaben, a vseeno ni uporaben pri vseh zgodovinskih snoveh. Laţje ga uporabimo, če ga kombiniramo in še posebej s kombinacijo zapisa v obliki alinej se njegova uporaba poveča. Zapis v obliki točk naj bi bil uporaben le v niţjih razredih osnovne šole, saj je značilno, da se pri vsaki točki tvorijo cele povedi. Če pa zapis v obliki točk spojimo z zapisom v obliki alinej, se njegova uporabnost poveča tudi v srednji šoli. Vsaka nova točka nam predstavlja določen podnaslov oz. celoto, ki je po alinejah opisana. Takšen zapis je kratek in jedrnat zapis ključnih podatkov. Kombiniramo pa lahko tudi vse tri vrste; zapis v obliki točk, alinej in miselnega vzorca. Takšno kombinacijo bo učitelj uporabil pri obseţni snovi, ki jo bo s kombinacijo različnih tehnik zapisa nadzorno predstavil, časovno opredelil in sistematiziral ter predelal v celoto. 75

88 Primer 8: Velika geografska odkritja in Evropska osvajanja novega sveta Sobotkiewicz, str

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Microsoft Word - P083-A doc

Microsoft Word - P083-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P083A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 11. februar 2009 /

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A _mod.docx

Microsoft Word - P113-A _mod.docx Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

Microsoft Word - P043-A mod.doc

Microsoft Word - P043-A mod.doc Dr`avni izpitni center *P043A22213* ZIMSKI ROK NEM[^INA NAVODILA ZA OCENJEVANJE ^etrtek, 3. februar 2005 POKLICNA MATURA RIC 2003 2 P043-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 1 A: BRALNO RAZUMEVANJE (20) Točke zapisujte

Prikaži več

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc 2 P122-A222-2-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Točke zapisujte v ocenjevalne obrazce. Naloga 1: Wieso, weshalb, warum? 1. der Fallhöhe

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P141A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 9. junij 2014 POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P141-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M08225123* JESENSKI IZPITNI ROK Osnovna raven NEMŠČINA Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Vodeni spis (100 120 besed) B) Daljši pisni sestavek (220

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A doc

Microsoft Word - P113-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P113A22212* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Torek, 7. februar 2012 /

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 59. Predmet: SLJ Ura: 71. Datum: Učitelj/vzgojitelj: Sklop: MOJA DRUŽINA Učna enota: Pesem: JAKEC - BRAT RIŠEM ČRTE predopismenjevalne vaje Cilji: Doživljajo interpretativno prebrano pesem.

Prikaži več

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Microsoft Word - P111-A doc

Microsoft Word - P111-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P111A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 8. junij 2011

Prikaži več

Microsoft Word - P05C-A doc

Microsoft Word - P05C-A doc [ ifra kandidata: Dr`avni izpitni center *P063A22212* ZIMSKI ROK NEM[^INA Izpitna pola 2 2 A: Vodeni pisni sestavek 2 B: Dalj{i pisni sestavek Sobota, 17. februar 2007 / 60 minut (20 + 40) Dovoljeno dodatno

Prikaži več

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan

Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti

Prikaži več

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost

1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost 1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PREDSTAVITEV FORMALNIH OPRAVIL PRI USPOSBLJANJU PROSTOVOLJNIH GASILCEV EVIDENCE: - Razpis izobraževanj OGZ Ptuj 2016/2017 - Formalna prijava preko Vulkana ( prijavijo PGD preko testa za usposabljanje)

Prikaži več

Albert Einstein in teorija relativnosti

Albert Einstein in teorija relativnosti Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA

Prikaži več

Microsoft Word - P091-A doc

Microsoft Word - P091-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P091A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Petek, 5. junij 2009

Prikaži več

Microsoft Word - P092-A doc

Microsoft Word - P092-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P092A22212* JESENSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Četrtek, 27. avgust 2009

Prikaži več

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA

KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA – SLOVENŠČINA KRITERIJI ZA PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA SLOVENŠČINA Obvezni učbeniki Berilo Branja 1, 2, 3, 4 Na pragu besedila 1, 2, 3, 4 (učbenik in delovni zvezek); Če dijak pri pouku nima ustreznega učbenika,

Prikaži več

Microsoft Word - P101-A doc

Microsoft Word - P101-A doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22212* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Vodeni pisni sestavek B) Daljši pisni sestavek Sreda, 9. junij 2010

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

OSNOVNI PODATKI

OSNOVNI PODATKI OSNOVNI PODATKI Naslov: Osnovna šola Tišina knjiţnica Tišina 4b, 9251 Tišina Telefon: 02 539 16 16 E-pošta: Delovni čas: valerija.trajber@guest.arnes.si vsak delovnik po šolskem koledarju Izposoja: od

