ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO LOKACIJE DRŽAVNE PROSLAVE

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO LOKACIJE DRŽAVNE PROSLAVE"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management informacijskih sistemov ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO LOKACIJE DRŽAVNE PROSLAVE Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovič Kandidat: Rok Verbič Kranj, oktober 2009

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Vladislavu Rajkoviču za podporo, pomoč in usmeritve ter docentki dr. Mirjani Kljajić Borštner za vse koristne nasvete. Hvala sodelavcem na Protokolu Republike Slovenije in Službi za državne proslave v Ministrstvu za kulturo za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala pa gre moji družini, ki me je vzpodbujala, ko sem majhne probleme videl večje, kot so v resnici bili. Vse ima svoj čas. Latinska modrost

3 POVZETEK Diplomsko delo obravnava tematiko izbire lokacije državne proslave. Glede na pomembnost in simbolni pomen državnih proslav menimo, da je izvedba proslave v veliki meri odvisna od njene lokacije. Ob upoštevanju kompleksnosti celotne tematike smo v tem delu predstavili posamezne dele - od Vlade, državnih simbolov, Protokola, Koordinacijskega odbora, Ministrstva za kulturo do same Službe za državne proslave. Oblikovanje večparametrskega modela bo potekalo s pomočjo računalniškega programa DEXi, dobljene rezultate bomo nato prenesli še v program Vredana. Opravljena bo tudi analiza»kaj-če«. Predlagani večparametrski odločitveni model izbire lokacije državne proslave nam bo pomagal sprejeti odločitev in razloži zakaj je bila ta sprejeta. Na koncu diplomskega dela bo sledila analiza SWOT predlagane rešitve, s pomočjo katere bomo lahko opredelili prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti predlaganega načina odločanja. Predlagana bo najprimernejša lokacija za izvedbo državne proslave, kar je tudi rezultat diplomskega dela. KLJUČNE BESEDE državne proslave izbira lokacije večparametrski odločitveni model DEXi Vredana

4 ABSTRACT This diploma work addresses the topic of choosing a location for state celebrations to be held at. My personal belief is, based on to the importance and the symbol meaning of state celebrations, that the realization of these events greatly depends on the location where they are held at. Considering the complexity of the entire process, we introduce all the pieces of the puzzle, from the Government, the national symbols, the Protocol, the Coordinating Committee and the Ministry of Culture to the Service for state celebrations itself. Designing the multi-parameter model will be made with the computer software DEXi, and the out coming results will then be transferred to Verdana program. Also the analysis what-if will be made. The suggested multi-parameter decision-making model for choosing the location for state celebration will help us in making the decision and to explain why it was made. The SWOT analysis of the suggested solution, that will help us to actually determine the strengths and weaknesses, the opportunities and threats of the suggested decision-making model, will follow at the end. And the result of this diploma work is that the most appropriate location, for the state celebration to be held at, will be determined. KEYWORDS state celebrations choosing location Multiple criteria decision making model DEXi Vredana

5 KAZALO 1 UVOD Predstavitev problema Predstavitev ciljev 2 2 PREDSTAVITEV VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Pristojnosti vlade RS Temeljni dokumenti, ki urejajo področje delovanja vlade Nacionalni simboli 6 3 PROTOKOL REPUBLIKE SLOVENIJE Protokol Ceremonial Zgodovina protokolarnih pravil Predstavitev dejavnosti Protokola RS 12 4 DRŽAVNE PROSLAVE Koordinacijski odbor za državne proslave Ministrstvo za kulturo Državne proslave v preteklosti, danes in v prihodnje Stroškovna primerjava izvedbe osrednje državne proslave ODLOČITVENI MODELI Odločanje in večparametrsko odločanje Večparametrski odločitveni modeli Faze odločitvenega modela Identifikacija problema Identifikacija kriterijev Definicija funkcij koristnosti Opis variant Vrednotenje in analiza variant DEXi Vredana Ekspertni sistemi 32 6 IZDELAVA MODELA ZA IZBIRO LOKACIJE DRŽAVNE PROSLAVE Metode dela Identifikacija kriterijev Izbira kriterijev Opis kriterijev Zaloge vrednosti Ocene variant Funkcije koristnosti, združevanje kriterijev, povprečne uteži 40 7 VREDNOTENJE IN ANALIZA VARIANT Predlagana rešitev »Kaj-če«analiza Analiza SWOT 48 8 ZAKLJUČEK 52 9 LITERATURA IN VIRI KAZALO SLIK, TABEL, GRAFOV PRILOGE 56

6 1 UVOD Odločanje je ena človekovih najpomembnejših dejavnosti. Z odločanjem izberemo pot po kateri potujemo skozi življenje, se učimo, rastemo in dozorevamo. Odločitve v preteklosti opredeljujejo kdo in kaj smo v danem trenutku. Na svojo prihodnost lahko vplivamo z odločitvami, ki jih sprejemamo v sedanjosti. Vsaka odločitev pomeni izziv, priložnost, da dosežemo svoje osebne cilje, ki nas izpopolnjujejo kot posameznike ali člane določenih družbenih skupin. Odločanje je del našega življenja, četudi se tega vedno ne zavedamo in brez posebne pozornosti izberemo eno izmed poti do doma. Več časa nam vzame pomembna življenjska odločitev izbira službe, kariere. Te odločitve bolj občutimo, saj so posledice tiste, ki imajo večji/velik vpliv na nas. Vsakdo izmed nas je že gledal bodisi preko televizijskega sprejemnika ali v živo katero izmed državnih proslav. Dogajajo se skozi celo leto in večinoma so to dela prosti dnevi, tako da so ljudje nekoliko bolj sproščeni ter se lahko z mislimi bolj posvetijo dogajanju na odru, pozorno poslušajo govornika in opazujejo nastopajoče. Malokdo pa pogleda celotno dogajanje nekoliko širše, saj gre za splet in uskladitev številnih dejavnikov. V nekem določenem trenutku se odvije velikansko število vnaprej planiranih akcij, pri katerih možnosti ponovitve ni. Celotna organizacija je tempirana na približno eno uro, kolikor v povprečju traja prireditev. Nekateri izmed dejavnikov so določeni vnaprej, zaradi zgodovinske povezanosti posamezne proslave, njenega pomena in umestitve v določeno časovno obdobje. Kljub temu je izbira posamezne lokacije državne proslave velikokrat zgodba zase, tudi če je kraj že določen, se je treba dogovoriti o lokaciji samega prireditvenega prostora. Na to določitev pa vpliva toliko dejavnikov, da se človek kot odločevalec, težko optimalno odloči. S časom se tehnologija razvija, zato je prav, da izkoristimo ponujeno in jo vzamemo kot oporo pri svojih odločitvah. 1.1 Predstavitev problema Izbira lokacije državne proslave je določena vnaprej s strani Koordinacijskega odbora (KO) za državne proslave. KO v začetku koledarskega leta objavi termine in lokacije državnih proslav. Povezane so z zgodovinsko preteklostjo kraja, pomenom praznika ali s katerim drugim namenom. V preteklosti se je dogajalo, da so bile izbire teh lokacij nekoliko manj posrečene z vidika organizacije, saj je izbira temeljila večinoma na samem kraju in njegovi povezanosti z določenim praznikom. Prireditveni prostor pa je bil velikokrat manj primeren in zato so se nekateri stroški pri pripravi in sami izvedbi povzpeli bolj, kot bi se v primeru izbire primerljive in še vedno primerne lokacije. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 1

7 Zagotovo je v času recesije komponenta stroški izvedbe veliko pridobila na pomembnosti in verjamemo, da bo tudi v prihodnje opazen trend varčevanja oziroma racionalizacije izvedbe projektov na vseh ali večini področij. Treba je poudariti, da so bile vse potencialne lokacije izbrane premišljeno ob upoštevanju glavnih dejavnikov, ki so potrebni za uspešno izvedbo same proslave. 1.2 Predstavitev ciljev V diplomski nalogi bomo s pomočjo programa DEXi pokazali, kako bi lahko pri organiziranju državne proslave z upoštevanjem določenih kriterijev prišli do optimalnejših lokacij konkreten primer bo izbira lokacije ob dnevu državnosti, ki je z vidika odločanja verjetno najzahtevnejša in najobsežnejša izmed vseh državnih proslav. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 2

8 2. PREDSTAVITEV VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE Vlado sestavljajo predsednik vlade in ministri ter ministrice. V nadaljevanju bomo za lažje razumevanje strukture odločanja predstavili nekatere vodilne položaje v slovenski vladi. Predsednik vlade: Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politične in upravne usmeritve, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado in sklicuje ter vodi njene seje. Predsednik vlade lahko ministrom daje obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritve vlade, pri čemer lahko minister, če meni, da obvezujoči napotki predsednika vlade ne izhajajo iz vladnih usmeritev, zahteva, da vlada obravnava sporna vprašanja. Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti ali zadržanosti. Predsednika vlade ni mogoče nadomeščati pri opravljanju nalog, ki zadevajo zaupnico vladi, imenovanje in razrešitve ministrov. Kabinet predsednika vlade: Deluje kot vladna služba in za predsednika opravlja strokovne ter druge naloge. Generalni sekretariat vlade: Za vlado opravlja koordinacijske in strokovne naloge. Vodi ga generalni sekretar vlade. Generalni sekretariat vlade in Kabinet predsednika vlade delujeta kot vladni službi. Ministri: V vlado so imenovani ministri za naslednja področja: finance; gospodarstvo; visoko šolstvo, znanost in tehnologijo; zdravje; notranje zadeve; zunanje zadeve; pravosodje; javno upravo; delo, družino in socialne zadeve; promet; kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; okolje in prostor; kulturo; šolstvo in šport ter obrambo. Vlada ima lahko tudi ministre brez resorja. Ta pomaga predsedniku vlade pri usklajevanju dela ministrstev v okviru pooblastil, ki mu jih da predsednik vlade. Slednji da lahko pooblastila za pomoč pri usklajevanju dela ministrov oziroma ministrstev tudi resornemu ministru. Ministri so odgovorni za stališča in odločitve vlade ter za njihovo izvajanje. Vsak minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Odgovoren je za odločitve pri vodenju ministrstva pa tudi za opustitev ukrepov, ki bi jih moral sprejeti. Minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, daje politične usmeritve za delo ministrstva in organov v njegovi sestavi, nadzoruje njihovo delo, izdaja predpise in druge akte v pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali kak drug predpis. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 3

9 Državni sekretarji: Vsako ministrstvo ima lahko po enega državnega sekretarja, ki ima status funkcionarja. Državni sekretar pomaga ministru pri opravljanju njegove funkcije v okviru pooblastil, ki mu jih da minister, ga nadomešča na osnovi pisnega pooblastila v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi. S podelitvijo pooblastila se minister ne razbremeni odgovornosti. Minister ne more pooblastiti državnega sekretarja ali koga drugega, da izdaja predpise in glasuje na seji vlade. Vlada pa lahko tudi na predlog predsednika vlade ali ministra brez resorja imenuje državnega sekretarja, ki pomaga predsedniku vlade oziroma ministru pri opravljanju funkcije v okviru danih pooblastil, s tem, da ima tudi minister brez resorja lahko največ enega državnega sekretarja. Državnemu sekretarju preneha funkcija z razrešitvijo, z odstopom in avtomatično s prenehanjem funkcije tistega, ki ga je predlagal v imenovanje. Položajni uradniki: Upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem področju znotraj ministrstva vodijo generalni direktorji. Imenuje jih vlada na predlog pristojnega ministra po prej opravljenem natečajnem postopku po določilih zakona o javnih uslužbencih. Generalni direktor je za svoje delo odgovoren ministru. Ministrstva imajo tudi generalnega sekretarja, ki vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva. Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru. Strateški sveti: Predsednik vlade lahko ustanovi strateške svete. Z aktom o ustanovitvi se določijo naloge in delovno področje strateškega sveta. Strateški sveti v okviru svojega delovnega področja na predlog predsednika vlade obravnavajo posamezna vprašanja in svetujejo ter pripravljajo mnenja za predsednika vlade. Člane strateškega sveta imenuje predsednik vlade. Vladne službe: Za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev vlada ustanavlja vladne službe. Predsednik vlade lahko za te naloge pooblasti tudi resorno ministrstvo. Vladno službo vodi minister brez resorja, državni sekretar ali direktor, ki je odgovoren predsedniku vlade, ministru ali generalnemu sekretarju vlade. Kot vladna služba deluje tudi generalni sekretariat vlade. Generalni sekretariat vlade vodi generalni sekretar, ki ga imenuje in razreši vlada na predlog predsednika vlade. Generalni sekretar po navodilih predsednika vlade skrbi za pripravo sej vlade in izvrševanje njenih odločitev ter opravlja druge naloge v zvezi z organizacijo dela v vladi in vladnih službah. Funkcija mu preneha z razrešitvijo, z odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 4

10 Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Predstojnika kabineta predsednika vlade imenuje in razreši predsednik vlade; položaj mu preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade. Za postopek njegove izbire se ne uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih. ( ) Predstavniki zgoraj opisanih položajev neposredno sodelujejo pri izbiri lokacije državne proslave. Njihove odločitve lahko opredelimo kot nerutinske, potrebne tehtnega premisleka in jih štejemo med zahtevne, zapletene, kompleksne odločitvene probleme. Tako se že na začetku srečajo s slabšim poznavanjem odločitvenega problema ter morda tudi ciljev in posledic odločitve. V konkretnem primeru gre za pomembne posledice in večja tveganja. Reševanje teh problemov pa zahteva kreativnost, sposobnost delovanja ob nepopolnih in omejenih informacijah ter sposobnost odločiti se v tvegani situaciji. S časom sicer odločujoči pridobijo nekaj izkušenj, lahko celo rečemo, da se del odločitev celo ponavlja. Tu pa morajo biti pozorni, da rutinske odločitve pri izbiri prehitro»ne pridejo v kri«, saj se na primer proračun vsakoletno spreminja. Čeprav se določene odločitve spreminjajo, to vendarle prispeva k boljšemu razumevanju in organizaciji državnih proslav in njihovih posledic. Pri skupinskem odločanju je pomembno, da sodeluje več posameznikov ali skupin z različnimi interesi, ki si lahko med seboj celo nasprotujejo. Udeležencem je načeloma skupno le to, da se želijo odločiti. 2.1 Pristojnosti vlade RS Vlada Republike Slovenije (RS) kot najvišji organ državne uprave ima v skladu z ustavo in zakonom o vladi naslednje pristojnosti: - določa, usmerja in usklajuje izvajanje politike države; - izdaja izvršilne predpise in sprejema druge pravne, politične, ekonomske, finančne in organizacijske ukrepe, da bi zagotovila razvoj države in urejenost razmer na vseh področjih delovanja vlade; - državnemu zboru predlaga v sprejem zakone, državni proračun, nacionalne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja; - skrbi za izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejema državni zbor, ter za celotno delovanje državne uprave; - uresničuje pravice in dolžnosti, ki se nanašajo na RS kot ustanoviteljico zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij; - upravlja nepremičnine in drugo premoženje RS, razen če glede posameznih nepremičnin ni s posebnim zakonom drugače določeno; - pripravlja proračunski memorandum, v katerem so predstavljeni temeljni cilji in naloge ekonomske, socialne in proračunske politike; - sprejema organizacijske, kadrovske in druge ukrepe za delo vlade, ministrstev in celotne državne uprave; - zastopa RS kot pravno osebo, če s posameznimi zakoni ni drugače določeno. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 5

