Testiranje zmogljivosti mobilnih

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Testiranje zmogljivosti mobilnih"

Transkripcija

1 Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Domen Rek Testiranje zmogljivosti mobilnih omrežij DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Mentor: prof. dr. Nikolaj Zimic Ljubljana, 2019

2 Copyright. Rezultati diplomske naloge so intelektualna lastnina avtorja in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Za objavo in koriščenje rezultatov diplomske naloge je potrebno pisno privoljenje avtorja, Fakultete za računalništvo in informatiko ter mentorja. Besedilo je oblikovano z urejevalnikom besedil L A TEX.

3 Fakulteta za računalništvo in informatiko izdaja naslednjo nalogo: Tematika naloge: Mobilna omrežja se neprestano nadgrajujejo in operaterji ponujajo vedno večje hitrosti prenosa podatkov. Zanimivo vprašanje je, kako se omrežja obnašajo v različnih pogojih, kot je na primer oddaljenost od bazne postaje? V diplomski nalogi izdelajte sistem za merjenje hitrosti prenosa v mobilnih omrežjih. Sistem naj bo sestavljen iz mobilne aplikacije in strežnika, ki bo preko žične povezave priključen v internet. Za tem izvedite meritve hitrosti v mobilnem omrežju. Pri izvedbi meritev upoštevajte posebnosti mobilnega omrežja, kot so: oddaljenost od bazne postaje, velikost paketa, nesimetrična hitrost v smeri proti uporabniku in od uporabnika ter odpiranje in zapiranje kanala.

4

5 Zahvaljujem se mentorju, prof. dr. Nikolaju Zimicu, za vse predloge, motivacijo in strokovno vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi družini in prijateljem za podporo v času študija.

6

7 Kazalo Povzetek Abstract 1 Uvod 1 2 Razvoj mobilnih omrežij Standard GSM Arhitektura omrežja Radijski del Kartica SIM Standarda GPRS in EDGE Standard UMTS Novi koncepti Novi gradniki Radijski del Struktura kanalov Standard HSPA Standard LTE Radijski del Arhitektura omrežja Tehnologije MIMO Standard LTE-Advanced Primerjava hitrosti

8 3 Orodja in izvedba meritev Uporabljena oprema Aplikacija Strežniška aplikacija Mobilna aplikacija Generiranje prometa Izvedba meritev Pogoji meritev Rezultati in analiza meritev Realne dosežene hitrosti Velikost paketov Oddaljenost od bazne postaje Odpiranje kanalov Omrežje Telekom Zaključek 51 Literatura 53

9

10 Seznam uporabljenih kratic kratica angleško slovensko 3GPP 3rd Generation Partnership Organizacija za razvoj Project omrežnih standardov AICH Acquisition Indication Channel Fizični kanal za vzpostavitev povezave AUC Autentication Center Center za avtentikacijo BCCH Broadcast Control Channel Logični kanal za skupinski promet BCH Broadcast Channel Transportni kanal za BCCH BSC Base Station Controllers Nadzorni del bazne postaje BSS Base station System Sistem bazne postaje BTS Base Transceiver Station Oddajni del bazne postaje CCCH Common Control Channel Logični skupni kontrolni kanal CDMA Code Divison Multiple Access Način dostopa s kodno delitvijo CTCH Common Traffic Channel Skupni podatkovni kanal DCCH Dedicated Control Channel Namenski kontrolni kanal DCH Dedicated Channel Namenski transportni kanal DPCCH Dedicated Physical Control Namenski fizični kontrolni kanal Channel DPDCH Dedicated Physical Data Namenski fizični podatkovni Channel kanal DTCH Dedicated Traffic Channel Namenski podatkovni kanal EDGE Enhanced Datarates for GSM Evolution Izboljšava podatkovnega prenosa pri GSM enode-b evolved Node-B Bazna postaja v omrežju LTE eutran evolved UTRAN Vmesnik za komunikacijo v omrežju LTE

11 kratica angleško slovensko FACH Forward Access Channel Transportni kanal za obveščanje pri vzpostavitvi zveze FDMA Frequency Division Multiple Način dostopa z frekvenčno delitvijo Access GGSN Gateway GPRS Support Node Prehod med GPRS in javnim omrežjem GPRS General Packet Radio Service Nadgradnja paketnega prometa v omrežju GSM GSM Global System for Mobile Comunications Prvi digitalni standard za mobilna omrežja HLR Home Location Register Podatkovna baza uporabnikov HSDPA High Speed Downlink Packet Access Nadgradnja prenosa proti uporabniku pri UMTS HSPA High Speed Packet Access Združitev HSDPA in HSUPA HSPA+ Evolved High Speed Packet Nadgradnja HSPA Access HSS Home Subsciber Service Podatkovna baza o uporabnikih HSUPA High Speed Uplink Packet Nadgradnja prenosa od uporabnika Access pri UMTS IMSI International Mobile Subscriber Identity Mednarodna mobilna identikacijska številka Kbit/s Kilo bits per second Kilo biti na sekundo khz Kilohertz Kiloherz K i Authentication key Avtentikacijski ključ LTE Long Term Evolution Standard mobilnega omrežja četrte generacije LTE-A Long Term Evolution Advanced Nadgradnja standarda LTE MGW Media Gateway Vmesni člen v omrežju UMTS MHz Megahertz Megaherz MIMO Multiple Input Multiple Output Način prenosa podatkov z več antenami MME Mobility Management Entity Enota za nadzor mobilnosti

12 kratica angleško slovensko MSC Mobile Service Switching Center Center za preklapljanje v GSM omrežju Mbit/s Mega bits per second Mega biti na sekundo OFDMA Orthogonal Frequency Division Način dostopa z delitvjo orto- Multiple Access gonalnih frekvenc OSS Operation and Support System Sistem za delovanje in podporo P-CCPCH Primary Common Control Fizični kanal za kontrolo Physical Channel PCCH Paging Control Channel Logični kanal za obvestila o klicih PCH Paging Channel Transportni kanal za PCCH PCU Packet Control Unit Enota za nadzorovanje paketov PDN-GW Packet Data Network Gateway Enota za prehajanje med omrežji PDSCH Physical Downlink Shared Deljen kanal za prenos proti Channel uporabniku PRACH Physical Random Access Kanal za naključni dostop Channel PSK Phase Shift Keying Način modulacije QoS Quality of Service Kakovost storitve RAB Radio Access Bearer Nosilec radijskega dostopa RACH Random Access Channel Transportni kanal za vzpostavitev povezave RN Relay Nodes Ponavljalniki signala RNC Radio network Controller Krmilnik radijskega omrežja RSRP Reference Signal Received Power Prejeta moč iz bazne postaje RSRQ Reference Signal Received Kakovost prejeta signala Quality RSSI Received Signal Strength Indication Vsa prejeta moč signala S-CCPCH Secondary Common Control Fizični kanal za kontrolo Physical Channel S-GW The Serving Gateway Element v omrežju LTE

13 kratica angleško slovensko S/N Signal to Noise ratio Razmerje signal šum SC-FDMA Single-Carrier Frequency Division Linearno prekodiran OFDMA Multiple Access SGSN Serving GPRS Support Node Uporabnikom omogoča dostop do omrežnih virov SIM Subscriber Identity Module Kartica uporabnika mobilnega omrežja SMS Short Message Service Storitev kratkih sporočil SS Switching System Preklopni center TCP Transmission Control Protocol Zanesljivi protokol na transportni plasti TDMA Time Division Multiple Access Časovno deljenje dostopa UDP User Datagram Protocol Nezanesljivi protokol na transportni plasti UMTS Universal Mobile Telecommunication System Standard mobilnih omrežij tretje generacije UTRAN UMTS Terrestrial Radio Radijski del bazne postaje pri Access Network) UMTS VLR Visitor Location Register Podatkovna baza gostujočih uporabnikov

14

15 Povzetek Naslov: Testiranje zmogljivosti mobilnih omrežij Avtor: Domen Rek Mobilna omrežja se skozi čas stalno nadgrajujejo in izboljšujejo. Današnja mobilna omrežja so zmožna velikih hitrosti prenosa podatkov. V diplomski nalogi smo želeli preveriti, kakšne hitrosti lahko dosežemo na mobilnih omrežjih, ki so nam na voljo. Meritve smo izvajali na omrežjih HSPA+ in LTE. Za izvedbo meritev smo razvili mobilno in strežniško aplikacijo, ki komunicirata med seboj po mobilnem omrežju in internetu. Meritve smo izvedli tudi z različnimi načini generiranja prometa, v različnih omrežjih in na različnih lokacijah. Ugotovili smo, da bomo želene hitrosti, ki nam jih omrežje dopušča, dosegli le v primerih, ko bomo imeli zelo dober signal in malo motenj na radijskem vmesniku. Ključne besede: Mobilna omrežja, zmogljivosti, UMTS, LTE.

16

17 Abstract Title: Performance testing of mobile networks Author: Domen Rek Over time mobile networks are constantly being upgraded and improved. Modern mobile networks are capable of achieving high data rates. In this thesis we wanted to measure what data rates our mobile networks are capable of. Our measurements will be performed using the HSPA+ and LTE networks. To execute the tests we have developed a mobile and server application that communicate with each other over the mobile network and the internet. We also carried out measurements with different modes of traffic generation, across different networks and on different locations. We have found that reaching the data rates allowed by the network, will require good signal quality and little interference on the air interface. Keywords: Mobile networks, performance, UMTS, LTE.

18

19 Poglavje 1 Uvod Mobilni telefoni so danes pravzaprav nepogrešljivi. Če so bili na začetku namenjeni pogovarjanju, nam danes omogočajo veliko več kot samo to. S tehnološkim napredkom in razširitvijo uporabnosti interneta so pametni telefoni postali že pravi mali računalniki. Količina podatkov, ki jih s svojimi telefoni prenesemo po mobilnih omrežjih, vsako leto strmo narašča. Največ prometa naj bi ustvarile multimedijske vsebine, kar 60 % tega predstavljajo video vsebine [4]. Da pa bomo lahko zagotavljali trende prihodnosti, moramo poskrbeti tudi za ustrezno infrastrukturo. Treba je graditi nova omrežja in jih še naprej izboljševati. Poleg tega pa moramo računati tudi na uporabnike starejših tehnologij in zagotoviti sobivanje starih in novih tehnologij. Uporabnikov prvega digitalnega svetovnega standarda GSM je namreč še vedno več kot dve milijardi [4]. Trenutno najbolj uporabljen standard je LTE, omrežje četrte generacije 4G, ki lahko zadosti tudi najzahtevnejšim uporabnikom. Na vidiku pa so že omrežja pete generacije, ki bodo pomembno vplivala na razvoj pametnih mest in samovozečih vozil. V Sloveniji postavitve pravega omrežja 5G letos še ni za pričakovati. Sicer pa je pokritost s signalom v Sloveniji zelo dobra. Nas bo zanimalo, kakšne so dejanske zmogljivosti teh omrežij, predvsem omrežij 3G in 4G. Kako so omrežja zgrajena, kako delujejo ter katere tehnolo- 1

20 2 Domen Rek gije uporabljajo, bomo predstavili v drugem poglavju tega dela. V naslednjih poglavjih bosta predstavljena oprema in način, kako smo izvajali meritve. Nato sledi poglavje o rezultatu meritev in njihova analiza. Na koncu sledi še zaključek.

