MAGISTRSKO DELO. Varnost poslovanja s plemenitimi kovinami. Mentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar

Transkripcija

1 MAGISTRSKO DELO Varnost poslovanja s plemenitimi kovinami September, 2013 Amadeja Lapanja Mentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar

2

3 Kazalo Povzetek...6 Summary Security Management of Trading with Precious Metals...7 Uvod Plemenite kovine Naložbene palice Naložbeni kovanci Trgovanje s plemeniti kovinami Abanka Zlatarna Celje Elementum Moro Značilnosti pranja denarja Organizirani kriminal Pranje denarja Opredelitev pranja denarja Ločevanje pranja denarja glede na sektor, v katerem se opravlja pranje denarja Trendi pranja denarja Pranje denarja, globalizacija in najučinkovitejši pravni ukrepi proti pranju denarja Pranje denarja in korupcija Varnost Opredelitev varnosti in varovanja Ocena ogroženosti in upravljanje s tveganji Varnost zaposlenih Varnost podatkov Varnost v podjetju Mednarodni pravni akti, ki urejajo področje pranja denarja Organizacija združenih narodov in boj proti pranju denarja Evropska unija in boj proti pranju denarja FATF in boj proti pranju denarja Svet Evrope in boj proti pranju denarja Vloga skupine Egmont v boju proti pranju denarja Pravna ureditev v Sloveniji na področju pranja denarja Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT)

4 6.2 Pranje denarja kot kaznivo dejanje Urad RS za preprečevanje pranja denarja Smernice za izvajanje Zakona o preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma za trgovce s plemenitimi kovinami in dragimi kamni in izdelki iz njih Naloge trgovcev s plemenitimi kovinami po ZPPDFT Pregled stranke Sporočanje podatkov Varstvo in hramba podatkov ter upravljanje evidenc Strokovno usposabljanje in izobraževanje Zavezanci, ki imajo zaposlene vsaj štiri delavce, so dolžni izvajati še dodatne naloge Analiza tveganja Namen Priprava Nadzor nad situacijami, ki predstavljajo povečano tveganje Predpisi s področja preprečevanja pranja denarja v RS (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) Raziskava Predstavitev raziskave Namen in cilji kvalitativne raziskave Metodologija Ugotovitve kvalitativne raziskave Razprava...67 Zaključek...68 Uporabljeni viri...70 Priloge...71 Priloga 1: Seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij s področja pranja denarja...71 Priloga2: Osnutek akta o notranji kontroli izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za dejavnost prometa s plemenitimi kovinami in dragimi kamni ter izdelki iz njih...73 Priloga 3: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma...76 Priloga 4: Opomnik za vodenje poglobljenega intervjuja...80 Priloga 5: Zapisnik o poglobljenih intervjujih...81 Intervju 1: Abanka

5 Intervju 2: Elementum...84 Kazalo slik Slika 1: Akt o notranji kontroli izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma Slika 2: Akt o notranji kontroli izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma Slika 3: Akt o notranji kontroli izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma Slika 4: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja Slika 5: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja Slika 6: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja Slika 7: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja Slika 8: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja

6 Povzetek V magistrskem delu smo raziskovali varnost poslovanja s plemenitimi kovinami z vidika trgovcev. Med plemenite kovine prištevamo zlato, srebro, platino in paladij. Moţno jih je kupiti kot naloţbene palice in kovance, razlikujemo pa jih glede na kovnice, kjer so bili kovani. V Sloveniji je veliko trgovcev s plemenitimi kovinami, največji štirje pa so Abanka, Zlatarna Celje, Elementum in Moro, ki smo jih tudi predstavili v magistrskem delu. Z vidika varnosti poslovanja je najbolj pomembno, da trgovci s plemenitimi kovinami zagotovijo, da z njihovimi storitvami ne prihaja do pranja denarja. Slednje je oblika organiziranega kriminala, ki ogrozi poslovanje trgovcev in posledično tudi gospodarstvo celotne drţave. Trgovci s plemenitimi kovinami morajo zagotoviti varnost zaposlenih, podatkov in informacijskih sistemov. Pranje denarja je globalni problem in ni omejeno na fizične meje določene drţave, zato je zelo pomembno povezovanje ter sodelovanje različnih mednarodnih inštitucij in zasebnega sektorja. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja je pripravil Smernice za izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za trgovce s plemenitimi kovinami in dragimi kamni ter izdelki iz njih na podlagi mednarodnih predpisov. Slovenska zakonodaja temelji na konvencijah OZN, direktivah EU in Sveta Evrope ter na priporočilih skupine Egmont, Moneyval in drugih organizacij, ki delujejo na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Teza magistrskega dela je bila: trgovanje s plemenitimi kovinami je zakonito in varno. V kvalitativni raziskavi smo izvedli poglobljena intervjuja z dvema trgovcema s plemenitimi kovinami, Abanko in podjetjem Elementum. Na podlagi ugotovitev raziskave smo tezo potrdili. Abanka in Elementum v skrbi za ohranitev poslovanja in dobrega imena upoštevata Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter poleg predpisanih ukrepov izvajata še dodatne ukrepe. Ključne besede: plemenite kovine, trgovci s plemenitimi kovinami, pranje denarja, organizirani kriminal, urad za preprečevanje pranja denarja, ukrepi za preprečevanje pranja denarja 6

7 Summary Security Management of Trading with Precious Metals In this master s thesis, we have researched security of trading with precious metals from the view of traders. Precious metals are gold, silver, platinum and palladium. They can be bought as bars and coins, which can differ based on mints where they are made. In Slovenia, there are many precious metals traders and the biggest four Abanka, Zlatarna Celje, Elementum and Moro are presented in this master s thesis. Precious metals traders have to ensure that their business does not enable money laundering, which is a form of organized crime that can endanger the business of individual traders and also the entire economy of a country. Precious metals traders have to ensure the security of their employees and the security of data and information systems. Money laundering is a global problem, which is not limited by country boundaries. For its prevention, it is essential that different international institutions cooperate with the private sector. Slovenia s Office for Money Laundering Prevention prepared Guidelines for implementation of the Prevention of Money Laundering and Terrorist Financing Act for trade in precious metals and precious stones and products made from these materials, based on international regulations. Slovenian law complies with United Nations conventions, EU and Council of Europe directives and with recommendations of the Egmont Group, Moneyval and other organizations for money laundering prevention. The thesis of this work was: trading with precious metals is legal and safe. Using qualitative research methods, an in-depth interview was conducted with two precious metals traders, Abanka and Elementum. Based on research findings, the thesis was confirmed. Out of concern for maintaining their business and good reputation, Abanka and Elementum implement the Prevention of Money Laundering and Terrorist Financing Act, as well as their own even stricter measures. Key words: precious metals, precious metals traders, money laundering, organized crime, Financial Intelligence Unit, measures for money laundering prevention 7

8 Uvod V magistrskem delu bomo pisali o varnosti poslovanja s plemenitimi kovinami z vidika trgovcev. Osredotočili se bomo predvsem na problem pranja denarja prek nakupa plemenitih kovin. Predstavili bomo plemenite kovine ter v kakšni obliki in kje jih lahko kupimo. Opisali bomo mednarodne pravne akte in slovensko zakonodajo, ki opredeljuje pranje denarja. Slednje je oblika organiziranega kriminala in se pojavlja v različnih sektorjih gospodarstva. Trgovci s plemenitimi kovinami si pri svojem poslovanju pomagajo s Smernicami za izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za trgovce s plemenitimi kovinami in dragimi kamni ter izdelki iz njih. S kvalitativnim raziskovanjem v obliki poglobljenih intervjujev bomo pri določenih trgovcih s plemenitimi kovinami preverili, kako se soočajo s problemom pranja denarja v praksi. Osnovni namen magistrskega dela je proučiti, kako varno je poslovanje s plemenitimi kovinami. To bomo storili s temeljitim pregledom literature ter s pregledom pravnih aktov in zakonodaje. V kvalitativni raziskavi bomo preverili, kako trgovci s plemenitimi kovinami zagotavljajo varnost svojega poslovanja. Cilji raziskave bodo ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki predstavljajo največje tveganje pri poslovanju s plemenitimi kovinami po mnenju trgovcev, in kako izboljšati varnost poslovanja s plemenitimi kovinami. Metoda dela bo kvalitativna raziskava s pomočjo poglobljenih intervjujev. Kot morebitne omejitve pri delu bomo navedli teţave pri pridobivanju podatkov v intervjujih s trgovci s plemenitimi kovinami zaradi varstva podatkov. Teza magistrskega dela: trgovanje s plemenitimi kovinami je zakonito in varno. Po pregledu literature in zakonodaje na to temo bomo opravili kvalitativno raziskavo s trgovci s plemenitimi kovinami in na podlagi rezultatov bomo tezo potrdili ali ovrgli. 1 Plemenite kovine Med plemenite kovine prištevamo zlato, srebro, platino in paladij. Dragulji in dragi kamni ne spadajo med plemenite kovine, čeprav so prav tako pogosta oblika naloţbe 8

9 premoţenja. V tem magistrskem delu bomo obravnavali samo poslovanje s plemenitimi kovinami. Zlato ima kemijsko oznako Au. Letna proizvodnja je 2520 ton. V zadnjih desetih letih so v svetu pridobili okrog ton zlata, medtem ko so našli le za 6000 ton novih nahajališč, kar pomeni, da se količina zlata v nahajališčih po svetu zmanjšuje. Od 2001 naprej beleţimo rast cene zlata, kar se bo nadaljevalo tudi v prihodnosti, saj je zlato dobra zaščita pred inflacijo. Rast cene zlata je značilna tudi za čase politične in finančne negotovosti. Zlato je glede na nafto in borzne indekse še vedno precej podcenjena naloţba ( Srebro ima kemijski znak Ag in je ena od najredkejših kovin na Zemlji. Letna proizvodnja je 20,310 ton. Nekateri analitiki napovedujejo zadostne količine zgolj še za dvanajst let. Srebro je v primerjavi z zlatom zelo podcenjeno. Cena bo v prihodnjih letih zagotovo zrasla, saj se poraba srebra v industriji zelo hitro povečuje, obstoječe zaloge pa so vse manjše, in tu je še dejstvo, da je kar 90 % do zdaj porabljenega srebra neekonomično reciklirati ( Platina ima kemijsko oznako Pt. Letna proizvodnja je 210 ton, kar pomeni, da je med redkejšimi kovinami. Po svojem videzu spominja na srebro, prisotna je v rudah niklja in bakra, je izredno teţka kovina. Dolgo časa je bila zelo poceni, ker so jo imeli za brezvredno, potem pa so ugotovili, da je zelo redka in koristna, ker ne oksidira in je odporna proti kislinam in vodi ( Paladij s kemijsko oznako Pd je redek element, uporabljajo ga kot katalizator v reakcijah, kjer je prisoten vodik, za legiranje s srebrom ( Značilnosti zlata kot naložbe Zlato predstavlja eno najmanj tveganih naloţb. Je mednarodna valuta, saj ga je mogoče unovčiti v različnih delih sveta. V Sloveniji je promet z naloţbenim zlatom (nakup in prodaja zlata) za fizične in pravne osebe neobdavčen, tako da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti kapitalski dobički (razlika med nakupno in prodajno vrednostjo zlata) ( 9

10 Čistina zlata se pri kovancih meri v tisočinkah. Čistina investicijskega zlata 999,9 delcev zlata v delcih oz. 24 karatov je največja čistina, ki jo je mogoče proizvesti. Torej tudi 24-karatno zlato ni popolnoma čisto, pač pa zlato predstavlja okoli 99,9 %, ostalo pa so razne nečistoče ( Gibanje prodajne cene zlata je odvisno od tečaja zlata na borzi in valutnega tečaja med ameriškim dolarjem (USD) in evrom (EUR) ter od pribitka, ki vsebuje stroške in provizijo banke. Zlate palice in zlati kovanci niţjih mas imajo višje pribitke na borzno ceno, medtem ko imajo zlate palice in zlati kovanci večjih mas niţje pribitke ( Oblike plemenitih kovin kot naloţbenih kovin so palice in kovanci. 1.1 Naložbene palice Naloţbene palice so različnih teţ in oblik. Na vsaki je odtis kovnice, ki je palico skovala, čistina kovine v palici, teţa palice, navadno pa tudi odtis certifikata in serijska številka palice. Na palici ni odtisa letnice izdelave, saj palice v nasprotju s kovanci nimajo numizmatične vrednosti. Prodajna cena naloţbenih palic ima navadno premijo na trţno ceno, saj cena poleg vrednosti zlata obsega tudi povezane stroške kovnice in provizijo posrednika. Vrednost naloţbene palice se spreminja glede na borzno ceno plemenite kovine ( Naloţbene palice torej imenujemo po kovnicah. Ena najstarejših kovnic je Münze Österreich z 800-letno tradicijo. Lastniški kapital te dunajske kovnice je razporejen med avstrijsko centralno banko in švicarsko kovnico Argor Heraeus. Palice z ţigom kovnice Münze Österreich so namenjene predvsem avstrijskemu in slovenskemu trgu. Argor Heraeus je ena od petih kovnic, ki jo je zdruţenje Londom Bullion Market Association akreditiralo za opravljanje rafinacij zlatih palic najvišjega svetovnega standarda kakovosti, Good Delivery. Londom Bullion Market Association določa pravila za zlate palice Good Delivery Bars mase 12,4 kg (400 trojskih unč), ki jih kovnice kupujejo za izdelavo naloţbenih palic. Zdruţenje opravlja tudi inšpekcijski nadzor v kovnicah. Znane kovnice s standardom Good Delivery so Heraeus iz Nemčije, PAMP in Valcambi iz Švice, Umicore iz Belgije, Johnson Matthey iz ZDA in druge. Standard Good Delivery zagotavlja mednarodno likvidnost zlatih palic v bankah in pri trgovcih. Argor Heraeus kuje tudi zlate palice za kovnico Münze Österreich, zato imajo palice te kovnice oznako standarda Good Delivery ( 10

11 1.2 Naložbeni kovanci Naloţbeni kovanci so nekoliko draţji od naloţbenih palic, saj imajo tudi numizmatično vrednost. Na vsakem kovancu je odtis drţave izdajateljice, čistine, teţe, letnice izdelave ter nominalne vrednosti kovanca. Kovanci so poimenovani po simbolu, ki je odtisnjen na njih. Standardne teţe kovancev so 1 unča (1 unča = 31,1 grama), 1/2 unče, 1/4 unče in 1/10 unče, pri čemer pa se cene kovancev različnih kovnic enake čistine in teţe med seboj nekoliko razlikujejo. Prodajna cena naloţbenih kovancev ima navadno premijo na trţno ceno, saj cena poleg vrednosti zlata obsega tudi povezane stroške kovnice in provizijo posrednika. Vrednost naloţbenega kovanca se spreminja glede na borzno ceno plemenite kovine. Kovanci kovnice Münze Österreich so ena najbolj prodajanih oblik naloţbenega zlata in imajo največjo nominalno vrednost med vsemi naloţbenimi kovanci enake teţe ( Zlati naložbeni kovanci Zlati naloţbeni kovanci veljajo za enostaven in varen način naloţbe. Kujejo se na osnovi ponudbe in povpraševanja ter nimajo numizmatične vrednosti. Prodajo se lahko v kateri koli banki po svetu in pri uradnih prodajalcih. Najbolj prepoznavni so kovanci bullion. Beseda bullion pomeni čisto zlato v obliki kovancev ali palic, s katerimi se trguje na svetovni borzi po trenutni vrednosti kovine. Čistina zlata je nad 900 tisočink ( Zlati naloţbeni kovanci Dunajski filharmoniki, Kanadski javorjev list, Ameriški bizon, Kitajski zlati panda, Zlati lunin koledar in Avstralski kenguru imajo maso unče in čistino 999,9 tisočink. Enkratni in štirikratni dukati so zlati naloţbeni kovanci s tradicijo in imajo čistino 986 tisočink, njihova masa pa je izraţena v gramih. Kovanci, kot so Ameriški orel, Juţnoafriški krugerrand in Britanija, imajo maso večjo od unče, ker jim je zaradi večje obstojnosti dodan baker ali srebro. Ti kovanci imajo čistino 917 tisočink, kar predstavlja 22 karatov oziroma unčo zlata ali 31,1035 gramov. Naloţbeni kovanci so nominirani, vendar je nominalna vrednost na kovancih le simbolična oznaka in ne izraţa dejanske vrednosti kovanca. Priporočljiva naloţba je nakup desetih kovancev mase deset unč, ki so pred poškodbami varno spravljeni v plastičnih tulcih ( 11

12 Kovanci Dunajski filharmoniki (Wiener Philharmoniker) so edini evropski zlati naloţbeni kovanci. Kovanec je izdelan iz čistega zlata čistine 999,9 tisočink. Na njegovi sprednji strani so upodobljene orgle iz zlate dvorane Dunajskega glasbenega društva, na hrbtni strani pa izbrani instrumenti orkestra Dunajske filharmonije (harfa, fagot, dunajski rog, violine in violončelo). Nominalno vrednost ima izraţeno v evrih, zato se tudi imenuje evropski zlati kovanec. Izdeluje jih kovnica Münze Österreich z Dunaja ( Enkratni in štirikratni dukati čistine 986 tisočink (Dukaten) so zlati kovanci s tradicijo. Od začetka 16. stoletja do leta 1915 jih je izdelovala kovnica Münze Österreich z Dunaja. Zaradi finančne preobremenjenosti monarhije med prvo svetovno vojno so jih leta 1915 nehali izdelovati. Vsi novejši ponatisi enkratnih in štirikratnih dukatov imajo prvotni motiv iz leta 1872 in vtisnjeno zadnje leto izdelave, 1915 ( Kovance Avstralski kenguru (Australian Nugget Coin/Kangaroo) so kovali v avstralski drţavni kovnici The Perth Mint med letoma 1986 in Njihova čistina je 999,9/1000 Au. Nominala je izraţena v avstralskih dolarjih. Na sprednji strani kovancev je podoba kraljice Elizabete II., na hrbtni strani pa kenguru, katerega motiv se od leta 1989 spreminja ( Kovanci Lunin koledar (Australian Gold Lunar) predstavljajo kitajska zodiakalna znamenja (12-letna serija se začne z znamenjem podgane, sledijo leto bivola, tigra, zajca, zmaja, kače, konja, koze, opice, petelina, psa in prašiča). Kovanci so čistine 999,9/1000 in jih kuje avstralska kovnica The Perth Mint od leta Na sprednji strani je portret kraljice Elizabete II., na hrbtni strani pa ustrezna ţival kitajskega luninega koledarja. Nominala je izraţena v avstralskih dolarjih ( Kovanci Juţnoafriški krugerrand (South Africa Krugerrand) so v obtoku od leta Vsebujejo unčo čistega zlata, zaradi obstojnosti pa je dodan še baker. Na eni strani kovanca je podoba Paula Krugerja, predsednika Juţnoafriške republike med letoma 1883 in 1902, in na drugi strani podoba divje koze (juţnoafriške ţivali). Kovanci so dejansko unča zlata v obliki kovanca čistine 22 karatov in niso plačilno sredstvo ( 12