11 2.2 Temeljni dokumenti, ki urejajo področje delovanja vlade - Ustava RS členi Ustava Republike Slovenije - Zakon o Vladi RS - Zakon o državni upravi - Poslovnik Vlade RS - Zakon o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU - Sklep o Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije - Sklep o ustanovitvi Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije - Poslovnik Državnega zbora RS - Zakon o javnih uslužbencih - Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 2.3 Nacionalni simboli Grb, zastava in himna Republike Slovenije označujejo pripadnost Republiki Sloveniji in so določeni v Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije. (UL RS, Št /94, str. 3715) Geometrijska, likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba in zastave ter besedilo in notni zapis himne so točno določeni in jih ni mogoče spreminjati. Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati, če so poškodovani ali po zunanjosti neprimerni za uporabo. GRB: je po določenih osnovah in pravilih heraldike oblikovana in pobarvana simbolna podoba, ki predstavlja osebo, družino ali večjo skupino posameznikov, denimo državljanov, meščanov. Lahko je torej simbol države, mesta, organizacije, društva Grbi naj bi bili zasnovani tako, da so hitro prepoznavni, enostavni in preprosti za izdelavo. Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. V grbu se pojavljajo vse tri barve s slovenske tribarvnice: bela, modra, rdeča. Bela je gora, modri sta valovnici, rdeča pa je obroba. Z zlato barvo treh zvezd je ohranjen spomin na zlato barvo v zgodovinski zastavi dežele Kranjske, ki velja za predhodnico tribarvnice. ZASTAVA: je pomemben zunanji simbol državljanske zavesti, preteklosti in upov za bodočnost ter simbol prepoznavnosti v svetu. Oblika naše nacionalne zastave se je pojavila v času našega nacionalnega prebujanja in zastavljanja ciljev - Združene Slovenije. Ko je bila leta 1929 prepovedana, so jo zavedni Slovenci kljubovalno nosili na suknjičih. Ko je slovenski parlament 26. junija 1991 razglasil neodvisnost Slovenije, je slovenska zastava z novo sprejetim grbom zopet zaplapolala na Trgu republike. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 6

12 Slovenska zastava se izobeša: - ob uradnem slovesu od predsednika republike, predsednika državnega zbora oziroma predsednika državnega sveta, kadar odhaja na obisk v tujo državo in ob uradnem sprejemu, ko se vrne v Slovenijo, - ob uradnem prihodu voditelja tuje države in ob njegovem slovesu. Zastava Slovenije je belo-modra-rdeča z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Zastava mora biti vedno izobešena tako kot velevajo protokolarna pravila. Če je poleg zastave RS izobešena še katera druga zastava, mora biti slovenska, gledano od spredaj, na desni strani. Če je zastava RS izobešena skupaj z dvema drugima, mora biti naša na sredini. Če je zastava RS izobešena z več drugimi mora biti: - če so v krogu: v sredini kroga tako, da jo je razločno videti, - če so v polkrogu: v sredini polkroga, - če so v koloni: na čelu kolone, - če so v vrsti: na prvem mestu v vrsti, oziroma gledano od spredaj, na levi strani. Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po tem vrstnem redu: bela, modra, rdeča; grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem kotu. Z grbom in zastavo so označena prevozna sredstva, ki jih uporabljajo predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik državnega sveta in predsednik vlade. Če se izobesita samo zastavi Republike Slovenije in Evropske unije, je slednja, gledano od spredaj, desno od slovenske državne zastave. V primeru izobešanja treh zastav je levo izobešena zastava Evropske unije, na sredini slovenska državna zastava in desno lokalne skupnosti oziroma druga. Ob obiskih tujih državnikov je levo izobešena zastava tuje države, desno slovenska državna zastava in nato desno sledijo zastava Evropske unije, lokalne skupnosti in druge zastave. Drog, na katerega se izobesi državna zastava na odprtem in v zaprtih prostorih, mora biti izdelan tako, da se zastava nanj pritrdi izključno na krajši strani. Izobešanje državne zastave, ki je na drogu pritrjena po dolžini, ni dovoljeno, v takih primerih je potrebno zamenjati drog. V zaprtem prostoru, kjer zastava miruje, je le-to potrebno poravnati, in sicer tako, da je na njej viden grb Republike Slovenije. Zastava se poravna tako, da je grb s širšim delom nagnjen proti desni. Potrebno je paziti na estetski videz državnih zastav, zlasti tistih, ki so izobešene na prostem. Obledele in raztrgane zastave je potrebno takoj zamenjati z novimi. Namiznih zastavic pri uradnih pogovorih in drugih priložnostih ne uporabljajo več. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 7

13 HIMNA: Poleg grba in zastave ima vsaka država predpisano tudi himno, svečano pesem, ki je ravno tako ena od simbolov državne suverenosti. Tako kot državna zastava ali drugi državni simboli se tudi državna himna ne sme zlorabljati. Ne sme se je peti ali izvajati v»preveč sproščenem položaju«ali v javnih lokalih. Izvajanje ali petje himne namreč zahtevata dostojno obnašanje vseh navzočih. Himna se vedno poje in posluša stoje. Po končanem izvajanju himne se ne ploska. S himno se začnejo mnoga mednarodna srečanja. Med državniškim uradnim obiskom se ob vojaških časteh obvezno ob nacionalni zaigra tudi himna države gosta. Besedilo himne Republike Slovenije je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna ( ) Zdravljica, katero je Skupščina Republike Slovenije potrdila za slovensko himno 29. marca 1990 torej že pred slovensko osamosvojitvijo. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 8

14 3 PROTOKOL REPUBLIKE SLOVENIJE Protokol Republike Slovenije je strokovni organ v sestavi vlade, zaradi narave dela pa predvsem zelo specifična služba, katere delo je politično neodvisno od oblasti. Na čelu službe je direktor vladne službe, ki ima naziv šef Protokola Republike Slovenije in ni politični funkcionar. Vodjo službe imenuje strokovni svet Vlade Republike Slovenije in sicer za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. 3.1 Protokol Velika večina ljudi spremlja protokolarne dogodke, ko ti že potekajo. Vidijo visoke predstavnike svoje države in predstavnike tujih držav, postrojeno vojsko, prizorišče opremljeno z rdečimi preprogami, spremljajo izvajanje himen. Skratka vse je videti lepo in svečano, tako kot mora biti. Priprave na dogodke in zakulisje so javnosti skriti. Za nemoten potek dogodkov in njihovo brezhibno izvedbo je potrebno veliko znanja ter trdega in natančnega dela. Vsaka napaka ali pomanjkljivost je takoj opažena in vrže senco na delo protokola. Kar je še huje, zaradi površnosti lahko pride do incidenta ali celo do mednarodnega škandala. Protokol imajo mnogi za nujno zlo, ljudi, ki to delo opravljajo, pa za nadležne vsiljivce, ki se hočejo o vsem vnaprej podrobno dogovoriti in ničesar prepustiti naključju. Če bi prav in dobro razmislili, bi videli, da jim ravno protokolarna pravila izdatno pomagajo pri ustreznem in pravilnem ravnanju v določenih situacijah. Danes protokol ni nekaj, kar se je nekoč uporabljalo le v najvišjih slojih. Protokolarna pravila se vedno bolj pogosto in vedno širše uporabljajo ne samo na najvišjem nivoju, ampak tudi v občinah, podjetjih in na drugih področjih življenja. Gre za pravila upoštevanja prednostnih redov, lepega vedenja, torej vsega kar sodi k uspešni izvedbi dogodkov in na sploh dobro vpliva na sožitje ljudi v vsakodnevnem življenju. Beseda»protokol«je grškega izvora in pomeni: - uradna in družabna pravila o stikih uradnih predstavnikov držav, - oddelek ali urad, ki se ukvarja s protokolom, - zapisnik o poteku mednarodnih pogajanj in rezultatih pogovorov. (Veliki slovar tujk 2006) Protokol je zbir pravil, ki se pojavljajo pri uveljavljanju imunitete, privilegijev, prednostnega vrstnega reda ter ceremonialov srečanj med predstavniki tujih držav in našimi državniki. Je kot sestavljanka, kjer je potrebno povezati in časovno uskladiti vse dele. To je mogoče le, če imamo jasen pregled nad dogajanjem in jasno idejo o cilju. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 9

15 Pravila protokola sicer izhajajo in temeljijo na načelih in predpisih mednarodnega prava, vendar se kljub temu protokoli od države do države razlikujejo. Te različnosti izhajajo iz notranje pravne ureditve posamezne države, ki je pogojena z zgodovinskimi, kulturnimi, družbenimi, verskimi in političnimi izkušnjami države. Gre tudi zato, da se v vsakodnevnem življenju trudimo, da s svojim vedenjem ne prizadenemo ljudi okrog sebe. Še bolj to velja za primere, ko se uradno, zasebno ali drugače znajdemo v položaju, ko predstavljamo svojo državo. Le peščica ljudi lahko z nepremišljenim in neustreznim vedenjem meče slabo luč na vse ljudi te države. Prav je, da se pred potovanjem v tujino, podučimo o navadah in običajih ter se naučimo nekaj osnovnih izrazov v njihovem jeziku. Nikoli pa ne pozabimo, da je nasmeh jezik, ki ga razumejo vsi. Protokol in njegova pravila morajo poznati vsi, ki delujejo kot predstavniki svojih držav v mednarodni skupnosti. Z upoštevanjem in dosledno uporabo teh pravil se zagotavlja zaščita ugleda in ustrezna obravnava najvišjih predstavnikov države. Temeljni dokumenti, ki urejajo področje delovanja Protokola Republike Slovenije: - Odlok o ustanovitvi protokola (Ur.l. SRS, št /1988, stran 1984), - Sklep o določitvi protokolarnih pravil v RS (Ur. l. RS, št. 36/94, 34/95, 14/99, 59/00, 95/02, 56/07), - Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Protokolu RS, - Kodeks o Protokolu RS (3/2005). 3.2 Ceremonial Ceremonial so predpisi o poteku slovesnosti, obredov ali o vedenju pri njih. Ena glavnih nalog protokolarnih služb je torej oblikovanje pravil ceremoniala in skrb za njihovo izvajanje. Protokol in ceremonial morata zagotoviti odgovarjajoči vljudnostni nivo (kurtoazni tretma) v pogajanjih in sklepanjih mednarodnih pogodb ter drugih mednarodnih aktih; predpisati in zagotoviti morata pravila prednosti med diplomati, ki žive in delujejo na istem področju, kot tudi med njimi in predstavniki države, v kateri delujejo, obenem pa morata protokol in ceremonial spoštovati načelo enakopravnosti držav. Pomembno je razlikovati med temeljnima pojmoma protokol in ceremonial. Ceremonial je namreč le ena od številnih vsebin protokola. Na področje diplomatskega protokola tako poleg ceremoniala spada še vrsta nalog, kot so urejanje vprašanj prednostnega vrstnega reda, vprašanje imunitete in privilegijev, diplomatska korespondenca ter še številne druge. Noben protokolarni dogodek ne more potekati brez določenih ceremonialnih pravil. Ceremonial sloni na tradiciji običajnih držav in se od države do države razlikuje, vendar pa praviloma ne odstopa od kodificiranih norm sprejemljivega vedenja, kakršne narekujeta DKDO in DKKO (Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih in Dunajska konvencija o konzularnih odnosih). Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 10

16 Ceremonial ob uradnih sprejemih, svečanostih, ob prihodih in odhodih predstavnikov tujih držav, igranje himen, častne salve, pregled častne čete itd. mora biti enak za vse države. Razlikuje se lahko le, če gre za osebe, ki imajo različno stopnjo v istem razredu in pri prednostnem vrstnem redu. 3.3 Zgodovina protokolarnih pravil V vsaki organizirani družbi veljajo določena pravila obnašanja, ki so se izoblikovala v medsebojnih odnosih ljudi, in zahtevajo spoštovanje določenih oblik in norm, brez katerih bi bilo skupno življenje nelagodno in neprijetno. Zato se od vsakega posameznika, ki je član te skupnosti, upravičeno pričakuje, da se bo ob najrazličnejših priložnostih teh pravil držal. Upoštevanje pravil in zakonov, ki veljajo v posamezni družbi, je potrebno, saj je to nujno za normalne odnose med ljudmi. Pravila obnašanja, ki veljajo v medsebojnih stikih ljudi, niso nov izum. Prvi kodeksi o lepem vedenju so veliko starejši kot predpisi o ceremonialih in etiki na srednjeveških dvorih. Pred dvema desetletjema so na Kitajskem izkopali okrog 2000 let star dokument z naslovom»knjiga ritualov«, zapisan na lesenih ploščicah. Dokument v modrem slogu starokitajskih filozofov daje napotke za lepo vedenje. Ti se nanašajo na obnašanje posameznika v družbi, pri jedi in na njegov odnos do čustev in občutkov drugih ljudi ter do njihove lastnine. Vsaka družba, ki se razvija, se mora podrejati določenim pravilom, da se lahko izogne neredu. V vsaki organizirani družbi obstaja določena hierarhija. V živalskih družbah ostaja hierarhija funkcij kot neke vrste potreba, srečamo jo tako v čebelnjaku kot na mravljišču. Odkar je človeška družba v zgodovini prešla družinske okvire, se srečuje s hierarhičnim redom. V razvitih državah, v neskončni zapletenosti medčloveških odnosov, je za miroljuben potek življenja v skupnosti nujno upoštevati pravila. Odnosi med državami ne morejo biti plodni, če se ne razvijajo v okviru neke oblike organiziranosti, ki jo sprejemamo vsi in je izraz medsebojnega spoštovanja ter spoštovanja zakonov in običajev druge države. Danes ceremoniali niso več tako pompozni kot nekoč. Vseeno je treba v delovanju med državami upoštevati pravila lepega obnašanja in vedenja, saj se z upoštevanjem pravil protokola uspešno odvije marsikateri dogodek. Res je, da danes pravila niso več tako toga, vendar še vedno obstajajo. Pravila so tudi zato, da se včasih kršijo, saj brez občasnega kršenja pravil ni napredka. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 11