21 Poglavje 2 Razvoj mobilnih omrežij 2.1 Standard GSM V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde ETSI (European Telecommunications Standards Institute) začel razvijati standard za mobilna omrežja GSM (Global System for Mobile Communications). Prvo tako omrežje nove generacije 2G je zaživelo na Finskem leta GSM je spodrinil omrežja prve generacije 1G. Ta omrežja niso imela enotnega standarda, ampak je obstajalo več različnih, ki med seboj niso bili združljivi. GSM je prinesel nov standard, ki so ga posvojili v večini držav po svetu. To je prineslo številne prednosti, saj je bilo tako omogočeno gostovanje v tujih omrežjih. Pripomoglo pa je tudi pri razvoju in konkurenčnosti izbire omrežne opreme. GSM je prinesel tudi številne tehnološke izboljšave, omrežja 1G so bila analogna, GSM pa je digitalno Arhitektura omrežja Omrežje GSM je celično omrežje, kar pomeni, da je omrežje razdeljeno na celice. Ena celica je območje, ki ga pokriva ena bazna postaja. Zaradi neenakomerne gostote poselitve in razgibanega ozemlja so celice različnih oblik in velikosti. 3

22 4 Domen Rek Omrežje mora opravljati veliko različnih nalog, zato je omrežje GSM razdeljeno na tri podsisteme, kot prikazuje slika 2.1. Preklopni sistem SS (Switching System) je zadolžen za naloge, povezane s klici in naročniki. V ta podsistem spadajo: HLR (Home Location Register) je podatkovna baza, namenjena shranjevanju in upravljanju podatkov o naročnikih. MSC (Mobile Service Switching Center) nadzoruje in upravlja klice. VLR (Visitor Location Register) hrani začasne podatke o naročnikih, ki gostujejo v omrežju. AUC (Autentication Center) je enota, ki skrbi za avtentikacijo uporabnikov in enkripcijo. Sistem bazne postaje BSS (Base Station System) izvaja funkcije na radijskem delu, sestavljata ga: BSC (Base Station Controllers), ki izvaja nadzorne naloge in skrbi za povezavo med MSC-jem in BTS-om (en BSC ima lahko nadzor nad več BTS-i), in BTS (Base Transceiver Station), ki je radijska oprema, ki upravlja z radijskim vmesnikom. Sistem za delovanje in podporo OSS (Operation and Support System) je povezan z vsemi drugimi napravami v omrežnem zaledju. Z njim imamo dostop do upravljanja in nadzorovanja drugih naprav.

23 Diplomska naloga 5 Slika 2.1: Arhitektura omrežja GSM [5] Radijski del Komunikacija med bazno postajo in mobilno napravo poteka brezžično. Večji del sveta, vključno z Evropo, za GSM nameni frekvenčna pasova 900 MHz in 1800 MHz [11]. Ta pasova si med seboj delijo različni operaterji. Za dostop uporabnikov do medija sta uporabljeni dve metodi, prikazani

24 6 Domen Rek na sliki 2.2. Prva je deljenje frekvenčnega prostora ali FDMA (Frequency Division Multiple Access). Pri tem načinu uporabniki komunicirajo z bazno postajo po različnih frekvencah. Nato se dostop znotraj frekvenc deli še časovno, to je TDMA (Time Division Multiple Access), kjer ima vsak uporabnik določeno časovno rezino za oddajanje in sprejemanje. Vsak TDMA-okvir se deli na osem predalčkov s širino 200 khz. To pomeni, da imamo lahko osem sočasnih povezav v enem okvirju. Zaradi časovne delitve je potrebna natančna časovna sinhronizacija med bazno postajo in mobilnimi napravami. Slika 2.2: Prikaz metod FDMA in TDMA [1] Kartica SIM Pomemben člen omrežja je tudi kartica SIM (Subscriber Identity Module). Brez nje se ne moremo povezati v omrežje. Njena primarna naloga je, da hrani podatke o naročniku. Na njej je shranjena IMSI (International Mobile Subscriber Identity), to je številka, v kateri so kodirane informacije o regiji, domačem operaterju in številka mobilnega naročnika.

25 Diplomska naloga 7 Na kartici SIM je shranjen tudi ključ K i (Authentication Key). Ta 128- bitna vrednost se uporablja za avtentikacijo na omrežju. Namen ključa je tudi izpeljava šifrirnega ključa za varno komuniciranje v omrežju. Vrednost ključa K i je znana samo operaterju in kartici SIM, zato ga iz kartice SIM telefon ne more prebrati, ampak se vse njegove funkcije izvršijo kar na kartici sami. Na kartici SIM so shranjeni tudi drugi podatki, recimo podatki o zadnjem omrežju, v katerega smo bili priključeni. Nanjo lahko shranimo tudi podatke za stik in kratka sporočila Standarda GPRS in EDGE Standard GSM je bil narejen in optimiziran za prenos govora, ker pa so naraščale potrebe po prenosu podatkov, so ga nadgradili s standardom GPRS (General Packet Radio Service) in kasneje še s standardom EDGE (Enhanced Datarates for GSM Evolution). GSM je bil zasnovan kot preklopno omrežje s komutirano povezavo. To pomeni, da se je povezava med uporabnikoma vzpostavila na začetku in vztrajala, dokler je nista prekinila. Takšen način povezave nam omogoča konstantne hitrosti prenosa podatkov. To je predvsem primerno za aplikacije, ki so občutljive na zakasnitve, kot je na primer prenos govora ali gibljive slike. Imajo pa takšne povezave tudi slabosti, recimo to, da je linija zasedena skozi celotno povezavo, tudi če prenos podatkov ne poteka. Če imamo aplikacijo, ki želi naenkrat poslati veliko količino podatkov, je boljši paketni prenos podatkov. Pri taki povezavi se podatki zbirajo v pakete, in ko želimo paket poslati, se odpre povezava. Po pošiljanju se povezava zapre in medij se sprosti, nato ga lahko uporabljajo tudi druge naprave. Ker pa nimamo več logične neposredne povezave med dvema uporabnikoma, je paketom treba dodati informacije za usmerjanje. Težko tudi zagotovimo kakovost storitev, saj prihaja ob velikih obremenitvah omrežja do večjih zakasnitev in izgub paketov. Zmanjšan je tudi čas, potreben za vzpostavitev povezave s ponudnikom interneta, ta znaša pri GSM okoli 20 sekund, pri GPRS pa

26 8 Domen Rek je manj od pet sekund [15]. S paketnim prenosom lahko obračunavamo po količini poslanih podatkov in nam ni treba prekinjati zveze, da bi znižali stroške. Poleg obstoječe opreme GSM sta za nadgradnjo omrežja na GPRS potrebni dodatna oprema in programska nadgradnja obstoječe. Nove komponente omrežja so: PCU (Packet Control Unit), ki razporeja dostop do medija, nadzoruje povezave, zaznava in popravlja napake; SGSN (Serving GPRS Support Node), ki avtenticira uporabnika in skrbi za dostavo podatkovnih paketov; GGSN (Gateway GPRS Support Node), ki služi za povezavo z zunanjim omrežjem, dodeljuje IP-številke uporabnikom. Za standard EDGE je bila potrebna nadgradnja strojne in programske opreme. EDGE je z novim načinom modulacije 8-PSK (Phase Shift Keying) zmožen doseči trikrat višje hitrosti v primerjavi z GPRS-om. 2.2 Standard UMTS V devetdesetih letih je organizacija 3GPP (3rd Generation Partnership Project) začela razvijati nov standard za telekomunikacije 3G. UMTS (Universal Mobile Telecommunication System), kot so ga poimenovali, naj bi presegal zmožnosti GSM in GPRS. Združeval naj bi komutirane povezave za prenos govora in paketne povezave za prenos podatkov. UMTS ni bil narejen iz nič, ampak je na začetku v veliki meri temeljil na standardih GSM in GPRS. Prva različica standarda UMTS je izšla leta Skozi leta so ga nadgrajevali in danes bistveno presega začetne zmogljivosti. Za UMTS je bilo v Evropi in Aziji določeno novo frekvenčno območje, pri nas je to območje 900 MHz in 2100 MHz [11].

27 Diplomska naloga Novi koncepti Pomemben nov koncept je uvedba radijskega nosilca RAB (Radio Access Bearer). RAB je opis prenosnega kanala med uporabnikom in omrežjem. Preden lahko pošiljamo podatke, morata omrežje in uporabnik vzpostaviti RAB. V njem morajo biti določene naslednje lastnosti fizične povezave: razred storitev (govor, tok podatkov, interaktivni razred in razred v ozadju), največja hitrost, zagotovljena hitrost, zakasnitev in verjetnost napake. UMTS želi ločiti funkcije dostopa do omrežja in funkcije osrednjega omrežja, da bi lahko v prihodnosti lažje razvijali posamezne dele omrežja. V omrežju GSM se podatki med različnimi deli omrežja prenesejo po treh različnih protokolih, njihov namen je, da razbijejo večje količine podatkov na manjše kose. Pri UMTS pa so ti različni tokovi podatkov združeni v skupen protokol nižje stopnje Novi gradniki UMTS zahteva tudi nadgraditev obstoječega omrežja z novimi elementi. Ta novi radijski del se imenuje UTRAN (UMTS Terrestrial Radio Access Network), prikazan je na sliki 2.3. Node B je ekvivalent BTS-ju pri standardu GSM. Skrbi za neposredno komunikacijo med omrežjem in mobilno napravo uporabnika. Uporablja drugačen radijski del kot BTS. Vsebuje oddajne in sprejemne radijske antene.

28 10 Domen Rek MGW (Media Gateway) je vmesni člen v povezavi, ki skrbi za pretvorbo med različnimi oddajnimi in kodirnimi tehnikami. RNC (Radio Network Controller) nadzoruje Node B-je, ki so nanj povezani. RNC je nato po SGSN-ju ali MGW-ju povezan z drugimi elementi v omrežju. Slika 2.3: Novi gradniki v omrežju UMTS [9] Radijski del UMTS uporablja novo metodo dostopa do medija CDMA (Code Divison Multiple Access), ki razreši številne ovire, ki jih je imel standard GSM. Da

29 Diplomska naloga 11 se povečajo prenosne hitrosti uporabnika, se pri UMTS uporabi 5-MHz pasovna širina kanala namesto 200 khz. Namesto delitve frekvenc in časa med uporabnike lahko pri CDMA-ju vsi uporabniki uporabljajo isto frekvenco sočasno. Preden naprava pošlje podatke, se ti pomnožijo s kodo, prikaz na sliki 2.4. Naprava kodo prejeme iz omrežja. Ko v nekem trenutku več uporabnikov hkrati pošlje podatke, se njihovi signali seštejejo in bazna postaja sprejme njihovo vsoto. Da lahko bazna postaja rekonstruira poslane signale, mora imeti vsak uporabnik različno kodo. Te morajo biti med seboj ortogonalne, kar pomeni, da če jih pomnožimo med seboj, je rezultat množenja nič. Kakšne hitrosti bo naprava dosegla pri prenosu podatkov, je odvisno od dolžine kode. Več kot je povezanih naprav, daljše bodo morale biti kode, kar pomeni, da bodo hitrosti prenosa manjše. S spreminjanjem dolžine kod lahko tako prilagajamo hitrosti prenosa podatkov uporabnikovim potrebam. Slika 2.4: Pošiljanje signala z CDMA [3]. Ker vsi uporabniki pošiljajo na isti frekvenci, je treba paziti, da je jakost sprejetih signalov na bazni postaji približno enaka. Vse mobilne naprave morajo zato moč oddajanja stalno prilagajati. Tukaj dobimo zanimiv pojav dihanja omrežja. Ta se pojavi, ko naprava na robu dosega omrežja oddaja s polno močjo. Ker s šumom moti druge naprave, te nato povečajo njihovo