13 Kovance Kitajski panda (China Gold Panda) izdaja kitajska banka People's Bank of China od leta Leta 1987 je ustanovila druţbo China Gold Coin Incorporation, prek katere drţava izdaja vse kovance. Čistina kovancev je 999/1000 Au. Na sprednji strani kovanca je upodobljen Nebeški tempelj in letnica kovanja, na hrbtni strani pa nominala in podoba pande, ki se vsako leto menja ( Kovanci Kanadski javorjev list (Canadian Maple Leaf Gold) so v Kanadi znani kot simbol svobode, neodvisnosti in stabilnosti. Kujejo jih v kovnici Royal Canadian Mint od leta Na sprednji strani kovanca je podoba kraljice Elizabete II., na hrbtni strani pa kanadski drţavni simbol, javorjev list. Zlatnik mase trojske unče je poleg Dunajskih filharmonikov najbolj prodajan naloţbeni zlatnik na svetu ( Kovance Ameriški orel Zdruţenih drţav Amerike (U.S. American Eagle) kuje ameriška drţavna kovnica The United States Mint od leta Vsebujejo 916,7/1000 Au, 30/1000 Ag in 53,3/1000 Cu. Na sprednji strani kovanca je upodobljena Liberty, boginja svobode, na hrbtni strani pa orel, simbol nacionalne svobode. Nominala je izraţena v ameriških dolarjih. Na vsakem kovancu je poleg drţave izdajateljice in mase zlata izpisano»in God We Trust«( Kovanci Ameriški bizon (American Buffalo Gold) so bili izdani leta 2006 v Zdruţenih drţavah Amerike. Je prvi zlati naloţbeni kovanec bullion v zgodovini ZDA, izdelan iz čistega zlata 999,9/1000, v kovnici The United States Mint. Na sprednji strani kovanca je podoba Indijanca, na hrbtni strani pa ameriški bizon in napis»in God We Trust«( Kovance Britanija Velike Britanije (Great Britain Britannia) kujejo od leta 1987 v britanski kraljevi kovnici The Royal British Mint, ki je ena najstarejših kovnic na svetu (ustanovljena v 7. stoletju). Vsebnost zlata v zlatih kovancih je izraţena v trojskih unčah, v zlitini 916,67/1000 Au in 83,33/1000 Ag. Nominala je britanski funt. Na sprednji strani kovanca je podoba kraljice Elizabete II., na hrbtni strani pa Britanija, boginja britanskega imperija, ki je vsako leto upodobljena drugače ( Naložbeni kovanci iz ostalih plemenitih kovin Srebrni naloţbeni kovanci so izdelani iz čistega srebra čistine 999/1000, brez primesi ali dodatkov drugih kovin. Njihova vrednost se določa na osnovi dnevne cene na 13

14 borzi. Pri shranjevanju je pomembno, da je vsak kovanec v svoji embalaţi, da ne pride do oksidacije. Izdaja svetovnih srebrnih naloţbenih kovancev bullion po letih: srebrni Mehiški libertad (1905), srebrni Ameriški orel ZDA (1986), srebrni Kanadski javorjev list (1988), Kitajski srebrni panda (1989), srebrna Avstralska kookaburra (1990), srebrna Britanija Velike Britanije (1997), serija srebrnih kovancev Avstralije Lunin koledar (1999), srebrna Avstralska koala (2007), srebrni Dunajski filharmonik (2008) ( Naloţbeni kovanci iz paladija so kovanci bullion, katerih cena se oblikuje na podlagi dnevne borzne cene. Primer naloţbenega kovanca je unčni paladijev Kanadski javorjev list ( Naloţeni kovanci iz platine so bili izdani po letu Naloţbeni kovanci iz čiste platine so: Avstralska koala, Kanadski javorjev list,»isle of Man«- Noble, ruski kovanci iz čiste platine, Ameriški orel ZDA ( 2 Trgovanje s plemeniti kovinami Plemenite kovine lahko kupimo pri najrazličnejših ponudnikih. To so banke, zlatarne, finančni svetovalci itn. Število ponudnikov na trgu je zares veliko. Našteli bomo samo nekatere med njimi: Zlate naloţbe, podjetje za finančno svetovanje in izobraţevanje; Zlatarna Celje; Abanka; GoldMoney; Elementum; Initium; Moro itn. Kovine lahko kupimo fizično pri prodajalcih ali prek spleta. Štirje večji trgovci s plemenitimi kovinami v Sloveniji so Abanka, Zlatarna Celje, Elementum in Moro. 2.1 Abanka Abanka Vipa d.d. ima sedeţ na Slovenski cesti 58 v Ljubljani. Ustanovljena je bila leta 1955 kot podruţnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino (pozneje Jugobanke). Podruţnica je bila prva banka v Sloveniji, zadolţena za mednarodne odnose. Leta 1989 se je preoblikovala v Abanko d.d., leta 2002 pa zdruţila z Banko Vipa d.d. in dobila novo ime Abanka Vipa d.d. Imajo številne poslovalnice po Sloveniji in ponujajo celovite finančne storitve, od klasičnega bančništva, bančno-zavarovalnih storitev do investicijskega bančništva. Ponudbo bančnih storitev dopolnjujejo s storitvami njihovih podjetij na področju leasinga, faktoringa in upravljanja 14

15 investicijskih skladov. V okviru naloţbenih moţnosti ponujajo tudi nakup in odkup zlata ( Abanka je dne s strani Urada RS za meroslovje prejela Odločbo št /2010/4 o znaku dobavitelja - uvoznika ali izdelovalčevega zastopnika. Abanka prodaja izključno naloţbene palice in kovance kovnic, ki jim je londonsko zdruţenje trgovcev z zlatom in srebrom (LBMA London Bullion Market Association) podelilo certifikat Good Delivery. Zlato in srebro kovnic s tem certifikatom je mednarodno sprejeto in ga trgovci praviloma ponujajo v prodajo in odkup pod pribliţno enakimi pogoji, kar investitorjem prikrajša morebitne nevšečnosti v primeru prodaje plemenitih kovin ( Abanka ponuja standardne naloţbene palice teţe od 1 g do 1 kg (1 g, 2,5 g, 5 g, 10 g, 20 g, 31,1035 g (1 unča), 50 g, 100 g, 250 g, 500 g in 1000 g) kovnic Valcambi, Umicore in Argor Heraeus. Abanka ponuja zlate naloţbene kovance Dunajski filharmoniki avstrijske kovnice Münze Österreich ter kovance kovnice Valcambi. Kovance Dunajski filharmoniki ponuja v teţi 31,1035 g (1 unča), 15,5517 g (1/2 unče), 7,7758 g (1/4 unče) in 3,1103 g (1/10 unče) ( Postopek nakupa v Abanki Oseba, ki ţeli kupiti zlato, mora imeti pri sebi osebni dokument in davčno številko. Pogodba za nakup je pripravljena po aktualni ceni zlata. Stranka plača nakup prek svojega transakcijskega računa pri Abanki ali s plačilnim nalogom. Ko banka prejme kupnino, se stranki izročijo zlate naloţbene palice in kovanci v poslovalnici, kjer je sklenila pogodbo. Če banka zlatih naloţbenih kovancev in palic nima na zalogi, jih izroči stranki potem, ko jih prejme od kovnice. Banka obvesti stranko o prejemu zlatih naloţbenih kovancev in palic v dveh dneh po prejemu zlata ( Postopek odkupa v Abanki Abanka odkupuje le zlate naloţbene palice in kovance, ki jih ima v svojem veljavnem katalogu plemenitih kovin. V poslovalnicah je največja dovoljena dnevna količina odkupa plemenitih kovin 1000 gramov. Na poslovalnicah odkupujejo večje zlate naloţbene palice do posamezne mase 250 gramov, večje zlate naloţbene palice pa na sedeţu Abanke v Ljubljani. Bančni usluţbenec najprej pregleda plemenito kovino in 15

16 preveri njen izvor ter ponudi stranki trenutno veljavno odkupno ceno in v podpis pogodbo za odkup plemenitih kovin. Abanka nato izvede interne postopke ugotavljanja kakovosti plemenite kovine in stranki v primeru, da kovina ustreza kakovosti, v roku šestih delovnih dni nakaţe kupnino na njen transakcijski račun ( 2.2 Zlatarna Celje Zlatarna Celje je bila ustanovljena leta Danes je podjetje lastnik blagovnih znamk Zlatarna Celje in Lencia. Ima lastno proizvodnjo ter številne poslovalnice na domačem in tujem trgu ( Zlatarna Celje prodaja zlate kovance in naloţbeno zlato kovnic Zlatarna Celje, Argor Heraeus, Ögussa ter Umicore. Zlate ploščice Zlatarne Celje je moţno kupiti v teţi od 10 do 100 gramov, zlate ploščice Argor Heraeus in Ögussa pa v teţi od 10 do 1000 gramov. Izbiramo lahko med zlatimi kovanci Dunajski filharmoniki, Dukat enkratni, Dukat štirikratni, Kanadski javorjev list, Ameriški orel, Ameriški bizon, Juţnoafriški krugerrand, Kitajski panda in Avstralski kenguru. V svoji ponudbi imajo tudi naloţbeno srebro kovnic Argor in Ögussa ter zlate in srebrne naloţbene kovance. Med srebrnimi kovanci so Dunajski filharmoniki, Kitajski panda, Kanadski javorjev list, Ameriški orel, Mehiški libertad, Avstralska kookaburra in Avstralska koala. Moţno pa je kupiti tudi naloţbeno platino (naloţbene ploščice kovnic Ögussa in Argor Heraeus) in naloţbeni paladij (naloţbene ploščice kovnice Argor Heraeus). Zlatarna Celje ustvarja tudi priloţnostne kovance (Dr. France Prešeren, Marija Pomagaj, Primoţ Trubar, Joţe Plečnik, EU Ljubljana, Kneţje mesto, Kneţji kamen, Ljubljana Slovenija, Ivan Cankar). Zlatarna Celje ponuja tudi moţnost, da si stranka oblikuje zlati ali srebrni kovanec po svojih ţeljah, kar je lahko odlično darilo, ali pa se odloči za Moj zlati gram, ki je eno- ali petgramska ploščica, ki jo oblikuje sama. Nakup naloţbenega srebra, platine in paladija je obdavčen z 22 % DDV-jem. Fizične osebe so pri prodaji oproščene plačila davka na kapitalski dobiček ( Postopek nakupa v Zlatarni Celje Naloţbeno zlato in srebro se lahko kupi in proda v vseh prodajalnah Zlatarne Celje po Sloveniji, nakup pa se lahko opravi tudi prek spletnega ali telefonskega povpraševanja. Plačilo nakupa je moţno le po predračunu na banki ali prek elektronskega bančništva. Plačilo s plačilnimi karticami ni mogoče, gotovinska plačila 16

17 pa so zaradi varnosti omejena na V vseh poslovalnicah Zlatarne Celje pripravijo stranki predračun po trenutno aktualnih cenah, za zlate naloţbene ploščice apoenov 250 gramov, 500 gramov in 1000 gramov pa pripravijo predračun v času poslovanja naloţbenega oddelka podjetja (od ponedeljka do petka od 9:00 do 15:30). Ker se cene spreminjajo, je veljavnost predračuna le pol ure. V tem času je treba predračun plačati in prinesti potrdilo, potem se izvede naročilo naloţbenega zlata ali srebra. Dobavni roki za ploščice Zlatarne Celje so dva do tri tedne, prav tako za ploščice Ögussa, Argor Heraeus in Umicore (pri večjem povpraševanju se lahko roki podaljšajo na tri do štiri tedne). Poslovalnica, v kateri je bil izdelan predračun, obvesti stranko, ko prispe naloţbeno zlato ali srebro. Stranka se mora ob prevzemu identificirati z osebnim dokumentom. Vsaki naloţbeni ploščici je priloţen certifikat ( Stranka opravi nakup prek interneta tako, da pošlje povpraševanje na e-poštni naslov Zlatarne Celje ali pokliče na njihovo brezplačno telefonsko številko. Usluţbenec se s stranko dogovori, v kateri poslovalnici bi ţelela dvigniti naloţbeno zlato ali srebro. V roku pol ure se stranki pošlje predračun, ki mora biti plačan v roku ene ure. V tem času mora biti poslano tudi potrdilo o plačilu po e-pošti ali po faksu, nato se naročilo lahko izvede. Ob prevzemu zlata ali srebra obvestijo stranko po telefonu iz poslovalnice, kjer ţeli prevzeti naročilo ( Postopek odkupa v Zlatarni Celje Odkup plemenitih kovin po aktualnih cenah se opravlja v vseh poslovalnicah Zlatarne Celje od ponedeljka do petka od 9:00 do 15:30. Stranka mora prinesti plemenito kovino v fizični obliki, usluţbenec pa preveri njeno kakovost in izvor. Manjši zneski se takoj izplačajo v gotovini, večji pa se nakaţejo na transakcijski račun. Zlatarna Celje odkupuje zlate in srebrne izdelke, kot so: zlatniki, veriţice, obeski, uhani, prstani, zapestnice, broške, poškodovan in polomljen nakit, dentalne zlitine, naloţbene ploščice in kovanci. Odkupujejo tudi zlitine iz plemenitih kovin: industrijske odpadke in ostanke ter stara in nova orodja. Vsi izdelki iz plemenitih kovin morajo biti po zakonu ţigosani, kar se pri odkupu tudi preveri. Ne odkupujejo ukradenega nakita in nakita, ki ni iz zlata ali srebra ( 17

18 Zlati korak Zlatarna Celje ponuja stranki moţnost, da odpre neke vrste račun, na katerega vplačuje manjše zneske ter tako postopno pride do ţelene količine naloţbenega zlata ali srebra. Najmanjša vplačila so od 40 naprej, moţno je plačevanje prek direktne bremenitve, pri čemer ni obveznosti in omejitev pri plačevanju. Vplačuje se v fizično zlato, ki ga je moč kadarkoli prevzeti ali prodati v Zlatarni Celje. Odstop od storitev je brez kakršnih koli omejitev ali stroškov ( 2.3 Elementum Podjetje Elementum, d. o. o., s sedeţem v Šenčurju deluje od leta Ustanovljeno je bilo z namenom informirati javnost o moţnosti zaščite in optimizacije premoţenja z naloţbami v plemenite kovine. V ta namen so ponudili trgu prvi slovenski naloţbeni srebrnik, izdali so izobraţevalne knjige in pripravili ponudbo za različne vlagatelje. Poslujejo prek premoţenjskih svetovalcev, ki delujejo po vsej Sloveniji in predstavljajo strankam aktualno ekonomsko, gospodarsko in finančno situacijo v povezavi z investiranjem v plemenite kovine. Njihova strategija, ki je bila zastavljena ţe ob začetku poslovanja, je, da bi vsak Slovenec imel za zaščito svojega premoţenja vsaj unčo zlata. Ponujajo moţnost nakupa srebra brez DDV-ja ( oblikujejo portal o surovinah ( in organizirajo različne dogodke (Kongres plemenitih kovin in surovin) ( Elementum sodeluje s kovnico Umicore, ki je mednarodno podjetje s sedeţem v Bruslju. Podjetje Umicore je proizvodnjo in trgovanje s plemenitimi kovinami prevzelo od druţbe Degussa AG, ki je proizvajala palice z znanim logotipom od začetka 20. stoletja do konca leta 2006, ko se je logotip Degussa spremenil v Umicore. Tako kot najprej Degussa je sedaj tudi kovnica Umicore uvrščena na seznam kredibilnih dobaviteljev zlata in srebra z oznako Good Delivery, ki jo podeljuje zdruţenje London Bullion Market Association. Umicore je najstarejša kovnica v Evropi s statusom Good Delivery ( 18

19 2.4 Moro Podjetje Moro&Kunst, d. o. o., Trgovanje z naloţbenim zlatom je bilo ustanovljeno leta Sedeţ ima na Dunajski 156 v Ljubljani. Podjetje Moro&Kunst d.o.o. na spletni strani Moro.si opredeljuje splošne pogoje pogodbe pri trgovanju s plemenitimi kovinami. Splošni pogoji veljajo za prodajo in nakup naloţbenega zlata, srebra, paladija, platine in rodija ( Druţba Moro je slovenski zastopnik 800 let stare kovnice zlata Münze Österreich z Dunaja. Ta dunajska kovnica ima lastniški kapital razporejen med avstrijsko centralno banko in švicarsko kovnico Argor Heraeus. Moro trguje z zlatimi palicami, ulitimi in kovanimi v kovnici Argor Heraeus. Palice imajo maso 1, 2, 5, 10, 20, 31, 1035 (unča), 50, 100, 250, 500 in 1000 gramov. Druţba Moro trguje izključno s kovanci, ki so po Zakonu o davku na dodano vrednost oproščeni plačila davka ( Postopek nakupa pri družbi Moro Plemenito kovino je mogoče kupiti v spletni prodajalni, prek elektronske pošte ali osebno v njihovi poslovalnici. Stranka lahko nakupuje prek spletne strani od ponedeljka do četrtka med 9:00 in 16:30 in v petek med 9:00 in 13:00. Cene so objavljene v spletnem ceniku, ki je povezan s svetovno borzo in se osveţuje na pet minut. Za nakup v spletni trgovini se je treba registrirati, torej ustvariti račun. Da se lahko opravi nakup, se je treba v spletno trgovino prijaviti z uporabniškim imenom in geslom, ki je bilo potrjeno v postopku registracije. Izdelke v»posebni ponudbi«je moţno v spletni trgovini naročiti tudi izven rednega delovnega časa druţbe Moro, in sicer vsak dan med in 9:00 naslednjega dne ter vse ostale dela proste dni v letu. Ko stranka odda naročilo, s tem potrjuje, da soglaša z vsemi pogoji poslovanja.. Kot dogovorjena se šteje tista cena, ki je veljala pri druţbi Moro v trenutku prejema naročila. Lahko pride do razlik med ceno ob oddaji naročila in ceno ob prejemu naročila, kar je posledica sprememb cen na borzi plemenitih kovin ( Druţba Moro vzpostavi stik s stranko čim prej po prejemu naročila in ji sporoči, ali sprejme naročilo in pogoje. Sprejem in potrditev naročila za izdelke v»posebni ponudbi«stranka prejme na elektronski naslov prvi delovni dan po prejemu naročila do 9:30. Stranka plača celotno kupnino najpozneje do 11:00 naslednjega delovnega 19

20 dne, ki sledi dnevu prejema naročila. Plačilo je moţno prek transakcijskega računa druţbe Moro. Gotovinska plačila so omejena na na osebo na mesec (37. člen ZPPDFT), plačilo s kreditnimi karticami pa ni moţno. Druţba Moro se zaradi zagotovitve cen zavezuje še isti dan, ko prejme kupnino oziroma najpozneje naslednji delovni dan dopoldan, nakazati kovnici prejeti denar. Stranka lahko prevzame naročeno kovino v dogovorjenem roku na sedeţu druţbe Moro, proti plačilu se ji kovina pošlje po pošti. Ob naročilu nad je moţen samo prevzem v eni od bank. ( Če namesto stranke plača kupnino tretja oseba, mora stranka pred prevzemom izročiti druţbi Moro pisno izjavo osebe, ki je izvršila plačilo, da je plačilo izvršila za račun stranke in da ni kakršnih koli zadrţkov za izročitev plačanega blaga stranki. Stranka se zavezuje v skladu z določbami ZPPDFT predloţiti vse identifikacijske podatke tako od osebe, ki je plačilo izvršila, kot podatke o dejanskem kupcu, za katerega je bilo plačilo izvršeno. V primeru suma pranja denarja, dvomov v strankino izpolnitev, stvarnih napak, dvomljivosti porekla in podobno druţba Moro ni zavezana sprejeti naročila za nakup ali prodajo plemenitih kovin. Trgovanje druţbe Moro je vezano samo na zlate palice, ki so na seznamu zdruţenja London Bullion Market Association in imajo status Good Delivery, ter na kovance, ki so na seznamu Evropske unije iz Direktive sveta 2006/112/ES ( Postopek odkupa pri družbi Moro Če stranka ţeli prodati palice ali kovance, mora najaviti prodajo po telefonu, elektronski pošti ali osebno na sedeţu podjetja. Cena se fiksira ob pisni potrditvi. Izhodišče za izračun odkupne cene je trenutna vrednost na borzi, ki je odprta v času strankine prodaje in v okviru delovnega časa druţbe Moro. Po strokovnem pregledu in prevzemu kovancev in palic na sedeţu druţbe Moro stranka v roku treh delovnih dni prejme nakazana denarna sredstva na svoj transakcijski račun. Plemenite kovine odkupujejo po lastni presoji ( 20