17 3.4 Predstavitev dejavnosti Protokola RS V Republiki Sloveniji je osrednja služba za izvedbo protokolarnih dogodkov Protokol Republike Slovenije. Pravna podlaga za njegovo delovanje je v Sklepu o določitvi protokolarnih pravil. (UL RS št. 36/1994, z dopolnitvami, ki so sledile zadnja leta 2009) Protokol opravlja protokolarne zadeve za predsednika Republike Slovenije, za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije, za predsednika Vlade Republike Slovenije, za predsednika Državnega sveta Republike Slovenije, za predsednika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije, varuha človekovih pravic in za ministra za zunanje zadeve, kadar gre za uradne obiske zunanjih ministrov iz tujine. Protokolarni dogodki so: - uradni, delovni in zasebni obiski tujih predstavnikov v Republiki Sloveniji in predstavnikov Republike Slovenije v tujini, - nastopni, delovni in poslovni obiski veleposlanikov, akreditiranih v Republiki Sloveniji, - slovesnosti ob vročanju odlikovanj, ko jih vroča predsednik republike osebno oziroma funkcionarji po njegovem pooblastilu - slovesnosti ob predaji poverilnih pisem veleposlanikov predsedniku republike - podpisi pomembnih meddržavnih listin, ne glede na to, kdo jih podpisuje, - slovesnosti ob polaganju vencev ob dnevu spomina na mrtve in ob dnevu državnosti ter ob drugih pomembnih obletnicah, - polaganje venca tujega državnika, - sprejemi, ki jih prirejajo najvišji predstavniki ob različnih priložnostih, - pomoč pri organizaciji državnih proslav in proslav državnega pomena. Po nalogu generalnega sekretarja Vlade Republike Slovenije pa Protokol Republike Slovenije opravlja naloge izven svojega delovnega področja, če gre za dogodke, ki so posebnega pomena za državo. Protokol prav tako organizira obveščanje o dnevu žalovanja in pomaga z nasveti. Dan/dneve žalovanja razglasi Vlada Republike Slovenije ob hudih naravnih in prometnih nesrečah, ki so zahtevale veliko število žrtev, ob smrti visokih predstavnikov Republike Slovenije ali mednarodne skupnosti. V času žalovanja se zastave izobesijo na pol droga, odpovedo se vse prireditve športnega in zabavnega značaja. Organizacija mednarodnih obiskov je v protokolarni praksi izrednega pomena, še zlasti po osamosvojitvi Slovenije, ko je sprejela tudi odgovornost, da se v mednarodni skupnosti pojavlja kot verodostojen in suveren partner. K temu seveda lahko ogromno prispeva tudi dobro organizirana in visoko usposobljena služba Protokola, ki brezhibno izvaja protokolarne dogodke. Priprava takega dogodka poteka v več fazah, od obvestila protokolu o prihodu gosta, termina obiska, sestanka s predhodnico, usklajevanje programa, jedilnikov, prevozov, namestitev Mednarodni obiski so tudi področje, kjer še zlasti lahko govorimo o pomembnosti dobrega in strokovnega dela Protokola. Vsaka najmanjša podrobnost, ki se ne bi iztekla, kot bi se morala, bo opažena in bo vrgla senco na delo Protokola. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 12

18 Pa ne samo Protokola, saj se bodo ljudje neljubega dogodka spominjali po državi, kjer so ga doživeli. Protokol je strogo profesionalna služba, ki mora delovati brezhibno in neodvisno od dnevne politike. Za dober protokol velja, da je neopazen, njegova stalna prisotnost pa se kaže v brezhibni izvedbi posameznih dogodkov. V okvir mednarodnih obiskov uvrščamo uradne, delovne in zasebne obiske šefov tujih držav, predsednikov parlamentov, vlad in sodišč v Republiki Sloveniji, kot tudi uradne in delovne obiske najvišjih predstavnikov v tujini. Vsaka država ima svoja merila za počastitev šefa tuje države na državniškem ali uradnem obisku. Ceremoniali se v osnovi bistveno ne razlikujejo. Šef tuje države pride na uradni obisk na povabilo svojega gostitelja, praviloma enkrat na tri leta, uradni obiski pa praviloma trajajo do tri dni. Vsaka država v okviru svojih zmožnosti nudi gostoljubje šefu tuje države, pomembno je, da pri tem ne dela razlik med državami glede velikosti, mednarodnega položaja ali drugih značilnosti. Spoštovanje načela enakopravnosti je izjemno pomembno. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 13

19 4 DRŽAVNE PROSLAVE V koledar državnih proslav so vključene proslave ob državnih praznikih, ki so določeni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. (Uradni list RS, št. 112/05 uradno prečiščeno besedilo) In sicer ob: - slovenskem kulturnem prazniku, 8. februar, - dnevu upora proti okupatorju, 27. aprila, - dnevu državnosti, 25. junija, - prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 17. avgusta, - prazniku vrnitve Primorske k matični domovini, 15. septembra, - dnevu reformacije, 31. oktobra, - dnevu Rudolfa Maistra, 23. novembra ter - dnevu samostojnosti in enotnosti, 26. decembra. Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku organizira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v sodelovanju s Prešernovim skladom in Protokolom. ( dne ) Slovenski kulturni praznik: Slovenci 8. januarja obeležujemo kulturni praznik, Prešernov dan. Pred 160 leti je na ta dan preminul France Prešeren, pesnik in jurist. Nedvomno velja za enega največjih Slovencev, ki je ustvarjal poezijo, s katero ga brez sramu postavljamo ob bok svetovno znanim kulturnim ustvarjalcem romantike. Po izobrazbi pravnik, po srcu poet, je skozi čustveno viharno življenje brodil s pesnjenjem, ki je rodilo nesmrtni Sonetni venec, Krst pri Savici, med drugim pa tudi današnjo himno Republike Slovenije, Zdravljico (Zdravico). Prav v tej pesmi je pokazal srčno ljubezen do domovine in do slovenskega naroda, ki je imel v času njegovega življenja še nadete okove tujega gospodarja. Dan upora proti okupatorju: Dan upora proti okupatorju (včasih samo dan osvobodilne fronte ali dan OF) je državni praznik, ki ga v Sloveniji praznujemo 27. aprila. Na ta dan leta 1941 je bila v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. OF je bila sicer ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sestali predstavniki nekaj političnih strank in kulturnih delavcev. To so bili: Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (za KP), Josip Rus (za Sokole), Tone Fajfar (za Krščanske socialiste), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (za Slovenske kulturne delavce). Prvotno ime ob ustanovitvi je bilo»protiimperialistična fronta«. Nastala je deset dni zatem, ko je jugoslovanska vojska v Beogradu podpisala vdajo, in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije. Praznik je danes sicer vsakoletni povod za obnovo nesoglasij o vlogi posameznih nasprotujočih skupin med drugo svetovno vojno. (Wikipedija, ) Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 14

20 Dan državnosti: Slovenska skupščina je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost Slovenije in prevzela nadzor nad svojimi mejami. Jugoslovanska oblast ni priznala slovenske samostojnosti. 27. junija so se začeli oboroženi spopadi med jugoslovanskimi enotami ter slovensko teritorialno obrambo in slovensko policijo. Jugoslovanski vojaški poseg je bil slabo pripravljen, saj so podcenjevali slovensko pripravljenost za obrambo samostojnosti. Mnogi jugoslovanski vojaki niso vedeli, za kaj se borijo, in so se predajali slovenskim silam. Slovenska vojska in policija sta v nekaj dneh zaustavili več oklepnih enot, vnovič zasedli mejne prehode, jugoslovansko vojsko na slovenskih tleh pa blokirali v vojašnicah. Intervencija je bila končana 3. julija 1991 in jugoslovanska vojska se je začela umikati v vojašnice. Hkrati z oboroženim spopadom je potekala tudi diplomatska dejavnost. Zaradi vojaškega posredovanja jugoslovanske strani in odločnosti, s katero je Slovenija branila pravico do samoodločbe, je njen mednarodni ugled naglo rasel. Tudi v tujini so na osamosvajanje demokratične države gledali z večjimi simpatijami. Na začetku julija 1991 je po posredovanju Evropske skupnosti prišlo na Brionih do pogajanj med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Podpisali so t.i. brionsko deklaracijo, ki jo je 10. julija potrdila tudi slovenska skupščina. Z njo je Slovenija sicer uradno za tri mesece zamrznila osamosvajanje, dejansko pa je le še pospešila njeno izvajanje. Prve države so medtem že priznale samostojno Slovenijo. Ko je oktobra 1991 trimesečni rok potekel, je Slovenijo v koprskem pristanišču zapustil zadnji jugoslovanski vojak. Slovenija je uvedla svojo denarno valuto, tuji diplomati pa so imeli redne stike s slovenskim državnim vodstvom. Slovenija je bila jeseni 1991 že samostojna država, a je morala še čakati na priznanje najpomembnejših držav sveta. 15. januar 1992 jo je priznala večina članic Evropske skupnosti. Samostojno Slovenijo so priznale vse najpomembnejše države (npr. stalne članice Varnostnega sveta OZN) in 22. maja 1992 je Slovenija postala 176. članica OZN. Tega dne je pred sedežem organizacije v New Yorku zaplapolala tudi slovenska zastava. (Koraki v času 20. stoletje, M. Rode, 2008) Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: 17. avgusta 1919 je v Beltincih več kot zbranih prekmurskih slovenskih domoljubov navdušeno pozdravilo izročitev Prekmurja v upravo civilnemu komisarju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dr. Lajnšicu. Od takrat je (razen med okupacijo ) bilo Prekmurje vseskozi sestavni del Slovenije. Praznik vrnitve Primorske k matični domovini: je državni praznik v Sloveniji, ki ga praznujemo 15. septembra (vendar ta dan ni dela prost dan). Praznik spominja na 15. september 1947, ko je bila uveljavljena mirovna pogodba, ki je takratni Jugoslaviji in s tem tudi Sloveniji dodelila velik del Primorske. (Wikipedija, ) Dan reformacije: Na dan reformacije se sicer spominjamo 31. oktobra leta 1517, ko je nemški profesor za biblijsko teologijo Martin Luther ( ) na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in pokazal na krizo v Cerkvi ter začel reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve in do nastanka novih cerkva. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 15

21 Močan odmev so imeli Lutrovi nauki tudi v slovenskih deželah. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar ( ), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma je po mnenju številnih strokovnjakov prevod biblije, ki ga je dal leta 1584 v Wittenbergu natisniti Jurij Dalmatin. Dan Rudolfa Maistra: Dan Rudolfa Maistra obeležujemo v spomin na 23. november 1918, ko je Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru. S tem so se odprle možnosti za zavarovanje severne meje, za pridobitev dela Koroške in za združitev Prekmurja z matično domovino. Dan samostojnosti in enotnosti: je državni praznik v Sloveniji, ki se ga praznuje 26. decembra; je dela prost dan. Ta dan obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita 26. decembra 1990 (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje»ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije. Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z in enotnosti, saj naj bi ta dan Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini. (Wikipedija, ) 4.1 Koordinacijski odbor za državne proslave Koordinacijski odbor za državne proslave organizira proslave ob državnih praznikih in sodeluje pri počastitvah obletnic pomembnih političnih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih dogodkov ter ob drugih prireditvah državnega pomena. Koordinacijski odbor za državne proslave imenuje Vlada Republike Slovenije. Sestavljajo ga predstavnik Urada predsednika Republike Slovenije, predstavnik Državnega zbora Republike Slovenije, predstavnik Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije, predstavnik Državnega sveta Republike Slovenije, predstavnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, predstavnik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, predstavnik Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, predstavnik Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, predstavnik Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, predstavnik Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije, predstavnik Protokola Republike Slovenije, tiskovni predstavnik Vlade Republike Slovenije, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, predstavnik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, predsednik Koordinacijskega odbora za državne proslave ter sekretar in izvedbeni koordinator Koordinacijskega odbora za državne proslave. Koordinacijski odbor za državne proslave lahko v posameznih primerih povabi k sodelovanju tudi predstavnike drugih državnih organov, lokalnih skupnosti in predstavnike civilne družbe. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 16

22 Administrativno-tehnična opravila za delo KO za državne proslave zagotavlja Ministrstvo za kulturo. ( dne ) Vlada Republike Slovenije je 19. februarja 2009 na 14. seji sprejela sklep o spremembi 41. člena Sklepa o določitvi protokolarnih pravil (Uradni list RS, številka 56/07), s katerim se izvajanje administrativno-tehničnih nalog za podporo delovanju Koordinacijskega odbora za državne proslave s Protokola Republike Slovenije prenese na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ki je odslej tudi nosilec proračunske postavke v državnem proračunu, namenjene za sofinanciranje počastitev državnih praznikov in drugih dogodkov državnega pomena. ( ) Na koncu tekočega koledarskega leta Koordinacijski odbor za državne proslave sestavi koledar državnih proslav in prireditev državnega pomena za naslednje leto in določi način ter obseg počastitve posameznih dogodkov. Terminski plan posreduje v potrditev Vladi Republike Slovenije do konca januarja naslednjega leta. V koledar državnih proslav so vključene proslave ob državnih praznikih, ki so določeni z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. (Uradni list RS, št. 112/05 uradno prečiščeno besedilo) Državno proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku organizira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v sodelovanju s Prešernovim skladom in Protokolom. Na državnih proslavah praviloma nastopi le en govornik: ali predsednik Republike Slovenije ali predsednik Državnega zbora Republike Slovenije ali predsednik Vlade Republike Slovenije ali predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, izjemoma pa lahko tudi minister v Vladi Republike Slovenije ali drug visok predstavnik Republike Slovenije, kar določi Koordinacijski odbor za državne proslave po dogovoru z govorniki. ( dne ) Odbor zastopa, predstavlja in vodi predsednik Odbora, ki odgovarja za zakonitost in strokovnost dela Odbora. Naloge predsednika so, da: - organizira delo Odbora, - sklicuje in vodi seje Odbora, - zagotavlja zakonitost in strokovnost dela Odbora, - skrbi za javnost dela Odbora, - podpisuje sklepe in akte Odbora. Predsednik Odbora ima svojega namestnika, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti. Odbor ima sekretarja, katerega naloge so: - koordinacija delovanja Odbora in delovnih skupin, - posredovanje v stikih Odbora z organi, ki imajo svoje predstavnike v Odboru, ter z drugimi organi in ustanovami, na katere se nanašajo posamezni sklepi Odbora, - skrb za tehnično in strokovno izvedbo sej, - skrb za dostopnost gradiv, točnost in verodostojnost zapisnikov, Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 17