30 12 Domen Rek oddajno moč. Ker naprava na robu že oddaja s polno močjo, je ne more več povečati in tako izpade iz omrežja. Na začetku komunikacije med bazno postajo in mobilno napravo ta začne oddajati z najmanjšo močjo, da ne bi motila drugih naprav. Če ne dobi odgovora, moč povečuje, dokler ji bazna postaja ne odgovori Struktura kanalov V komunikacijskih sistemih imamo dve vrsti podatkovnih tokov. Standard UMTS ju deli na kontrolne in uporabniške plasti. Po uporabniških plasteh se med uporabniki povezave neposredno prenašajo podatki, kot so glasovni podatki in paketi IP. Po kontrolni plasti pa se izmenjujejo signalizacijski podatki med uporabniki in omrežjem, na primer sporočilo o vzpostavitvi klica ali sporočila za posodobitev lokacije. Obe plasti se prenašata po radijskem vmesniku v tako imenovanih kanalih (Channels). Standard UMTS razdeli kanale na tri ravni, kot vidimo na sliki 2.5. Slika 2.5: Povezovanje kanalov in delitev po ravneh [15]. Logična raven Najvišja raven je logična raven. Na logični ravni se ločijo različne vrste pretokov podatkov, ki jih je treba prenesti po radijskem vmesniku. Logični

31 Diplomska naloga 13 kanali so: BCCH (Broadcast Control Channel) Kanal je namenjen vsem napravam v stanju nedejavnosti. Po njem se prenašajo informacije o omrežju, na primer, kako dostopamo do omrežja, informacije o sosednjih omrežjih in še drugi parametri. PCCH (Paging Control Channel) Po tem kanalu se uporabnika obvesti o prihajajočih klicih in sporočilih SMS. CCCH (Common Control Channel) Ta kanal se uporablja za komunikacijo z mobilno napravo, ki želi vzpostaviti povezavo z omrežjem. DCCH (Dedicated Control Channel) Kontrolni kanal, ki je namenjen samo enemu uporabniku. DTCH (Dedicated Traffic Channel) Kanal za prenos podatkov, ki je namenjen samo enemu uporabniku. CTCH (Common Traffic Channel) Skupni kanal, po katerem informiramo več uporabnikov. Transportna raven Na transportni ravni se paketi z logične ravni pripravijo za prenos po radijskem vmesniku. Paketi se razbijejo na manjše dele, uskladijo se fizične in logične hitrosti in določijo se sheme kodiranja (npr. metode popravljanja napak), ki bodo uporabljene na fizični ravni. Transportni kanali so: BCH (Broadcast Channel) Transportni kanal za logični kanal BCCH. DCH (Dedicated Channel) Transportni kanal za logična kanala DCCH in DTCH. Uporabljen je v obeh smereh, od uporabnika in proti uporabniku.

32 14 Domen Rek PCH (Paging Channel) Transportni kanal za logični kanal PCCH. RACH (Random Access Channel) Transportni kanal v smeri od uporabnika za logični kanal CCCH. Ta kanal uporabljajo naprave, ko se želijo povezati v omrežje. FACH (Forward Access Channel) Kanal se uporablja za obveščanje uporabnikov, ki se želijo povezati v omrežje. Fizična raven Fizična raven je zadolžena za prenos paketov na radijskem vmesniku. Prav tako mora poskrbeti za kodiranje kanalov, dodajanje redundančnih bitov in bitov za odkrivanje napak k drugim podatkom. Fizični kanali so: P-CCPCH (Primary Common Control Physical Channel) Primarni kanal za obveščanje uporabnikov. S-CCPCH (Secondary Common Control Physical Channel) Sekundarni kanal za obveščanje s transportnih kanalov PCH in FACH. PRACH (Physical Random Access Channel) Kanal za naključni dostop do omrežja. Fizična implementacija transportnega kanala RACH. AICH (Acquisition Indication Channel) Kanal se uporablja skupaj s kanalom PRACH ob uporabnikovi vzpostavitvi povezave z omrežjem. DPDCH (Dedicated Physical Data Channel) Kanal za uporabniške podatke, namenjen enemu uporabniku. DPCCH (Dedicated Physical Control Channel) Kanal za kontrolne podatke, namenjen enemu uporabniku.

33 Diplomska naloga 15 PDSCH (Physical Downlink Shared Channel) Deljen kanal, namenjen prenosu proti uporabnikom Standard HSPA Nove izboljšave standarda UMTS so prišle v standardu HSPA (High Speed Packet Access), ki je nastal kot združitev HSDPA (High Speed Downlink Packet Access) in HSUPA (High Speed Uplink Packet Access). HSPA povečuje hitrosti prenosa podatkov, zmanjšuje porabo energije in izboljšuje uporabniško izkušnjo. Zmanjševanje energije dosega s prenehanjem stalnega oddajanja kontrolnih kanalov proti uporabniku. Omogoča uporabo boljših modulacij signala, recimo 16QAM. Podpira tudi uporabo več anten ali MIMO (Multiple Input Multiple Output). Danes ta standard poznamo kot HSPA+ (Evolved High Speed Packet Access) in se razvija vzporedno z LTE. 2.3 Standard LTE Kljub stalnim nadgradnjam standarda UMTS je omrežje imelo določene omejitve. Organizacija 3GPP se je odločila, da v omrežju preoblikuje radijski del in omrežno jedro. Tako je nastal standard LTE (Long Term Evolution), nova generacija telekomunikacij 4G. Pravi 4G naj bi sicer postalo šele omrežje LTE-A (LTE-Advanced), ampak si je, zaradi raznih pritiskov, agencija ITU (International Telecommunication Union) premislila. Omrežje nima komutiranih povezav in pošilja samo IP-pakete po paketni povezavi. LTE deluje na različnih frekvencah, pri nas so te frekvence 800 MHz, 900 MHz in 1800 MHz [11]. Standard tudi omogoča sobivanje s predhodnimi generacijami Radijski del LTE ima prenovljen radijski del. Zaradi napredovanja tehnologije in procesnih zmogljivosti je možno zagotoviti večje hitrosti, če povečamo pasovno

34 16 Domen Rek širino. UMTS je uporabljal pasovno širino 5 MHz, kar se je izkazalo za zgornjo mejo še učinkovitega prenosa s kodno delitvijo CDMA. Težave pri širših kanalih se pojavijo pri odboju signala od objektov, kar pomeni, da jih namesto enega poslanega signala dobimo več, v različnih časih in težko rekonstruiramo originalni signal. V LTE se zaradi povečane pasovne širine spremenita tudi modulacija in deljenje medija. V smeri proti uporabniku se uporablja OFDMA (Orthogonal Frequency Division Multiple Access). Namesto da pošiljamo po enem kanalu z veliko hitrostjo, OFDMA razporedi tok podatkov v več počasnejših podkanalov sočasno. Na ta način se izognemo težavam z odboji signalov. Večjo kot imamo pasovno širino, več podkanalov lahko uporabimo, torej večje so hitrosti. Podkanali so široki 15 khz, morajo pa biti med seboj ortogonalni. To dosežemo z matematično funkcijo inverzne hitre Fourierove transformacije IFFT. Na strani sprejemnika pa izvedemo hitro Fourierovo transformacijo FFT in tako dobimo prvotni poslani signal. V LTE so uporabniki razvrščeni glede na frekvenco in čas, v določenem trenutku lahko več uporabnikov sprejema na različnih podkanalih. Slika 2.6: Načina dostopa do medija OFDMA in SC-FDMA [6]. Za pošiljanje v smeri od uporabnika se OFDMA ne uporablja. Razlog je v tem, da porabi preveč energije, kar je pomembno za mobilne naprave, saj so njihove kapacitete omejene. Zato se uporablja SC-FDMA (Single-Carrier

35 Diplomska naloga 17 Frequency Division Multiple Access), ki je v osnovi podoben OFDMA, primerjava na sliki 2.6. Najprej se podatki pretvorijo s FFT, tako vsak bit razporedimo na vse podkanale in zmanjšamo njihove razlike v moči. Število podkanalov je odvisno od signala, oddajne moči naprave in števila uporabnikov. Tudi LTE deli kanale na logično, transportno in fizično raven, kakor je bilo razloženo v razdelku Arhitektura omrežja Omrežje je zgrajeno podobno kot pri GSM in UMTS. Deli se na dva dela, omrežje za dostop in jedro omrežja. Naprave, ki podpirajo LTE, so razvrščene v različne kategorije, odvisno od števila anten, ki modulacije podpirajo in na katerih frekvencah delujejo. Radijsko omrežje se pri LTE imenuje eutran (evolved UTRAN). enode-b (evolved Node-B) je radijski del bazne postaje v omrežju LTE, ime izhaja iz standarda UMTS. enode-b pa ni več zadolžen samo za naloge na radijskem vmesniku, temveč je prevzel še funkcije nadziranja, ki jih je prej izvajal RNC. Tako sedaj skrbi še za upravljanje uporabnikov, dodeljevanje virov, zagotavljanje izvajanja kakovosti QoS (Quality of Service) ter upravljanje mobilnosti. MME (Mobility Management Entity) je centralizirana točka v omrežnem jedru, kjer se upravlja z mobilnostjo. Dostopna je celotnemu omrežju kakor tudi drugim omrežjem. V velikih omrežjih imamo lahko tudi več enot MME. Skrbi tudi za avtentikacijo uporabnika. PDN-GW (Packet Data Network Gateway) je prehod med mobilnim omrežjem in internetom. Nanj lahko povežemo tudi manjša zasebna omrežja, da jim omogočimo dostop do notranjosti omrežja. S-GW (The Serving Gateway) skrbi za povezavo med enode-b in PDN- GW.