21 3 Značilnosti pranja denarja 3.1 Organizirani kriminal Če povzamemo Dobovška (v Podbregar, Pleteršek in Ivanuša, 2010), je organizirani kriminal delovanje skupine ljudi, ki ima obliko formalizirane strukture in katere namen je pridobivanje denarja z ilegalnimi dejanji. Skupina vzdrţuje svoj poloţaj z uporabo sile in groţnje. Značilna dejanja so tudi korupcija javnih usluţbencev ter izsiljevanje in vplivanje na pomembne ljudi v drţavi. Organizirani kriminal deluje globalno in presega moč posameznih drţav ter njihovih inštitucij, zato ga je tudi teţko odkriti in razbiti. Pojavlja se kot vzporeden sistem drţavnemu, zato ga lahko označimo kot druţbo, ki kriminalno deluje znotraj kontrole javnosti in oblasti. Med pojavne oblike organiziranega kriminala po poročilih Europola (v Podbregar et al., 2010) spadajo trgovanje z drogami, tihotapljenje in trgovina z ljudmi, goljufije (zlasti na področju visoko obdavčenega blaga in davka na dodano vrednost), ponarejanje denarja, ponarejanje in kraje intelektualne lastnine ter pranje denarja. Psihosocialni profil storilcev organiziranega kriminala Storilci gospodarske kriminalitete so v večini primerov izobraţeni, inteligentni, strokovno podkovani in izkušeni. Kriminalna dejanja pogosto izvršujejo v okviru ekonomskega poslovanja, pri tem pa uporabljajo tudi pomoč z drugih področij poslovanja in nasvete pravnikov. Zaradi svojega dobrega ekonomskega poloţaja vplivajo tudi na politike in na medije. Razlika med gospodarsko kriminaliteto in klasično kriminaliteto je v tem, da se pri gospodarski kriminaliteti v večini primerov ne kaţe etično-moralni predznak, ki je pri klasični kriminaliteti v primeru umora, posilstva ali tatvine takoj zaznaven in v očeh javnosti zavrţen. Storilcev gospodarske kriminalitete se ne prime stereotip o zakrknjenih kriminalcih in druţbi nevarnih ljudi, čeprav s storjenimi kaznivimi dejanji povzročajo druţbi bistveno večjo materialno škodo kot storilci klasične kriminalitete ter pomenijo večjo nevarnost za ekonomski, pravni in socialni razvoj vsake drţave (Podbregar et al., 2010). 21

22 3.2 Pranje denarja Opredelitev pranja denarja Interpolova definicija pranja denarja pravi, da je to katero koli dejanje ali namera dejanja, ki prikrije ali zakrije identiteto nezakonito pridobljenih koristi, tako da se zdi, da izvirajo iz zakonitih virov (Interpol, 2013). Če se sklicujemo na Urad RS za preprečevanje pranja denarja, finančni kriminal, povezan s pranjem denarja, predstavlja resno groţnjo stabilnosti in celovitosti delovanja finančnih ustanov, škoduje stabilnosti in ugledu finančnega sektorja drţave, ogroţa konkurenčnost notranjega trga ter slabi zaupanje v inštitucije demokratične ureditve. Kaznivo dejanje pranja denarja stori oseba, ki denar ali premoţenje, za katero ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor (245. člen KZ-1). Denar je»opran«, ko njegov izvor ni razviden in ima vse lastnosti zakonito pridobljenega premoţenja. Končni cilj pranja denarja je postopna vključitev opranega denarja v tokove običajnih poslovnih dejavnosti oziroma investiranje v kriminalno dejavnost. Po uveljavljeni definiciji projektne skupine za finančno ukrepanje (ang. Financial Action Task Force FATF), ki deluje pod okriljem OECD, je proces pranja denarja aktivnost prikrivanja nelegalnega premoţenja, ki jo lahko razdelimo na tri dele: plasiranje sredstev (ang. placement) v finančni sistem drţave (npr. zamenjava v drugo valuto); prikrivanje izvora denarja (ang. layering) vključuje finančne operacije v tujini prek različnih finančnih inštitucij, uporabo off-shore podjetij (poslovanje zunaj visoko obdavčenih območij), uporabo sefov, preprodajo nepremičnin, tihotapljenje gotovine itn.; integracija (ang. integration), ki pomeni vključitev sredstev v gospodarstvo ali investiranje v kriminalno dejavnost (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013). Mehanizem pranja denarja je okolje, v katerem se izvajajo aktivnosti pranja denarja in ga predstavljajo kategorije: finančne inštitucije, notarji, odvetniki, fizične osebe, gospodarske druţbe, sistemi za prenos denarja itn. (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013). 22

23 Instrument pranja denarja je nosilec vrednosti, ki se uporablja za aktivnosti pranja denarja. To so gotovina, čeki, vrednostni papirji, nepremičnine, podjetja itn. (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013). Tehnika pranja denarja je način izvajanja aktivnosti pranja denarja. To so dvigi ali pologi gotovine, elektronski prenosi sredstev med računi, menjava valut, drobljenje zneskov itn. (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013). Makroekonomske posledice pranja denarja so lahko (Šeme Hočevar, 2007): večja nestanovitnost kapitalskih tokov in deviznega tečaja; razlike v distribuciji prihodkov; večja bonitetna tveganja za banke; monopolizacija cen in kontaminacija transakcij. Gilmore (v Šeme Hočevar, 2007) kot temeljne značilnosti postopka pranja denarja opredeljuje: pranje denarja vključuje velike vsote denarja; denar ali premoţenje izvira iz kaznivega dejanja; izvrši se prek legalnega plačilnega sistema; ima mednarodni značaj; pranje denarja se izvrši tako, da je denarju čim teţje slediti; deluje, kot da gre za legitimno pridobljen denar ali premoţenje; nelegalna sredstva so prenesena v gospodarstvo; nelegalna sredstva (sedaj kot legitimno pridobljena) so ponovno investirana v kriminalno dejavnost Ločevanje pranja denarja glede na sektor, v katerem se opravlja pranje denarja Glede na sektor, v katerem se opravlja storitev pranja denarja, ločimo finančni in nefinančni sektor, v okviru finančnega pa še bančni in nebančni sektor. Do sedaj se je najpogosteje uporabljal bančni sektor, vendar nove tehnike napovedujejo, da se bodo transakcije izvajale predvsem mimo finančnega sistema (Ţevart v Podbregar et al., 2010). 23

24 Finančni sistem Kriminalci zaradi anonimnosti večinoma uporabljajo gotovino, vendar plačevanje z visokimi vsotami gotovine zbuja pozornost policije in davčne inšpekcije. Zato ţelijo kriminalci zamenjati gotovino v kakšno drugo obliko, ki ne zbuja toliko pozornosti. Vnos gotovine v finančni sistem predstavlja kriminalcem precejšno teţavo, saj jih je na tej točki najlaţje zaznati (Podbregar et al., 2010). Nefinančni sistem Igralnice Svet igralnic je ţe tradicionalno eden najpomembnejših za pranje denarja. Oseba prinese gotovino in jo na blagajni zamenja za ţetone, s katerimi potem malo igra ali pa sploh ne. Ob odhodu iz igralnice oseba zahteva izplačilo vrednosti prinesenih ţetonov na osebni račun ali v obliki čekov na prinosnika. Poreklo denarja lahko pozneje dokazuje in upravičuje z iztrţkom od igranja (Podbregar et al., 2010). Turistične agencije Turistične agencije se pogosto uporabljajo za pranje denarja, ker veliko poslujejo z gotovino. Določena oseba z gotovino zakupi turistični aranţma, plača riziko odpovedi, tako da v primeru odpovedi ne izgubi denarja, in pozneje odpove potovanja. Turistična agencija ji povrne denar na bančni račun. Pralci denarja tudi sami ustanovijo turistično agencijo in jo uporabljajo za kritje pranja denarja. Umazani denar primešajo k čistemu in pri velikem obsegu poslovanja je teţko priti na sled dodatnemu poslovanju, ki poteka v ozadju (Podbregar et al., 2010). Trgovci s plemenitimi kovinami in dragimi kamni Trgovci s plemenitimi kovinami so lahka tarča pralcev denarja, tako glede produktov kot storitev, ki jih nudijo. Pri produktih imamo v mislih plemenite kovine in drage kamne, pri storitvah pa posebne račune, ki jih trgovci s plemenitimi kovinami ustanovijo za stranke. Posebni računi so namenjeni začasnemu shranjevanju sredstev ali nadaljnjemu investiranju. Trgovci s plemenitimi kovinami prenašajo sredstva med računi svojih poslovnih partnerjev ter med lokacijami skladiščenja ali dostave. 24

25 Takšne storitve, ki jih nudijo tako banke kot trgovci s plemenitimi kovinami, omogočajo pralcem denarja, da v okviru mednarodne trgovine prenašajo večje vsote pod krinko zakonitih poslov. Te storitve zaradi vtisa, da ne prihaja do anonimnosti in drugih nepravilnosti, dajejo videz malo tveganih storitev (Podbregar et al., 2010). Prodaja nepremičnin Pralci denarja kupujejo nepremičnine na podlogi podcenitve njihove realne vrednosti in jih čez nekaj časa prodajo po pravi vrednosti (Podbregar et al., 2010). Posredniki, ki poslujejo z gotovino Takšni posredniki so lahko zastavljalnice, draţbene hiše, prodajalci avtomobilov, trgovci s plemenitimi kovinami in dragimi kamni, odvetniki, notarji itn. Ti lahko predstavljajo dodatno prekrivno plast, saj posredujejo in zastopajo stranke, ki tako ostanejo neimenovane (Podbregar et al., 2010) Trendi pranja denarja Vključevanje»poklicnih pralcev denarja«kriminalne skupine so začele v svoje vrste sprejemati ljudi s posebnim finančnim in poslovnim znanjem, ki je potrebno, da se pranje denarja učinkovito izvede. Dogaja se, da ljudje iz poslovnih ali finančnih krogov v ţelji po večjem zasluţku pomagajo kriminalni skupnosti. Primeri kaţejo tudi vpletenost borznih in nepremičninskih posrednikov (Šeme Hočevar, 2007). Fizični prenos gotovine To je še vedno najpogostejša oblika pranja denarja, ne glede na razvoj dovršenih finančnih operacij in posrednikov. Osebe, ki nosijo denar, so običajno samo kurirji in ne dejanski organizatorji pranja denarja (Šeme Hočevar, 2007). Uporaba gospodarstva in uvozno-izvoznih podjetij Pogosto se uporabljajo navidezna uvozno-izvozna podjetja, fiktivni računi za izdelke in nerealno višanje cen določenih izdelkov. Kriminalne zdruţbe se tudi povezujejo z 25

26 dejanskimi uvoznimi podjetji, tako da nastopijo kot posredniki storitve in plačajo izvoznikom v tujino v tuji valuti. Njim podjetja, ki uvaţajo blago, povrnejo denar v domači valuti, vendar po tečaju, ki je ugodnejši od veljavnega menjalnega tečaja (Šeme Hočevar, 2007). Uporaba nebančnih finančnih inštitucij Nebančne inštitucije se bodo tudi v prihodnje pogosto uporabljale za pranje denarja. Med nebančne inštitucije prištevamo menjalnice, organizacije, ki se ukvarjajo z izplačevanjem potovalnih čekov, zavarovalnice, hipotekarne ustanove, borzne in druge posrednike, uvozno-izvozna podjetja, trgovska podjetja, zlatarje, draguljarje, prireditelje draţb, igralnice ter druge organizacije (Šeme Hočevar, 2007). Uporaba podjetij z gotovinskim poslovanjem Pralci denarja za krinko uporabljajo restavracije, hotele in podjetja za hitro dostavo hrane. Pranje denarja je zelo pogosto tudi v igralnicah. Oseba kupi veliko število ţetonov, navidezno igra pri mizah, nato zbere ţetone in jih odnese na blagajno, kjer dobi potrdilo o legalnem izvoru denarja. Pranje denarja v igralnicah se lahko bistveno zmanjša, če blagajne ne izdajajo potrdila, saj tako pralec denarja ne more pridobiti potrdila o izvoru denarja. Pranje denarja dobiva nove razseţnosti s širitvijo igralništva v Vzhodno Evropo, saj je tam igralništvo precej manj regulirano ali pa celo v lastništvu organiziranega kriminala. Na Danskem so zasledili primer pranja denarja s pomočjo nakupa dobitne loterijske srečke. Ta je bila kupljena po bistveno višji ceni od dejanske nagrade, s čimer se je kupec znebil umazanega denarja in se pojavil kot legitimni lastnik loterijskega dobitka. Zelo veliko moţnosti za pranje denarja je na svetovnem spletu. Plačila s kreditnimi karticami in registracija igralnic na območjih z niţjo davčno stopnjo (off-shore območje) skoraj onemogočijo preiskovanje pranja denarja, vendar zakonodaja ureja tudi to področje. ZDA so omejile igre na srečo na internetu z odredbo, ki je organizacijam, ki izdajajo plačilne kartice, prepovedala opravljati storitve, povezane z igralništvom na spletu (Šeme Hočevar, 2007). Uporaba elektronskih transferjev Pralci denarja zelo pogosto uporabljajo storitve elektronskega bančništva. Za to so zelo primerni sistemi, ki povezujejo drţave, banke in druge finančne organizacije in 26

27 delujejo 24 ur na dan. Mehanizmi elektronskih prenosov, ki jih upravlja Zdruţenje za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication SWIFT), Federal Reserve v ZDA (Fedwire) in sistem klirinško depotnih hiš za medbančna plačila (Clearing House Interbank Payments System CHIPS), vsebujejo določbo, ki predpisuje obvezno vključevanje podatkov o pošiljatelju in prejemniku denarja. Ţal te določbe v številnih drţavah ne spoštujejo, saj pošiljatelj ostane neznan oziroma so podatki o njem pomanjkljivi (Šeme Hočevar, 2007). Izkoriščanje bančništva na off-shore območjih Z razvojem off-shore bančnega sektorja se je oslabilo sledenje denarju in boj proti pranju denarja, saj so centralne banke izgubile nadzor nad podruţnicami bank na offshore območjih (Šeme Hočevar, 2007). Uporaba novih finančnih instrumentov Ponudba novih bančnih storitev se razvija hitreje, kot poteka dopolnjevanje zakonodaje. Odkrivanje kršitev se je precej upočasnilo z uvedbo finančnih terminskih pogodb in izvedenih vrednostnih papirjev. Korespondenčno bančništvo ter uporaba predstavništev in tujih podruţnic nadzornim organom oteţujeta kontrolo. Kriminalne zdruţbe perejo denar tudi s pomočjo bančnih instrumentov, kot so akreditivi, obveznice in drugi vrednostni papirji, bančni zapisi prve kategorije in bančne garancije. Te instrumente je zelo teţko spremljati in dokazovati identifikacijo strank v poslu (Šeme Hočevar, 2007). Uporaba nove bančne prakse Spletno bančništvo občutno zmanjšuje moţnost neposredne identifikacije stranke pri opravljanju transakcij. Varnost za dostop do osebnega računa je sicer zagotovljena z uporabo kode, digitalnega podpisa ali certifikata. Vendar pa ostaja eden od osnovnih problemov, da številne banke nudijo svoje storitve brez neposredne identifikacije stranke ob odprtju računa in tako omogočajo dostop do teh storitev neznanim strankam (Šeme Hočevar, 2007). 27

28 Vključevanje držav v tranziciji Pranje denarja je še pogostejše v drţavah, ki so na novo uvedle komercialno bančništvo in kjer do nedavnega niso poznali zasebnih bank. To so denimo drţave Vzhodne Evrope in Juţne Amerike, kjer je ţelja po tujih naloţbah velika, kriminal pa je ţe posegel v veliko večino finančnih inštitucij, zato je denarju v njihovih transakcijah nemogoče slediti. V Rusiji naj bi bilo veliko bank v lasti organiziranega kriminala. (Šeme Hočevar, 2007). Združevanje tehnik pranja denarja Pogosta je tudi praksa zdruţevanja različnih tehnik pranja denarja in uporaba dodatnih načinov, kot je na primer nakup in prodaja premičnin (umetniški predmeti, avtomobili, letala itn.). Dejanja pranja denarja postajajo vse bolj dovršena, zato jih je še toliko teţje odkrivati in jim slediti (Šeme Hočevar, 2007) Pranje denarja, globalizacija in najučinkovitejši pravni ukrepi proti pranju denarja Pranje denarja je močno povezano z globalizacijo. Le-ta namreč vpliva na razvoj druţbe ter pravnih norm, na tehnološki napredek, na komunikacijo in način ţivljenja, na svetovno gospodarstvo in tudi na posamezna gospodarstva po svetu. Globalizacija pa tudi povečuje tveganja. Upravljanje s tveganji izvajajo finančne in nefinančne inštitucije, ki so zavezane k uporabi ukrepov za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja. Finančne in nefinančne inštitucije so spoznale, da pranje denarja predstavlja zanje nevarnost in potencialno izgubo dobička. Tako se je gospodarski sektor začel regulirati na področju pranja denarja in s tem prisilil tudi formalno neodvisne drţave, da so sprejele določene ukrepe za preprečevanje pranja denarja (Šeme Hočevar, 2007). Pranje denarja je zelo teţko zaznati, zato je nadvse pomembno ozaveščati javnost in izobraţevati ljudi, ki delujejo na določenem področju. Tudi globalno gledano je stik z javnostjo in informacijskimi mediji izrednega pomena pri preprečevanju pranja denarja. V določenih sektorjih gospodarstva so prepričani, da ne predstavljajo nevarnosti za pranje denarja, vendar se po podrobnejših analizah ugotovi, da tudi pri njih obstaja verjetnost, da bi lahko prišlo do takšnega kaznivega dejanja (Šeme Hočevar, 2007). 28