23 - skrb za uresničevanje sklepov in odločitev Odbora, o čemer poroča predsedniku Odbora in članom na sejah Odbora, - izvajanje opravil, ki mu jih v zvezi z uresničevanjem sprejetih sklepov naloži predsednik Odbora in - opravljanje drugih nalog po naročilu predsednika. Sekretar Odbora je za svoje delo odgovoren predsedniku Odbora. Odbor ima izvedbenega koordinatorja, katerega naloge so: - pomoč in svetovanje pri opredelitvi načina izvedbe državnih počastitev, - sodelovanje pri oblikovanju izhodiščne zasnove vsake prireditve, - povezovanje in sodelovanje s kulturnimi institucijami in posameznimi avtorji ter izvajalci pri načinu uresničitve izbrane zamisli, - sodelovanje z drugimi službami, ki sodelujejo pri posameznih prireditvah, - spremljanje izvedbe prireditve in - opravljanje drugih nalog po naročilu predsednika. Izvedbeni koordinator je za svoje delo odgovoren predsedniku Odbora. Če sekretar in izvedbeni koordinator nista zaposlena pri organu, ki opravlja administrativno-tehnična in finančna opravila za delovanje Odbora oziroma pri drugem državnem organu, je njuno strokovno delo plačano na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s sklepom Odbora sklene služba, ki opravlja administrativno-tehnična in finančna opravila za delovanje Odbora. Pogodbo parafira predsednik Odbora. Člani Odbora so stalni. Ob odsotnosti jih lahko na podlagi pisnega pooblastila nadomešča nadomestni predstavnik. Odbor veljavno zaseda, če je na seji navzočih več kot polovica članov Odbora. Če je izid neodločen, odloči predsednikov glas. Odbor na svojih sejah usklajuje vse dejavnosti, ki so potrebne za oblikovanje in izvedbo kakovostnega, uspešnega in državi ustreznega programa slovesnosti oziroma počastitev, vezanih na njene državne praznike in druge slavnostne prireditve državnega pomena. V tem okviru Odbor zlasti: - sprejema letni program dela in oceno potrebnih finančnih sredstev za njegovo izvedbo, - spremlja in po potrebi tudi neposredno organizira pripravo in potek državnih počastitev in drugih dogodkov iz svojega programa, - se dogovarja o izvedbi programa z gledišča vseh protokolarnih in drugih podrobnosti, ki zagotavljajo ustrezno izvedbo letnega programa in slovesnosti, - obravnava in sprejema priporočila delovnih skupin in drugih sodelujočih strokovnjakov za bolj kakovosten in uspešen program, - pripravlja poročila, predloge in priporočila s področja svojega dela za vse subjekte, ki delegirajo svoje predstavnike vanj, če ti predstavniki to zahtevajo, neodvisno od tega pa za predsednika Republike Slovenije, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije in predsednika Vlade Republike Slovenije, - opravlja druge naloge v skladu z zakoni in sklepom o določitvi protokolarnih pravil. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 18

24 Odbor do konca tekočega leta sestavi terminski načrt pomembnejših proslav in prireditev državnega pomena za naslednje leto ter določi način in obseg počastitve posameznih dogodkov. Terminski načrt posreduje v potrditev Vladi Republike Slovenije do konca januarja naslednjega leta. Za pripravo in izvedbo strokovno in organizacijsko utemeljenega programa oziroma posameznih nalog ali za pripravo gradiva za zahtevnejša vprašanja v zvezi s posameznimi nalogami lahko Odbor imenuje delovno skupino in začasne strokovne delovne skupine. Člani delovne skupine so predsednik, namestnik predsednika, sekretar in izvedbeni koordinator odbora. V delovni skupini po potrebi sodelujejo še drugi predstavniki službe, ki zagotavlja administrativno-tehnična in finančna opravila za delo Odbora. Naloge delovne skupine so: - opredelitev koncepta letnega programa državnih počastitev in določitev predlogov splošnih parametrov teh počastitev: lokacije, datuma, načina izvedbe in okvirne finančne vrednosti počastitve, - oblikovanje izhodiščne zasnove vsake od počastitev, ki je tudi element razpisnih pogojev javnega razpisa za izbiro najboljše zamisli počastitve oziroma za vabljenje avtorjev k izvedbi, - oblikovanje predloga za izbiro najboljše zamisli počastitve na podlagi javnega razpisa ali zbiranja predlogov na podlagi zbiranja ponudb, - oblikovanje predloga izbora najustreznejšega izvršnega producenta (organizatorja) počastitve na podlagi javnega natečaja, kadar bo ta potreben, - izvedba dogovorov z izbranimi izvajalci o načinu uresničitve izbrane zamisli in sodelovanje pri oblikovanju stroškovnika počastitve, - spremljanje izvedbe in pomoč pri morebitnem sprotnem odločanju o odprtih vprašanjih, ki se pojavljajo pri izvedbi, - oblikovanje predlogov morebitnih dopolnitev oziroma korekcij sprejetega scenarija oziroma režije počastitve, - oblikovanje ocene počastitve po njeni izvedbi in analiziranje poteka njene priprave, - oblikovanje predloga končnih poročil o izvedbi letnega programa kot celoti za koordinacijski odbor ter izdelava poročil o posameznih izvedbah in - pripravljanje osnov za oblikovanje predloga o sredstvih v naslednjem proračunskem letu. (Poslovnik Koordinacijskega odbora za državne proslave, 1. redna seja, dne ) V tem diplomskem delu je koordinacijski odbor tipičen predstavnik skupinskega odločanja odločitvene skupine, kar prinaša v odločitveni problem novo dimenzijo, saj je reševanje problema zato zahtevnejše. Omenimo izrek Arrowa 1 o nemogočem ki pravi, da ni ene same idealne metode skupinskega odločanja. Zavedamo se, da je možnih metod v splošnem več, da ima vsaka svoje prednosti in slabosti, da lahko pričakujemo različne rezultate pri različnih metodah. 1 Arrow je prejemnik Nobelove nagrade leta 1972, za izrek o nemogočem, kar je eden najpomembnejših dosežkov teorije odločanja. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 19

25 4.2 Ministrstvo za kulturo Ministrstvo za kulturo opravlja upravne in strokovne ter druge naloge na področjih: - umetnosti, - kulturne dediščine, - medijev, - evropskih zadev in kulturnega razvoja, - kulturnih pravic manjšin in razvoja kulturne raznolikosti, - slovenskega jezika, - promocije slovenske kulture in mednarodnega sodelovanja, - organizacije državnih proslav. Nadzor nad izvajanjem določb zakona in podzakonskih aktov s področja kulture in medijev opravlja Inšpektorat RS za kulturo in medije, organ v sestavi ministrstva. Inšpektorat izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakona o varstvu kulturne dediščine, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Zakona o knjižničarstvu in Zakona o medijih ter na njihovi podlagi izdanih podzakonskih in drugih aktov. Naloge, ki se nanašajo na arhivsko in dokumentarno gradivo, opravlja Arhiv RS, organ v sestavi ministrstva. Po zakonu iz leta 1994 je dobil značaj upravne organizacije. Njegova naloga je zakonsko opredeljena in sicer opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na arhivsko in dokumentarno gradivo, ki nastaja pri državnih organih in drugih, z zakonom določenih osebah. Arhiv RS opravlja strokovne naloge, ki se nanašajo na arhivsko in dokumentarno gradivo, kakršno nastaja pri državnih organih in pri drugih, z zakonom določenih osebah. ( ) Od aprila 2009 dalje je Služba za državne proslave postala del Ministrstva za kulturo, vendar kot dislocirana samostojna enota. Služba za državne proslave odgovarja neposredno ministrici, koordinacijo s Službo pa opravlja državni sekretar. Na sliki številka 1 si lahko ogledamo organigram ministrstva. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 20

26 Slika 1: Organigram Ministrstva za kulturo ( ) Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 21

27 4.3 Državne proslave v preteklosti, danes in v prihodnje V preteklosti je za organizacijo državnih proslav skrbel Urad vlade za informiranje oziroma koordinacijski odbor vlade za izvedbo protokolarnih pravil. Letno so organizirali po 5 državnih počastitev, po letu 2004 pa se je program bistveno razširil. S sklepoma št / z dne in št /2005 z dne so bili razrešeni prejšnji člani Koordinacijskega odbora za izvedbo protokolarnih pravil. Organ je bil preimenovan v Koordinacijski odbor za državne proslave ter administrativno-tehnična in finančna opravila za delo odbora prenesla z Urada vlade za informiranje na Protokol Vlade Republike Slovenije. S spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih so bili leta 2005 uvedeni trije novi državni prazniki. V tem letu so pričeli izvajati tudi decentralizacijo državnih proslav, s čimer so v izvedbo vključevali tudi lokalne regijske umetnike in s tem pridobili na priljubljenosti, vedrini in gledanosti proslav. Ciljna publika je bila širša javnost, kar je hitro pripeljalo do določene popularizacije, ki je Republika Slovenija v svoji samostojni poti zagotovo še ni imela in poznala. Zaradi velikega uspeha, ki so ga proslave požele od leta 2005 dalje in kvalitetno zastavljenega ter izvedenega programa, se je število obiskovalcev konstantno povečevalo, kar je posledično povečalo stroške same organizacije. Aktivno so promovirali državne proslave s televizijskimi in radijskimi spoti, ob posameznih proslavah tudi s televizijskimi telopi, plakati, oglasi v dnevnem in tedenskem časopisju, spletnimi pasicami in stranmi. Občinstvo si želi vedno novih atrakcij, večjih ansamblov, zanimivejših prizorišč in razkošnejših prireditev, kar ustvarjanje dela vedno zahtevnejše. V začetku leta 2009 se izvajanje administrativno-tehničnih nalog za podporo delovanju Koordinacijskega odbora za državne proslave s Protokola Republike Slovenije prenese na Ministrstvo za kulturo, ki je odslej tudi nosilec proračunske postavke v državnem proračunu, namenjene za sofinanciranje počastitev državnih praznikov in drugih dogodkov državnega pomena. V kolikor gre verjeti poročanju nekaterih medijev, naj bi se v prihodnjem letu število proslav bistveno zmanjšalo, kar lahko ocenimo za posledico recesije. Število državnih proslav v koledarju za leto 2009 je osem, po nekaterih ugibanjih pa naj bi se za leto 2010 njihovo število zmanjšalo na vsega tri. Dovolj zgovoren je podatek, da se je proračun iz leta 2008 (1.13 mio EUR) zmanjšal na EUR za leto To predstavlja približno 40 odstotkov manj. Osnova za določanje proslav, ki pa gotovo ni edina, je Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Težko si predstavljamo merila in kriterije za opustitev posameznih proslav, posledično pa lahko pričakujemo veliko ostrih kritik na račun avtorjev zaradi vsebinskega konteksta in pomena vsake proslave. Število državnih proslav je v sosednjih državah in državah Evropske Unije v povprečju med dve in tri. Zatorej lahko razumemo težnjo odgovornih po krčenju. Ob sprejetju koledarja za leto 2009 je kulturna ministrica gospa Majda Širca že povedala, da:»je vizija o skrčevanju števila proslav nujna, vendar je bila v letošnjem letu 2009 neuresničljiva, saj bi bilo potrebno spremeniti nekatere zakone.«seveda verjamemo njenim besedam in tako lahko samo čakamo na leto 2010, ko se bodo morebitne spremembe dejansko izvedle. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 22

28 4.4 Stroškovna primerjava izvedbe osrednje državne proslave Relativno dobro lahko primerjamo stroške počastitve dneva državnosti, ki zadnja leta poteka na isti lokaciji in je praviloma največja ter najdražja državna proslava v letnem koledarju. Leto Stroški (ocenjena Opombe vrednost v EUR) Deseta obletnica, popolnoma nova, izvirna produkcija Sejalec, namensko za počastitev: dobrih 100 nastopajočih (orkester Slovenske filharmonije 80 oseb, 16 plesalcev, 6 dramskih umetnikov, 3 športniki), pri čemer so stroški avtorskih honorarjev znašali okrog EUR Zelo okleščena prireditev, drugačna od prvotne zamisli / Država je leta 2004 v spremljajoče prireditve ob Dnevu državnosti vložila okoli EUR, mesto pa z nekaterimi popusti (zlasti pri organizaciji koncerta) približno enako Predstavljena ustvarjalnost najboljših slovenskih koreografov in plesalcev od osamosvojitve Slovenije do danes let slovenske države, 1000 nastopajočih, rekordno število gledalcev Postavljenih je bilo 4400 posameznih stolov, rekordno število gledalcev pred TV sprejemniki gledalcev, 450 nastopajočih Po proslavi ni bilo pogostitve, precejšen vpliv gospodarske krize, polnoletnost samostojne Slovenije. Tabela 1: Prikaz skupnih stroškov dneva državnosti v letih V letnih poročilih državnih proslav lahko pri osrednji proslavi zasledimo ponavljajoče zapise o morebitni menjavi prireditvenega prostora, ne glede na njen izjemen zgodovinski pomen. Očitno se odgovorni zavedajo večjega obsega stroškov, prilagajanja nekaterim omejitvam in tudi sprejemanju negotovosti, saj so tla zaradi slabe gradnje in dotrajanosti lahko nevarna in ne prenesejo velikanskih obremenitev, ki jih doprinese organizacija tako velikega dogodka. Z decentralizacijo in širšo popularizacijo državnih proslav po letu 2004 so se povečevali tudi stroški izvedbe. S tabele zgoraj je razviden trend nižanja stroškov, kar je verjetno posledica racionalizacije in v zadnjem letu tudi gospodarske krize. Služba za državne proslave si je zato morala sama pridobiti nekatere ugodnosti. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 23

29 Z RTV Slovenija je na podlagi koledarja državnih proslav sklenila pogodbo o programskem sodelovanju pri organizaciji, snemanju in predvajanju državnih proslav Republike Slovenije, ki poleg natančnejše določitve razmerij pri snemanju in prenosu državnih proslav določa tudi, da RTV Slovenija za namen državnih proslav omogoči brezplačno uporabo gradiva iz dokumentacije RTV Slovenija in s scenarijem predvideno garderobo, če je na razpolago v fundusu garderobe RTV Slovenija. Po dogovoru in v kolikor za to zadostuje oprema in kader, ki ga ima na razpolago, RTV zagotovi izdelavo promocijskih radijskih in TV-spotov ter predvajanje teh, ne da bi za to zahtevala denarno nadomestilo. Služba za državne proslave se je dogovorila tudi s Cankarjevim domom o znižanju cen najema prostorov, opreme ali storitev. Slika 2: Pred proslavo Slika 3: Med proslavo Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 24