36 18 Domen Rek HSS (Home Subsciber Service) je podatkovna baza z uporabniškimi podatki. Fizično je povezana s HLR, ki se uporablja pri GSM in UMTS Tehnologije MIMO LTE uporablja sistem anten z več izhodi in več vhodi, ki mu pravimo MIMO (Multiple-Input and Multiple-Output). MIMO omogoča, da pošiljamo več podatkovnih tokov po istem radijskem vmesniku sočasno. Z njegovo uporabo pridobimo številne prednosti. MIMO lahko uporabimo za povečanje zanesljivosti komunikacije. Na primer: bazna postaja pošlje podatke po več antenah, po različnih poteh. Prejemnik tako dobi več signalov za iste podatke, ki jih lažje dekodira. S pošiljanjem po več antenah se tako zmanjša razmerje med signalom in šumom S/N (Signal to Noise ratio). MIMO lahko uporabimo tudi za povečanje hitrosti. Podatki se razdelijo na več tokov in pošljejo po različnih antenah. Slika 2.7: Oblikovanje snopa v smeri več naprav in prikaz konstruktivne interference [8]. LTE omogoča tudi uporabo tehnike oblikovanja snopov (Beamforming). Za oblikovanje snopov potrebujemo več oddajnih anten, ki signal pošiljajo tako, da v določeni smeri nastane konstruktivna interferenca, slika 2.7. Signal

37 Diplomska naloga 19 se v tej smeri ojača, v drugih smereh, kjer pride do destruktivne interference, pa oslabi. Na ta način lahko pametne antene oddajajo ojačan signal v smeri, kjer je prejemnik. Žal pa MIMO ni vedno mogoč, saj za določene rešitve potrebujemo več anten na oddajni in sprejemni strani. Kar pa je posebno težko implementirati na strani prejemnikov, saj so to po navadi mobilne naprave z omejeno velikostjo. Število anten v MIMO označimo s številom oddajnih anten in številom sprejemnih anten. Na primer, 4 2 MIMO bi pomenilo, da imamo štiri antene na strani oddajnika in dve na strani sprejemnika Standard LTE-Advanced LTE-A (Long Term Evolution Advanced) je nadgradnja standarda LTE. Cilji LTE-A so večje hitrosti, boljša pokritost na obrobju celic, boljša izraba spektra in večje število sočasnih dejavnih uporabnikov. Za dosego teh ciljev je bilo potrebno nekaj posodobitev. Da bi dosegli večje hitrosti, je bil z združevanjem nosilcev (Carrier Aggregation) povečan frekvenčni pas za prenos podatkov na največ 100 MHz. Za zagotavljanje združljivosti s prejšnjim standardom je največji frekvenčni pas nosilca ostal 20 MHz. Za povečanje frekvenčnega pasu se uporabniku dodeli več manjših nosilcev. Združijo se lahko tudi nosilci z različnih frekvenčnih področij. LTE-A omogoča, da pri visokem razmerju S/N uporabimo 8 8 MIMO v smeri proti uporabniku in 4 4 v smeri od uporabnika. Ko pa je signal slab, je bolj smiselno uporabiti kakšno drugo tehniko sistema z več antenami za izboljšanje razmerja S/N. Da bi omogočili boljšo pokritost na obrobjih celic, so bili vpeljani ponavljalniki signala RN (Relay Nodes). To so bazne postaje z majhno močjo, ki znotraj celice glavne bazne postaje oddajajo signal na manjšem območju. Uporabljene so na obrobjih celic, kjer je signal z glavne bazne postaje slabši. Uporabljajo se lahko tudi na območjih, kjer je veliko število uporabnikov. RN je z bazno postajo ponavadi povezan z optično povezavo, na bolj oddaljenih

38 20 Domen Rek krajih pa je lahko povezan tudi po radijskem vmesniku. 2.4 Primerjava hitrosti V spodnji tabeli 2.1 so za primerjavo zbrane teoretične najvišje možne hitrosti različnih omrežnih standardov, povzeto po [7]. simbol standard hitrost do uporabnika hitrost od uporabnika 2G GSM 14,4 kbit/s 14,4 kbit/s G GPRS 53,6 kbit/s 26,8 kbit/s E EDGE 236,8 kbit/s 59,2 kbit/s 3G UMTS 384 kbit/s 384 kbit/s H HSPA 14,4 Mbit/s 5,76 Mbit/s H+ HSPA+ 42,2 Mbit/s 11,5 Mbit/s 4G LTE 100 Mbit/s 50 Mbit/s 4G+ LTE-A 1 Gbit/s 500 Mbit/s Tabela 2.1: Hitrosti standardov različnih omrežnih generacij. Za HSPA+ smo vzeli vrednosti, ki jih dosega verzija HSPA+ v objavi 8 (Release 8). Novejše različice tega standarda dosegajo teoretične hitrosti do 168 Mbit/s. Pri LTE pa smo vzeli vrednosti, ki jih dosega brez uporabe tehnologij MIMO. Če bi upoštevali uporabo tehnologij MIMO, bi bile teoretične hitrosti do 300 Mbit/s.

39 Poglavje 3 Orodja in izvedba meritev Za izvedbo meritev smo potrebovali nekaj klasične računalniške opreme in aplikacijo, ki smo jo sprogramirali sami. Uporabili smo prenosni računalnik za strežniško aplikacijo in mobilni telefon za mobilno aplikacijo. Potrebovali smo tudi dostopnost do javnega mobilnega omrežja. 3.1 Uporabljena oprema Na prenosnem računalniku smo zagnali strežniško aplikacijo. Uporabili smo prenosni računalnik HP Pavilion s štirijedrnim procesorjem in 16 GB delovnega pomnilnika. Imeli smo naložen operacijski sistem Windows 10. Računalnik je imel po domačem usmerjevalniku in optični povezavi dostop do interneta. Do usmerjevalnika je bil povezan z Ethernet povezavo. Da je bila naprava dosegljiva iz zunanjega omrežja, smo na usmerjevalniku uporabili preslikavo vrat (Port Forwarding). Mobilno aplikacijo smo naložili na mobilni telefon Xiaomi Redmi Note 5 Pro, ki podpira vsa omrežja do vključno 4G [10]. Napravo poganja operacijski sistem Android 9. Z mobilnim telefonom smo se povezali z mobilnim omrežjem in od ponudnika dobili dostop do interneta. Na voljo smo imeli povezavo z omrežjem A1 ponudnika BOB. Naročniški paket nam je omogočal hitrosti do 50 Mbit/s 21

40 22 Domen Rek v smeri proti uporabniku (Download) in 10 Mbit/s od uporabnika (Upload) [2]. Imeli smo tudi predplačniško kartico SIM za omrežje Telekom Slovenije. Več informacij o pokritosti omrežij in baznih postajah je dosegljivih na [13]. Prikaz povezave med opremo je na sliki 3.1. Slika 3.1: Povezava opreme uporabljene za izvajanje meritev. 3.2 Aplikacija Za izvedbo meritev smo morali narediti aplikacijo, ki je zmožna komunicirati po mobilnem omrežju. Aplikacija je sestavljena iz dveh delov, strežniške in mobilne aplikacije. Obe aplikaciji morata generirati in sprejemati promet iz omrežja internet, mobilna po mobilnem omrežju, strežnik pa po optičnem omrežju. Za prenašanje paketov smo uporabili nepovezovalni protokol UDP (User Datagram Protocol). Nepovezovalni pomeni, da strežnik in odjemalec ne vzpostavita povezave in ne potrjujeta prejetih paketov. V primeru velike zasičenosti omrežja se paketi, ki ne morejo v čakalno vrsto, zavržejo. Ker ni potrjevanja prejetih paketov, se izgubljeni paketi ne pošiljajo ponovno. Za-

41 Diplomska naloga 23 radi tega je protokol UDP hitrejši od protokola TCP (Transmission Control Protocol) in potrebuje manj podatkov v glavi paketa. Strežniška stran aplikacije deluje povsem avtonomno, je brez uporabniškega vmesnika. Vse interakcije potekajo po mobilni aplikaciji Strežniška aplikacija Strežniško aplikacijo smo razvili v okolju PyCharm, v programskem jeziku Python, verzija 3.6. Aplikacija deluje tako, da sprejema ukaze iz mobilne aplikacije in se nanje ustrezno odziva. Ko zaženemo aplikacijo, se najprej ustvari vtičnica za UDP-protokol, ki se veže na lokalni naslov IP in določena vrata (Port). Nato se začne glavna zanka, v kateri čakamo na sprejem paketov. Ko paket sprejmemo, iz njega izluščimo sporočilo in naslov. Naslov potrebujemo, da lahko dosežemo mobilno aplikacijo in ji pošljemo odgovor. Sporočilo pa moramo iz tipa byte dekodirati v niz. V sporočilu so ukazi in podatki, ki povedo, katero akcijo naj aplikacija sproži. Imamo štiri različne akcije: Začetek sprejemanja Aplikacija naj se pripravi na sprejemanje paketov za namen meritev iz mobilne naprave. V sporočilu so podatki o parametrih meritev (kakšen bo način pošiljanja, hitrost, velikost paketov in čakalni čas) in poimenovanje meritve. Konec sprejemanja Mobilna aplikacija je končala pošiljanje paketov za meritve. Sedaj lahko podatke shranimo v datoteko. Pošiljanje Aplikacija bo začela pošiljati proti mobilni napravi, katere naslov je bil v prejetem paketu. V sporočilu prejmemo tudi parametre meritev (način pošiljanja, hitrost, velikost paketov, čakalni čas). Te parametre nato uporabimo v funkciji za pošiljanje, kjer generiramo promet proti

42 24 Domen Rek uporabniku (več o generiranju prometa v razdelku 3.2.3). Ko končamo s pošiljanjem, obvestimo o tem še mobilno aplikacijo. Sprejem meritev Sprejmemo pakete, v katerih so podatki, namenjeni meritvam. Ko prejmemo paket, naredimo časovni žig prejetja paketa in ga shranimo Mobilna aplikacija Mobilno aplikacijo smo razvili v okolju Android Studio, v programskem jeziku Java. Ob zagonu aplikacije najprej ustvarimo nov vtičnik za UDP, nato pa naložimo poglede. Na dnu vsakega pogleda imamo orodno vrstico, kjer izbiramo različne poglede, na voljo imamo: Pošiljanje na strežnik Na tem pogledu sta dve vnosni polji. Prvo je namenjeno poimenovanju meritve. Drugo vnosno polje je namenjeno nastavitvi parametra hitrost. Imamo tudi stikalo, kjer izbiramo način pošiljanja. Pod njim je gumb za pošiljanje. Ob pritisku na ta gumb se sproži funkcija za pošiljanje, ki najprej prebere obe vnosni polji iz tega pogleda in ju doda k drugim meritvenim parametrom. Nato se ustvari nova nit, v kateri opravimo meritev. Najprej obvestimo strežnik, da bomo začeli pošiljati. Nato, glede na način pošiljanja, generiramo promet (več o generiranju prometa v razdelku 3.2.3). Za konec še pošljemo sporočilo na strežnik, da smo končali. Sprejemanje s strežnika Ta pogled ima prav tako dve vnosni polji, ki sta enaki kot v prejšnjem pogledu. Prav tako ima stikalo za način pošiljanja. Ima pa tudi gumb za začetek sprejemanja. Ko pritisnemo na ta gumb, se sproži funkcija za sprejemanje. V njej se najprej preberejo vnosna polja in se dodajo k drugim parametrom. Nato se ustvari nova nit in pošlje sporočilo na strežnik, naj začne pošiljanje. Zatem v zanki sprejemamo pakete.