29 Ukrepi za preprečevanje pranja denarja ne delujejo brez sodelovanja drţave in zasebnega gospodarstva. Drţava ima v rokah predpise in v njih predvidene sankcije za neizvajanje preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, neposredno spremljanje in nadzor finančnih transakcij pa lahko izvajajo samo finančne inštitucije, saj drţava sama ne more pridobiti vseh potrebnih podatkov v času, ki bi ji hkrati omogočal hitro odločanje in zaseg umazanega denarja (Šeme Hočevar, 2007). Pranje denarja ima tako mikroekonomske kot tudi makroekonomske posledice. Prve nastanejo, ko finančna inštitucija nima ustreznega notranjega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja ter pride v javnost informacija, da se inštitucija zapleta v kriminalne posle. Posledice za takšno inštitucijo so lahko, da izgubi stranke in kredibilnost, nadzorni organi jo lahko zaprejo, posredno lahko povzroči škodo drugim finančnim posrednikom ali podjetjem ter s tem sproţi plaz negativnih posledic za določen sektor, mesto, drţavo. Makroekonomske posledice so lahko nepojasnjeno povpraševanje po denarju v določenih valutah, višji nivoji tveganj in njihovo teţje upravljanje, negativne spremembe pri oblikovanju pravno-finančnih poslov, povečana nestanovitnost mednarodnih kapitalskih tokov in menjalnih tečajev, nelojalna konkurenca, nepričakovani propadi določenih sektorjev ali deficit v drţavni blagajni (Šeme Hočevar, 2007). Pranje denarja ogroţa pravosodje, premoţenje in tudi gospodarski razvoj, predvsem pa delovanje pravnih norm, ki urejajo poslovanje v gospodarstvu. Pralci denarja radi izrabijo prednost, ki jo ponuja določeno območje ali drţava. Razlike med pravnimi ureditvami po posameznih drţavah ali v finančnih krogih destimulativno vplivajo na boj proti pranju denarja, zato je globalizacija preprečevanja in odkrivanja pranja denarja tako pomembna. Drţava v razvoju mora biti selektivna do svojih strank, kljub temu, da ji primanjkuje kapitala in tujih investicij, saj umazan denar ne prinaša razvoja v pozitivni smeri. V drţavi, kjer prevladujejo kriminalne investicije, ni običajnih investicij iz tujine, niso mogoča posojila mednarodnih organizacij in skladov. Mednarodna skupnost takšno drţavo počasi izloči in nemalokrat tudi sprejme določene ukrepe proti njej ali proti njeni oblasti. V drţavi, kjer je velik obseg umazanega denarja v gospodarstvu, so bančne in finančne inštitucije namenjene izključno pranju denarja, nadzor nad poslovanjem prevzamejo člani kriminalnih zdruţb. Upravno-administrativni, oblastni in vladni krogi ne odločajo demokratično, 29

30 pravne in fizične zaščite za ljudi ni več, postopoma pride do revščine, bolezni in ogroţenosti (Šeme Hočevar, 2007). K varovanju pravosodja, premoţenja in gospodarstva poleg instituta kaznivega dejanja posredno prispeva tudi drţavni organ, ki v neposrednem odnosu z zavezanci iz zakona o preprečevanju pranja denarja preprečuje in odkriva kazniva dejanja pranja denarja. V Sloveniji je to Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Z mednarodnim izrazom ga imenujemo Financial Intelligence Unit FIU. Po svetu je vse več takšnih uradov, kar dokazuje njihov pomen za preprečevanje in odkrivaje pranja denarja. Mednarodno sodelovanje je pogoj za uspešno preprečevanje in odkrivanje pranja denarja, saj imajo ta kazniva dejanja mednarodni značaj. Urad za preprečevanje pranja denarja je pomemben zaradi hitre mednarodne izmenjave informacij in podatkovne baze o kaznivih dejanjih pranja denarja. Izvajanje ukrepov preprečevanja pranja denarja za zavezance ni samo strošek, ampak predvsem naloţba v njihovo varnost, varnost njihovih strank in s tem tudi varnost finančnega sistema kot celote. K dobremu sodelovanju med drţavo in zavezanci pripomore tudi odločba, ki omogoča, da urad za preprečevanje pranja denarja v obvestilu o sumljivih transakcijah ne navede podatkov o delavcu, ki mu je sporočil podatke. Tako je verjetnost, da bi predstavniki kriminala grozili delavcem ali jih ustrahovali, manjša. V določenih primerih pa podatke o delavcu lahko zahteva sodišče (Šeme Hočevar, 2007). Uspešnost vsakega sistema preprečevanja pranja denarja je odvisna od sodelovanja med uradom in drugimi drţavnimi inštitucijami. Zato je v policijskih organih in na vseh področjih, ki se ukvarjajo s to problematiko, smiselno zaposliti strokovnjake, ki so usposobljeni za delo na področju finančnega in gospodarskega kriminala. Glede na raziskave po svetu je takšnih oseb še vedno premalo. Zbiranje dokazov v gospodarskih in finančnih postopkih je s premajhnim številom usposobljenih inšpektorjev zelo zamudno, rezultati pa so lahko vidni šele po nekaj letih (Šeme Hočevar, 2007) Pranje denarja in korupcija Pranje denarja je teţko odkriti tudi zaradi korupcije. Levi (v Chaikin, 2008) pravi, da pranje denarja velikokrat povezujemo s korupcijo, vendar pa ni nujno, da se vedno pojavljata skupaj. Če ne bi bilo pranja denarja, bi korupcija še vedno obstajala, vendar bi se podkupnine jemale v obliki plemenitih kovin in dragih kamnov, kot so 30

31 zlato, diamanti in v vrednostnih umetninah. Vseh oblik podkupnine ne bi bilo treba»oprati«, nekaj gotovine bi bilo lahko hitro porabljene. 4 Varnost 4.1 Opredelitev varnosti in varovanja Obstaja veliko različnih definicij varnosti. Leksikon Cankarjeve zaloţbe (2003) jo opredeljuje kot lastnost stanja, ki zagotavlja uravnoteţen razvoj posameznika v razmerju do drugih posameznikov in druţbe in je temeljna prvina druţbene strukture, ki zajema tako stanje kot dejavnost. Ta opredelitev nam pove, da gre za neko stanje v določenem okolju, ki je lahko bolj ali manj varno. To je odvisno od tega, koliko pozornosti se posveča varnosti in ali se načrtovani varnostni ukrepi tudi dejansko izvajajo (Podbregar et al., 2010). Varovanje lahko opredelimo kot vse aktivnosti, postopke in ukrepe, ki jih opravi posameznik, da sebe, druge osebe ali premoţenje zaščiti pred uničenjem, poškodovanjem, odtujitvijo oziroma pred izvedbo kakšnega drugega kaznivega dejanja (Golob v Podbregar et al., 2010). 4.2 Ocena ogroženosti in upravljanje s tveganji Ocena ogroţenosti zagotavlja, da bodo identificirana vsa tveganja in groţnje ter da bodo zagotovljeni vsi ukrepi, ki bodo vzpostavili primeren nivo varnosti. Vidic (v Podbregar et al., 2010) razlaga, da se na podlagi zahtev zainteresiranih strani ter zakonskih predpisov, ki urejajo področje varnosti in zaščite, v podjetju izdela ocena stanja, ogroţenosti in tveganj, stroškov in koristi obstoječega sistema varovanja. To je varnostna analiza, ki je temelj za izdelavo predloga razvojnega varnostnega programa in iz katere izhajajo varnostne potrebe, opisane v varnostnem elaboratu. Ocena ogroţenosti se lahko izdela za posamezne sklope obravnavanega subjekta, ki se jih pozneje zdruţi v skupno oceno, ali pa se od začetka gradi enotna ocena za celoten subjekt. Ne glede na vrsto pristopa mora vsaka ocena ogroţenosti imeti naslednje sestavine: opis dejavnosti subjekta, opis objektov, ki jih uporablja subjekt, opis dokumentacijskih in informacijskih procesov, ki jih uporablja subjekt, in na podlagi zgornjih postavk identificirana tveganja. Oceni ogroţenosti mora slediti 31

32 izvedbeni dokument (varnostni elaborat ali načrt varnostnih ukrepov), ki mora vsebovati vsaj: seznam oseb, odgovornih za načrtovanje, izvajanje in nadzor nad varnostnimi ukrepi, opis organizacijskih, tehničnih in fizičnih ukrepov varovanja ter navodila, ki določajo način postopanja v primeru ogroţanja (Podbrega et al., 2010). Lyons (v Podbrega et al., 2010) opredeli groţnjo kot moţnost, da se zgodi dogodek, kot je tatvina, prevara ali namerno poškodovanje, zaradi česar lahko pride do poškodb ljudi ali finančnih izgub. Tveganje pa je ocena moţnosti, da se dogodek dejansko zgodi. Upravljanje s tveganji (ang. risk management) je proces minimiziranja posledic, ki se lahko pojavijo. 4.3 Varnost zaposlenih Na varnost zaposlenih vpliva mnogo dejavnikov, med katere sodijo sociološki in kulturni vidik, osebnostne lastnosti, dejavnost managementa, skrb za razvoj varnostne kulture, graditev pozitivne klime in stalna skrb za izobraţevanje zaposlenih na področju varnosti (Podbregar et al., 2010). Kadrovska politika Pomembno je pridobiti informacije o kandidatu za določeno delo. Zanimajo nas predvsem njegove kompetence oz. značilnosti in karakteristike, ki se odraţajo v učinkovitosti in nadpovprečni delovni uspešnosti, saj predstavljajo sklop znanj, veščin in vrednot ali motivov, ki vplivajo na vlogo ali odgovornost, ki jo ima posameznik v delovni skupini (Grubar v Podbregar et al., 2010). Z uvajanjem modela kompetenc lahko vzpostavimo kriterije za razporejanje ljudi znotraj podjetja. To vpliva na samo delovanje organizacije, na njeno kulturo, vrednote, na doseganje poslanstva in vizije ter na varnost znotraj organizacije. Vloga kadrovske politike je tudi skrb za primeren razvoj posameznikove kariere ter stalno izobraţevanje in usposabljanje, kamor spada tudi varnostno področje. Ko nekdo odide iz organizacije, mora kadrovska politika zagotoviti prenos znanja na novo osebo in postopke odhoda izpeljati na način, ki ne povzroča zamer, kar je še posebej pomembno z vidika varovanja poslovnih skrivnosti (Podbregar et al., 2010). 32

33 Preverjanje zaposlenih V RS je preverjanje zaposlenih pravno urejeno samo za področje javnih usluţbencev, ki delajo s tajnimi podatki. Varnostno preverjanje izvajajo za to pooblaščene osebe po pogojih in načinih, ki jih opredeljuje Zakon o tajnih podatkih. Določbe tega zakona veljajo tudi za gospodarske subjekte, ki izvajajo naloge za drţavne organe in so jim pri tem dostopni tajni podatki teh organov. Pri preverjanju zaposlenih se morajo gospodarske druţbe znajti same, vendar so pri tem precej omejene s posameznikovo pravico do zasebnosti. Najpogostejša vrsta preverjanja je poizvedovanje o preteklosti zaposlenih, njihovi izobrazbi, zaposlitvi in obnašanju, prek česar lahko sklepajo o posameznikovi prihodnji zvestobi, zanesljivosti in poštenosti. Zakon o delovnih razmerjih zavezuje delodajalca, da mora v razpisu za delovno mesto navesti vse pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat. Pravno varstvo osebnih podatkov pa opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki določa, da je zbiranje osebnih podatkov mogoče le z osebno privolitvijo osebe, na katero se zbiranje nanaša (Podbregar et al., 2010). Usposabljanje s področja varnosti Zakon o varnosti in zdravju pri delu ter Zakon o poţarni varnosti nalagata delodajalcem obvezno izvedbo usposabljanj in preverjanj znanj, saj se zaposleni na ta način seznanijo s potencialnimi tveganji, načini za njihovo preprečevanje in s postopki za omilitev posledic, če do teh pride. Pri tem je pomemben tudi razvoj varnostne kulture zaposlenih ter izpopolnjevanje oseb, ki so znotraj organizacije zadolţene za izvajanje strokovnih nalog na področju varstva in varnosti (Podbregar et al., 2010). 4.4 Varnost podatkov Poslovna skrivnost Ivanjko (v Podbregar et al., 2010) razlaga, da se poslovna skrivnost običajno obravnava kot skrivnost v poslovnih razmerjih na trgu. Čeprav se poslovna skrivnost pojavlja tudi v korporacijskih razmerjih v odnosih med druţbeniki ter med druţbo in podjetjem, jo je v povezavi z njimi teţje opredeliti. Zaradi tega bi bilo smiselno 33

34 uporabljati pojem gospodarska skrivnost, ki obsega tako poslovno skrivnost, vezano na trţna razmerja, kot razmerja med druţbeniki v gospodarskih druţbah. Zakon o gospodarskih druţbah v 39. členu opredeljuje kot poslovno skrivnost tiste podatke, ki jih druţba oziroma drugi gospodarski subjekt določi s pisnim sklepom. Omenjeni podatki oziroma vrednost vsebine in znanje se lahko tudi materializira v obliki zapisane vsebine, računske operacije, skice, formule in podobno. Zaradi fluktuacije kadrov je pomembno, da poleg zakonskih opredelitev dolţnosti varovanja poslovnih skrivnosti obstajajo tudi interne norme, ki razvijajo čut za varovanje poslovnih skrivnosti in jasno opredeljujejo obveznosti tistih, ki odhajajo iz določenega gospodarskega subjekta, v odnosu do poslovnih skrivnosti tega subjekta. Dolţnost varovanja poslovnih skrivnosti imajo tako druţbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so znotraj druţbe, kot tudi osebe zunaj druţbe, ki na kakršen koli način izvejo za podatek, ki je predmet poslovne skrivnosti (Podbregar et al., 2010). Obstajajo trije najpogostejši načini ogroţanja poslovnih skrivnosti (Podbregar et al., 2010): zloraba (nekdo, ki upravičeno pozna poslovno skrivnost, le-to zlorabi v svojo korist in v škodo imetnika); izdaja (nekdo, ki pozna poslovno skrivnost, jo posreduje zainteresirani tretji osebi); gospodarsko vohunstvo (uporaba prikritih metod za spoznavanje poslovnih skrivnosti; v večini primerov kombinirano z izdajo). Med osnovne motive, ki vodijo h kršitvi določb o varovanju poslovnih skrivnosti, sodijo: obeti v poklicu, nezadovoljstvo pri delu, denarne teţave in ţelja po denarju (Podbregar et al., 2010). Zakon o gospodarskih druţbah v 39. in 40. členu opredeljuje oblikovanje modela pravil, ki se nanašajo na obravnavanje poslovnih skrivnosti v gospodarskih druţbah. Na osnovi identificiranih groţenj lahko gospodarski subjekt izdela interni predpis, ki bo zajemal obravnavo in hrambo poslovnih skrivnosti. Dvoršak in Radulj (v Podbregar et al., 2010) opredeljujeta štiri splošne napotke, ki naj pomagajo pri določanju podatkov za poslovno skrivnost: podatek mora imeti določeno vrednost za podjetje, tako da ustvarja konkurenčno prednost; 34

35 podatek mora biti lasten proizvod podjetja; podatek je v določeni meri unikaten in ga ni preprosto ugotoviti; s podatkom je mogoče upravljati kot z relativno tajnostjo tako znotraj kot zunaj podjetja. Za zaščito poslovnih skrivnosti je pomembno, da vsak gospodarski subjekt izdela način dokumentiranja svojih poslovnih procesov, dokumente aţurno popiše, jih ustrezno hrani ter omogoči ustrezen dostop in pregled nad njimi. Vsaka naloga mora biti dokumentirana tako, da je iz zapisa razvidno, za kakšno nalogo gre, s katerega področja je ter kakšni so rezultati. Iz popisa mora biti razviden še avtor, faza realizacija naloge, na katero se nanaša, in kje je hranjena. Stopnja tajnosti naj se določa po vnaprej izdelanih kriterijih in naj ne bo višja, kot je nujno potrebno, tako da se ne oteţuje poslovanje gospodarskega subjekta. Pri popisu in klasifikaciji naj bi vsak gospodarski subjekt upošteval nekaj osnovnih standardov in obstoječo zakonodajo (Podbregar et al., 2010). Varnost informacijskega sistema Rakar (v Podbregar et al., 2010) opredeljuje varnost informacijskih sistemov kot ključno za zagotavljanje varnosti podatkov. Informacijski sistem sestavljajo procesi in načrti za zagotavljanje temeljnih načel varnosti, ki so zaupnost informacij, nespremenljivost informacij ter razpoloţljivost informacijskega sistema brez omejevanja poslovnega procesa. Varnost informacijskih sistemov se zagotavlja z namenskimi tehnološkimi rešitvami, ki so: poţarne pregrade (nadzirajo zunanji in notranji dostop); sistemi zaznavanja in preprečevanja vdorov (IDS/IPS) (spremljajo in blokirajo napade ter nedovoljen promet); navidezna zasebna omreţja (VPN) ( omogočajo visoko stopnjo avtentikacije in zasebnosti za oddaljene uporabnike). Rakar (v Podbregar et al., 2010) pravi, da je za varnost informacijskega sistema ključnega pomena upravljanje z varnostnim tveganjem, ki temelji na celostnem pristopu. Nekatere sestavine tega pristopa so: varnostna politika (v njej definiramo kaj, kako in kdo je odgovoren za varno upravljanje z informacijami za celotno organizacijo); 35

36 varnostna tveganja, ki temeljijo na izkoriščanju ranljivosti informacijskega sistema; ugotavljanje ranljivosti (učinkovitost in usklajenost varnostne politike z dejanskim stanjem se preverja z varnostnimi pregledi); določanje prioritete varovanja (treba je določiti obseg virov, ki jih je smiselno porabiti za doseganje določene stopnje varnosti, saj le-ti ne smejo presegati vrednosti informacij, ki se jih varuje). 4.5 Varnost v podjetju Varnostna funkcija Varnostno funkcijo v podjetju lahko opredelimo kot posebno poslovno funkcijo, ki se prepleta z ostalimi (proizvodno-tehnično-razvojno, logistično, komercialno, finančno, računovodsko, kadrovsko in informacijsko poslovno funkcijo). Varnostna funkcija je relativno samostojna poslovna funkcija, ki z varnostnim konceptom, varnostno politiko in profesionalnim varnostnim sistemom obvladuje tveganja pri poslovanju podjetja (Podbregar et al., 2010). Varnostni interes Vršec (v Podbregar et al., 2010) opredeljuje varnostni interes v podjetju kot obvladovanje motenj v procesu doseganja ekonomskih ciljev podjetja. Varnostni interes naj bi bil najbolj izraţen pri strokovnjakih za varnost, manj pri managerjih in najmanj pri drugih zaposlenih. Končina (v Podbregar et al., 2010) pravi, da je varnostni interes znanje, sposobnost in ravnanje podjetnikov, da z določenimi metodami in tehnikami doseţejo najugodnejše razmerje med ravnjo prevzetega poslovnega tveganja in doseganjem zastavljenega cilja. To pomeni, da mora biti manager sposoben prevzeti in nadzirati tako raven tveganja, ki mu zagotavlja doseči najbolj zahteven poslovni cilj, ne da bi s tem ogrozil posel. Vršec je ugotovil, da je skupna obveznost lastnikov in managerjev podjetja na področju varovanja oblikovanje in vodenje varnostne politike, vključno z ukrepi za njeno izvajanje. Managerji bi morali dobiti toliko varnostnega znanja in informacij, da bi lahko suvereno usmerjali svoje strokovnjake za varnost v ekonomsko učinkovito in poslovno uspešno varovanje podjetja. 36