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2 r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Standardi znanja in kriteriji ocenjevanja 2  r.ppt [Samo za branje] [Združljivostni način] STANDARDI ZNANJA PO PREDMETIH IN KRITERIJI OCENJEVANJA 2. razred SLOVENŠČINA 1 KRITERIJI OCENJEVANJA PRI SLOVENŠČINI POSLUŠANJE -Poslušanje umetnostnega besedilo, določanja dogajalnega prostora in časa,

Prikaži več

SPLOŠNE INFORMACIJE

SPLOŠNE INFORMACIJE »PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Razred: 1

Razred: 1 Razred: 1. Dan: 49. Predmet: SPO Ura: 30. Datum: Učna enota: NAŠ MALI PROJEKT: Sestavimo druţino Prepoznajo oblike druţinskih skupnosti in razvijajo strpen odnos do njih. Uporabljajo poimenovanja za druţinske

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni

Prikaži več

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa

Microsoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo

Prikaži več

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s

MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo s MEDNARODNA FIZIKALNA OLIMPIJADA - BANGKOK 2011 Od 10. do 18. julija je v Bangkoku na Tajskem potekala 42. mednarodna fizikalna olimpijada. Slovenijo sta skupaj z dvema dijakoma iz Gimnazije Bežigrad in

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Zapisovanje učnih izidov Bled, 21.1.2016 Darko Mali ECVET ekspert, CPI Pojmi: Kvalifikacija Kompetenca Učni cilji Učni izidi Enote učnih izidov Kreditne točke Programi usposabljanja NE! 2 Učni cilji kompetence

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog

PEDAGOŠKO  VODENJE, kot ena od nalog Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede

Prikaži več

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna

Prikaži več

Univerzitetni študijski program Fizika I

Univerzitetni študijski program Fizika I Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje

Microsoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje .: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu

IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V 2. triadi 2018/19 V šolskem letu 2018/2019 se bodo v skladu z določbo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št 63/13), ki določa tudi izvajanje

Prikaži več

Pregled programa Erasmus

Pregled programa Erasmus Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx

Microsoft PowerPoint - Mocnik.pptx MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,

Prikaži več

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl

ZALOŽBA VEDI Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice sl Šolska založba VEDI nudi dijakinjam in dijakom Slovenske gimnazije, Dvojezične trgovske akademije in Višje šole za gospodarske poklice slovenska in dvojezična delovna gradiva ob učbenikih v nemščini. Gradiva

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij

PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dij PRAVILA O DOLŽNOSTIH DIJAKOV S STATUSOM ŠPORTNIKA IN PRILAGAJANJU UČNIH OBVEZNOSTI 1. Načrtovanje učnih obveznosti Načrtovanje učnih obveznosti za dijaka s statusom športnika je odvisno od njegove obremenitve

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,

Prikaži več

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih

Prikaži več

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna

AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da

Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da Š olska pravila ocenjevanja znanja Gimnazije Vic Pravilnik o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/2018) v 12. členu določa, da posamezne elemente iz procesa ocenjevanja določajo

Prikaži več

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 1000 Ljubljana IEA, 2011 Vprašalnik za učiteljice in

Prikaži več

Microsoft Word - P132-A

Microsoft Word - P132-A Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P132A22212* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek (60 70 besed) B) Daljši pisni sestavek (150 160 besed) Dovoljeno

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode] KAKO PRI POUČEVANJU MATEMATIKE UPORABLJAM INTERAKTIVNO TABLO? Amela Sambolić Beganović SGGEŠ Ljubljana ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Srednja lesarska šola amela.beganovic@guest.arnes.si Sirikt 2009, 17.4.2009

Prikaži več

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV

POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov

Prikaži več

GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega)

GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega) GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega) in za vsako napisati svojo kodo. Dve ikoni imata isto

Prikaži več

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa

Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE

ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt

Microsoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev RAZISKOVANJE PRI MATEMATIKI V 1. VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU Barbara Oder Leonida Novak Izhodišče1: - Kako učinkovito utrjevati osnovne postopke /računske operacije?? Izhodišče 2 Pouk matematike bi moral

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka

Prikaži več

1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode

1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode 1. Predmetnik: 1. semester 1 Zgodovina in metode psihologije Bojan Musil 30 15 135 180 6 2 Fiziologija Marjan Rupnik 30 30 120 180 6 3 Statistika za psihologe Janja Jerebic 45 30 195 270 9 4 Zgodovina

Prikaži več

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T

Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. T Nebo je zgoraj, zemlja je spodaj, kar biva zgoraj, biva tudi spodaj, kakor je znotraj, je tudi zunaj. To je skrivnost nad skrivnostmi, Vrh nad vrhi. Tako pravi Trismigistus, Mag nad magi. (Hermes Trismigistus

Prikaži več

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proc

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proc INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proces Introduction of Bubbl Web Application into Educational

Prikaži več

3

3 3.5 Radiologija Stopnja izobrazbe: Strokovni naslov: visoka strokovna izobrazba diplomirana inženirka radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. diplomirani inženir radiologije, okrajšava dipl.inž.rad. Študentje

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več