43 Diplomska naloga 25 Ko sprejmemo paket, naredimo časovni žig. Po prejetem sporočilu, da je meritve konec, zanko prekinemo in zbrane podatke zapišemo v datoteko. Nastavitve Na tem pogledu imamo tri vnosna polja za nastavitve različnih parametrov. V prvem lahko nastavimo naslov IP-strežnika. V drugem nastavimo velikost paketov, ki jih bomo uporabili za izvedbo meritev. V tretjem pa nastavimo, koliko časa bomo čakali pri drugem načinu pošiljanja. Na koncu imamo še gumb, kjer shranimo spremembe nastavitev Generiranje prometa V prvem načinu generiranja prometa dobimo stopničast vzorec (levo na sliki 3.2). Generiranje poteka tako, da v zanki, ki se petkrat ponovi, postopoma povečujemo hitrost generiranja paketov. Generiramo in pošiljamo s 5, 25, 50, 75 in 100 odstotki želene končne hitrosti, ki jo določimo v parametrih meritev. Vsaka stopnja hitrosti traja deset sekund. Slika 3.2: Različna načina generiranja prometa. V drugem načinu dobimo stolpični vzorec (desno na sliki 3.2). Tu generiramo in pošiljamo promet eno sekundo z želeno hitrostjo, ki jo določimo v

44 26 Domen Rek parametrih meritev. Nato ne oddajamo ničesar in čakamo določeno število sekund, ki smo jih določili. Nato spet oddajamo eno sekundo. Opravimo pet pošiljanj. Osnovna ideja algoritma za generiranje prometa s stalno hitrostjo v jeziku Python: # število paketov na sekundo število_paketov = (1000 * hitrost) / (8 * velikost_paketa) # koliko časa čakamo med paketi čas_med_paketi = 1 / število_paketov for i in range(0, število_paketov): pošlji_paket() time.sleep(čas_med_paketi) Če želimo eno sekundo oddajati s konstantno hitrostjo, moramo najprej izračunati, koliko paketov moramo poslati v sekundi. Kar dobimo, ko delimo hitrost z velikostjo paketov. Ker je hitrost podana v kilobitih na sekundo, jo moramo množiti s 1000, da dobimo bite/s, in ker je velikost paketov v bajtih, jo moramo množiti z osem, da dobimo bite. Da bi bil tok pošiljanja čim bolj enakomeren, ne smemo poslati kar vseh naenkrat, vendar jih moramo enakomerno razdeliti čez eno sekundo. To naredimo tako, da med pošiljanjem paketov nekaj časa počakamo. Ta čas je kar obratna vrednost števila paketov, ki jih želimo poslati v sekundi. Nato v zanki kličemo funkcijo za pošiljanje paketov. V tej funkciji ustvarimo paket velikosti, ki smo jo določili v parametrih. Preden pošljemo paket, naredimo še časovni žig pošiljanja, ki ga kasneje uporabimo, da izračunamo hitrost generiranja/pošiljanja. Ko se funkcija konča, počakamo za določen čas med paketi in nato nadaljujemo zanko, dokler ne pošljemo vseh paketov. Če želimo oddajati več sekund, to zanko ponovimo večkrat. Vendar nam ta algoritem vedno ne zagotavlja stalnih hitrosti. Do tega prihaja zaradi naključnosti, ki jo povzročajo mehanizmi za razvrščanje pro-

45 Diplomska naloga 27 cesov v operacijskih sistemih in nenatančnost funkcij za spanje programa. Da bi te vplive čimbolj omilili, smo algoritem naredili bolj prilagodljiv, po vzoru [12]. Ideja je v tem, da sproti merimo dejanski čas med pošiljanjem, in če je ta prevelik, moramo poslati več paketov naenkrat. 3.3 Izvedba meritev Pri meritvah hitrosti moramo opozoriti, da v meritvah ne upoštevamo podatkov v glavah protokolov IP in UDP. Merimo samo uporabniške podatke, ki jih zapakiramo v datagram. To pomeni, če pošiljamo s hitrostjo 10 Mbit/s, v eni sekundi pošljemo deset megabitov uporabniških podatkov. Dejansko pa pošljemo še več podatkov, ki so v glavah protokolov IP in UDP. Ker smo uporabljali transportni protokol UDP, lahko pričakujemo, da bomo pakete tudi izgubili. Hitrost smo izračunali iz časovnih žigov, ki smo jih zabeležili ob pošiljanju in sprejemanju paketov. S časovnimi žigi smo pakete razporedili v časovne intervale. Nato smo število paketov v določenem časovnem intervalu pomnožili z njihovo velikostjo v bitih. Tako smo dobili število bitov na sekundo v določenem časovnem intervalu. Meritve smo izvedli v dopoldanskem času, ko je ponavadi omrežje manj obremenjeno. Izvedli smo meritve v obeh načinih, z več različnimi parametri. Spreminjali smo želeno končno hitrost, velikost paketov in čakalni čas pri načinu 2. Merili smo tudi na različnih oddaljenostih od bazne postaje. Merili smo tudi v različnih omrežjih. Vsako meritev smo večkrat ponovili, da smo dobili reprezentativnejše rezultate. Ker je bilo različnih meritev veliko, bomo izbrali le tiste najbolj zanimive, več o rezultatih sledi v poglavju 4.

46 28 Domen Rek 3.4 Pogoji meritev Mobilna naprava, ki je povezana v omrežje, mora izvajati meritve signala v omrežju. Te meritve so nato posredovane na enode-b, ki odloči, kaj se bo zgodilo s povezavo. Če so pogoji slabi, se lahko mobilna naprava poveže po drugem protokolu ali pa preveže na drugo bazno postajo. Zaradi tega morajo mobilne naprave meriti signal tudi iz sosednjih baznih postaj. Naprave merijo naslednje vrednosti: RSSI (Received Signal Strength Indication) Vrednost RSSI zajema skupno prejeto moč signalov, vključno z močjo sosednjih baznih postaj in drugih virov. RSRP (Reference Signal Received Power) Je povprečna vrednost več meritev moči signala iz bazne postaje. Z vrednostjo RSRP lahko med seboj primerjamo sosednje bazne postaje. Večja kot je vrednost RSRP, boljši signal imamo. Enota je dbm, kar predstavlja en milivat na logaritemski skali ( 50 dbm je enako 0, mw na linearni skali [15]). RSRQ (Reference Signal Received Quality) Predstavlja vrednost kakovosti signala, izračuna se kot kvocient RSRP z RSSI. Izraža se v db (decibel) na logaritemski skali. Ker je vrednost RSSI vedno večja od RSRP, je RSRQ vedno negativen. Vrednost RSRQ bližje 0 pomeni kakovostnejši signal in šibkejše motnje iz okolja. Omrežje LTE uporablja vrednosti RSRP in RSRQ, da se odloči za prehod med postajami. V omrežjih UMTS in GSM pa se meri samo RSSI. Tudi mi smo na vsaki lokaciji izmerili moč in kakovost signala bazne postaje s pomočjo aplikacije Network cell info lite [14]. Vsi podatki, navedeni iz te aplikacije, so približni, saj se zaradi občutljivosti stalno spreminjajo in v času meritve niso konstantni.

47 Poglavje 4 Rezultati in analiza meritev V tem poglavju bomo prikazali rezultate meritev. Ker smo vsako meritev večkrat ponovili, bomo prikazali rezultate najbolj reprezentativne meritve. Rezultate meritev bomo prikazali na grafih spreminjanja hitrosti v času. Hitrost je izražena v megabitih na sekundo [Mbit/s], čas pa v sekundah [s]. Na grafu bomo imeli tudi dve različni hitrosti. Hitrost pošiljanja paketov v rdeči črtkani črti in hitrost sprejemanja paketov v modri polni črti. V primeru pošiljanja v smeri proti uporabniku (Download) pomeni, da je hitrost pošiljanja hitrost, s katero strežnik generira in pošilja pakete, hitrost sprejemanja pa je hitrost, s katero mobilna naprava sprejema pakete. V primeru pošiljanja od uporabnika(upload) pa je sprejemna hitrost sprejemanja na strani strežnika in hitrost pošiljanja hitrost, s katero mobilna naprava generira in pošilja pakete. Prikaz pošiljanja je na sliki 4.1. Slika 4.1: Pošiljanje v smeri proti uporabniku in od uporabnika. 29

48 30 Domen Rek 4.1 Realne dosežene hitrosti Želeli smo pokazati, kakšne so dejanske hitrosti, ki jih lahko dosežemo pri normalnih pogojih. Meritve smo izvedli na omrežju A1. Merili smo v stanovanju, na približno 210 metrov zračne razdalje od bazne postaje. Po podatkih aplikacije Network cell info lite smo merili v pogojih, prikazanih na sliki 4.2. Slika 4.2: Pogoji meritev na omrežjih 4G in 3G operaterja A1.

49 Diplomska naloga 31 Na sliki 4.3 vidimo rezultat meritve na omrežju HSPA+ operaterja A1 v smeri proti uporabniku. Končno hitrost smo nastavili na 25 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Slika 4.3: Meritev hitrosti proti uporabniku, 3G, končna hitrost 25 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, na oddaljenosti 210 metrov. Omrežje 3G ni imelo nobenih težav prenašati s hitrostjo 25 Mbit/s v smeri proti uporabniku. Izgubili smo le 0,02 % poslanih paketov. Ko smo povečali želeno končno hitrost na 30 Mbit/s, se je ta ustavila pri 28 Mbit/s, in enako je bilo tudi pri večjih hitrostih.

50 32 Domen Rek Na sliki 4.4 vidimo rezultat meritve na omrežju HSPA+ operaterja A1 v smeri od uporabnika. Končno hitrost smo nastavili na 5 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Slika 4.4: Meritev hitrosti od uporabnika, 3G, končna hitrost 5 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, na oddaljenosti 210 metrov. Pri pošiljanju v smeri od uporabnika se je omrežje 3G odrezalo slabše. Izgubili smo 0,11 % poslanih paketov in prišlo je do motenj pri najvišji stopnji hitrosti. Ko omrežje ni moglo slediti pošiljanju paketov, so se ti začeli nabirati v čakalni vrsti, vidimo, da je hitrost sprejemanja padla pod hitrost pošiljanja. Nato pa se je omrežje sprostilo in naenkrat poslalo več paketov, hitrost sprejemanja je presegla hitrost oddajanja. Konstantne hitrosti nad 4,2 Mbit/s nam ni uspelo doseči v nobeni takšni meritvi.

51 Diplomska naloga 33 Na sliki 4.5 vidimo rezultata meritve na omrežju LTE operaterja A1 v smeri proti uporabniku. Končno hitrost smo nastavili na 50 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Slika 4.5: Meritvi hitrosti proti uporabniku, 4G, končna hitrost 50 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, na oddaljenosti 210 metrov. Levo: dosežene želene hitrosti. Desno: želene hitrosti niso bile dosežene. V enem primeru meritev do 50 Mbit/s proti uporabniku v omrežju 4G smo uspeli doseči hitrost, ki nam jo operater še omogoča, kar vidimo na levi strani slike 4.5. Na desni strani pa je povprečen rezultat meritve do 50 Mbit/s proti uporabniku. Vidimo, da če nam uspe uloviti trenutek, ko omrežje ni obremenjeno, lahko dosežemo velike hitrosti. V večini meritev pa smo dosegli hitrosti med 30 in 40 Mbit/s. V prvem primeru smo izgubili 1,78 %, v drugem pa kar 23,71 % poslanih paketov.

52 34 Domen Rek Na sliki 4.6 vidimo rezultat meritve na omrežju LTE operaterja A1 v smeri od uporabnika. Končno hitrost smo nastavili na 15 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Slika 4.6: Meritev hitrosti od uporabnika, 4G, končna hitrost 15 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, na oddaljenosti 210 metrov. V omrežju 4G v smeri od uporabnika nam je uspelo doseči konstantno hitrost približno 10 Mbit/s. Ta hitrost je tudi omejitev s strani mobilnega operaterja. Ker smo v primeru, ki je prikazan na sliki 4.6, želeli pošiljati z večjo hitrostjo, kot nam je omogočeno, se nam je pri tej hitrosti upočasnil tudi generator prometa na mobilni napravi. V večini primerov smo z lahkoto dosegli te hitrosti.

53 Diplomska naloga Velikost paketov Preverili smo, kakšen vpliv na hitrost prenosa podatkov ima velikost paketa. Merili smo na omrežju 4G v smeri proti uporabniku. Od bazne postaje smo bili oddaljeni približno 210 metrov. Po podatkih aplikacije Network cell info lite smo merili v pogojih, prikazanih na sliki 4.7. Slika 4.7: Pogoji meritev na omrežju 4G operaterja A1.

54 36 Domen Rek Na sliki 4.8 vidimo rezultat meritve na omrežju LTE operaterja A1 v smeri proti uporabniku. Končno hitrost smo nastavili na 30 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Slika 4.8: Meritev hitrosti proti uporabniku, 4G, končna hitrost 30 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, na oddaljenosti 210 metrov. V smeri proti uporabniku na 4G omrežju smo brez težav dosegli hitrosti 30 Mbit/s. Velikost paketov v tem primeru je bila 1500 bajtov. Poskusili smo tudi z večjimi paketi, a se je izkazalo, da ni večjih sprememb pri rezultatu.