37 Varnostni sistem Končina (v Podbregar et al., 2010) vidi varnostni sistem v podjetju kot uresničevanje varnega podjetja, ki ga razume kot proces uspešnega načrtovanja, organiziranja, informiranja, nadziranja in odločanja o poslovnih funkcijah od vloţka do izida poslovnega procesa ter s tem umeščanje gospodarske druţbe v celotno okolje. Vzpostavitev celovitega varovanja na področju industrijske, gospodarske in poslovne varnosti opredeljujemo kot integrirano varnost, ki povezuje vsa področja varnosti, ocenjuje ranljivost in ogroţenost osebja, premoţenja in znanja, obvladuje varnostna tveganja, vključuje merjenje kakovosti varovanja v sistem vodenja kakovosti po standardih ISO 9000:2000 ter obvladuje izredne dogodke. Celovito varovanje na eni strani vključuje varovanje oseb in premoţenja z nakupom varnostnih storitev (ang. outsourcing) in na drugi strani vzpostavitev optimalnega zavarovalnega portfelja, ki zagotavlja obvladovanje določenih tveganj (Vršec v Podbregar et al., 2010). Varnostna politika Belič in Lesjak (v Podbregar et al., 2010) opredeljujeta varnostno politiko organizacije kot skupek pravil, napotkov in postopkov o tem, kako upravljati, ščititi in ravnati z določenimi resursi z namenom doseganja konkretno zastavljenih varnostnih ciljev. Hare (v Podbregar et al., 2010) pravi, da varnostna politika zajema zbiranje informacij, proces varnostnega planiranja, vključno z razvijanjem politike ter njeno integriranje s kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji organizacije. Vršec (v Podbregar et al., 2010) pravi, da uspešna varnostna politika temelji na naslednjih načelih: vodenje varnostne politike mora biti centralizirano, izvajanje pa decentralizirano (direktor vodi varnostno politiko, izvajajo pa jo strokovnjaki za varnost); varnostno politiko predlaga direktor, sprejme pa najvišji organ upravljanja; varnostni sistem podjetja je avtonomen in suveren sistem zaščitnih ukrepov, ki jih strokovnjaki za varnost in drugi zaposleni izvajajo na podlagi zakonskih določil in notranjih pravil; vodja varnostne sluţbe je neposredno odgovoren glavnemu direktorju in organu upravljanja; 37

38 preventivni in zaščitni ukrepi so odsev varnostnih potreb, ki izhajajo iz ocene ogroţenosti, tveganja in negotovosti; varnostni sistem podjetja ne more nadomestiti dela policije, ko gre za preiskovanje kaznivih dejanj, lahko ji samo pomaga; varnostne cilje je treba sprejeti hkrati z ekonomskimi, saj se z optimalno zaščito podjetja zagotavlja ekonomska korist varnostnega sistema; strokovnjaki za varnost so delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, zato morajo izpolnjevati posebne pogoje za sprejem na delo. 5 Mednarodni pravni akti, ki urejajo področje pranja denarja Pranje denarja je močno povezano z globalizacijo in je zato globalen problem, ki se ne more opredeliti zgolj na eno drţavo ali območje. Pravni ukrepi proti pranju denarja ne morejo biti zgolj zakonodajna dejavnost notranjega prava, ampak je nujna harmonizacija z mednarodnimi standardi in predpisi. Normativna ureditev na področju preprečevanja pranja denarja Mednarodni predpisi (Podbregar et al., 2010): 1. Resolucija Varnostnega sveta Organizacije zdruţenih narodov št iz leta 2001; 2. Mednarodna konvencija o zatiranju financiranja terorizma ( ) (Slovenija je konvencijo podpisala in ratificirala , velja od ); 3. Evropska konvencija o zatiranju terorizma ( ) (Slovenija je konvencijo podpisala in ratificirala , velja od ); 4. Protokol o dopolnitvi Evropske konvencije o zatiranju terorizma ( ) (Slovenija je protokol podpisala in ratificirala ); 5. Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju terorizma ( ) (Slovenija je konvencijo podpisala ); 6. Konvencija Sveta Evrope o pranju denarja, financiranju terorizma, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ( ); 38

39 7. Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev; 8. Uredba o izvajanju Uredbe (ES) Evropskega parlamenta in Sveta o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev; 9. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/60/ES z dne o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje; 10. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma; 11. Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve»politično izpostavljene osebe«in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolţnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu; 12. Okvirni sklep Evropskega Sveta z dne o pranju denarja, identifikaciji, sledenju, zamrznitvi, zasegu in odvzemu predmetov in premoţenjske koristi iz kaznivih dejanj; 13. Sklep Evropskega Sveta z dne o sodelovanju med finančnimi obveščevalnimi enotami drţav članic pri izmenjavi informacij na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. 5.1 Organizacija združenih narodov in boj proti pranju denarja Začetek razvoja predmetnih pravil predstavljata konvenciji, ki sta nastali še pred Organizacijo zdruţenih narodov leta 1945 (v nadaljevanju OZN). To sta Mednarodna konvencija o opiju iz leta 1912 in Konvencija o omejevanju proizvodnje in reguliranju prodaje mamil iz leta Pranje denarja se je sprva povezovalo s trgovino z mamili in drugimi psihotropnimi snovmi, sledenje umazanemu denarja pa se je v Evropi začelo z dokumentom Sveta Evrope, s Priporočilom št. (80) 10 o ukrepih proti hrambi in prenosu sredstev kriminalnega izvora. Do leta 1988 sta v OZN obstajala dva temeljna predpisa o pranju denarja, in sicer konvencija iz leta 1961, imenovana Enotna konvencija o mamilih, ki je bila dopolnjena s protokolom leta 1972, druga pa je bila Konvencija o psihotropnih substancah iz leta Dokumenta sta veliko prispevala k boju proti trgovanju in proizvodnji mamil, vendar pa nista zadoščala v boju proti modernejšim oblikam trgovanja in proizvodnje mamil. Potrebne so bile spremembe in zato je na Dunaju leta 1988 potekala konferenca o sprejetju 39

40 konvencije ZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi, ki se je je udeleţilo 106 drţav. Konvencija ZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi je postavila temelje za učinkovito mednarodno sodelovaje v boju proti trgovini z mamili in je začela veljati 11. novembra 1990 (Šeme Hočevar, 2007). Konvencija OZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988 Konvencija OZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988 (v nadaljevanju Dunajska konvencija) je temeljni pravni vir, ki prvič v mednarodni kodifikaciji inkriminira pranje denarja in s tem povezano zaplembo. Inkriminacija je podana v besedilu in opisno, izraza kaznivo dejanje pranja denarja pa konvencija ne uporablja. Konvencija je uvedla obveznost za vse drţave podpisnice, da inkriminirajo seznam kaznivih dejanj, ki se nanašajo na trgovanje z mamili. Ta kazniva dejanja so tako proizvodnja in predelava mamil kot tudi organizacija in financiranje trgovine z mamili, kar predstavlja predhodna kazniva dejanja za kaznivo dejanje pranja denarja. Konvencija vsebuje tudi določila, ki urejajo preprečevanje, odkrivanje in zatiranje pranja denarja. Drţavam podpisnicam priporoča, da pranje denarja obravnavajo kot hudo kaznivo dejanje, pri tem pa jim zagotavlja mednarodno sodelovanje in pravno pomoč pri odvzemu premoţenja in izročitvah. Konvencija ureja tudi področje zasega in odvzema premoţenjske koristi, ki izhaja iz kaznivega dejanja ali sredstev, s katerimi je bilo storjeno kaznivo dejanje trgovanja z mamili. Hkrati določa, da morajo drţave podpisnice v svoji domači zakonodaji omogočiti identifikacijo, sledenje, zamrznitev in zaseg premoţenjske koristi, premoţenja, predmetov ali drugih stvari, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Nadalje opredeljuje, naj drţave podpisnice pooblastijo sodišča in druge pristojne organe, da izdajo bankam oziroma drugim finančnim ali poslovnim inštitucijam odredbe za vpogled v njihovo dokumentacijo. Ta določba je veliko prispevala k boju proti pranju denarja, saj brez podatkov, posredovanih z bank, preiskovanje finančnih transakcij ne bi bilo mogoče. Konvencija ureja tudi odvzem protipravne premoţenjske koristi (Šeme Hočevar, 2007). Konvencija proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in pranju denarja iz leta 2000 Namen konvencije je krepiti sodelovanje za učinkovito preprečevanje in zatiranje mednarodnega organiziranega kriminala, vsebuje pa tudi določila, ki urejajo 40

41 preprečevanje, odkrivanje in zatiranje pranja denarja. Njena določila urejajo preprečevanje, preiskavo in kazenski pregon kaznivega dejanja pranja denarja, kadar ima le-to mednarodni značaj in je storjeno s strani organizirane kriminalne zdruţbe. Konvencija je prvi pravni predpis, ki se specifično loteva urejanja problematike pranja denarja v povezavi z organiziranim kriminalom. Konvencija povzema definicije pojmov Dunajske konvencije in jih nadgrajuje, saj zajemajo še pojem predhodnega kaznivega dejanja v širšem smislu in huda kazniva dejanja. Novost je določilo, da morajo drţave pogodbenice sprejeti določene nadzorstvene ukrepe proti pranju denarja, česar Dunajska konvencija ni urejala. Konvencija proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu povezuje s pranjem denarja tudi odgovornost pravnih oseb in drţavam pogodbenicam omogoča, da uredijo odgovornost pravnih oseb za storitev kaznivega dejanja pranja denarja kot kazensko, civilno ali upravno odgovornost, ki kot takšna ne more vplivati na kazensko odgovornost fizičnih oseb, ki so storile kazniva dejanja (Šeme Hočevar, 2007). Mednarodna konvencija o zatiranju financiranja terorizma iz leta 1999 Namen mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma je preprečevati financiranje terorizma z zakonito in nezakonito pridobljenimi sredstvi. V delu, kjer je obravnavana protipravna premoţenjska korist, je podana vez s kaznivim dejanjem pranja denarja. Vendar pa je vez med financiranjem terorizma in pranjem denarja pravno problematična, saj odpira mnogo pravnih dilem (Šeme Hočevar, 2007). Druge aktivnosti OZN in policijskih ter carinskih organov proti pranju denarja Program OZN ne oblikuje samo pravnih instrumentov, ampak drţavam članicam nudi tudi neposredno pomoč po posameznih regijah s seminarji, vladnimi obiski in finančnimi sredstvi za izobraţevalne namene. V okviru OZN deluje Mednarodni program za nadzor nad mamili (United Nations International Drug Control Programme v nadaljevanju UNDCP), znotraj katerega je vzpostavljen tudi Globalni program proti pranju denarja (Global Programme Against Money Laundering v nadaljevanju GPAML). V Sloveniji je GPAML prisoten v okviru sofinanciranja izobraţevanja strokovnih delavcev na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja. Poleg OZN podpirajo boj proti pranju denarja tudi drugi organi, med katerimi sta pomembnejša Mednarodna organizacija kriminalistične policije (International Criminal Police Organisation Icpo/Interpol, v nadaljevanju Interpol) in Svetovna 41

42 carinska organizacija (World Customs Organization). Policijski oddelek v Interpolu je oblikoval posebno skupino FOPAC (Fonds Provenant d'activites Criminelles), ki je pristojna za zadeve s področja pranja denarja. Njeno pomembno delo je enciklopedija o finančnih sredstvih (Financial Assets Encyclopedia), ki vsebuje zakone in druge podzakonske predpise s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja drţav članic, naslove kontaktnih točk v policijskih organih, ki se ukvarjajo z odkrivanjem pranja denarja, besedila mednarodnih konvencij s tega področja in modelne predpise (Šeme Hočevar, 2007). 5.2 Evropska unija in boj proti pranju denarja Evropska unija je bila vedno aktivno udeleţena pri postopkih oblikovanja in sprejemanja dokumentov v OZN, Svetu Evrope ali kot članica Financial Action Task Force (FATF). Evropska unija je razvila zakonodajo na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja zaradi potrebe po zagotovitvi integritete finančnega sistema med pripravami za enotni evropski trg (Šeme Hočevar, 2007). Direktiva št. 91/308/EGS Prvi dokument na tem področju je bila Direktiva št. 91/308/EGS, ki je v okviru mednarodno zavezujočih predpisov med prvimi uredila sporočanje sumljivih transakcij in druge obveznosti s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja v finančnih inštitucijah. Na vsebino direktive je močno vplivalo 40 priporočil FATF iz leta Direktiva ni bila mišljena kot instrument, ki bo ustvaril sistem celostne usklajenosti, temveč kot smernica, ki drţavam članicam dopušča, da izberejo lastno ureditev za doseganja namena, ki ga vsebujejo določila direktive. Slovenski zakon o pranju denarja iz leta 1994 in dopolnitve iz leta 1995 so večinoma sledile določbam direktive (Šeme Hočevar, 2007). Direktiva št. 2001/97/ES Direktiva iz leta 2001 je razširila krog zavezancev. Določila je nove zavezance in opredelila različne posle, pri opravljanju katerih so zavezanci te direktive tudi notarji, odvetniki, trgovci s predmeti velikih vrednosti in igralnice. Na novo je bila urejena obveznost sporočanja sumljivih transakcij pristojnim organom, ki je veljala za vse zavezance te direktive in je vsebovala posebno opcijsko klavzulo, da lahko 42

43 drţave omogočijo odvetnikom in notarjem sporočanje sumljivih transakcij odvetniški in notarski zbornici. Direktiva predvideva olajšavo za odvetnike, notarje, revizorje, zunanje računovodje in davčne svetovalce glede izvajanja dolţnosti iz te direktive, ko preverjajo oziroma ugotavljajo pravni poloţaj svoje stranke ali jo branijo ali zastopajo v sodnih postopkih. Ta določba je bila široka in je zajela večino pravnih storitev navedenih zavezancev, razen storitev, ki so izključno finančne narave (Šeme Hočevar, 2007). Direktiva 2005/60/ES Posebnosti tretje direktive so predhodna kazniva dejanja (trgovina z mamili in organizirani kriminal iz Dunajske konvencije, goljufije na škodo Evropske unije, korupcijska kazniva dejanja in katero koli drugo kaznivo dejanje, iz katerega izvira velika protipravna premoţenjska korist ter je zanj zagroţena visoka zaporna kazen v skladu s kazensko zakonodajo drţav članic Evropske unije, in financiranje terorizma). Posebej so povzeti ukrepi, ki naj jih zavezanci izvajajo pri skrbnem pregledu stranke (dobro poznavanje stranke, identifikacija stranke, dejanskega lastnika in transakcij, pridobivanje podatkov o namenu stalnega poslovnega razmerja). Direktiva pri vseh ukrepih uvaja uporabo presoje o tveganju glede stranke, razmerja, transakcije ali storitve, kar je bolj logično in tudi stroškovno upravičeno pri izvrševanju določil za preprečevanje pranja denarja. Tretja direktiva (tako kot tudi prva in druga) drţavam članicam Evropske unije omogoča, da se same odločijo, kako strogo bodo vnesle določene ukrepe v svoj pravni sistem in ali se bodo morda odločile za stroţjo ureditev od te, ki jo ponuja direktiva. Drţave članice ne urejajo predmetnega področja stroţje od minimalnih navedb v tretji direktivi, saj je sama direktiva precej strogo in natančno določen pravni instrument z visokimi zahtevami, zato bi dvigovanje standardov lahko povzročilo tudi nekonkurenčnost zavezancev na skupnem evropskem trgu (Šeme Hočevar, 2007). 5.3 FATF in boj proti pranju denarja Projektna skupina za finančno ukrepanje (Financial Action Task Force v nadaljevanju FATF) je mednarodno telo, ustanovljeno leta 1989 s strani ministrstev, pristojnih za sodne oblasti, članic FATF. Cilji te skupine so postavitev standardov in spodbujanje učinkovite implementacije pravnih, regulativnih ter operativnih ukrepov za boj proti pranju denarja, financiranju terorizma in drugih sorodnih groţenj za 43

44 integriteto mednarodnega finančnega sistema. Leta 1990 je FATF oblikovala 40 priporočil, katerih podlaga so Konvencija ZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988 in načela Baselskega odbora za nadzor bank iz leta Priporočila FATF so urejala tri osnovna področja: izboljšanje nacionalnih pravnih ureditev, povečanje vloge in pomena finančnega sistema ter okrepitev mednarodnega sodelovanja. Slovenija je za članstvo v skupini FATF zaprosila leta 1996, vendar je bila vloga zavrnjena. Takrat skupina še ni imela meril za sprejem, te so izoblikovali leta 1997 in Članstvo naj bi se širilo samo na strateško pomembne drţave, ki ţe imajo predpise za odkrivanje, preprečevanje, pregon in sojenje v zvezi s kaznivimi dejanji pranja denarja in ki imajo v svoji regiji pomembno vlogo na področju boja proti pranju denarja. Slovenija ni strateško pomembna drţava, tako da ne izpolnjuje pogojev za članstvo. V skupini FATF deluje posredno kot članica Evropske unije. Ena od glavnih značilnost priporočil FATF je, da so prilagodljive različnim drţavam. V sodelovanju z drugimi mednarodnimi organizacijami FATF deluje v smeri prepoznavanja nacionalne stopnje ranljivosti, s ciljem zaščite mednarodnega finančnega sistema pred zlorabami. Organ skupine, pristojen za sprejemanje odločitev (FATF Plenary), se sestane trikrat letno (Šeme Hočevar, 2007; Priporočila skupine FATF se sproti popravljajo in dopolnjujejo. Prva revizija ukrepov je bila leta Predlogi posameznih drţav so bili precej različni, zato so se drţave članice odločile, da se je treba osredotočiti samo na najbolj pomembne predloge in spremembe. Tako so z medsebojnim dogovorom opredelile osem pomembnih tem: širitev predhodnih kaznivih dejanj na dejanja, ki niso povezana s trgovanjem z mamili; širitev priporočil, ki zadevajo obveznosti finančnih organizacij tudi na nefinančne organizacije; bolj podroben opis obveznosti in nalog zavezancev pri opravljanju identifikacije strank in transakcij; obveznost sporočanja sumljivih transakcij; nadzor nad prenosom gotovine prek meje; zaseg in odvzem premoţenja; vloga»slamnatih podjetij«; nadzorovane pošiljke. Članice so potrdile navedene teme in pisanje sprememb se je začelo, v letih 1995 in 1996 so pod predsedovanjem ZDA dodali še temi: vključitev menjalnic med zavezance in opozorilo na nevarnost in izzive, ki jih prinašajo nove tehnologije. Popravljena izdaja priporočil je izšla z letnim poročilom 28. junija Skupina FATF je leta 2002 začela zbirati nove pripombe in predloge. Po sprejemu 40 priporočil je skupina opredelila tri temeljne cilje za svoje nadaljnje delo. Ti cilji so: nadzor nad izvrševanjem 40 priporočil FATF v drţavah članicah; redno spremljanje razvoja novih trendov in tipologij pranja 44