30 5 ODLOČITVENI MODELI 5.1 Odločanje in večparametrsko odločanje Živimo v času, ko so prave odločitve ključ do uspeha. V sodobnem okolju se velikokrat srečamo s situacijami, ko obtičimo pred pomembno življenjsko odločitvijo. Sposobnost sprejemanja pravilnih odločitev je pomembna življenjska veščina, saj pravilne odločitve pomembno oblikujejo naše življenje. Tiste lažje odločitve opravimo že kar rutinsko in jim niti ne posvečamo veliko pozornosti, medtem ko se pri kompleksnejših odločitvah zadržimo nekoliko več časa, premlevamo možne variante in tehtamo dane možnosti. Če citiram meni osebno najpomembnejši stavek, ki sem ga prebral v knjigi Odločanje in modeli, avtorja Bohaneca:»Svoje odločitve moramo ozavestiti sami in zanje sprejeti tudi odgovornost.«ne ozirajoč se na nadaljevanje diplomskega dela, želimo podati v premislek naslednje besede: odločanje delimo na odločanje z glavo in odločanje s srcem. Učinkovit proces odločanja izpolnjuje naslednjih šest meril: - Osredotoča se na to, kar je pomembno. - Je logičen in konsistenten. - Upošteva tako subjektivne kot tudi objektivne dejavnike in prepleta analitično mišljenje z intuitivnim. - Zahteva samo toliko informacij in analiz, kolikor je potrebnih za rešitev določene dileme. - Spodbuja in usmerja zbiranje ustreznih informacij in strokovnih mnenj. - Je preprost, zanesljiv, lahko uporaben in fleksibilen. (Hammond, 2000) Torej je odločanje proces, v katerem izbiramo varianto, ki nam najbolj ustreza med danimi variantami (alternativami, inačicami, možnostmi) v skladu z našimi cilji in zahtevami. Variante ponavadi tudi razvrstimo od najboljše do najslabše. Do kvalitetne odločitve si želimo priti na čim lažji način, ki je organiziran in sistematičen. Včasih so odločitve sprejemali po občutku, danes pa je razvitih veliko metod in računalniških programov za podporo odločanju. Analizirati je mogoče tudi najbolj zapletene odločitve. Poznamo več načinov odločanja: - intuitivno (na podlagi intuicije), - sistematično (znanja in podatke sistematično zbiramo in nato sprejmemo odločitev), - individualno in skupinsko, - racionalno (zberemo tisto varianto, ki je najbolj zaželena), - iracionalno (odločitev je zaradi raznih omejitev nesmiselna). Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 25

31 Osem ključev za učinkovito odločanje po Hammondu: - Obdelovanje pravega odločitvenega problema: potrebno je definirati pravi odločitveni problem in ga opredeliti. Z napačno določitvijo problema ne bomo prišli do pametne odločitve. - Natančna opredelitev ciljev: temeljito moramo razmisliti o ciljih, ki jih želimo doseči. Že z razmišljanjem o ciljih lahko pridemo do pametne odločitve, ne da bi morali opraviti veliko dodatnih analiz. - Iskanje ustvarjalne možnosti (alternative): različne možnosti so sklop možnosti, ki jih bomo imeli, ko bomo skušali doseči naše cilje. Možnosti, na katero nismo pomislili, ne moremo izbrati in ne glede na to koliko možnosti obstaja tista, ki smo jo izbrali, ne more biti boljša od najboljše možnosti v sklopu. - Razumevanje posledic: opišemo kako uspešni bomo z vsako alternativo in opredelimo posledice, ki naj bi jih alternative imele na vsakega od naših ciljev. Posledice naših rešitev moramo razumeti. - Spoprijemanje s kompromisi: izločimo slabe izbire, preostale bodo videti enakovredne ena drugi. - Razjasnitev negotovosti: ko se odločamo, vemo, kaj bi se lahko zgodilo, vendar ne vemo, kaj se bo zgodilo. Posledice so negotove. Številčne odločitve bodo vsebovale premišljeno tveganje. Povečamo verjetnost, da bomo sprejeli pametno odločitev v negotovem položaju - Določitev dopustnega tveganja: določeno stopnjo tveganja sprejmemo in jo vključimo v naše odločitve. - Določitev medsebojno povezanih odločitev: sprejmemo čim bolj pametno odločitev, vendar se moramo zavedati posledic, do katerih bo ta odločitev privedla in na podlagi katerih se bomo morali odločati v prihodnosti. Večparametrsko odločanje je metoda, s pomočjo katere je izdelan odločitveni model, in je tudi metoda za podporo odločanju. Temelji na razgradnji odločitvenega problema na manjše podprobleme, kjer variante razgradimo na posamezne parametre (kriterije, atribute) in jih ločeno ocenimo glede na vsak parameter. Končno oceno variante dobimo z nekim postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante. (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 26

32 5.2 Večparametrski odločitveni model Odločitveni model temelji na izbranem spisku kriterijev, parametrov, spremenljivk oziroma dejavnikov, ki jih želimo v določenem procesu odločanja zasledovati. v(a i ) v * (x 1,x 2,,x m ) Koristnost (utility,zaželjenost, primernost, ocena) funkcija koristnosti x 1 x 2... x m parametri (atributi, kriteriji) x 1 (a 1 ) x 2 (a 1 )... x m (a 1 )... a. n.. a 2 a 1 variante (ina ice) Slika 4: Večparametrski odločitveni model (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) Vrednotenje variant pri večparametrskem odločanju poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki je v splošnem sestavljen iz treh komponent (slika 4). Vhod v model predstavljajo parametri (atributi, kriteriji) Xi. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, to je tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo v spremenljivko Y, ki ponazarja končno oceno ali koristnost variante. Variante opišemo po osnovnih parametrih z vrednostmi ai. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. Za pomoč pri večparametrskem odločanju si navadno pomagamo z enim izmed namenskih programov za podporo večparametrskega odločanja. Ti imajo že vgrajena orodja, ki pomagajo odločevalcu pri definiciji parametrov, oblikovanju funkcij koristnosti in zajemanju podatkov o variantah. Najpomembnejšo operacijo - vrednotenje variant dodatno podpirajo z vrsto koristnih pripomočkov za analizo dobljenih rezultatov, kot so analiza občutljivosti in stabilnosti odločitvenega modela, generator variant, analize tipa kaj-če ter najrazličnejši grafični prikazi in poročila. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 27

33 Nekateri omogočajo tudi delo z nenatančnimi in nepopolnimi podatki in v ta namen uporabljajo intervalski račun ali verjetnostne porazdelitve. Takšnih programov je na voljo precej, navedimo le nekaj najbolj znanih: MAUD, Decaid, Decision Pad, HIVIEW, PROMETHEE, DEX, DEXi. 5.3 Faze odločitvenega modela Odločitveni proces je proces sistematičnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odločitev, zmanjšal možnost, da bi kaj spregledali, pohitril in pocenil proces odločanja ter dvignil kakovost odločitve. Praviloma poteka po fazah, ki so opisane v nadaljevanju, te pa se lahko tudi prepletajo ali ponavljajo Identifikacija problema Ta faza je rezultat spoznanja, da je nastopil odločitveni problem, ki je dovolj težak, da ga je smiselno reševati na sistematičen in organiziran način. V tej fazi poskušamo definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Oblikujemo odločitveno skupino, katere jedro sestavljajo odločevalci: to so tisti, ki se morajo v končni fazi odločiti in so odgovorni za odločitev. Pri zahtevnejših problemih je priporočljivo v delo skupine vključiti tudi: - eksperte, ki imajo poglobljeno znanje o dani problematiki in lahko svetujejo pri oblikovanju odločitvenega modela; - odločitvenega analitika metodologa, ki kot moderator vpliva na učinkovitost in usklajenost dela skupine ter skrbi za ustrezno metodološko in računalniško podporo odločanja; - druge predstavnike tistih segmentov, na katere vpliva odločitev. (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) Identifikacija kriterijev Določimo kriterije, s katerimi bomo ocenjevali variante in oblikujemo strukturo odločitvenega modela. Pomembno je, da ne spregledamo kriterijev, ki bistveno vplivajo na odločitev, kar je načelo polnosti. Pazimo, da upoštevamo tudi druge zahteve, kot so celovitost, neredundantnost in operativnost oziroma merljivost kriterijev. Postopek poteka po naslednjih korakih: - spisek kriterijev: oblikujemo seznam kriterijev, ki jih bomo upoštevali pri odločanju. - strukturiranje kriterijev: kriterije hierarhično uredimo. Pri tem upoštevamo medsebojne odvisnosti in vsebinske povezave. Nepomembne kriterije in tiste, ki so izraženi z ostalimi kriteriji, zavržemo in po potrebi oblikujemo nove. Rezultat je drevo kriterijev. - Merske lestvice: Vsem kriterijem v drevesu določimo merske lestvice ter morebitne druge lastnosti. (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 28

34 5.3.3 Definicija funkcij koristnosti Funkcija koristnosti je funkcija s katero na osnovi posameznih kriterijev določimo koristnost variant. V praksi jo določi človek, ki se odloča na podlagi svojih izkušenj in znanja. V tej fazi definiramo funkcije, ki opredeljujejo vpliv nižje nivojskih kriterijev na tiste, ki ležijo višje v drevesu, vse do korena drevesa, ki predstavlja končno oceno variant. Oblika funkcij in način njihovega zajemanja sta odvisna od uporabljene metode. Najpogosteje se uporabljajo preproste funkcije, kot so utežna vsota in povprečja, srečamo pa tudi zahtevnejše funkcije, ki imajo večjo izrazno moč, vendar so nekoliko zahtevnejše za praktično uporabo: funkcije zvezne logike, funkcije na osnovi Bayesovega pravila ali mehkih množic, odločitvena pravila. Prav tako so pestre računalniško podprte metode za podporo odločevalcev v tej fazi, ki segajo od neposrednega analitičnega izražanja funkcij do možnosti izbiranja oziroma parametrizacije vnaprej pripravljenih funkcij, definiranja funkcije po točkah, zajemanja v grafični obliki in raznih dialogov, ki jih vodi računalniški program. (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) Opis variant Vsako varianto opišemo z vrednostmi osnovnih kriterijev, to je tistih, ki ležijo na listih drevesa. Do tega opisa nas vodi bolj ali manj zahtevno proučevanje variant in zbiranje podatkov o njih. Pri tem se pogosto srečamo s pomanjkljivimi ali nezanesljivimi podatki. Nekatere metode v tem primeru odpovedo, druge pa omogočajo, da takšne podatke opišemo v obliki intervalov ali verjetnostnih porazdelitev. (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) Vrednotenje in analiza variant Vrednotenje variant je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka od spodaj navzgor, torej od listov do korena drevesa kriterijev, v skladu s strukturo kriterijev in funkcijami koristnosti. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša. Besedo praviloma je potrebno na tem mestu posebej poudariti. Na končno oceno vpliva mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Poleg tega sama končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Zato moramo variante analizirati in poskusiti odgovoriti na naslednja vprašanja: - Kako je bila izračunana končna ocena - na osnovi katerih vrednosti kriterijev in katerih funkcij? So vrednosti kriterijev in uporabljene funkcije koristnosti ustrezni? - Zakaj je končna ocena takšna, kot je? Je v skladu s pričakovanji ali odstopa in zakaj? Kateri kriteriji so najbolj prispevali k takšni oceni? - Katere so bistvene prednosti in pomanjkljivosti posamezne variante? - Kakšna je občutljivost odločitve: kako spremembe vrednosti kriterijev vplivajo na končno oceno? Ali je mogoče in kako variante izboljšati? Katere spremembe povzročijo bistveno poslabšanje ocen variant? - V čem se variante bistveno razlikujejo med seboj? Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 29

35 Šele z odgovori na ta vprašanja pridemo do celovite slike o variantah in s tem do kvalitetnejše, bolje utemeljene in preverjene odločitve. Računalniška podporna orodja so pri tem praktično nepogrešljiva, saj imajo že vgrajene pripomočke, ki tovrstne analize bistveno olajšajo. (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) DEXi DEXi je lupina ekspertnega sistema za večparametrsko odločanje. DEXi tesno sledi konceptu večparametrskega odločanja, ki je osnovan na razčlembi odločitvenega problema v manjše, manj kompleksne probleme. V DEXi-ju je pristop sestavljen iz nekaterih elementov ekspertnega sistema in strojnega učenja. Atributi in združevalne procedure so obravnavani kot nedvoumne baze, sestavljene iz drevesa kriterijev, združevalne procedure, izražene z odločitvenimi pravili in opisa opcij. DEXi je preprost program za delo z odločitvenimi modeli, ki omogoča: - izdelavo in preurejanje drevesa kriterijev, - urejanje zalog vrednosti kriterijev in odločitvenih pravil, - zajemanje podatkov o variantah, - tabelarični pregled rezultatov vrednotenja z analizo tipa»kaj-če«, - grafični prikaz rezultatov vrednotenja. PODATKI DEXlupina OCENITEV AKTIVNOSTI OBRAZLOŽITEV OCEN BAZA ZNANJA»Kaj-če«ANALIZA Slika 5: Shematična struktura odločitvenega drevesa (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) DEXi ponuja dodatek k odločitvam in je osnovan na modeliranju znanja. Takšna podpora omogoča pregledno odločitveno analizo z obrazložitvijo vrednotenih rezultatov in pojasnitev samega ozadja procesa. Odločitvena podpora je uporabniku prijazna, kajti odločitveno znanje je predstavljeno enostavno, običajno z besedami, pravili in hierarhično postavitvijo kriterijev. Vzroki za uporabo ekspertnega sistema: 1. Cilji so lahko negotovi, protislovni, neusklajeni, nepopolni. 2. Variante so lahko slabo ali nepopolno definirane. Veliko število variant otežuje odločitev. 3. Parametri, ki vplivajo na odločitev, so lahko slabo definirani, neznani, spregledani ali težko merljivi. 4. Omejitve virov so lahko časovne, kadrovske in druge. 5. Metodološke omejitve se pojavijo pri ocenjevanju kakovosti odločitve. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 30

36 Program DEXi je metoda za večparametrsko odločanje, ki sloni na metodologiji DEX. Od ostalih metodologij večparametrskega odločanja se razlikuje predvsem po kvalitativnem pristopu in neposrednem določanju funkcij koristnosti več spremenljivk, kar pomembno poveča tudi transparentnost izgradnje in uporabe odločitvenih modelov. To pa so tudi atributi metodologije ekspertnih sistemov. Cilja sta večja razumljivost in uporabnost eksplicitnega znanja, ki tako postane dostopno širšemu krogu ljudi, ne le za validacijo in vertifikacijo, ampak tudi za razumevanje odločitve. Program za večkriterijsko odločanje DEXi podpira kvalitativne merske lestvice. Funkcije koristnosti so predstavljene s pravili tipa»če-potem«v obliki tabel in določajo medsebojni vpliv kriterijev na vrednost nadrejenega kriterija. Odločitveni model je sestavljen iz drevesa kriterijev, ki vsebuje atribute in parametre, ter odločitvenih pravil. Strukturiranje kriterijev pri gradnji modela je bistvenega pomena. Osnovne parametre predstavljajo listi drevesa kriterijev, z odločitvenimi pravili pa določamo vrednosti parametrov v vozliščih drevesa vse do korena, ki predstavlja končno oceno predmeta odločanja. Z odločitvenimi pravili lahko upoštevamo, da je vpliv nekega parametra na končno oceno variante odvisen od njegove vrednosti, kar pomeni, da uteži niso konstantne. DEXi ob določitvi vsaj dveh odločitvenih pravil in ob upoštevanju uteži sam izračuna vrednost agregirane funkcije. Zalogo vrednosti parametrov običajno sestavljajo naravne vrednosti parametrov in jo je smiselno tako zmanjšati, da ostane odločitveni model dovolj občutljiv in razlikuje bistvene razlike med variantami. Opis variant v realni odločitveni situaciji pogosto ni popoln. Računalniški program DEXi pa ne glede na to variante ovrednoti, rezultat je lahko podan tudi na intervalu. To je odvisno od vpliva nedoločenega parametra na končno oceno variante. Interpelacija rezultatov, ki jo mora narediti človek, poteka od korena preko vozlov do listov odločitvenega drevesa. Za bolj nazorno predstavo pa lahko z DEXi-jem naredimo različne grafične predstave: od primerjav variant po posameznih parametrih, do radarskih diagramov, kjer lahko grafično primerjamo med seboj variante po večih parametrih Vredana Je program za vrednotenje in analizo variant v večparametrskih odločitvenih modelih, zgrajenih z lupino ekspertnega sistema DEX. Omogoča dodatno analizo rezultatov vrednotenja programov DEX in DEXi. Posebnost programa je analiza tipa»kaj-če«in kombinirano kvalitativno in kvantitativno vrednotenje variant. Glavne funkcije programa so: - branje in pisanje datotek tipa DAX, - branje podatkov o variantah s standardnih datotek tipa DIF, - kombinirano kvalitativno in kvalitativno vrednotenje variant, - prikaz in izpis rezultatov s stolpčnimi, korelacijskimi in polarnimi grafikoni, - analize variant tipa»kaj-če«. Vhodne podatke predstavlja DEX-ova baza znanja, ki je sestavljena iz parametrov strukturiranih v drevesa, funkcij koristnosti in opisov variant, med katerimi se odloča odločevalec. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 31