55 Diplomska naloga 37 Na sliki 4.9 vidimo rezultat meritve na omrežju LTE operaterja A1 v smeri proti uporabniku. Končno hitrost smo nastavili na 30 Mbit/s in velikost paketa na 500 bajtov. Slika 4.9: Meritev hitrosti proti uporabniku. 4G, končna hitrost 30 Mbit/s, z velikostjo paketa 500 bajtov, na oddaljenosti 210 metrov. Če primerjamo meritve na sliki 4.8 s temi na sliki 4.9, vidimo, da pri velikosti paketa s 500 bajti prihaja do večjih odstopanj. Omrežje pri četrti ravni ni moglo poslati vseh paketov in je zato v nadaljevanju moralo poslati več naenkrat. Hitrost je v nadaljevanju pošiljanja nihala, vendar izgube niso bile velike. V tem primeru smo izgubili le 0,26 % poslanih paketov. Tudi v drugih primerih ni bilo večjih izgub, le hitrost je bila bolj volatilna v primerjavi z meritvami z večjimi paketi.

56 38 Domen Rek Na sliki 4.10 vidimo rezultat meritve na omrežju LTE operaterja A1 v smeri proti uporabniku. Končno hitrost smo nastavili na 20 Mbit/s in velikost paketa na 100 bajtov. Slika 4.10: Meritev hitrosti proti uporabniku, 4G, končna hitrost 20 Mbit/s, z velikostjo paketa 100 bajtov, na oddaljenosti 210 metrov. Manjši kot so paketi, več jih moramo poslati za enako hitrost. K vsakemu paketu moramo prišteti še podatke v glavah protokolov IP in UDP. Tako je dejanska hitrost pošiljanja večja, namreč naše meritve upoštevajo zgolj uporabniške podatke v datagramih. Vendar pa dejanska hitrost še vedno ne presega naše omejitve. Iz tega smo sklepali, da je težava nekje drugje. Zato smo enako meritev izvedli na lokalnem brezžičnem omrežju Wi-Fi. Tudi tam smo dobili enake rezultate, torej lahko sklepamo, da je v našem domačem omrežju ozko grlo, ki ne prepušča prevelikega števila paketov.

57 Diplomska naloga Oddaljenost od bazne postaje Bolj kot smo oddaljeni od bazne postaje, slabši je signal in več težav imamo pri doseganju višjih hitrosti. Velja tudi obratno, bližje smo bazni postaji, močnejši bo signal. S temi meritvami smo preverili, kakšne hitrosti lahko dosežemo, če smo oddaljeni od bazne postaje in če smo v njeni neposredni bližini. Merili smo v omrežjih 3G in 4G. Po podatkih aplikacije Network cell info lite smo merili v pogojih, prikazanih na sliki Slika 4.11: Zgoraj: Pogoji meritev v omrežjih 3G in 4G na razdalji približno 750 metrov. Spodaj: Pogoji meritev v omrežju 4G v neposredni bližini bazne postaje. Omrežje operaterja A1.

58 40 Domen Rek Na sliki 4.12 vidimo rezultat meritve na omrežju HSPA+ operaterja A1 v smeri proti uporabniku. Končno hitrost smo nastavili na 30 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Zračna razdalja do bazne postaje je znašala približno 750 metrov. Slika 4.12: Meritev hitrosti proti uporabniku, 3G, končna hitrost 30 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, na oddaljenosti 750 metrov. Omrežje 3G se je dobro odrezalo na testu oddaljenosti, verjetno je bila tudi obremenjenost omrežja majhna. Dosegli smo dokaj konstantne hitrosti okoli 15 Mbit/s, kar je soliden rezultat, če upoštevamo, da so bile najvišje konstantne hitrosti zraven bazne postaje okoli 28 Mbit/s. Slabši je podatek, da smo izgubili 23,67 % poslanih paketov.

59 Diplomska naloga 41 Na sliki 4.13 vidimo rezultat meritve na omrežju LTE operaterja A1 v smeri proti uporabniku. Končno hitrost smo nastavili na 30 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Zračna razdalja do bazne postaje je znašala približno 750 metrov. Slika 4.13: Meritev hitrosti proti uporabniku, 4G, končna hitrost 30 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, na oddaljenosti 750 metrov. Na omrežju 4G smo z oddaljenostjo dobili bolj nekonsistentne hitrosti. Motenj signala je bilo kar veliko. Izgubili smo 23,59 % poslanih paketov.

60 42 Domen Rek Na sliki 4.14 vidimo rezultat meritve na omrežju LTE operaterja A1 v smeri proti uporabniku. Končno hitrost smo nastavili na 75 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Merili smo v neposredni bližini bazne postaje. Slika 4.14: Meritev hitrosti proti uporabniku, 4G, končna hitrost 75 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, v neposredni bližini. Ko smo v neposredni bližini bazne postaje, s signalom ne bi smeli imeti težav, če ni res prevelike obremenitve omrežja. Na sliki 4.14 vidimo, da smo dosegli najvišjo hitrost, ki nam jo operater dopušča, to je 50 Mbit/s. Ni pa nam uspelo, da bi pri tej stopnji ohranili konstantno hitrost.

61 Diplomska naloga Odpiranje kanalov V tem razdelku bodo prikazane meritve v načinu 2, ki pošilja pakete eno sekundo in nato počaka za določeno število sekund (naveden kot čakalni čas). Kot je omenjeno v razdelku 2.2.4, bazna postaja za komunikacijo z uporabnikom uporablja različne kanale. Zaradi varčevanja z viri bazna postaja uporabniku zapre kanale, če jih ta nekaj časa ne potrebuje. S svojimi meritvami smo želeli pokazati, kako hitro omrežje odpira kanale. Meritve smo izvedli na omrežjih 3G in 4G ponudnika A1. Merili smo na zračni razdalji približno 210 metrov od bazne postaje. Po podatkih aplikacije Network cell info lite smo merili v pogojih, prikazanih na sliki Slika 4.15: Pogoji meritev na omrežjih 4G in 3G operaterja A1.

62 44 Domen Rek Na sliki 4.16 vidimo rezultat meritve na omrežju HSPA+ operaterja A1 v smeri proti uporabniku na razdalji 210 metrov od bazne postaje. Hitrost smo nastavili na 10 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Čakalni čas je znašal eno sekundo. Slika 4.16: Meritev hitrosti proti uporabniku, 3G, končna hitrost 10 Mbit/s, z velikostjo paketa 1500 bajtov, s čakalnim časom ene sekunde, na oddaljenosti 210 metrov. Pri čakalnem času ene sekunde je hitrost sprejemanja približno enaka hitrosti pošiljanja. Ker je bil čakalni interval kratek, nam sistem ni zaprl kanalov za pošiljanje. Na testih s kratkimi čakalnimi časi v smeri proti uporabniku kot tudi od uporabnika so bili rezultati podobni, kakor ti na sliki Tudi med omrežjema 3G in 4G ni bilo velikih razlik, če smo izbrali primerljivo hitrost glede na zmogljivost standarda. Tudi število izgubljenih paketov je bilo zanemarljivo.

63 Diplomska naloga 45 Na levi strani slike 4.17 vidimo rezultat meritve na omrežju LTE operaterja A1 v smeri od uporabnika na razdalji 210 metrov od bazne postaje. Hitrost smo nastavili na 10 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Čakalni čas je znašal deset sekund. Na desni strani pa je povečava tretje iteracije pošiljanja, ki je na levi strani slike 4.17 označena s pravokotnikom. Slika 4.17: Levo: meritev hitrosti od uporabnika, 4G, končna hitrost 10 Mbit/s, s čakalnim časom deset sekund. Desno: povečava tretje iteracije pošiljanja. Po prvem pošiljanju in čakanju deset sekund je kanal še ostal odprt in so hitrosti pošiljanja in sprejemanja skoraj enake. Ko pa smo čakali naslednjih deset sekund, se je kanal za pošiljanje zaprl. Ko smo ga morali ponovno odpreti, je prišlo do zakasnitve in paketi, ki so se nabrali v čakalni vrsti, so bili poslani naenkrat. Kot vidimo na desni strani slike 4.17, je v tistem trenutku hitrost sprejemanja presegla hitrost pošiljanja. Podobne rezultate smo dobili tudi v omrežju 3G.

64 46 Domen Rek Na sliki 4.18 vidimo rezultata meritev na omrežjih HSPA+ (levo) in LTE (desno) operaterja A1. Pošiljali smo v smeri proti uporabniku na razdalji 210 metrov od bazne postaje. Hitrost smo nastavili na 10 Mbit/s in velikost paketa na 1500 bajtov. Čakalni čas je znašal deset sekund. Slika 4.18: Meritev hitrosti proti uporabniku, končna hitrost 10 Mbit/s, s čakalnim časom 10 sekund, na oddaljenosti 210 metrov. Levo 3G, desno 4G. V primeru omrežja 4G vidimo, da nam odpiranje kanalov ne povzroča velikih zakasnitev in posledično izbruhov velikega števila paketov. Tega pa ne moremo reči v primeru pošiljanja na omrežju 3G, kjer so hitrosti sprejemanja ponekod znatno presegle hitrosti pošiljanja. Kar pomeni, da so se nabirala v čakalni vrsti in nato bila naenkrat sproščena v omrežje. Tudi število izgubljenih paketov je bilo na omrežju 3G večje kot na omrežju 4G. Na prvem smo izgubili 34,89 %, na drugem pa 11,18 % poslanih paketov.

65 Diplomska naloga Omrežje Telekom Imeli smo tudi predplačniško kartico SIM za dostop do Telekomovega mobilnega omrežja. Želeli smo izmeriti, kakšne hitrosti lahko dosežemo v tem omrežju. Ponudnik na spletni strani navaja hitrosti omrežja LTE do 20 Mbit/s v smeri proti uporabniku in 5 Mbit/s od uporabnika [16]. Meritve smo opravili v stanovanju na približno 210 metrov zračne razdalje od bazne postaje. Po podatkih aplikacije Network cell info lite smo merili v pogojih, prikazanih na sliki Slika 4.19: Pogoji meritev na omrežju 4G operaterja Telekom Slovenije.