45 denarja in s tem tudi redno preverjanje ustreznosti obstoječih predpisov za boj proti pranju denarja; izvajanje programa pomoči v boju proti pranju denarja za druge drţave ter promoviranje načel in priporočil na mednarodnem področju, kar bi posredno zagotovilo geografsko širitev članstva v skupini in s tem boljše mednarodno sodelovanje ter harmonizacijo predpisov (Šeme Hočevar, 2007). 5.4 Svet Evrope in boj proti pranju denarja Konvencija št. (80) 10 Svet Evrope je prva mednarodna organizacija, ki je namenila veliko pozornosti prav pranju denarja. Evropski odbor za probleme kriminala je leta 1977 zaradi povečanega števila nasilnih kaznivih dejanj sprejel odločitev o ustanovitvi posebnega odbora strokovnjakov, ki se bo posvetil resnim problemom v zvezi z nezakonitim transferjem denarja, ki izvira iz kaznivih dejanj. Rezultat tega odbora je bilo Priporočilo Sveta Evrope št. (80) 10 o ukrepih proti hrambi in prenosu sredstev kriminalnega izvora, ki ga je Odbor ministrov sprejel 27. junija 1980 (Šeme Hočevar, 2007). Konvencija št. 141 Konvencija št. 141 je mednarodna kazenskopravna pogodba o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Temeljna sporočila te konvencije so: doseči enotnost med članicami Sveta Evrope; zadovoljiti potrebe po vodenju skupne kazenske politike za zaščito druţbe; uporabiti sodobne in učinkovite metode na mednarodni ravni za boj proti hujšim kaznivim dejanjem; storilcem odvzeti premoţenjsko korist, pridobljeno s kaznivimi dejanji; vzpostaviti dobro delujoč sistem mednarodnega sodelovanja. Konvencija pa ne ureja vloge zasebnega sektorja in vprašanj preprečevanja pranja denarja (Šeme Hočevar, 2007). Konvencija št. 198 Svet Evrope je maja 2005 sprejel novo Konvencijo Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, vključno s financiranjem terorizma (Konvencija 198), ki je v celoti nadomestila Konvencijo št Nova konvencija je prevzela večino standardov skupine Egmont (definicijo FIU Financial Intelligence Unit) in tudi velik del priporočil skupine FATF iz leta

46 (ugotavljanje dejanskega lastnika, pridobivanje celostnih podatkov o računih in strankah, opazovanje bančnih računov in transakcij). Konvencija predpisuje obvezno ustanovitev uradov FIU (uradov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma) in zagotovitev zadostnih finančnih ter nefinančnih sredstev, kadrov (osebe z visoko integriteto) in dostopa (neposrednega ali posrednega) do finančnih, upravnih in policijskih podatkov, ki jih urad potrebuje za izvrševanje nalog. Konvencija je prinesla v konvencijsko pravo Sveta Evrope veliko novega ter hkrati preoblikovala priporočila skupine FATF in pravila skupine Egmont v zavezujočo obliko (Šeme Hočevar, 2007). Posebni odbor strokovnjakov Sveta Evrope Moneyval Evropski odbor za vprašanja kriminalitete CDPC (The European Committe on Crime Problems) je junija 1996 sprejel odločitev o vzpostavitvi programa za vzajemno ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja v srednje- in vzhodnoevropskih drţavah. V ta namen je odbor ministrov Sveta Evrope septembra 1997 ustanovil Posebni odbor strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma PC-R-EV, ki je bil pozneje preimenovan v Moneyval. V ustanovnem dokumentu je pisalo, da nekatere drţave ţe imajo sisteme za boj proti pranju denarja in da je te sisteme za večjo učinkovitost treba nadzorovati. Nadzor naj poteka tako, da drţave druga drugo ocenjujejo v nadzornih skupinah, ki jih sestavljajo strokovnjaki za posamezna področja iz različnih drţav članic Sveta Evrope, ki niso članice FATF in so postale članice posebnega odbora Moneyval. Pravna podlaga za ocenjevanje ukrepov s področja odkrivanja in preprečevanja skupine Moneyval je širša od pravne podlage skupine FATF in jo zamenjajo naslednji mednarodni standardi in metodologije: priporočil skupine FATF; Konvencija ZN zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi iz leta 1988; direktive Evropske unije; Konvencija sveta Evrope št. 141 iz leta 1990 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem; metodologija FATF, MDS in SB za vzajemno ocenjevanje (Šeme Hočevar, 2007; Council of Europe, 2013). 5.5 Vloga skupine Egmont v boju proti pranju denarja Po letu 1990 so se povečale potrebe po koordinaciji dela različnih organov, ki sodelujejo v boju proti pranju denarja (policija, centralne banke, ministrstva za 46

47 finance in pravosodje, toţilstvo, sodišča, banke, finančne in nefinančne inštitucije), kar je botrovalo nastanku posebnih organov, specializiranih za boj proti pranju denarja. Da bi raziskali pooblastila in naloge specializiranih organov za boj proti pranju denarja in vzpostavili sodelovanje med njimi, so se v palači Egmont v Bruslju 9. junija 1995 prvič zbrali predstavniki 24 drţav, 14 uradov za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter osmih mednarodnih organizacij. Specializirani organi so bili do takrat znani kot obveščevalne enote ali organi, ki prejemajo sporočila o sumljivih transakcijah, po tem srečanju pa je neformalna oznaka uradov članov skupine Egmont postala finančno obveščevalna enota (Financial Intelligence Unit- FIU). Formalno zdruţenje 14 uradov so ustanovni člani poimenovali skupina Egmont, po palači, v kateri je potekalo prvo srečanje. Eden od ustanovnih članov je bil tudi Urad RS za preprečevanje pranja denarja (Šeme Hočevar, 2007). Skupina Egmont ima tri temeljne delovne podskupine: pravno, razvojno in izobraţevalno, leta 2003 pa sta bili ustanovljeni še dve dodatni: operativna delovna podskupina in informacijsko-tehnološka delovna podskupina. Od leta 1995 se je število članov skupine Egmont povečalo s 14 na 100 junija Skupino so priznale in podprle tudi mednarodne organizacije. Delo skupine redno spremljajo predstavniki sekretariata Sveta Evrope, FATF, Europola, Interpola, Evropske komisije, Mednarodnega monetarnega sklada, Svetovne banke, Evropske banke za obnovo in razvoj ter drugih mednarodnih teles. Definicija urada za preprečevanje pranja denarja skupine Egmont je:»finančno obveščevalna enota (FIU) je centralni nacionalni organ, ki je zadolţen za sprejem (in če je mogoče, za pridobivanje), analiziranje in posredovanje obvestil pristojnim organom, ki vsebujejo finančne podatke: glede katerih obstaja sum, da sredstva izvirajo iz kaznivih dejanj ali financiranja terorizma; ali ki jih zahtevajo domača zakonodaja ali predpisi, namenjeni za boj proti pranju denarja ali financiranja terorizma«(šeme Hočevar, 2007). Junija 2005 so se predstojniki 104 uradov odločili, da bo skupina Egmont formalno preoblikovana v mednarodno organizacijo s sekretariatom in da članstvo ne bo avtomatično, ampak bodo člani samo tisti uradi, ki izpolnjujejo vsa merila definicije FIU. Pravna podskupina je pripravila Modelni sporazum o izmenjavi podatkov, ki naj bi ga uradi, člani skupine Egmont, uporabljali kot osnutek za izmenjavanje podatkov. Temeljni načeli za izmenjavo podatkov med uradi sta načelo vzajemnega zaupanja in načelo vzajemnosti (Šeme Hočevar, 2007). 47

48 6 Pravna ureditev v Sloveniji na področju pranja denarja 6.1 Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) Pranje denarja je po tem zakonu katero koli ravnanje, s katerim se prikriva izvor denarja ali drugega premoţenja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, ki vključuje zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoţenja, ki izvira iz kaznivega dejanja, skrivanje ali prikrivanje prave narave denarja ali premoţenja, ki izvira iz kaznivega dejanja (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT), 2007). Zakon prenaša v pravni red Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) dve direktivi Evropskih skupnosti: Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma ter Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljanja dolţnosti skupnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (ZPPDFT, 2007). Drţavni zbor RS je sprejel zakon 22. junija V tem magistrskem delu bomo obravnavali samo tiste člene in dele zakona, ki se nanašajo na pranje denarja, saj financiranje terorizma ni povezano z našo tezo. 6.2 Pranje denarja kot kaznivo dejanje Pranje denarja kot kaznivo dejanje je opredeljeno v 252. členu Kazenskega zakonika, ki pravi (Kazenski zakonik, 2004): 1) Kdor denar ali premoţenje, za katerega ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti ali na drug način, določen z zakonom, s pranjem prikrije ali poskusi prikriti njegov izvor, se kaznuje z zaporom do petih let. 2) Enako se kaznuje, kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka, pa je hkrati storilec ali udeleţenec pri kaznivem dejanju, s katerim je bil pridobljen denar ali premoţenje iz prejšnjega odstavka. 3) Če je denar ali premoţenje iz prvega ali drugega odstavka tega člena. 48

49 4) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v hudodelski zdruţbi za izvrševanje takih dejanj, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let in z denarno kaznijo. 5) Kdor bi moral in mogel vedeti, da je bil denar ali premoţenje pridobljeno s kaznivim dejanjem, pa stori dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena. 6) Denar in premoţenje iz prejšnjih odstavkov se vzameta. 6.3 Urad RS za preprečevanje pranja denarja Urad RS za preprečevanje pranja denarja je organ v sestavi Ministrstva za finance in je bil ustanovljen 1. januarja Je posrednik med inštitucijami finančnega sistema ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Urad sprejema, zbira, analizira in posreduje podatke, ki jih prejme od finančnih in drugih organizacij iz 4. člena ZPPDFT. Organizacije iz prvega odstavka 4. člena ZPPDFT morajo Uradu posredovati podatke o gotovinskih transakcijah, ki presegajo evrov, in o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013). Če Urad oceni, da v zvezi z določeno transakcijo ali stranko obstaja sum pranja denarja, lahko od organizacije, ki opravlja določeno transakcijo, zahteva podatke o stanju sredstev in drugega premoţenja teh oseb pri organizaciji, podatke o prometu s sredstvi in premoţenjem teh oseb pri organizaciji, podatke o drugih poslovnih razmerjih, sklenjenih pri organizaciji in vse druge podatke, ki jih je organizacija pridobila ter so potrebni za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja. Pri tem lahko Urad zahteva vso pisno dokumentacijo. Urad lahko od organizacij zahteva pisno informacijo in dokumentacijo tudi v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po ZPPDFT ter druge podatke, potrebne za izvajanje nadzora. Zahtevane podatke in dokumentacijo je treba poslati Uradu brez odlašanja oziroma najpozneje v 15 dneh od prejema zahteve. Urad lahko od drţavnih organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki so potrebni za odkrivanje in dokazovanje pranje denarja, če za to obstaja sum. Če Urad pri analizi informacij in dokumentacije presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje pranja denarja, posreduje pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom, torej policiji in drţavnemu toţilstvu (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013). 49

50 Urad ima tudi moţnost, da s pisno odredbo za največ 72 ur ustavi transakcijo in obvesti pristojne organe, če presodi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum pranja denarja. ZPPDFT razširja moţnost uporabe zbranih podatkov v Uradu, saj le-ta lahko posreduje pisno informacijo pristojnim organom, če presodi na podlagi informacij in dokumentacije, pridobljene po ZPPDFT, da so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum storitve kaznivih dejanj hudodelskega zdruţenja, korupcijskih in drugih hujših kaznivih dejanj. Z določenimi dolţnostmi Urada se razširi moţnost uporabe zbranih podatkov tudi za odkrivanje in odvzem premoţenjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji. S tem se olajša delo sodišču pri iskanju premoţenja, ki je lahko predmet odvzema. Urad je dolţan na obrazloţeno pisno zahtevo sodišča ali drţavnega toţilstva predloţiti podatke iz evidenc oseb in transakcij iz prvega odstavka 38. člena ZPPDFT (gotovinske transakcije, ki presegajo vrednost evrov) in iz 73. člena ZPPDFT (podatke o vsaki prijavi vnosa ali iznosa gotovine v vrednosti evrov ali več pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje), ki jih sodišče ali drţavno toţilstvo potrebuje pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za zavarovanje ali odvzem premoţenjske koristi v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013). Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, tako da (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013): pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja; sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja; pripravlja in izdaja priporočila ali smernice za enotno izvajanje ZPPDFT in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pri zavezancih iz prvega in drugega odstavka 4. člena ZPPDFT; sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, drţavnih organov, nosilcev javnih pooblastil, odvetnikov, odvetniških druţb in notarjev; najmanj enkrat na leto objavi statistične podatke v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma, zlasti o številu sumljivih transakcij, ki so mu bile poslane v skladu z ZPPDFT, številu obravnavanih primerov na letni ravni, številu kazensko preganjanih oseb, številu oseb, obsojenih kaznivega dejanja pranja denarja ter o obsegu zamrznjenih, zaseţenih ali odvzetih sredstev; 50

51 na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja in financiranja terorizma. 7 Smernice za izvajanje Zakona o preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma za trgovce s plemenitimi kovinami in dragimi kamni in izdelki iz njih 7.1 Naloge trgovcev s plemenitimi kovinami po ZPPDFT V 5. členu ZPPDFT so opredeljene naloge izvajanja ukrepov za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih morajo upoštevati zavezanci ZPPDFT, med katerimi so tudi trgovci s plemenitimi kovinami. Zavezanci so dolţni v procese izvajanja svoje dejavnosti vgraditi tudi predpisane preventivne ukrepe, s katerimi zmanjšajo moţnost tveganja zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma. Obvezne naloge, ki jih morajo izvajati trgovci s plemenitimi kovinami zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, so (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009): 1. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke na način in pod pogoji, ki jih določa ZPPDFT ter predhodna priprava analize tveganja; 2. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predloţitev dokumentacije Uradu; 3. skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraţevanje zaposlenih; 4. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje z evidencami, predpisanimi po ZPPDFT; 5. priprava seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Trgovci s plemenitimi kovinami, ki imajo vsaj štiri zaposlene, morajo poleg zgornjih ukrepov (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009): 6. imenovati pooblaščenca in namestnika pooblaščenca ter zagotoviti pogoje za njuno delo; 7. zagotoviti redno notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog po ZPPDFT. 51

52 »Poleg izvajanja predpisanih ukrepov morajo trgovci s plemenitimi kovinami upoštevati tudi omejitev glede gotovinskega poslovanja s strankami. V skladu s 37. členom ZPPDFT trgovci z blagom, med katere sodijo tudi trgovci s plemenitimi kovinami, od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost evrov. Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil velja tudi, če se plačilo za prodano blago opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost evrov. Plačilo od stranke ali nekoga tretjega trgovci s plemenitimi kovinami sprejmejo na svoj transakcijski račun.«(urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) Pregled stranke Pregled stranke je ključen dejavnik odkrivanja in preprečevanja pranja denarja. Pregled stranke se opravi (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009): pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko (kot poslovno razmerje je mišljen vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki je povezan z opravljanjem dejavnosti zavezanca in za katerega se predvideva, da bo trajal); pri vsaki transakciji v vrednosti evrov ali več (posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane); pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov o stranki; vedno kadar obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (ne glede na vrednost transakcije). Pregled stranke obsega naslednje ukrepe (ZPPDFT, 2007): ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov; ugotavljanje dejanskega lastnika stranke; pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu; redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji. Kadar je stranka fizična oseba, se istovetnost preveri na podlagi uradnega osebnega dokumenta. Za pravne osebe ali podobne pravne subjekte tujega prava se njihova 52

53 istovetnost preveri z uporabo dokumentacije iz sodnega ali podobnega registra ter drugih javnih listin (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke, če je stranka pravna oseba ali podoben pravni subjekt tujega prava, se opravi tako, da zavezanec pridobi podatke o fizični osebi, ki je dejanski lastnik stranke. Če gre za stranko, ki predstavlja povečano tveganje, zavezanec pridobljene podatke tudi preveri v tolikšni meri, da razume lastniško in nadzorno strukturo stranke ter je tako prepričan, da pozna vse njene dejanske lastnike (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). V okviru pregleda stranke morajo trgovci s plemenitimi kovinami ob sklepanju poslovnega razmerja pridobiti naslednje podatke (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009): a) za pravne osebe: firmo, naslov, sedeţ in matično številko pravne osebe; osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številko, vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta; osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter datum in kraj rojstva dejanskega lastnika pravne osebe. b) za fizične osebe: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko fizične osebe oz. njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številko, vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta. c) za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se dodatno pridobi še: firma, naslov, sedeţ in matična številka, če je bila dodeljena. Poleg teh podatkov je treba ob sklepanju poslovnega razmerja s stranko pridobiti še podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja, vključno z informacijo o dejavnosti stranke ter datumom sklenitve poslovnega razmerja (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). 53

54 Če gre za izvajanje transakcije v vrednosti evrov ali več, je treba dodatno pridobiti še naslednje podatke (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009): osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčno številko pooblaščene osebe, ki za stranko zahteva ali opravi transakcijo, ter številko, vrsto in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta; datum in čas izvedbe transakcije; znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija; namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedeţ osebe, ki ji je transakcija namenjena; način izvedbe transakcije. Trgovec s plemenitimi kovinami mora spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njem, kar mu omogoča poznavanje stranke in izvora sredstev, s katerimi ta posluje. Velikost posla in ocena tveganja pranja denarja določata poglobljenost in pogostost spremljanja poslovne aktivnosti, ki vključuje preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom sklenjenega poslovnega razmerja, spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja ter preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). Poglobljeni pregled stranke se opravi za stranke, ki predstavljajo povečano tveganje. Poglobljeni pregled je obvezen tudi v primerih, ko zavezanec na podlagi lastne analize tveganosti oceni, da gre za bolj tvegano stranko. Takšen pregled se opravi za stranko, ki je politično izpostavljena oseba (iz 31. člena ZPPDFT). Poleg osnovnega pregleda je treba pridobiti še podatke o izvoru sredstev in premoţenja, ki so predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije. Za tujo politično izpostavljeno osebo mora zaposleni, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, pridobiti pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe. Po sklenitvi poslovnega razmerja s tujo politično izpostavljeno osebo je treba še posebej skrbno spremljati transakcije in poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja. Poglobljeni pregled je potreben tudi v primeru, ko v okviru pregleda stranke ta ni osebno navzoča pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti. Če stranka ob sklepanju poslovne transakcije v vrednosti 54

55 evrov ali več ni osebno navzoča pri zavezancu, mora le-ta poleg obveznih ukrepov sprejeti še dodatne ukrepe, kot je pridobivanje dodatnih listin in informacij, na podlagi katerih lahko preveri istovetnost stranke. Poglobljeni pregled se opravi tudi v drugih primerih, ko zavezanec oceni, da v zvezi z določeno stranko obstaja ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje denarja (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). ZPPDFT v 33. členu opredeljuje stranke, ki predstavljajo manjše tveganje in pri katerih se lahko opravi poenostavljeni pregled stranke, kar pomeni, da zavezanec lahko opusti določene ukrepe in pridobi manjše število zakonsko predpisanih podatkov. Te stranke so organizacije, ki so banke, hranilnice, pošte, druţbe za upravljanje investicijskih skladov, ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov ter pokojninskih druţb, borzno posredniške druţbe ter zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini ţivljenjskih zavarovanj in njihove podruţnice tretjih drţav in drţav članic, ki ustanovijo podruţnico v RS oziroma so pooblaščene neposredno opravljati te storitve v RS. Stranke, za katere se lahko opravi poenostavljeni pregled, so tudi drţavni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, javna agencija, javni sklad, javni zavod ali zbornica ter druţba, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več drţavah članicah v skladu z zakonodajo skupnosti. Zavezanec kot stranke, za katere ocenjuje, da predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja, lahko obravnava le osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih s pravilnikom določi minister za finance (minister pri tem upošteva Direktivo Evropske skupnosti 2005/60/ES ter podatke Urada in nadzornih organov v zvezi s tem) (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009; ZPPDFT, 2007) Sporočanje podatkov Trgovci s plemenitimi kovinami morajo sporočiti Uradu za preprečevanje pranja denarja podatke o stranki vedno (prvi odstavek 83. člena ZPPDFT), kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja in to še pred storjeno transakcijo. To se lahko stori po telefonu, vendar se mora najpozneje naslednji delovni dan poslati Uradu tudi pisno sporočilo na Obrazcu za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (Priloga 3). Presoja sumljivosti stranke, transakcije ali poslovnega razmerja temelji na kriterijih sumljivosti, določenih v Seznamu indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, za katere obstajajo razlogi za sum pranja denarja (Priloga 1). ZPPDFT 55