37 5.4 Ekspertni sistemi Ekspertni sistemi so informacijski sistemi, ki na nekem problemskem področju poskušajo posnemati (nadomestiti, podpreti ) človeški ekspert ali pa ekspertu pomagati pri njegovem delu. To je z znanjem napolnjen program, ki rešuje probleme, za katere običajno potrebujemo človeškega strokovnjaka in njegovo znanje. Simulira delovanje, omogoča komuniciranje, ki ga je uporabnik vajen, poleg tega povezuje tudi mnogo drugih sekundarnih funkcij. Značilnosti ekspertnega sistema: - Uporabljamo jih lahko za podajanje razlage, napovedovanje, diagnozo, predpisovanje. - Konstruiranje, planiranje, kontroliranje, nadzorovanje, dajanje navodil. - Tehnologija teh sistemov še ni razvita do te mere, da bi jo bilo mogoče uporabljati na široko in povsod. - Področje uporabe ekspertnih sistemov je ponavadi ozko in je jasno ločeno od ostalih področji oziroma problemov. - Rešuje zapletene probleme na isti ravni ali celo bolj kvalitetno kot strokovnjak za to področje. - Sklepajo hervistično, pri tem uporabljajo znanja strokovnjakov. - Z ljudmi komunicira na primeren način, v naravnem jeziku. - Pri vrednotenju uporablja nepopolne podatke in negotova pravila. - Pojasnjujejo svoja vprašanja, prav tako svoje sklepe in zaključke. Prednosti, ki jih prinaša ekspertni sistem so: - Zmanjšujejo potrebo po strokovnjakih ali pa jih delajo bolj produktivne. - Izboljšajo konsistentnost in točnost odločitev. - Sposobni so dokumentirati dejstva, ki se nanašajo na odločitev. - Uporabni so kot pripomoček za usposabljanje, predvsem zato, ker pojasnjujejo svoje odločitve. Kljub vsem prednostim, ki jih pripisujemo ekspertnim sistemom, pa se moramo zavedati, da v večini primerov ekspertni sistemi še ne morejo nadomestiti ekspertov, prav tako ni mogoče zgraditi ekspertnih sistemov brez sodelovanja ekspertov. Ekspertni sistemi se uporabljajo v vseh področjih medicinske diagnostike, pri ugotavljanju mesta okvar v napravah, na področju analiz razvojne robotike, v finančnih, bančnih in računovodskih aplikacijah, v makroekonomskem modeliranju in napovedovanju razvoja, v marketinških in finančnih modelih, v vrednotenju naložb in v ostalih področjih, kjer se rešujejo zapleteni problemi. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 32

38 Slika 6: Komponente ekspertnih sistemov (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003) - Baza znanja Baza znanja vsebuje znanje o določenem problemskem področju, kateremu je ekspertni sistem namenjen. Sestavljena je iz dejstev, ki opisujejo področje uporabe, pravil, ki opisujejo relacije in dogodke, ter hervističnih načel, ki rešujejo probleme na področju problematike. Baza znanja vsebuje dve vrsti znanj: - splošno priznana in v stroki priznana dejstva, - ekspertna pravila sklepanja in odločanja - hervistke. Težave pri razvoju baze znanja so, kako predstaviti veliko količino znanja v obliki, ki bi omogočila učinkovito rabo le-tega. Ta problem je znan kot predstavitveni problem. Za čim bolj učinkovito reševanje tega problema se je razvilo več metod za predstavitev znanja, ki naj bi odpravili predstavitveni problem: produkcijska pravila, okvir, semantične mreže, predikativni način - Mehanizem sklepanja Mehanizem sklepanja je podsistem, ki uporablja in nadzoruje delovanje celotnega ekspertnega sistema. Njegove glavne naloge so: aktivna uporaba znanj iz baze znanj, upravljanje s podatki, ki vstopajo v sistem in izpeljevanje ustreznih sklepov. Izpeljevanje sklepov poteka na dva načina in sicer sklepanje naprej in sklepanje nazaj. Sklepanje naprej sistem sklepa iz množice znanih dejstev in skuša priti do določenega sklepa oziroma cilja. Sklepanje nazaj sistem deluje nazaj iz možnih sklepov (ciljev) skuša najti dokaze, da podpre in preveri pravilnosti ciljnih sklepov. Nekateri napredni ekspertni sistemi pa uporabljajo kombinacijo obeh teh dveh tehnik. Mehanizem sklepanja je običajno ločen od domenskega znanja, prav tako ni odvisen od domene v kateri ekspertni sistem deluje. To omogoča enostavno spreminjanje in nadgrajevanje baze znanj. Prav tako omogoča ločitev baze znanja in mehanizem sklepanja na bolj naraven način, s pravili tipa če-potem. Ločevanje baze znanja in mehanizma sklepanja omogoča uporabo istega mehanizma sklepanja v različnih sistemih. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 33

39 Pri tem lahko uporabimo tudi ostale elemente ekspertnih sistemov, razen baze znanja in ostalih specifičnih struktur posameznega sistema. Takšno ogrodje ekspertnega sistema se imenuje lupina ekspertnega sistema. Njihova uporaba je zaradi njihove uporabnosti in poenostavitve razvoja ekspertnega sistema zelo razširjena. - Uporabniški vmesnik Uporabniški vmesnik skrbi za bolj udobno sporazumevanje med uporabnikom in sistemom, pri čemer uporabniku omogoča vpogled v proces reševanja problema, ki ga vodi mehanizem sklepanja. Predaja podatke, ki jih poda uporabnik v obliko primerno za računalniško manipulacijo, sklepe in pojasnila, ki jih ponudi sistem pa predstavi v razumljivi grafični ali pisni obliki. Uporabniški vmesnik je zelo pomemben del ekspertnega sistema, saj je učinkovito komuniciranje z uporabnikom bistvenega pomena pri reševanju problemov. Poleg komunikacije z uporabnikom pa običajno ponuja interakcijo z okoljem in drugimi sistemi. Sestavljen je iz dveh podsistemov: Podsistem za zajemanje znanja: Ta model ima nalogo pridobiti znanje pri gradnji baze znanja, vzdrževati in nadgrajevati bazo znanja. Zajeti mora ekspertno znanje know-how (eksperti, knjige itd ) ter ga pretvoriti (tehnologija znanja say-how) v tako obliko informacije, ki bo uporabna v računalniku. Podsistem za pojasnjevanje: Ta model pa spremlja delovanje ekspertnega sistema in izbira informacije o poteku procesa sklepanja. Te informacije nato posreduje uporabniku, ki lahko analizira potek reševanja problema. Informacije, ki jih modul zbira, so o tem, zakaj je sistem potreboval določene podatke, utemeljitev o sprejetih sklepih ter ostale informacije. Ta modul je pomemben tako za uporabnika kot za razvijalce sistema. Uporabniki lahko na ta način preverijo ali je bilo sklepanje sistema in končna ocena pravilna, vidijo zakaj je prišlo do razlik med posameznimi variantami; razvijalci sistema pa se prepričajo, da je zajemanje znanja v sistem potekalo uspešno in da je znanje v sistemu pravilno predstavljeno. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 34

40 6 IZDELAVA MODELA ZA IZBIRO LOKACIJE DRŽAVNE PROSLAVE Računalniško podprt model je lahko v veliko pomoč Koordinacijskemu odboru pri izboru ustrezne in čimbolj primerne lokacije. V nadaljevanju bomo zato predstavili odločitveni model, narejen z ekspertnim sistemom DEXi ter Vredano pomožnim programom za vrednotenje variant. 6.1 Metode dela Za metodo dela pri pripravi modela za izbiro lokacije državne proslave smo izbrali večparametrsko odločanje. Avtorji uporabniškega priročnika DEXi poudarjajo, da večparametrsko odločanje temelji na razgradnji problema na manjše podprobleme, zato smo se dela lotili postopoma. Naj omenim, da že nekaj več kot tri leta sodelujem pri organizaciji in izvedbi državnih proslav, zato mi je potek dela znan. Vseeno pa so mi bili sodelavci v veliko pomoč z nasveti pri kreiranju tega diplomskega dela. Najprej smo izdelali drevo kriterijev ga opisali in mu določili zalogo vrednosti in nato še funkcijo koristnosti. Ko je bilo odločitveno drevo izdelano, smo ga testirali na konkretnem primeru in popravljali, dokler nismo bili zadovoljeni z rezultati. Korekcij je bilo kar nekaj. Nato je sledil opis variant in njihova razlaga ter izbira same lokacije. 6.2 Identifikacija kriterijev Kriteriji so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema, to je tiste dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. (Bohanec, Jereb, Rajkovič, 2003) Kriterije razvrščamo po nivojih od spodaj navzgor. Kriterij, ki je na višjem nivoju, je odvisen od kriterija v nižjem nivoju. Tudi rešitev na problem iščemo od spodaj navzgor. Višje kot se pomikamo, bolj zahtevne delne rešitve sprejemamo, dokler ne pridemo do končne rešitve, izbire najbolj primerne lokacije za državno proslavo. Kriterije delimo na osnovne, to so tisti, ki ležijo na najnižjih nivojih in so neodvisni od ostalih in na sestavljene, to pa so tisti, katerih oceno dobimo s sestavljanjem več kriterijev skupaj. Najprej smo določili kriterije, ki so verjetno ena najbolj pomembnih stvari in ob upoštevanju kakovostnega modela tudi najtežje določljiva. Neurejen spisek kriterijev smo strukturirali v drevo kriterijev in smiselno združili sorodne kriterije. Pri izboru kriterijev smo bili še posebej pozorni, saj nam je natančno in zbrano delo pomagalo do kakovostnejšega modela. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 35

41 6.3 Izbira kriterijev Variante smo ocenjevali na podlagi kriterijev (parametrov oziroma atributov). Ker problem, ki ga diplomsko delo obravnava, dobro poznamo, nam določitev kriterijev ni povzročala posebnih težav. Kriteriji so merljivi (objektivno in subjektivno), želeli smo upoštevati tudi načelo polnosti (zajeti bistvene kriterije). Neredundantnost smo dosegli, ker se kriteriji ne prekrivajo ali vsebinsko ponavljajo, s tem pa je zagotovljena tudi neodvisnost oziroma ortogonalnost kriterijev. Tako smo dobili 27 kriterijev, od tega je 17 osnovnih in 10 sestavljenih. Osnovni kriteriji v modelu so naslednji: velikost, površina, elektrika, organizatorji, obiskovalci, seja, sprejem, ognjemet, cestne povezave, parkirišča, gostišča, prenočišča, oddaljenost, prebivalci, primernost, najem, priprava. Končne kriterije smo strukturirali od dva do štiri, kar ustreza pravilom in dejanskemu stanju izbire lokacije. Spisek celotnih kriterijev podaja slika 7. Slika 7: Spisek izbranih kriterijev Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 36

42 6.4 Opis kriterijev S slike številka 8 je razviden opis kriterijev. 6.5 Zaloge vrednosti Slika 8: Drevo kriterijev z opisom Zaloge vrednosti posameznih kriterijev smo določil na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili na konkretnih primerih in po pogovoru z zaposlenimi v Službi za državne proslave. Za določitev vseh in končno verzijo smo porabili precej časa. Posamezni kriteriji za oceno primernosti lokacije se ocenjujejo različno. V tem drevesu izbora lokacije državne proslave smo uporabili številčne in opisne lestvice. Zaloge vrednosti smo v naši nalogi za vsak kriterij uredili od najslabše do najboljše, uporabili pa smo tri, štiri in petstopenjsko lestvico. Na sliki številka 9 so prikazane zaloge vrednosti za posamezne kriterije. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 37

43 Slika 9: Prikazane zaloge vrednosti V prilogi 1 se nahaja podrobnejši opis posameznih zalog vrednosti. 6.6 Ocene variant Variante so možnosti med katerimi izbiramo. Za konkreten primer izbora lokacije državne proslave so izbrane premišljeno in vsaka izmed njih je realno potencialna izbira. Druge okoliščine, ki jih ni mogoče vnaprej napovedati (politično stanje v državi, naravne nesreče ali spremembe, porušitev ali novogradnja nepremičnin ), bi lahko bistveno vplivale na končni rezultat izbire lokacije. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 38

44 Tabela 6: Ocene variant S tabele številka 6 je razvidno, da je lokacija državne proslave primerna, v kolikor lahko sprejme večje število ljudi. Ta številka se lahko povzpne tudi na deset tisoč. Zato je nujno potrebno, da je površina primerna, v kolikor je le mogoče asfaltirana ali kako drugače urejena, saj mehkejše podlage (travniki) v primeru dežja niso ustrezne. Glede elektrike je tako, da precej olajša delo, v kolikor je na voljo na sami lokaciji, drugače pa se organizira dodaten električni agregat, ki ustreza predvideni porabi ob upoštevanju določene rezerve. Dostopnost mora biti primerna tako za organizatorje, predvsem pri poteku priprav, kot za obiskovalce. Z vidika organizatorja je dostop pomemben predvsem za podizvajalce, saj morajo velikokrat svojo opremo dostaviti v neposredno bližino. Državna proslava ob dnevu državnosti zahteva še nekatere dodatne ukrepe, kot so na primer zagotovitev prostora za sejo Državnega zbora neposredno pred samo proslavo in urejen, varen prostor za izvedbo ognjemeta. Naj omenimo, da ga v letu 2009 zaradi varčevalnih ukrepov ni bilo. Dobre cestne povezave so nujno potrebne za nemoteno organizacijo večje prireditve, saj morebitni prometni zamaški lahko povzročijo precej nevšečnosti širšemu krogu ljudi. Parkirišča, gostišča in prenočišča so nujno potreba, saj je organizator dolžan poskrbeti za čimbolj nemoten potek naravnega diha mesta, v katerem se določen dogodek odvija. Sama oddaljenost je pomembna z vidika organizatorja, saj mora ob morebitni večji oddaljenosti na to opozoriti svoje podizvajalce in posledično to pomeni večje stroške. Z vidika obiskovalcev pa tudi podaljša prihod na prireditev določenemu segmentu potencialnih obiskovalcev. Primernost lokacije državne proslave je občutljiva tema, saj se srečamo s tisoč in enim pogledom, zato bomo ta del prepustili bralcu, da presodi sam. Najem in priprava lokacije sta pomembna predvsem s finančnega vidika. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 39