Predloga za pisanje diplomske naloge

Predloga za pisanje diplomske naloge Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Boštjan Božič Vpliv merilnih parametrov na rezultate meritev LTE Diplomsko delo Mentor: prof. dr. Andrej Kos Ljubljana, 2016 Zahvala Zahvaljujem se mentorju

Prikaži več

Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20

Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 20 Poročilo o izpolnjevanju obveznosti za 900 MHz pas in nad 1 GHz ter pokritost s storitvami mobilnih tehnologij v začetku leta 2019 Ljubljana, julij 2019 Predmetno poročilo je informativne narave. Vsebuje

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

Darko Pevec 1.a Informatika

Darko Pevec 1.a Informatika Darko Pevec 1.a Informatika Kazalo KAZALO...2 UVOD...3 DANAŠNJE RAZMERE...4 DSL...4 TEHNOLOGIJE XDSL...4 UPORABA HITRIH POVEZAV...5 PASOVNA ŠIRINA PRENOSA...6 NAČIN DELOVANJA XDSL TEHNOLOGIJ...6 TEHNOLOGIJA

Prikaži več

Microsoft Word - UNI_Markusic_Mladen_1982_

Microsoft Word - UNI_Markusic_Mladen_1982_ Mladen Markušić RAZVOJ APLIKACIJE SPEEDTEST ZA MERJENJE HITROSTI V OMREŽJU 3,5G Diplomska naloga Maribor, september 2009 I Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa RAZVOJ APLIKACIJE SPEEDTEST

Prikaži več

M-Tel

M-Tel Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več

NAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr

NAVODILA ZA UPORABO K01-WIFI Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shr NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta in jih shranite za prihodnjo rabo Vsebina 1. Pregled 2. Sistem 3. Prednosti 4. Upravljanje

Prikaži več

Kratka navodila za uporabo razširjevalnika dosega WiFi AC750 model EX3800

Kratka navodila za uporabo razširjevalnika dosega WiFi AC750 model EX3800 Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi AC750 Model EX3800 Začetek uporabe Razširjevalnik dosega WiFi NETGEAR doseg omrežja WiFi poveča tako, da okrepi obstoječi signal WiFi in izboljša splošno kakovost

Prikaži več

Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka MOBILNI NAROČNIŠKI PAKETI IN STORITVE Cene veljajo od

Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka MOBILNI NAROČNIŠKI PAKETI IN STORITVE Cene veljajo od Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena brez davka v EUR Cena z davkom v EUR Stopnja davka MOBILNI NAROČNIŠKI PAKETI IN STORITVE Cene veljajo od 19.4.2016 dalje. Enotni paket Naročnina 3,22 3,93 22% 9,89

Prikaži več

Predloga za pisanje diplomske naloge

Predloga za pisanje diplomske naloge Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Daniel Banožić Energetska učinkovitost mobilnih omrežij 5G Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Mentor: izr. prof. ddr. Iztok Humar Ljubljana,

Prikaži več

Postavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitv

Postavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitv Postavka Naziv storitve Enota mere Cenik velja od 1. 8. 2019 dalje. Cena v EUR brez davka z davkom Stopnja davka 1. Poslovni paketi in dodatne storitve 1.1. Poslovni net paket 1.1.1. Naročnina 32,790 40,00

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Programirljivi Digitalni Sistemi Digitalni sistem Digitalni sistemi na integriranem vezju Digitalni sistem

Prikaži več

Base NET.cdr

Base NET.cdr Rešitev fiksnega radijskega odčitavanja Delovanje BaseNet je način odčitavanja porabe vode, toplote, elektrike, plina in delilnikov toplote v fiksnem radijskem omrežju. Merilnike v Sensus Base sistemu

Prikaži več

(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc)

(Microsoft Word - U\350enje telegrafije po Kochovi metodi.doc) MORSE UČENJE PO KOCHOVI METODI Računalniški program za učenje skupaj z nekaterimi dodatnimi datotekami dobite na spletni strani avtorja: http://www.g4fon.net/. Zanimive strani so tudi: - http://www.qsl.net/n1irz/finley.morse.html

Prikaži več

Elektronska pošta

Elektronska pošta Elektronska pošta ZGODOVINA Prvo sporočilo je bilo poslano leta 1971. Besedilo, ki ga je vsebovalo, je bilo QWERTYUIOP. Pošiljatelj je bil Ray Tomlinson, računalnika med katerima je bilo sporočilo poslano

Prikaži več

Laboratorij za strojni vid, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Komunikacije v Avtomatiki Vaje, Ura 8 Matej Kristan

Laboratorij za strojni vid, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Komunikacije v Avtomatiki Vaje, Ura 8 Matej Kristan Laboratorij za strojni vid, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Komunikacije v Avtomatiki Vaje, Ura 8 Matej Kristan Vsebina današnjih vaj: ARP, NAT, ICMP 1. ARP

Prikaži več

DES

DES Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik

Prikaži več

Microsoft Word - Splosni pogoji za uporabnike storitve_ONA_ doc

Microsoft Word - Splosni pogoji za uporabnike storitve_ONA_ doc Splošni pogoji in navodila za uporabnike storitev ONA V veljavi od 25.08.2015 1. Splošne določbe Splošni pogoji in navodila določajo način uporabe storitev ONA, ki jih nudi tehnični izvajalec (v nadaljevanju

Prikaži več

Predloga za pisanje diplomske naloge

Predloga za pisanje diplomske naloge Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Jure Kopitar Analiza merilnih podatkov mobilnega omrežja Magistrsko delo Mentor: doc. dr. Urban Sedlar Ljubljana, 2019 Zahvala Hvala zaposlenim v podjetju

Prikaži več

Cenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod

Cenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod Cenik storitev KRS Analogna televizija * Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekodiran rumen paket DTV brez opreme 19,90 Naročnina osnovna analogna in digitalna TV-nekodiran

Prikaži več

Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubl

Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubl Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 3 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Česa smo se naučili

Prikaži več

Linksys PLEK500 User Guide

Linksys PLEK500 User Guide Uporabniški priročnik Linksys PLEK500 Omrežni vmesnik Powerline Vsebina Pregled............... 2 Funkcije..................... 2 Kako deluje omrežje Powerline 3 Primer namestitve 3 Namestitev omrežja Powerline.....

Prikaži več

Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas

Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX 3.5 1. Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nastavitve strežnika ESX 3. Namestitev in nastavitve VM

Prikaži več

Cenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod

Cenik storitev KRS Analogna televizija Mesečna naročnina za paket * Cena / mesec Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekod Cenik storitev KRS Analogna televizija * Osnovna zelena KTV naročnina 16,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekodiran rumen paket DTV brez opreme 19,90 Naročnina osnovna analogna in digitalna TV-nekodiran

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Tehnike programiranja PREDAVANJE 10 Uvod v binarni svet in računalništvo (nadaljevanje) Logične operacije Ponovitev in ilustracija Logične operacije Negacija (eniški komplement) Negiramo vse bite v besedi

Prikaži več

innbox_f60_navodila.indd

innbox_f60_navodila.indd Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Ajax profesionalni brezžični alarmni sistem Ajax profesionalni brezžični alarmni sistem Protivlomna in požarna zaščita & zaznavanje puščanja vode Ajax profesionalni brezžični alarmni sistem Možna integracija

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev TIK terminal nima povezave s strežnikom Ob vpisu v TIK Admin se pojavi napis ni povezave s strežnikom Na terminalu je ikona 1. preverimo ali je pravilno nastavljen IP strežnika 1. Preverimo datoteko TIKSAdmin.INI

Prikaži več

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe

Uradni list RS - 12(71)/2005, Mednarodne pogodbe PRILOGA 3 Osnovne značilnosti, ki se sporočajo za usklajevanje 1. Zgradba podatkovne zbirke Podatkovno zbirko sestavljajo zapisi, ločeni po znakovnih parih "pomik na začetek vrstice pomik v novo vrstico"

Prikaži več

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna

Prikaži več

Microsoft Word - NAVODILA ZA UPORABO.docx

Microsoft Word - NAVODILA ZA UPORABO.docx NAVODILA ZA UPORABO VODILO CCM-18A/N-E (K02-MODBUS) Hvala ker ste se odločili za nakup našega izdelka. Pred uporabo enote skrbno preberite ta Navodila za uporabo in jih shranite za prihodnjo rabo. Vsebina

Prikaži več

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA

ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA ŠTEVCI PROMETA IN NJIHOVA UPORABA ZA NAMENE STATISTIK ČRT GRAHONJA Navdih Poizvedovanje po BD podatkovnih virih, ki imajo časovno dimenzijo in so dostopni. Večji promet pomeni večje število dobrin in močnejšo

Prikaži več

ISOFT , računalniški inženiring

ISOFT , računalniški inženiring ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si

Prikaži več

VHF1-VHF2

VHF1-VHF2 VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

NETGEAR R6100 WiFi Router Installation Guide

NETGEAR R6100 WiFi Router Installation Guide Blagovne znamke NETGEAR, logotip NETGEAR in Connect with Innovation so blagovne znamke in/ali registrirane blagovne znamke družbe NETGEAR, Inc. in/ali njenih povezanih družb v ZDA in/ali drugih državah.

Prikaži več

English

English Copyright 2009Huawei Technologies Co., Ltd. Vse pravice pridržane Nobenega dela tega dokumenta ni dovoljeno razmnoževati ali posredovati v kakršnikoli obliki ali na kakršenkoli način brez predhodnega pisnega

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni

Prikaži več

OBVESTILO O GRADNJI IN OBRATOVANJU JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA

OBVESTILO O GRADNJI IN OBRATOVANJU JAVNEGA TELEKOMUNIKACIJSKEGA OMREŽJA Priloga Obrazec za obvestilo o zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev Izpolni agencija Vpisna št. v ur. evidenco operaterjev Osnovni podatki o operaterju

Prikaži več

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk 1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI

Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI Bluetooth Dongle Artikel: CN-BTU4 NAVODILA v1.0 Sistemske zahteve Zahteve za PC: - Proc.: Intel Pentium III 500MHz or above. - Ram: 256MB ali več. - Disk: vsaj 50MB. - OS: Windows 98SE/Me/2000/XP - Prost

Prikaži več

Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani

Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Sistemi Daljinskega Vodenja Vaja 1 Matej Kristan Laboratorij za Strojni Vid Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani matej.kristan@fe.uni-lj.si Sistemi Daljinskega Vodenja Ime: Matej Kristan Docent

Prikaži več

(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc)

(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc) Vzorčna ponudba za medomrežno povezovanje z javnim telefonskim omrežjem družbe Tušmobil d.o.o. Velja od 01.07.2012 Tušmobil d.o.o. Kazalo UVOD... 3 I. Splošna določila in pogoji... 3 II. Tehnični pogoji

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - NDES_8_USB_LIN.ppt

Microsoft PowerPoint - NDES_8_USB_LIN.ppt Laboratorij za na rtovanje integriranih vezij Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani ndrej Trost artovanje digitalnih el. sistemov Komunikacijski vmesniki UB in LI http://lniv.fe.uni-lj.si/ndes.html

Prikaži več

Slajd 1

Slajd 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani

Prikaži več

Analiza brezžicnih usmerjevalnikov

Analiza brezžicnih usmerjevalnikov Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko Jan Blatnik Analiza brezžičnih usmerjevalnikov DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA Mentor:

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE

Prikaži več

Analiza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila

Analiza vpliva materiala, maziva in aktuatorja na dinamiko pnevmatičnega ventila Programsko orodje LabVIEW za kreiranje, zajem in obdelavo signalov (statične in dinamične karakteristike hidravličnih proporcionalnih ventilov) Marko Šimic Telefon: +386 1 4771 727 e-mail: marko.simic@fs.uni-lj.si

Prikaži več

Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc

Microsoft Word - avd_vaje_ars1_1.doc ARS I Avditorne vaje Pri nekem programu je potrebno izvršiti N=1620 ukazov. Pogostost in trajanje posameznih vrst ukazov računalnika sta naslednja: Vrsta ukaza Štev. urinih period Pogostost Prenosi podatkov

Prikaži več

(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc)

(Microsoft Word - Vzor\350na ponudba za medomrezno povezovanje_Tusmobil_ doc) Vzorčna ponudba za medomrežno povezovanje z javnim telefonskim omrežjem družbe Tušmobil d.o.o. Velja od 01.11.2014 Tušmobil d.o.o. Kazalo I. UVOD... 3 Splošna določila in pogoji... 3 Tehnični pogoji...