56 ne določa definicije sumljive transakcije, vendar lahko kot sumljive obravnavamo vse transakcije, ki so po svoji naravi, obsegu, zapletenosti, vrednosti ali povezanosti neobičajne oziroma nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena oziroma so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) Varstvo in hramba podatkov ter upravljanje evidenc Podatke, ki jih zavezanec pridobi na podlagi ZPPDFT in Pravilnika o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov ter upravljanju evidenc pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških druţbah in notarjih (Uradni list RS, št. 10/08), je treba varovati kot poslovno skrivnost oziroma kot tajne v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, če je podatek kot tak opredeljen s strani Urada. Omenjene podatke in pripadajočo dokumentacijo je treba hraniti deset let po prenehanju poslovnega razmerja ali opravljeni transakciji (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) Strokovno usposabljanje in izobraževanje Zavezanec mora vsem zaposlenim, ki opravljajo naloge preprečevanja ter odkrivanja pranja denarja, zagotoviti redno strokovno usposabljanje in izobraţevanje, ki se nanaša na seznanjanje z določili zakona ter na njegovi podlagi izdanih pravilnikov in notranjih aktov, s strokovno literaturo glede preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ter s seznami indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja. Program letnega strokovnega usposabljanja in izobraţevanja mora biti pripravljen najpozneje do konca marca za tekoče leto (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) Zavezanci, ki imajo zaposlene vsaj štiri delavce, so dolžni izvajati še dodatne naloge ZPPDFT v 40. členu določa, da morajo trgovci s plemenitimi kovinami obvezno imenovati pooblaščenca za preprečevanja pranja denarja (v nadaljevanju pooblaščenec) in enega ali več njegovih namestnikov. Pooblaščenec mora pri opravljanju nalog iz ZPPDFT slediti naslednjim usmeritvam: dajati strokovno pomoč zaposlenim pri operativnem izvajanju ukrepov na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja, svetovati poslovodstvu zavezanca pri oblikovanju 56

57 politike obvladovanja tveganj za pranje denarja, tekoče seznanjati poslovodstvo z aktivnostmi zavezanca na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in sodelovati z drugimi zavezanci pri oblikovanju enotne politike odkrivanja in preprečevanja pranja denarja (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). V skladu s Pravilnikom o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov ter upravljanju evidenc pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških druţbah in notarjih (Uradni list RS, št. 10/08) mora zavezanec vzpostaviti redno kontrolo pravilnosti in učinkovitosti izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja. Namen kontrole je odpraviti pomanjkljivosti ter izboljšati sistem odkrivanja transakcij ali strank, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja. Zavezanci morajo pripraviti tudi letno poročilo o izvajanju kontrole in ukrepov v preteklem letu, če Urad tako zahteva (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). 7.2 Analiza tveganja Namen Tveganje za pranje denarja je po ZPPDFT tveganje, da bo določena stranka izrabila zavezanca za namene pranja denarja, oziroma da bo neko poslovno razmerje ali transakcija oziroma storitev, ki jo ponuja zavezanec, uporabljena za pranje denarja. Da bi se preprečila prevelika izpostavljenost negativnim učinkom pranja denarja, mora zavezanec v skladu z ZPPDFT izdelati analizo tveganja, s katero opredeli nivo izpostavljenosti določene stranke, poslovnega razmerja, transakcije ali storitve tveganjem za pranje denarja. Priprava analiza tveganja, s katero se določi ocena tveganja, je nujen predpogoj za izvedbo predpisanih ukrepov pregleda stranke, saj je od umestitve stranke, transakcije ali poslovnega razmerja v eno od kategorij tveganosti odvisna vrsta pregleda, ki ga zavezanec opravil v skladu z ZPPDFT. Postopek določanja ocene tveganja mora odraţati specifičnost trgovca s plemenitimi kovinami in njegovega poslovanja, torej velikost in sestavo druţbe, obseg poslov, vrste strank, s katerimi posluje, vrste storitev in izdelkov, ki jih ponuja, in drugo (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). 57

58 7.2.2 Priprava Pri pripravi ocene tveganosti posamezne stranke, poslovnega razmerja, produkta ali transakcije mora zavezanec upoštevati naslednje kriterije (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009): deţelna oziroma geografska tveganja (različne drţave predstavljajo različno stopnjo tveganja); tveganja strank in nasprotnih pogodbenih strank; tveganja, vezana na storitve oziroma produkte. Deželna oziroma geografska tveganja Na odločitev, ali neka drţava predstavlja večje tveganje pranja denarja, vplivajo naslednji dejavniki: kraj izkopavanja dragih kamnov ali plemenitih kovin (v nadaljevanju blago), kraj, kjer je blago očiščeno ali končano, lokacija prodajalca, lokacija kupca, kraj izročitve oziroma dostave blaga in lokacija sredstev, s katerimi je bila izvedena transakcija oziroma plačano blago (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). Ali neka drţava predstavlja povečano tveganje ali ne v zvezi z določenim poslom z diamanti, dragulji ali plemenitimi kovinami, se ugotavlja z naslednjimi dejavniki (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009): 1. ali drţava, ki proizvaja ali trguje s surovimi diamanti, sodeluje v t. i. Kimberleyjevem procesu; 2. ali so bile proti drţavi uvedene sankcije, embargo ali podobni ukrepi; 3. raven uveljavljenih protikorupcijskih zakonov in drugih podobnih predpisov s področja organiziranega kriminala v drţavi; 4. raven drţavnega nadzora nad poslovanjem in delovno silo ter/ali trgovanjem na področju izkopavanja plemenitih kovin in dragih kamnov; 5. ali je drţava, od koder bo ali je izvedena transakcija oziroma posel, poznana po izkopavanju plemenitih kovin in dragih kamnov ali trgovanju s produktom, ki je predmet posla (diamanti, dragulji ali plemenite kovine); 6. ali je drţava pričakovan vir velikih zalog obstoječih diamantov, draguljev ali plemenitih kovin, ki temeljijo na nacionalnem bogastvu, trgovski praksi in kulturi (trgovski centri, kot je npr. Antwerpen, Belgija) ali nepričakovan vir (velike količine starega zlatega nakita v revnih drţavah v razvoju). Ob tem je treba upoštevati, da imata v številnih drţavah v razvoju zlato in srebro 58

59 kulturni in gospodarski pomen, zato lahko celo zelo revni ljudje kupujejo, posedujejo ali prodajo ti dve kovini oz. izdelke iz njiju; 7. obseg gotovine, ki se uporablja v drţavi; 8. kako je regulirano izkopavanje plemenitih kovin in dragih kamnov v zadevni drţavi; 9. ali so v drţavi vzpostavljeni neformalni bančni sistemi, kot npr. havala, ki delujejo v mnogih drţavah v razvoju; 10. ali v drţavi delujejo teroristične organizacije in kriminalne zdruţbe, zlasti na manjših področjih, kjer plemenite kovine in/ali drage kamne izkopavajo posamezniki in ne večje druţbe; 11. ali je iz drţave omogočen dostop do bliţnjih konkurenčnih trgov ali postopkov obdelave, npr. zlato, izkopano v Afriki, je bolj pogosto obdelano v Juţni Afriki, Evropi in na Bliţnjem vzhodu kot pa v Ameriki. Predlog za posel, da bi obdelali afriško zlato v Ameriki, bi zato predstavljal večje tveganje; 12. ali po oceni verodostojnih virov v drţavi veljajo in se izvajajo predpisi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma in drugi ukrepi. Tveganje strank Tveganje v maloprodaji oziroma pri poslovanju na drobno Kupec na drobno oziroma končni kupec plemenitih kovin in dragih kamnov običajno le-te kupuje za osebne namene in ne za poslovne namene, zato teh nakupov ni treba presojati z vidika tveganja pranja denarja. Pa vendar povečano tveganje za pranje denarja izhaja iz načinov izvajanja plačil v maloprodaji, in sicer če je uporabljena gotovina, če gre za plačilo prek nekoga tretjega ali dostavo nekomu tretjemu ali če gre za sestavljanje (angl. structuring), kar pomeni, da stranka veliko transakcijo razdeli na več samostojnih operacij z nizkimi zneski, da se izogne pregledu stranke. Potrebna pa je pozornost, saj tudi kupci nakita iz plemenitih kovin za osebni namen ţelijo ohraniti anonimnost in se ţelijo izogniti pregledu stranke, pa čeprav ne gre za pranje denarja (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). Tveganje pri poslovanju s t. i. nasprotnimi strankami (poslovnimi partnerji) Stranka predstavlja povečano tveganje, če ne razume industrije oz. sektorja, v katerem ţeli poslovati; predlaga transakcijo, ki nima nobenega smisla ali pa je pretirana; je iz nepojasnjenih razlogov geografsko precej oddaljena od trgovca s 59

60 plemenitimi kovinami; uporablja banke, ki niso specializirane za storitve na teh področjih; pogosto in nepojasnjeno spreminja bančne račune; v posle vključuje tretje stranke; ne ţeli navesti dejanskih lastnikov; si ţeli zagotoviti anonimnost tako, da opravlja redne posle preko računovodij, odvetnikov ali drugih posrednikov; uporablja gotovino pri transakcijah oz. poslih s trgovcem s plemenitimi kovinami; uporablja storitve podjetij za prenos denarja (npr. Western Union ali MoneyGram) ali drugih nebančnih finančnih inštitucij ali je politično izpostavljena oseba (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). Tveganja, vezana na produkte in storitve Ponujeno blago Vsi diamanti, dragulji in plemenite kovine so potencialno privlačni za pranje denarja, vendar se raven tveganja razlikuje glede na vrednost produkta, ta pa je odvisna od ponudbe in povpraševanja. Relativne vrednosti nekaterih produktov se lahko med posameznimi drţavami močno razlikujejo. Zlato predstavlja večje tveganje, saj se čisto zlato ali relativno čisto zlato uporablja kot valuta samo po sebi. Naplavljeno zlato ali zlati prah lahko kaţeta na priloţnostno rudarstvo, pogosto na področjih, ki so zaznamovana z neformalnim bančništvom ali odsotnostjo oblasti, kar lahko predstavlja večje tveganje. Blago, ki je lahko prenosljivo in je zato malo moţnosti, da bi ga odkrili organi pregona, predstavlja večje tveganje za čezmejno pranje denarja. Obstaja tudi tveganje trgovanja z ukradenim in z goljufijo pridobljenim blagom. Trgovci s plemenitimi kovinami in lastniki morajo biti pozorni na moţnost, da se jim ponudi ukraden nakit ali goljufivo blago (npr., ko je 14-karatno zlato predstavljeno kot 18-karatno) (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). Ponujene storitve V svetu je praksa, da večji trgovci s plemenitimi kovinami (lahko tudi banke) za svoje stranke ustvarijo posebne račune (z namenom začasnega shranjevanja ali za nadaljnje investicije), nato pa prenašajo sredstva svojih poslovnih partnerjev med temi računi ter med lokacijami skladiščenja ali dostave. To omogoča pralcem denarja, da v okviru mednarodne trgovine premikajo velike vsote pod krinko zakonitih poslov (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). 60

61 Lastnosti trga Pri oceni tveganja se upoštevajo tudi značilnosti, ki lahko zniţajo tveganja v zvezi z določeno transakcijo oziroma poslom. Te značilnosti so: omejene moţnosti nadaljnje prodaje blaga; manjši trg, na katerem je teţje zakrivati sledi; če so za dogovor glede določenih poslov potrebna specializirana strokovna znanja, je tveganje, da bodo takšne posle opravljali pralci denarja, manjše; močno reguliran trg; stroški transakcij (za pralce denarja so najbolj privlačne transakcije, ki vključujejo visoke vrednosti blaga in nizke transakcijske stroške) (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009). Načini financiranja Če transakcije potekajo prek bančnega sistema, se tveganje za pranje denarja zmanjša. Poveča pa se, če stranka uporablja gotovino (posebno če je uporabnik anonimen ali namerno skriva identiteto), če so plačila na ali z računov tretjih strank, če so plačila na ali z računov finančnih inštitucij, ki niso povezane s transakcijo (npr. banke s sedeţem v drugih drţavah) ali če se uporabljajo nebančni finančni mehanizmi (npr. Western Union ali MoneyGram) (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) Nadzor nad situacijami, ki predstavljajo povečano tveganje Trgovci s plemenitimi kovinami naj bi pri strankah, ki predstavljajo povečano tveganje, izvajali ustrezne ukrepe in preglede. Ti naj bi vključevali: splošna izobraţevanja o metodah pranja denarja ter o tveganjih, pomembnih za trgovce s plemenitimi kovinami; usmerjeno usposabljanje določenega osebja, da bi se povečala ozaveščenost o bolj tveganih strankah ali transakcijah; okrepitev pregleda stranke; bolj zaostreno odobravanje sklepanja poslovnih razmerij; pogostejše in skrbnejše spremljanje poslov oziroma transakcij ter podrobnejše in pogostejše preglede sklenjenih poslovnih razmerij. 61

62 7.3 Predpisi s področja preprečevanja pranja denarja v RS (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07); Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št. 10/08); Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov ter upravljanju evidenc pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških druţbah in notarjih (Uradni list RS, št. 10/08); Pravilnik o določitvi seznama enakovrednih tretjih drţav (Uradni list RS, št. 10/08); Pravilnik o določitvi pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko nastopa v vlogi tretje osebe (Uradni list RS, št. 10/08); Pravilnik o določitvi pogojev za obravnavo osebe kot stranke z neznatnim tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma (Uradni list RS, št. 10/08); Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila stranke (Uradni list RS, št. 10/08) 8 Raziskava 8.1 Predstavitev raziskave Teza magistrskega dela je: poslovanje s plemenitimi kovinami je zakonito in varno. Da bomo tezo potrdili ali ovrgli, bomo uporabili kvalitativno raziskavo, s katero bomo preverili, kako trgovci s plemenitimi kovinami izvajajo ukrepe za preprečevanje pranja denarja v praksi. Osredotočili se bomo na štiri večje slovenske trgovce s plemenitimi kovinami: Abanka, Zlatarna Celje, Elementum in Moro. Za uspešno preprečevanje pranja denarja je najprej potrebna zakonodaja, ki pa nima pravega pomena, če ni sodelovanja s trgovci s plemenitimi kovinami. Ti skrbijo za učinkovit nadzor pri transakcijah s plemenitimi kovinami. 62

63 8.1.1 Namen in cilji kvalitativne raziskave Na varnost poslovanja s plemenitimi kovinami vpliva več dejavnikov. Najprej je tu zakonodaja, potem način poslovanja, zaposleni itn. Trgovci s plemenitimi kovinami morajo zagotoviti varnost poslovanja tako za svoj obstoj in za zaščito zaposlenih, kot tudi za varnost celotnega gospodarstva v okolju, kjer delujejo. Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje pranja denarja je pomembno sodelovanje zakonodajnih oblasti in zasebnega sektorja. V Sloveniji je veliko naredil Urad za preprečevanje pranja denarja, ki je izdal Smernice za izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za trgovce s plemenitimi kovinami in dragimi kamni ter izdelki iz njih, na katere se opirajo vsi trgovci. Namen kvalitativne raziskave je proučiti, kako varno je poslovanje za trgovce s plemenitimi kovinami. Cilji kvalitativne raziskave so ugotoviti, kateri dejavniki predstavljajo največje tveganje pri poslovanju s plemenitimi kovinami in kako se lahko izboljša varnost poslovanja s plemenitimi kovinami Metodologija Aaker, Kumar in Day (1988, str. 186) razlagajo, da se kvalitativne raziskave uporabijo za boljšo prepoznavo problema, preden se lotimo zahtevnejših analitičnih raziskav. Kvalitativni podatki se zbirajo za boljšo prepoznavo dejavnikov, ki ne morejo biti direktno opazovani in merjeni. Primer kvalitativnih podatkov so občutki, mnenja in nameni vprašane osebe. Včasih se ne da dobiti informacij na popolnoma strukturiran ali formalen način, saj se vprašane osebe pri nekaterih vprašanjih počutijo nelagodno, če se jim zdijo preveč direktna, ali pa ne povejo svojega resničnega namena. V takih primerih nam lahko pomagajo kvalitativne metode, saj lahko z nestrukturiranim intervjujem ali v fokusni skupini pridobimo podrobnejšo razlago določenega problema. Kvalitativne metode raziskovanj so manj strukturirane kot standardizirani vprašalniki. Število vprašanih oseb je majhno in so le delno reprezentativne kateri koli ciljni populaciji, predstavljajo pa nek uvod za podrobnejše študije na večjem vzorcu porabnikov. Kvalitativne raziskovalne metode se uporabljajo: za podrobnejše definiranje problemov; predlaganje hipotez, ki bi bile lahko preverjene v poznejših raziskavah; za predhodno preverjanje strukturiranih vprašalnikov; za raziskovanje tem, ki bi jih bilo nemogoče preveriti s strukturiranimi raziskovalnimi metodami itn. (Aaker et al., 1988). 63

64 Metoda kvalitativnega raziskovanja, ki jo bomo uporabili v tem magistrskem delu, je poglobljeni intervju. Za to vrsto intervjuja je značilno, da se raziskovalec in vprašanec osebno pogovarjata in pri tem podrobno analizirata obravnavani problem. Poznamo dve vrsti poglobljenega intervjuja, in sicer neusmerjeni poglobljeni intervju in pol-strukturirani poglobljeni intervju. Neusmerjeni poglobljeni intervju daje vprašanemu kar največjo svobodo znotraj obravnavanega problema. Uspeh takšnega intervjuja je odvisen od vzpostavitve sproščenega odnosa med raziskovalcem in vprašanim; od raziskovalčeve sposobnosti podrobneje razjasniti nekatere odgovore, da bi prišli do globljih pomenov, ne da bi se oddaljili od problema raziskovanja; ter od njegove sposobnosti zahtevati utemeljitev vsakega komentarja in odgovora. Polstrukturirani poglobljeni intervju se imenuje tudi fokusirani intervju in se uporablja, ko raziskovalec ţeli pokriti točno določena področja raziskovanega problema. Raziskovalec določi čas pogovora, izrazoslovje in čas, namenjen določenemu področju problema. Fokusirani intervju je primeren za intervjuvanje direktorjev, strokovnjakov ali ljudi na vodilnih poloţajih. Uspešnost teh intervjujev je odvisna od raziskovalčevih sposobnosti (Aaker et al., 1988). 8.2 Ugotovitve kvalitativne raziskave Abanka Najprej smo opravili intervju z vodjo investicijskega bančništva v Abanki. Povedal nam je, da mesečno prodajo za pribliţno 1 mio zlata (pribliţno 20 kg), odkupijo pa za pribliţno 20 % tega zneska. Zlato je v njihovih poslovalnicah moţno kupiti od leta Trenutno ponujajo samo zlato, ker za druge plemenite kovine zaradi DDV-ja pri njihovem nakupu ni toliko zanimanja. Moţno pa je investiranje v EFT-sklade, ki vlagajo v plemenite kovine. Postopek nakupa poteka tako, da se najprej opravi identifikacija stranke. Brez davčne številke se kupoprodajna pogodba ne sestavi. Pri pravnih osebah se preveri, kdo je dejanski lastnik. S pravnimi osebami, ki so registrirane na off-shore območjih, ne poslujejo. Nakup pri Abanki se plača prek transakcijskega računa, sklenjenega pri Abanki, ali z gotovino prek plačilnega naloga. Gotovinski zneski so neomejeni, vendar banka po določenih postopkih pregleda, od kje izvira gotovina. Pri tem banka ravna kot pri običajnem bančnem poslovanju z gotovino, ko se transakcije rangirajo v določene razrede in podatki avtomatično prenašajo na Urad. Vsi podatki o strankah se hranijo v elektronskih bazah. 64