45 uteži 6.7 Funkcije koristnosti, združevanje kriterijev, povprečne Za pravilno delovanje programa DEXi, je potrebno izbrani parametrom določiti njihovo vrednost ali»utež«. Ta vrednost pove, kolikšno težo ima posamezni kriterij v celotnem procesu izbire lokacije državne proslave, prav tako pa določimo, kakšen vpliv ima kriterij, ki leži na nižjem nivoju, na tistega, ki leži nad njim. Za določanje uteži posameznim kriterijem imamo tri možnosti: - Določanje uteži lahko prepustimo programu samemu, ki vrednosti avtomatsko izračuna na podlagi števila kriterijev. Ta metoda ni najboljša, kajti DEXi vedno ovrednoti vse kriterije kot enakovredne, kar pa v večini primerov ne želimo. - Uporabnik določi najslabšo in najboljšo vrednost, ki jo nek sestavljen kriterij lahko zasede, vmesna stanja pa izračuna program sam glede na vrednosti posamezne uteži. - Uporabnik ročno določi vrednost za posamezne uteži in jih tako rangira po pomembnosti, kot se njemu zdi da je potrebno. - In tudi v našem primeru izbora lokacije državne proslave smo se odločili tako, saj želimo imeti celoten pregled nad vrednostmi posameznih uteži. Vrednost uteži posameznega kriterija pa seveda lahko nastavljamo samo na lokalnem nivoju. Kakšna bo dejanska vrednost tega kriterija pri celotnem modelu odločitve, pa nam DEXi izračuna sam, ko vnesemo potrebne podatke. Ponudi nam tudi možnost izpisa teh vrednosti, tako da lahko vidimo, kako so se naše vrednosti spreminjale v celotnem modelu. Ker program vseskozi preračunava medsebojne odvisnosti parametrov in njihov vpliv na odločitev, lahko istočasno opazimo, če smo pri postavitvi katere uteži naredili napako in je ta zdaj preveč ali premalo pomembna pri končni odločitvi. Na osnovi izkušenj in teoretičnih izhodišč smo kriterije strukturirali v drevo kriterijev za ocenitev primernosti določene lokacije za izvedbo državne proslave. Kriterije smo združili v sledeča poddrevesa, sledijo tabele odločitvenih pravil: - Prizorišče, - Okolica, - Finančni pogoji. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 40

46 Tabela 2: Tabela odločitvenih pravil Vsi trije členi poddrevesa imajo približno enak doprinos h končni oceni. Medtem ko si Prizorišče in Okolica lastita 35-odstotni delež, imajo Finančni pogoji 30-odstotni delež. To lahko razložimo s tem, da je vseeno nekoliko bolj pomembna primernost lokacije, kot pa sama cena. Kot smo zapisali že v uvodu, težimo k racionalizaciji izvedbe, vendar sama cena nikakor ne more in ne sme postati odločujoč dejavnik pri izbiri lokacije. Zaradi tega nima enakega deleža, kot ostala kriterija. Nakar smo Prizorišče razdelil še na: - Glavno, - Obstranski prostor. Tabela 3: Tabela odločitvenih pravil Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 41

47 Glavno prizorišče predstavlja 52-odstotni delež, medtem ko je Obstranski prostor nekoliko manj pomemben, 48-odstoten. Glavno se naprej razdeli še na: - Prostor, - Dostopnost. Tabela 4: Tabela odločitvenih pravil Sam Prostor ima v primerjavi z Dostopnostjo nižji odstotni delež, 48-odstotkov proti 58-odstotkom. Okolica pa se razdeli na: - Infrastrukturo, - Ostalo. Tabela 5: Tabela odločitvenih pravil Vidimo, da je Infrastruktura s 57-odstotki bolj pomembna kot Ostalo s 43-odstotki. Pod ostalo se šteje Oddaljenost, Prebivalci in Primernost. To je nekaj glavnih tabel odločitvenih pravil, ostale pa se nahajajo kot priloga temu diplomskemu delu. V tem odločitvenem modelu so povprečne uteži naslednje: Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 42

48 Slika 10: Povprečne uteži Povprečne uteži so izražene v odstotkih. S slike številka 9 je razvidno, koliko posamezni kriterij doprinese h končni oceni. Razlika med lokalnimi in globalnimi utežmi je v tem, da se lokalne uteži nanašajo na nadrejeni kriterij, znotraj katerega je njihov seštevek 100; globalne uteži pa se nanašajo na glavni kriterij izbira lokacije za državno proslavo, pri čemer podrejeni kriteriji znotraj nadrejenega kriterija ne dajo skupaj vrednosti 100, temveč dejansko vrednost nadrejenega kriterija. Primer lokalnih uteži: Seja (42), Sprejem (24) ter Ognjemet (34), vsak izmed njih prispeva svoj del uteži, skupni seštevek teh je 100. Primer globalnih uteži: Najem (15) ter Priprava (16) nam podata končno vrednost nadrejenega kriterija Finančni pogoji, in sicer 31. Normalizirane uteži pa so tiste katerih vsota je 100 odstotkov. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 43

49 7 VREDNOTENJE IN ANALIZA VARIANT V nadaljevanju so prikazani rezultati vrednotenja za posamezno varianto (slika, graf). Slika 11: Rezultati vrednotenja Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 44

50 Graf 1: Rezultati vrednotenja Iz slike številka 11 in grafa številka 1 je razvidno, da imamo dve najprimernejši lokaciji za izvedbo državne proslave. Lokacija Brdo in lokacija Trg republike sta po prikazu in upoštevanju kriterijev najprimernejši. Sledi lokacija Stožice, ki je še vedno obarvana zeleno, torej zelo primerna. Na zadnjem mestu je lokacija Tivoli, ki pa še vedno zadovoljuje potrebe po organizaciji državne proslave. V kolikor bi se struktura drevesa, razporeditev ali uteži bistveno spremenile, je lahko tudi prvi favorit za izvedbo. V obstoječih razmerah in ob trenutnih dejstvih je na zadnjem mestu. V nadaljevanju bo sledila analiza kaj-če, kjer si bomo ogledali na konkretnem primeru, kaj bi se moralo spremeniti, da bi zadnja izmed danih možnosti prišla v poštev za samo izvedbo državne proslave. Torej smo prišli do vprašanja, katero izmed najboljših ponujenih možnosti izbrati? Graf nam je pokazal enake vrednosti. To pomeni, da je vseeno katero izberemo? Za odgovore na ta vprašanja nam žal program DEXi ne bo v pomoč. In na tem mestu smo prvič pri delu s tem programom pomislili, da nekaj ni v redu. Vseskozi je bil pregleden in prijazen do uporabnika, toda če nam na cilju ne da želenih rezultatov, si z njim ne moremo kaj prida pomagati. Kaj sedaj? To pomanjkljivost DEXi-ja se da odpraviti s pomočjo drugega programa imenovanega Vredana. Nekaj teorije smo že predstavili v tem diplomskem delu, sedaj pa se s programom prvič srečamo pri praktični uporabi na konkretnem primeru izbora lokacije državne proslave. V nadaljevanju sledi graf narejen z Vredano, ki nam hitro pokaže manjšo prednost lokacije Trga republike pred Brdom, česar pri grafu narejenem v programu DEXi ni moč razbrati. Lokacija Stožice se je pričakovano uvrstila pred lokacijo Tivoli, kar lahko pripišemo večjim medsebojnim razlikam. Graf 2: Rezultati vrednotenja z Vredano Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 45

51 Zanimivo bi bilo videti, kakšne so razlike med posameznimi lokacijami oziroma v čem se razlikujejo. Za primer vzemimo lokaciji Trg republike in Brdo, saj nas ti dve v našem primeru izbora najprimernejše lokacije najbolj zanimata. Graf 3: Primerjava dveh variant Z zgornjega grafa številka 3 se lepo vidi, da so finančni pogoji jeziček na tehtnici odločanja. 7.1 Predlagana rešitev Pred končnim predlogom je treba pogledati celotno sliko, ponovno pretehtati ostale dejavnike, ki jih v modelu ni ali pa jih zavestno vanj nismo vključili. Za primer lahko vzamemo osebne preference lokacije vladajoče stranke. Trg republike je s finančnega vidika v prednosti pred drugo uvrščeno lokacijo Brdo, zato ga lahko predlagamo kot prvi izbor. Vrednosti kriterijev kot funkcije koristnosti še niso popolne, smo se pa zelo približali temu zaželenemu cilju. Končna ocena je rezultat trenutnih kriterijev. Sprememba vrednosti kriterijev bi vplivala na končno oceno, saj so kriteriji različni in tudi vplivajo različno če jih spremenimo. V nadaljevanju si poglejmo, kako se lahko spremenijo. 7.2»Kaj-če«analiza Kaj-če analiza je opredeljena kot postavljanje vprašanj:»kaj se bo zgodilo z oceno, če se vrednost vhodne spremenljivke, predpostavke ali parametra spremeni?«oglejmo si kar na našem primeru, vzamemo najboljše in najslabše ocenjeni varianti. To sta lokaciji Trg republike in Tivoli. Na grafu številka 4 lahko vidimo stanje pred (morebitnimi) spremembami. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 46

52 Graf 4: Primerjava dveh variant pred spremembo Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti je 24. junija vsako leto, ker pa se v letu dni lahko spremeni precej dejavnikov, ki niso zanemarljivi pri izvedbi proslave, moramo vsako leto znova preučiti ustreznost lokacije. Denimo, da se v določenem letu spremeni nekaj dejavnikov, kar je povsem možno in verjetno: - Trg republike: ker je pod prizoriščem garažna hiša in je bila gradnja slaba, statični izračun pokaže, da večja obremenitev ni varna število prisotnih se zato zniža. Lastnik parkirišča je podjetje BSL, ki pa z naslednjim letom ne želi več sodelovati zato se cena najema močno zviša. - Tivoli: Elektro Ljubljana v neposredni bližini zgradi objekt, v katerem je dovolj električne energije za izvedbo proslave. Občina Ljubljana zaradi dobrega sodelovanja brezplačno odstopi prireditveni prostor. Upoštevajoč omenjene spremembe ugotovimo, da se varianti med seboj zamenjata in prej zadnja lokacija Tivoli premaga prvo uvrščeni Trg republike. Graf si lahko ogledamo v nadaljevanju. Graf 5: Primerjava dveh variant po spremembi Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 47

53 7.3 Analiza SWOT Z analizo prednosti in slabosti odkrivamo in ocenjujemo notranje dejavnike poslovanja. Prednosti so vse sposobnosti ekspertnega sistema, s katerimi lahko dosežemo zastavljene cilje. Slabosti so tiste značilnosti, ki lahko ovirajo ali onemogočijo njihovo doseganje. Z analizo priložnosti in nevarnosti pa ocenjujemo zunanje dejavnike poslovanja. Priložnosti so razmere v zunanjem okolju, ki ob pravilnem izkoriščanju omogočajo doseganje zastavljenih ciljev. Nevarnosti pa so tisti dejavniki v okolju, na katere nimamo vpliva, lahko pa ogrozijo doseganje želenih ciljev. Analiza SWOT je koristen pripomoček pri ocenjevanju določenega izdelka in možnosti, ki jih ima ta v danem okolju. Omogoča vrednotenje kvalitativnih in kvantitativnih podatkov. Analiza SWOT ima širok spekter možne uporabe. Z njeno pomočjo lahko ovrednotimo tudi ekspertni sistem za podporo odločanja. Odločitveni ekspertni sistem smo tako ovrednotili s pomočjo analize SWOT. PREDNOSTI: - Sposobnost obvladovanja in upoštevanja več kriterijev hkrati. V praksi so do tega trenutka v procesu odločanja sodelovali samo ljudje, za katere pa vemo, da niso sposobni hkrati upoštevati veliko oziroma toliko kriterijev kot ekspertni sistem, zato je bila odločitev že na začetku slabša v primerjavi z ekspertnim modelom. To je ena izmed najvažnejših prednosti ekspertnih sistemov. S tem ne trdimo, da so bile in so do sedaj sprejete odločitve slabe, pač pa želimo poudariti, da bi lahko bile z uporabo ekspertnega sistema boljše in primernejše dani situaciji. Upoštevamo, da se informacijska tehnologija in človek medsebojno dopolnjujeta in s sodelovanjem lahko privedeta do optimalnejših rezultatov na vseh področjih. - Poveča se objektivnost. Dosegli smo veliko mero objektivnosti pri naših odločitvah. Ob sprejetju odločitev tako odpadejo morebitne preference vplivnih posameznikov ali skupin. Odločitveni model pokaže dejansko stanje. - Vpogled v odločitev. Zelo dobrodošla je možnost naknadnega vpogleda v celoten proces že sprejete odločitve. Tako lahko v prihodnje kadarkoli pogledamo na osnovi katerih in na kakšen način opredeljenih kriterijih je bila neka odločitev sprejeta in v kakšni meri je odločitveni model dejansko vplival na končno odločitev. Vemo, da je model le eden izmed pripomočkov pri odločanju, nam pa odločitveni model pomaga argumentirati že sprejete odločitve (tudi v primeru pritožb). - Prihranek časa. Vpeljava računalniške podpore pomeni določen prihranek časa, ki je potreben, da se določena odločitev sprejme. Kakorkoli že obrnemo, lahko hitro ugotovimo, da so ekspertni sistemi sposobni v krajšem času sprejeti in podati kot človek. Ljudje lahko z uporabo določenih metod in tabel dosežemo kvaliteto odločanja ekspertnega sistema, vendar ob večji porabi časa, kar pa ni racionalno in smiselno. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 48