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Uporaba storitve Office 365 v napravi iphone ali ipad Priročnik za hiter začetek dela Ogled e-pošte Nastavite napravo iphone ali ipad tako, da boste lahko pošiljali in prejemali e-pošto iz računa v storitvi

Prikaži več

Prekinitveni način delovanja PLK Glavni program (OB1; MAIN) se izvaja ciklično Prekinitev začasno ustavi izvajanje glavnega programa in zažene izvajan

Prekinitveni način delovanja PLK Glavni program (OB1; MAIN) se izvaja ciklično Prekinitev začasno ustavi izvajanje glavnega programa in zažene izvajan Prekinitveni način delovanja PLK Glavni program (OB1; MAIN) se izvaja ciklično Prekinitev začasno ustavi izvajanje glavnega programa in zažene izvajanje prekinitvene rutine Dogodek GLAVNI PROGRAM (MAIN-OB1)

Prikaži več

Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste

Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste 02 Vedno pod nadzorom, kjerkoli že ste Daikin zagotavlja novo rešitev za nadzorovanje in krmiljenje glavnih funkcij stanovanjskih notranjih enot. Sistem deluje na uporabniku

Prikaži več

Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte

Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija 2.2.3 Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski

Prikaži več

Procesorski sistemi v telekomunikacijah

Procesorski sistemi v telekomunikacijah Procesorski sistemi v telekomunikacijah Mrežni/komunikacijski procesorji (c) Arpad Bűrmen, 2010-2012 Paketni prenos podatkov Podatki se prenašaja po več 100 ali 1000 bytov naenkrat Taki enoti pravimo paket

Prikaži več

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: +386 1 729 6 460 Faks.: +386 1 729 6 466 www.nevtrin.si info@elektrina.si USB RFID READER Navodila za uporabo?

Prikaži več

Macoma katalog copy

Macoma katalog copy POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika

Prikaži več

RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA

RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA javni zavod, LJUBLJANA OE ODDAJNIKI IN ZVEZE C E N I K STORITEV OE ODDAJNIKI IN ZVEZE LJUBLJANA, 01. 03. 2019 VSEBINA 1. UVOD 2. OPIS STORITEV 3. CENIK KOMPLETNIH STORITEV 4.

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

MB_Studenci

MB_Studenci RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2

Prikaži več

Prodajna ponudba paketa Druga številka Številka ponudbe: Veljavnost: od Splošno Telekom Slovenije, d.d., novim ali obstoječim naroč

Prodajna ponudba paketa Druga številka Številka ponudbe: Veljavnost: od Splošno Telekom Slovenije, d.d., novim ali obstoječim naroč Prodajna ponudba paketa Druga številka Številka ponudbe: 188.36 Veljavnost: od 19. 3. 2019 Splošno Telekom Slovenije, d.d., novim ali obstoječim naročnikom mobilnih storitev Telekoma Slovenije, ki imajo

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Zaporedni vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki Zaporedni (serijski) vmesniki

Prikaži več

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Copyright 2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Informacije v tem priročniku se lahko spremenijo brez prejšnjega obvestila. Edine garancije za HP-jeve

Prikaži več

NETGEAR R6250 Smart WiFi Router Installation Guide

NETGEAR R6250 Smart WiFi Router Installation Guide Blagovne znamke NETGEAR, logotip NETGEAR in Connect with Innovation so blagovne znamke in/ali registrirane blagovne znamke družbe NETGEAR, Inc. in/ali njenih povezanih družb v ZDA in/ali drugih državah.

Prikaži več

Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model WN2000RPTv3

Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model WN2000RPTv3 Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model WN2000RPTv3 Začetek uporabe Razširjevalnik dosega WiFi NETGEAR doseg omrežja WiFi poveča tako, da okrepi obstoječi signal WiFi in izboljša splošno kakovost

Prikaži več

UNI_Lubej_Marko_1984_

UNI_Lubej_Marko_1984_ Marko Lubej RAZVOJ SISTEMA ZA OBVEŠČANJE VELIKEGA ŠTEVILA UPORABNIKOV TELEKOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ Diplomsko delo Maribor, maj 2009 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa RAZVOJ SISTEMA ZA

Prikaži več

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6

Prikaži več

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski naslov: podpora@coks.si

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt

Microsoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme

Prikaži več

MT40X Kratka navodila

MT40X Kratka navodila MT40X Kratka navodila Spoznajte svojo uro Kamera Mikro vrata USB Tipka za vklop/ izklop Reža kartice SIM 2 Tipka za vklop/izklop Pritisnite in zadržite 3 sekunde za vklop. Pritisnite in zadržite 3 sekunde,

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - ads

Microsoft PowerPoint - ads Novosti pri analogni video-nadzorni opremi Junij 2012 1. Dnevno/nočna kamera ADS-CAM-K2DNC 2. Snemalniki ADS-LIGHT: ADS-0404DH ADS-0804DH ADS-1604DH ADS-0404HED ADS-CAM-K2DNC Dnevno / nočna kamera z IR

Prikaži več

Folie 1

Folie 1 S&TLabs Innovations mag. Damjan Kosec, S&T Slovenija d.d. marec 2013 S&TLabs Laboratorij za inovacije in razvoj spletnih in mobilnih informacijskih rešitev Kako boste spremenili svoj poslovni model na

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna

Prikaži več

Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model EX2700

Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model EX2700 Hiter začetek Razširjevalnik dosega WiFi N300 Model EX2700 Začetek uporabe Razširjevalnik dosega WiFi NETGEAR doseg omrežja WiFi poveča tako, da okrepi obstoječi signal WiFi in izboljša splošno kakovost

Prikaži več

BDV-N890W/BDV-N790W

BDV-N890W/BDV-N790W Sistem za domači kino s predvajalnikom Blu-ray Disc /DVD BDV-N890W BDV-N790W SI Začnite tukaj Kratka navodila za postavitev in uporabo BDV-N790W BDV-N890W 1 Vsebina embalaže/nastavitev zvočnikov BDV-N890W

Prikaži več

SensusScoutls 3300.cdr

SensusScoutls 3300.cdr Fleksibilna radijska rešitev Posebne lastnosti Sensucout je 868Mhz dvosmerni radijski sistem z fleksibilno postavitvijo in uporabo. Narejeno je bilo posebej za branje meril. Na voljo je tudi možnost

Prikaži več

DCS-2330L_A1_QIG_v1.00(EU).indd

DCS-2330L_A1_QIG_v1.00(EU).indd HD WIRELESS N OUTDOOR CLOUD CAMERA DCS-2330L KRATKA NAVODILA ZA UPORABO VSEBINA PAKETA HD WIRELESS N OUTDOOR CLOUD CAMERA DCS-2330L NAPAJALNI ADAPTER ADAPTER ETHERNET KABEL (CAT5 UTP) MED POSTAVITVIJO,

Prikaži več

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij

Delavnica Načrtovanje digitalnih vezij Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Vmesniki Vodila, vzporedni (paralelni) vmesniki Vmesniki in vodila naprava 1

Prikaži več

5GVAR-IR2-R V01

5GVAR-IR2-R V01 5G Varnost - 1. faza Industrijska raziskava, podfaza IR.2 Ključne tehnologije v sklopu 5GSafety Rezultat IR.4 taska T.2.2 Študija tehnologij za kritično uporabo Tip dokumenta Zapis v arhivu Narejeno za

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 67 80 13 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 80 13 KAZALO VSEBINA PAKETA...3 NAMESTITEV IN UPORABA...3

Prikaži več

Microsoft Exchange 2013

Microsoft Exchange 2013 Cumulative update 1 (CU1) for Exchange Server 2013 - izdan včeraj 2.4.2013. Get-AdminAuditLogConfig Get-SendConnector "Internet" Remove- ADPermission -AccessRight ExtendedRight - ExtendedRights "ms-exch-send-headers-

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO : št. art. : 90 79 14 www.conrad.si Zvočniki Hercules XPS 2,1 20 Gloss Št. izdelka: 90 79 14 Navodila za uporabo so sestavni del izdelka. Vsebujejo pomembne napotke

Prikaži več

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC Državni zbor v številkah 90 poslancev 9 + 1 poslanska skupina 150+ mobilnih naprav (OS Android, ios) 500+ internih uporabnikov, 650+ osebnih računalnikov, 1100+

Prikaži več

POSREDOVANJE REZULTATOV PO SMS

POSREDOVANJE REZULTATOV PO SMS Splošni pogoji in navodila za uporabo storitev obveščanja 1. SPLOŠNE DOLOČBE: Namen opisane storitve je dodatna ponudba seznanjanja igralcev in drugih uporabnikov klasičnih iger na srečo Prve stave, Gol

Prikaži več

an-01-USB_digitalni_zvocniki_Logitech_S-150.docx

an-01-USB_digitalni_zvocniki_Logitech_S-150.docx SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 91 60 80 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO USB digitalni zvočniki Logitech S-150 Kataloška št.: 91 60 80 KAZALO 1. VARNOSTNI NAPOTKI... 3 2. NASTAVITEV VAŠIH

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Novosti Državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST Mag. Aleš Pelan, Ministrstvo za javno upravo 11.12.2018 ... 2000 2001 2015 2018 Overitelj na MJU Državni center za storitve zaupanja Novosti v letu

Prikaži več

Microsoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik

Microsoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik CNR-BTU3 Bluetooth vmesnik A. Vsebina pakiranja Bluetooth USB Adapter Bluetooth programska oprema in CD z gonilniki Navodila za uporabo in CD 1. Namestitev Bluetooth programske opreme za Windowse 1. Vstavite

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode] Telekomunikacijski inženiring dr. Iztok Humar Vsebina Značilnosti TK prometa, preprosti modeli, uporaba Uvod Značilnosti telekomunikacijskega prometa Modeliranje vodovno komutiranih zvez Erlang B Erlang

Prikaži več

Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje

Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX 3.5 1. Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje 2. Kopiranje Win2003 strežnika in registracija na

Prikaži več

DES11_realno

DES11_realno Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Delovanje realnega vezja Omejitve modela vezja 1 Model v VHDLu je poenostavljeno

Prikaži več

Slikovne transformacije_2017_18_DKT

Slikovne transformacije_2017_18_DKT DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.

Prikaži več

Microsoft Word Navodila za povezavo naprave v oblak_SLO

Microsoft Word Navodila za povezavo naprave v oblak_SLO Navodila za povezavo naprave v oblak Navodila naj se predajo končnemu uporabniku. SLO Id.: 17-16-14-2968-03 5.2017 Navodila za povezavo naprave v oblak Id.: 17-16-14-2968-03 5.2017 Natisnjeno v Sloveniji,

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini snemalnik

Navodila za uporabo Mini snemalnik Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format

Prikaži več

NAVODILA ZA UPORABO Smart watch JW018 POZOR! Ura vsebuje magnetne sestavine. Osebe z vgrajenim srčnim spodbujevalnikom (pacemaker) ali kakršnimi drugi

NAVODILA ZA UPORABO Smart watch JW018 POZOR! Ura vsebuje magnetne sestavine. Osebe z vgrajenim srčnim spodbujevalnikom (pacemaker) ali kakršnimi drugi NAVODILA ZA UPORABO Smart watch JW018 POZOR! Ura vsebuje magnetne sestavine. Osebe z vgrajenim srčnim spodbujevalnikom (pacemaker) ali kakršnimi drugimi elektromagnetnimi aparati ne smejo uporabljati tega

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 973911 www.conrad.si OJAČEVALNIK SIGNALA NETGEAR WN2000RPT Št. izdelka: 973911 1 KAZALO 1 OBSEG DOBAVE... 3 2 LED PRIKAZI OJAČEVALNIKA SIGNALA... 3 3

Prikaži več