65 Abanka ponuja moţnost hranjenja zlata v njihovih bančnih sefih ali odprtje hrambnega računa, kjer se zlato hrani v centralnem bančnem sefu. Hrambni račun lahko odpre oseba, ki ima pri Abanki odprt transakcijski račun, ob tem pa je pomembno, da se pri vsaki transakciji opravi identifikacija stranke. Hrambni račun je novost med storitvami Abanke, tako da trenutno še nimajo nobenega takšnega računa, ki sicer ni namenjen nakazovanju določenih zneskov za nakup zlata, ampak dejansko samo za hranjenje zlata. V Abanki vsak mesec pregledajo poročila in vse transakcije. Tako spremljajo, da pri poslovanju z zlatom ne prihaja do zlorab in da zaposleni izvajajo ukrepe za preprečevanje pranja denarja. Pomemben indikator za prepoznavo sumljivih transakcij je ta, da stranka noče dati podatkov. Od nerezidentov Slovenije zahtevajo, da pri njih odprejo nerezidenčni račun; če stranka tega ne ţeli storiti, je za njih sumljiva in z njo ne poslujejo. Podatke o sumljivih strankah ali transakcijah so ţe nekajkrat posredovali Uradu. Če pride do njih stranka, ki je sumljiva in z njo ne sklenejo poslovanja, običajno ne posredujejo podatkov Uradu. V nekem posebnem primeru pa se je zgodilo, da čeprav s stranko niso sklenili pogodbe, so to vseeno storili, ker se jim je zdel primer zelo specifičen. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za primer poskusa goljufije. V Abanki imajo pooblaščenko za preprečevanje pranja denarja, ki je zadolţena za vse poslovalnice Abanke v Sloveniji. Pri svojem delu mora biti zelo natančna. Pregleda vsa mesečna poročila in posreduje podatke Uradu, izvaja tudi programe izobraţevanja v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, ki so običajno dvakrat letno. Pripravila je pravilnik, ki je interne narave, v njem pa so zbrane dobre prakse iz tujine in povzetki Smernic. Tveganje strank ali transakcij določajo na podlagi različnih kriterijev. Ţe takoj razdelijo stranke na rezidente in nerezidente Slovenije. Potem na kraj, iz katerega prihajajo. Če ugotovijo, da gre pri neki transakciji za drobljenje zneskov, je to takoj tvegana transakcija. Vodja investicijskega bančništva v Abanki meni, da je poslovanje s plemenitimi kovinami v Abanki varno. Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja izvajajo v skladu z zakonodajo in po priporočilu Smernic. Imajo pooblaščenko za izvajanje ukrepov preprečevanja pranja denarja, ki sodeluje z Uradom. Ker so banka, morajo poslovati v skladu s standardi Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Urada za preprečevanje pranja denarja. Po mnenju vodje je zakonodaja v Sloveniji precej stroga in bi mogoče morala poenostaviti nakupe manjših količin 65

66 zlata, ki so očitno namenjeni zgolj osebnim darilom in ne pranju denarja. Slovenija je sicer kot tranzitna drţava zanimiva za pralce denarja iz Italije, ampak s svojo strogo zakonodajo vseeno manj priljubljena, da bi nekdo pral denar z nakupom plemenitih kovin, tako da pri nas ni primerov takšnega pranja denarja. Elementum V intervjuju z direktorjem podjetja Elementum smo pridobili podatke o njihovem poslovanju. Plemenite kovine ponujajo ţe vse od začetka delovanja podjetja, to je od leta Njihov obseg poslovanja zelo niha, ampak je v povprečju 2 milijona na mesec. Ponujajo samo plemenite kovine kovnice Umicore, katere direkten dobavitelj so. Odkupujejo prav tako večinoma kovine kovnice Umicore in pa nekaj malega loma (nakita in ostalih izdelkov iz plemenitih kovin). Poslujejo prek premoţenjskih svetovalcev, ki stranki sestavijo načrt varčevanja. Da se sklene pogodbeno razmerje, se mora stranka identificirati in dati vse zahtevane podatke. Če tega ne ţeli, se pogodba z njo ne sklene. Gotovinskih plačil ne sprejemajo, s čimer so sprejeli še stroţji ukrep, kot ga predpisuje ZPPDFT, in s tem dodatno zavarovali svoje poslovanje. O vsaki stranki in transakciji hranijo dokumentacijo v papirnati in elektronski obliki. Ponujajo moţnost hrambe v nebančnih sefih v Švici. Pripravljajo tudi novo ponudbo, neke vrste račun, na katerega bodo stranke lahko nakazovale sredstva za nakup plemenite kovine. Da ne bi prihajalo do zlorab pri uporabi teh računov, se bodo zavarovali tako, da ne bo mogoče prenašati sredstev med računi, imeli pa bodo tudi blokado na enkratno transakcijo Pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja nimajo, ker imajo le tri zaposlene, premoţenjski svetovalci pa so njihovi partnerji. Poročil o transakcijah ne pišejo, v prihodnje pa bodo začeli spremljati sledljivost večjih transakcij. Partnerje o novostih na področju pranja denarja obveščajo na seminarjih, ki jih imajo enkrat mesečno. Med glavne indikatorje za prepoznavanje sumljivih transakcij prištevajo drobljenje zneskov, nenavadne transakcije, ponudbe gotovine v tujih valutah, nakazila iz tretjih drţav (davčnih oaz), čudno obnašanje strank, uporabo produkta, za katero se plača visoka provizija, in povpraševanje po visokem rabatu. Urad je ţe večkrat povpraševal, ali so določene osebe njihove stranke, vendar nikoli niso bile. Med strankami ni pravnih oseb in tujcev. Večkrat so ţe dobili ponudbe po 66

67 elektronski pošti, v katerih so tujci ţeleli kupiti zelo veliko količino plemenitih kovin. Ţeleli so visok popust, plačilo pa opraviti v tuji valuti. Takšnih ponudb nikoli ne sprejmejo, ker so preprosto preveč sumljive. S takšnimi transakcijami bi ogrozili svoje poslovanje in dobro ime. Direktor podjetja Elementum meni, da je Slovenija precej majhen in za pralce denarja nezanimiv trg. Tudi če nekdo poskuša oprati denar z nakupom plemenitih kovin, kmalu preneha, saj ugotovi, da ima sam postopek veliko kontrolnih točk. Za svoje podjetje meni, da imajo zelo učinkovit nadzor, saj ne ţelijo ogroziti svojega poslovanja in dobrega imena s sprejemanjem sumljivih transakcij. Meni, da je zakonodaja v Slovenija zelo dobro pripravljena. Z njo je dobro seznanjen, saj je tudi sodeloval pri oblikovanju Smernic. 8.3 Razprava Ob primerjavi poslovanja Abanke in podjetja Elementum opazimo kar nekaj razlik, do katerih je prišlo ţe zaradi same narave poslovanja. Elemetum je podjetje s tremi zaposlenimi, ki dobavlja plemenite kovine za stranke, ki jih pridobijo premoţenjski svetovalci, njihovi partnerji. Osnovna dejavnost Abanke so bančne storitve, med naloţbenimi moţnostmi pa ponujajo tudi nakup naloţbenega zlata. Abanko poleg Urada za preprečevanje pranja denarja nadzorujeta tudi Banka Slovenije in Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ker imajo veliko zaposlenih, imajo pooblaščenko za preprečevanje pranja denarja, ki je odgovorna za posredovanje podatkov Uradu, izobraţevanje zaposlenih in pregledovanje poročil. V podjetju Elementum so se dodatno zavarovali pred pranjem denarja tako, da ne sprejemajo gotovine. V Abanki imajo neomejena gotovinska plačila. Izvor gotovine preverijo v okviru standardnih pregledov izvora premoţenja pri gotovinskem poslovanju v banki. V obeh podjetjih so z zakonodajo dobro seznanjeni in jo upoštevajo pri svojem poslovanju. Zavedajo se, da bi s sumljivo transakcijo ogrozili svoje poslovanje in dobro ime, zato so sprejeli tudi ukrepe, ki jih zakon ne zahteva. Elementum ne sprejema gotovinskih plačil, posebej pa so pozorni pri oblikovanju ponudbe posebnega računa za nakup kovin, saj so bili primeri v tujini, da je pri takšnih računih prihajalo do zlorab. Abanka je sprejela Splošne pogoje za poslovanje s plemenitimi kovinami, ki so javno dostopni vsem strankam in v katerih natančno opisujejo vse postopke in pogoje poslovanja. Na podlagi intervjuja v Abanki in v podjetju Elementum, ki sta dva od štirih večjih trgovcev s plemenitimi kovinami v Sloveniji, potrjujemo tezo, da je poslovanje s 67

68 plemenitimi kovinami zakonito in varno. Trgovci dobro poznajo zakonodajo in poslujejo v skladu s Smernicami. Pri poslovanju so zelo dosledni, saj se zavedajo, da bi v primeru pranja denarja prek njihovih storitev lahko ogrozili svoje poslovanje in gospodarstvo v Sloveniji. Da je poslovanje s plemenitimi kovinami zakonito in varno, potrjuje tudi dejstvo, da v zadnjih nekaj letih v Sloveniji ni bilo kaznivega dejanja pranja denarja s plemenitimi kovinami (Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2013). Za nadaljnje raziskovanje priporočamo, da se naredi primerjava med štirimi večjimi trgovci s plemenitimi kovinami v Sloveniji, torej med Abanko, Elementumom, Zlatarno Celje in Morom. Zanimivo bi bilo preveriti tudi izvajanje ukrepov za preprečevanje pranja denarja pri manjših trgovcih s plemenitimi kovinami, ki večinoma poslujejo prek spleta in v majhnem obsegu. Raziskovanje je omejevalo pridobivanje podatkov, saj od dveh večjih trgovcev s plemenitimi kovinami nismo dobili podatkov. Poglobljeni intervjuji so podlaga za nadaljnje raziskovanje, saj raziskovalci na njihovi osnovi pozneje preverijo tezo z zahtevnejšim analitičnim raziskovanjem. Tezo smo potrdili na podlagi podatkov in mnenj dveh trgovcev, ki pa predstavljata le del celotne ciljne populacije. Da lahko ugotovitve posplošimo na celotno populacijo, potrebujemo ustrezen vzorec trgovcev za raziskavo, intervjuje pa smo opravili le z dvema trgovcema. Zaključek V magistrskem delu smo raziskovali varnost poslovanja s plemenitimi kovinami. Osredotočili smo se na trgovce s plemenitimi kovinami in preverili, kako izvajajo ukrepe za preprečevanje pranja denarja. Slovenska zakonodaja se zgleduje po mednarodno sprejetih priporočilih in direktivah. V literaturi lahko zasledimo, da se na področju pranja denarja vedno pojavljajo novi trendi, kriminalne osebe so vedno korak pred zakonodajo in uporabljajo nove tehnike in mehanizme pranja denarja. Za učinkovito odkrivanje in preprečevanje pranja denarja je zaradi globaliziranega sveta, ki deluje kot en sam velik trg, sodelovanje med drţavami in različnimi inštitucijami nujnega pomena. Vendar pa to ni učinkovito, če zasebni sektor ne upošteva zakonodaje in inštitucijam ne posreduje podatkov. 68

69 Analiza poglobljenih intervjujev z dvema večjima trgovcema s plemenitimi kovinami v Sloveniji, Abanko in podjetjem Elementum, je potrdila tezo, da je poslovanje s plemenitimi kovinami zakonito in varno. Oba trgovca izvajata ukrepe, določene z Zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ter sodelujeta z Uradom za preprečevanje pranja denarja. Poleg predpisanih ukrepov pa v procesu prodaje plemenitih kovin postavljata tudi dodatne lastne kontrolne točke za preprečevanje pranja denarja, ki jih prilagajata na podlagi primerov zlorab iz tujine. S tem se zavarujeta pred sumljivimi transakcijami, ki bi lahko ogrozile poslovanje. Po opravljeni kvalitativni raziskavi lahko zaključimo, da je v Sloveniji poslovanje s plemenitimi kovinami zakonito in varno. Večja trgovca s plemenitimi kovinami, Abanka in Elementum upoštevata zakonodajo ter sodelujeta z inštitucijami za preprečevanje pranja denarja in prav slednje je bistvenega pomena v boju proti pranju denarja. 69

70 Uporabljeni viri Aaker, D. A., Kumar, V. in Day, G. S. (1998). Marketing Research (6 th ed.). New York: John Wiley & Sons Inc. Chaikin, D. (2008). Commercial corruption and money laundering: a preliminary analysis. Journal of Financial Crime, 15(3), Council of Europe. (2013). Moneyval in brief. Pridobljeno na _en.asp Hardouin, P. (2009). Banks Governance and Public private Partnership in Preventing and Confronting organized crime, corruption and terrorist financing. Journal of Financial Crime, 16(3), Interpol. (2013). Money laundering. Pridobljeno na Kazenski zakonik (2004). Uradni list RS, (95/2004). Podbregar, I., Pleteršek, M. in Ivanuša, T. (2010). Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma pri trgovanju s plemenitimi kovinami in dragimi kamni. Ljubljana: Zavod za varnostne strategije pri Univerzi Maribor. Šeme Hočevar, V. (2007). Pranje denarja: Učinkovito odkrivanje in preprečevanje. Ljubljana: GV Zaloţba. Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. (2009). Smernice za izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za trgovce s plemenitimi kovinami in dragimi kamni ter izdelki iz njih Pridobljeno na Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. (2013). Tipologije. Pridobljeno na Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT). (2007). Uradni list RS, (60/2007). Ţevart, T. (2002). Pranje denarja: pravne dimenzije in ocena obsega (Diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 70

71 Priloge Priloga 1: Seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij s področja pranja denarja Seznam indikatorjev temelji na dveh načelih, in sicer poznati svojo stranko in poznati njeno poslovanje. Poznavanje stranke predstavlja izhodišče za ugotavljanje, ali pri določenih transakcijah obstajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja po 245. členu Kazenskega zakonika RS (KZ-1). Razlogi za sum so podani pri vseh transakcijah, ki niso v skladu s strankinim običajnim načinom opravljanja transakcij pri trgovanju s plemenitimi kovinami. Pri neznani stranki pa je treba upoštevati tiste indikatorje, ki niso povezani s poznavanjem stranke. Pri ugotavljanju, ali so pri transakcijah, ki jih opravlja posamezna stranka, podani razlogi za sum pranja denarja, je treba presojati vsak indikator zase ali več indikatorjev skupaj (če so ti podani). Obstoj samo enega indikatorja, ki kaţe na to, da je transakcija sumljiva, včasih zadošča za posredovanje podatkov Uradu, včasih pa predstavlja zgolj opozorilo, da je treba skrbno proučiti transakcijo in z njo povezano stranko, da bi s tem morda odkrili še druge indikatorje. Zavezanci so dolţni pripraviti indikatorje za prepoznavanje sumljivih transakcij pripraviti v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZPPDFT. Pri sestavi seznama indikatorjev sodelujejo tudi Urad ter zdruţenja in društva, katerih člani so zavezanci po ZPPDFT. V nadaljevanju so predstavljeni indikatorji, ki jih je za zlatarsko dejavnost ţe pred časom pripravila sekcija zlatarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in bi jih bilo zato treba posodobiti. 1. Indikatorji, ki se nanašajo na transakcijo: a) Transakcija je ekonomsko in pravno nelogična oziroma je nezdruţljiva s strankinim poklicem ali dejavnostjo oziroma z njenimi navadami ali osebnimi lastnostmi; b) nenavadna narava transakcije ali nenavadne okoliščine, ki spremljajo transakcijo; c) transakcija ima značilnost gospodarskih ali drugih kaznivih dejanj; d) ponudba nenavadnih pogojev za izvedbo transakcije; e) drobljenje zneskov, pri katerih se zahteva pregled stranke, na manjše dele; f) ponudba gotovine v različnih valutah. 71

72 2. Indikatorji, ki se nanašajo na osebo: a) Uporaba ponarejenih ali tujih identifikacijskih dokumentov; b) oseba se ne ţeli identificirati z vsemi zahtevanimi podatki ali da napačne podatke; c) oseba odpove transakcijo, ko izve za dolţnost pregleda stranke; d) oseba se nenavadno vede (očitna napetost, ţivčnost itn.); e) oseba se pojavlja v spremstvu sumljivih ljudi; f) oseba je bila ţe kaznovana ali ovadena za kazniva dejanja (kar je npr. znano iz medijev ali obvestil Urada); g) oseba je iz drţave, ki je znana po proizvodnji mamil ali kot»davčni raj«ali opravlja transakcije s takšno drţavo. Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,

73 Priloga2: Osnutek akta o notranji kontroli izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma za dejavnost prometa s plemenitimi kovinami in dragimi kamni ter izdelki iz njih Slika 1: Akt o notranji kontroli izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) 73

74 Slika 2: Akt o notranji kontroli izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) 74

75 Slika 3: Akt o notranji kontroli izvajanja Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) 75

76 Priloga 3: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma Slika 4: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) 76

77 Slika 5: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) 77

78 Slika 6: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) 78

79 Slika 7: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) 79

80 Slika 8: Obrazec za sporočanje podatkov o transakcijah ali strankah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja (vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009) Vir: Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, 2009 Priloga 4: Opomnik za vodenje poglobljenega intervjuja 1) Kako dolgo ţe deluje Vaše podjetje in koliko časa ţe ponujate plemenite kovine? 2) Kakšen je obseg Vašega poslovanja (povprečje v kg ali na mesec)? 3) Katere plemenite kovine ponujate? Katerih kovnic? 4) Katere plemenite kovine odkupujete? Katerih kovnic? Odkupujete tudi lom? 5) Kako poteka postopek nakupa? 6) Kako je z gotovinskimi plačili? Jih sprejemate? So kakšne omejitve? 7) Kako poteka postopek odkupa? 8) Hranite podatke o vsaki stranki, ki opravi nakup naloţbenega zlata ali srebra? Spremljate kakšne transakcije je opravila določena stranka? 9) Imate moţnost shranjevanje kupljene kovine? 10) Ali imate moţnost, da stranka na poseben račun vplačuje zneske za nakup plemenite kovine in tako postopno plača kovino (primer je račun Zlati korak v Zlatarni Celje)? Kako regulirate ta račun, da ne prihaja do zlorab (znani so primeri v svetu, ko so s pomočjo podobnih računov trgovci s plemenitimi kovinami prenašali sredstva med računi svoji poslovnih partnerjev ter med lokacijami skladiščenja ali dostave; takšni računi namreč pralcem denarja omogočajo, da v okviru mednarodne trgovine prenašajo večje vsote denarja)? 11) Koliko zaposlenih imate? 12) ZPPDFT v 40. členu določa, da morajo trgovci s plemenitimi kovinami obvezno imenovati pooblaščenca za preprečevanja pranja denarja in enega ali več njegovih namestnikov. Koliko pooblaščencev imate? Koliko namestnikov imate? 80