54 SLABOSTI: - Zahtevno naknadno spreminjanje kriterijev. Hitro se nam porodi vprašanje, kako se model obnese, če se spremenijo pogoji, na osnovi katerih se sprejemajo odločitve, kar se v realnosti dostikrat dogodi. Razumljivo sprememba odločitvenih pogojev vpliva na končno odločitev, ki ob spremembah postane vse prej kot optimalna. To dokazuje, da so prav tako kot baze podatkov tudi ekspertni sistemi»živi«. Program pa ne more živeti življenja sam, ampak za to potrebuje skrbnika oziroma vzdrževalca. Omenjena lastnost predstavlja za razvijalca modela izziv in dinamičnost, žal pa za uporabnika breme, saj je odvisen od programerja. Ekspertni odločitveni model sam po sebi omogoča zadostno prilagoditev in dinamičnost, vendar je sam brez človekovega posega ne zna uporabiti in izkoristiti. Za hip se zdi, da spreminjanje kriterijev ne predstavlja drastične spremembe, vendar to največkrat ni res. Ker spreminjanje kriterijev zahteva tudi spremembo zaloge vrednosti, se s tem posledično spremenijo tudi funkcije koristnosti, s tem pa lastnosti celotnega odločitvenega modela. V primeru, da pride do takih sprememb, se pojavi dvom o tem ali je model še zanesljiv. Kadar dvomimo o pravilnosti delovanja modela, moramo zopet opraviti testiranje modela. Model je torej manj primeren za labilna okolja, ki zahtevajo neprestano prilagajanje. - Precej dolgotrajna vpeljava. V okolje, kjer je obstoj ekspertnih sistemov novost, ne gre pričakovati vpeljave v kratkem časovnem roku. Potrebno je pridobiti zanimanje ključnih ljudi, nadrejenih in neposrednih uporabnikov, ki naj bi v prihodnje uporabljali večparametrske odločitvene sisteme. Nato je treba v njih vzbuditi videnje svojih lastnih interesov in ciljev, ki bi jih lahko dosegli s tako uporabo. Ko realiziramo prva dva koraka, si moramo vzeti čas in razvijalcu modela dobro razložiti področje, ki ga model pokriva. Na koncu nastopi še testiranje in po možnosti izpopolnitev modela. Model v tej fazi še ni v uporabi, saj je pred tem potrebna še vpeljava, ki se mora izvesti postopoma in kontrolirano. Vpeljava terja svoj čas, ki ga nikakor ne smemo podcenjevati in na silo skrajševati, saj lahko privede do nepopravljive škode ali odpora uporabe modela. - Nepoznavanje sodobne informacijske tehnologije. Kot posledica nepoznavanja sodobne informacijske tehnologije se dostikrat pojavi odpor ali strah do njene uporabe. Tudi mi smo pri izdelavi modela naleteli na zgoraj opisani odpor in nezaupanje, predvsem v najpomembnejših fazah, to je razvoja in vpeljave, saj je bila časovna komponenta omejena. Za realizacijo vpeljave modela v Službo za državne proslave vidimo realne možnosti, saj računalniško podprte programske opreme skoraj ni. Predvidevamo, da predvsem zaradi specifike in narave dela. - Nesposobnost sistema za učenje. Sistem se mora ves čas vzdrževati in nadgrajevati, v nasprotnem primeru postane tog in neuporaben. Takšnega pa ne potrebujemo, zato je delo s sistemom nujno potrebno za njegovo nemoteno uporabo. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 49

55 PRILOŽNOSTI: - Informatizacija dela Službe za državne proslave. Z uspešno uvedbo modela za izbiro lokacije državne proslave, bi lahko ekspertne sisteme vpeljali tudi za druge prireditve z množično udeležbo, seminarje, izobraževanja itd Na konkretnem primeru smo se lahko prepričali o koristnosti uporabe modela, kot pomoč pri odločanju. Na tem mestu lahko razmislimo, na katerih drugih področjih Službe za državne proslave 2, bi jih še lahko vključili. Predvsem imamo v mislih sledeča področja: -> Vrednotenje projektov (ocena kvalitete oziroma izvedljivosti projekta, ocena investicije, vrednotenje ponudb) -> Kadrovsko odločanje (ocenjevanje primernosti in uspešnost delavca, izbor strokovne ekipe, vrednotenje prošenj in vlog) -> Ostala področja (vrednotenje tehnologije, izbor lokacij, izbor programske in strojne opreme). - Hitrejše in pravilnejše odločitve. Sprejemanje racionalnejših odločitev v najkrajšem možnem času je prednost in nam razbremeni razmišljanje in ukvarjanje s stvarmi, ki so pravzaprav lahko utečene ter morda na nekaterih področjih celo standardizirane. Tukaj je potrebno paziti, da sistem ostane živ in ni prepuščen sam sebi. - Povečano zadovoljstvo državljanov in zaposlenih v Službi za državne proslave Z racionalnejšo porabo finančnih sredstev bi zadovoljili vse davkoplačevalce in tudi zaposlene v Službi za državne proslave, saj bi res lahko vedeli, da so odločitve racionalne in smotrne v dani situaciji. Omogočena pa bi jim bila tudi osebna rast, saj bi se lahko bolj izpopolnili na delovnem mestu, ki ga upravljajo. - Poenotenje ekspertnih znanj na enem mestu. Gledano širše, z vidika javne uprave, ki pa je kompleksnejši sistem in ga ne bi bilo lahko poenotiti, saj je precej tog. Del krivde lahko najdemo tudi v tem, da so zaposleni starejši, ki z»novo«tehnologijo velikokrat ne želijo imeti opravka, se je bojijo ali tudi po opravljenih izobraževanjih ne izkoristijo ponujenega. - Stopanje v korak z razvojem metod in tehnik upravljanja z znanjem To je zelo pomembno, saj sistem drugače zaspi na določeni točki in se ne razvija dalje. NEVARNOSTI: - Sprememba kriterijev. Največjo grožnjo predstavlja spreminjanje pravil in določil v okolju ter s tem tudi spremembe odločitvenih kriterijev. To labilnost smo že omenili, vendar menimo, da se kriteriji v določeni časovni enoti ne bi smeli spreminjali. Vsaj tako kažejo dosedanje izkušnje. Torej lahko domnevamo, da bodo kriteriji dokaj stabilni in da ta težava kljub svoji pomembnosti ne ogroža verodostojnosti modela. 2 Namerno smo se omejili le na eno službo v javni upravi, saj bi z uporabo izraza javna uprava prehitro razširili krog možnosti vpeljave. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 50

56 - Odločevalska površnost. Dokaj moteča je lahko odločevalčeva površnost oziroma rutinska uporaba, saj zaradi nje ne vnese pravih ocen kriterijev ali pa ne opazi nehote storjene napake. Kar lahko privede do nepravilnega delovanja modela in slabih odločitev. Te napake pa mečejo slabo luč na model ter na ekspertne sisteme in posledično na informacijsko tehnologijo. Zaradi takšnih in podobnih napak se informacijska tehnologija ponekod težje uveljavlja. Ljudje se ustrašijo, saj je prišlo do napake, ki jo je storil računalnik. Torej je zmotljiv, kaj če se je že večkrat zmotil, pa tega nismo opazili? Strah in panika, nato pa blokada pred novo tehnologijo in vrnitev na začetek dolge poti računalniške uveljavitve. - Okolica ni naklonjena spremembam in odpor do uporabe računalniške tehnologije. Okolica ima močan vpliv na odločanje. Velikokrat vodje skupin, šefi, nadrejeni s svojim vplivom pritegnejo podrejene in ker se jim podrejeni ne želijo zameriti, jim brezglavo sledijo pri odporu do računalniških rešitev in računalniške tehnologije. - Poenostavljanje rešitev. Rešitve želimo poenostaviti, jim pripisati neke skupne značilnosti. Do nekatere mere je to celo mogoče, vendar moramo biti pri tem izredno pazljivi in dobljene rezultate tudi smiselno preveriti. Smiselno zato, ker je več dobljenih rezultatov že na prvi pogled neprimernih oziroma so samo delno primerni. - Ranljivost sistema v razvojni fazi. Sistem je v razvojni fazi ranljiv in tega se moramo zavedati. Utopično bi bilo pričakovati, da nek model v trenutku vpeljave že 100-odstotno opravlja svoje poslanstvo in napake niso mogoče. Dokler se zavedamo, da je sistem namenjen v pomoč odločevalcu, torej samo kot eno izmed več orodij, lahko takšne sisteme tudi uporabljamo sebi v prid. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 51

57 8. ZAKLJUČEK Kot smo ugotovili sodobna informacijska tehnologija, kamor poleg računalnikov spadajo tudi računalniška omrežja in multimedijski pripomočki, pomembno zaznamuje današnjo informacijsko družbo in tako povečuje človekovo miselno sposobnost. Človek in računalnik, vsak s svojimi prednostmi in slabostmi, sta si med seboj bistveno različna. Računalnik je v primerjavi s človekom neutrudljiv, zanesljiv, ponovljiv, dostopen skoraj v vsakem trenutku, pri odločitvah je sposoben upoštevati velike baze podatkov, česar od človeka nikakor ne moremo pričakovati. Zaradi lastnosti, ki jih računalnik ima, ga je primerno vključevati v čim več procesov, med katere sodi tudi proces odločanja. Glede na koristnost in uporabnost sklepamo, da bi uvedba v praksi lahko olajšala odločitev o izbiri lokacije državne proslave. Problema našega diplomskega dela smo se lotili tako, da smo najprej opredelili ključne značilnosti s področja izbire lokacije državne proslave in nato s podrobnejšo obravnavo faz odločitvenega procesa zgradili večparametrski odločitveni model. Večparametrski odločitveni model, računalniški program DEXi, analiza rezultatov vrednotenja s programom Vredana, analiza»kaj-če«ter SWOT analiza so se izkazali za koristno pomoč pri odločitvi za izbor lokacije državne proslave. S pomočjo ekspertne lupine za večparametrsko odločanje DEXi, ki temelji na metodologiji DEX, smo med možnimi lokacijami dobili prednostno lestvico oziroma najboljšo izbiro, ki jo kot rezultat diplomskega dela posredujemo. Za večje razlikovanje med variantami, pa smo uporabili program Vredana. Hitro smo opazili prednost ekspertnega sistema, ki omogoča ocenjevanje in obdelovanje večjega števila parametrov oziroma kriterijev, saj pri sklepanju ni omejen z njihovim številom in tako presega človekove kognitivne zmožnosti. Večparametrski odločitveni modeli so koristen in uporaben pripomoček za podporo odločanja v zahtevnih odločitvenih situacijah, v katerih nastopa večje število dejavnikov, ki vplivajo na odločitev. V to smo se lahko sami prepričali pri izdelovanju in kasneje pri uporabi odločitvenega modela izbora lokacije državne proslave. Uporabimo ga tudi v situacijah, kjer je veliko različnih variant ali kakor je v našem primeru več odločitvenih skupin odločevalcev z različnimi interesi in skupnim ciljem. Metode razumljivo niso nadomestilo za človeka odločevalca, ki je še vedno v celoti odgovoren za končno odločitev. Tudi v našem primeru smo opazili prednost večparametrskih metod v sistematičnem ter bolje organiziranem odločanju. Odločevalca skozi celoten postopek odločanja usmerjajo k poglobljenemu razmišljanju in zbiranju informacij o problemu ter zmanjšujejo možnost, da bi spregledal dejavnike, ki bistveno vplivajo na odločitev. To smo dokazali z uporabo metode»kaj-če«, kjer smo s spremembo dveh dejavnikov lahko videli, da je najprimernejšo lokacijo Trg republike, zamenjal najslabše ocenjen Tivoli. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 52

58 Videli smo, kako podporna računalniška orodja odločevalcu pomagajo oblikovati odločitveni model. Računalniški programi vse variante vrednotijo in ponujajo vrsto različnih analiz (v tem diplomskem delu smo uporabili kar dve:»kaj-če«in SWOT analizo), s katerimi podrobneje vertificirajo, utemeljijo, razložijo in dokumentirajo svojo odločitev. To pa so tudi vzroki za kvalitetnejšo končno odločitev. Želimo si dejanske vpeljave odločitvenega modela v proces izbire lokacije državne proslave, saj bi tako dobili primerjavo prej-potem in verjamemo, da bi lahko potrdili zgoraj zapisano tezo. Pomembno je še enkrat poudariti, da ekspertni sistem ne sme in niti ne (z)more zamenjati ljudi, ki so odgovorni za sprejemanje odločitev. Ekspertni sistem ima vlogo, da odločevalca podpre pri njegovi odločitvi, mu jo olajša in zagotovi večjo kvaliteto le-te. V prihodnje bo potrebno zgrajeni odločitveni model nadgrajevati in spreminjati glede na trenutne razmere, vendar obstoječi model lahko služi kot osnova. Ponovno poudarjamo, da je bil model izdelan za osrednjo državno proslavo ob dnevu državnosti. To pa ne pomeni, da za ostale proslave, ki so v letnem koledarju, ne ustreza, potrebne so le spremembe in vnovično testiranje. Popolnega odločitvenega modela verjetno ni moč doseči, želimo pa se mu čimbolj približati. Verjamemo, da smo v tem diplomskem delu to tudi storili. Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 53

59 9. LITERATURA IN VIRI - Bohanec, M., Rajkovič, V., Multi-attribute Decision Making: Industrial Applications of DEX, Informatica 23, Bohanec M., Odločanje in modeli, DMFA založništvo, Ljubljana Benedetti K., Protokol, simfonija forme, Planet GV, Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V., DEXi računalniški program za večparametrsko odločanje, Moderna organizacija, Hammond, J.S., Kenney, R.L., Raiffa H., (2000) Pametne odločitve, praktični vodnik za sprejemanje boljših odločitev, Gospodarski vestnik, Ljubljana - Mikolić M., Diplomatski protokol,»mate«, d.o.o. Zagreb, Petrovič N., Gobec M., Kolarič L., Kako pripravimo prireditev, Zveza kulturnih društev Ptuj Rajkovič V., Zapiski s predavanj pri predmetu Proces odločanja II, Fakulteta za organizacijske vede Kranj, šolsko leto 2006/ Rajkovič V., Zapiski s predavanj pri predmetu Poslovni ekspertni sistemi, Fakulteta za organizacijske vede Kranj, šolsko leto 2006/ Rode M., Koraki v času-20. stoletje, Založba DZS, Tavzes M., Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba-založništvo d.o.o., Interno gradivo Protokola Republike Slovenije - Interno gradivo Službe za državne proslave [1] [2] [3] [4] , [5] [6] Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 54

60 10. KAZALO SLIK, TABEL, GRAFOV Slika 1: Organigram Ministrstva za kulturo Slika 2: Pred proslavo Slika 3: Med proslavo Slika 4: Večparametrski odločitveni model Slika 5: Shematična struktura odločitvenega sistema Slika 6: Komponente ekspertnih sistemov Slika 7: Spisek izbranih kriterijev Slika 8: Drevo kriterijev z opisom Slika 9: Prikazane zaloge vrednosti Slika 10: Povprečne uteži Slika 11: Rezultati vrednotenja Tabela 1: Prikaz skupnih stroškov dneva državnosti v letih Tabela 2: Tabela odločitvenih pravil Tabela 3: Tabela odločitvenih pravil Tabela 4: Tabela odločitvenih pravil Tabela 5: Tabela odločitvenih pravil Tabela 6: Ocene variant Graf 1: Graf 2: Graf 3: Graf 4: Graf 5: Rezultati vrednotenja Rezultati vrednotenja z Vredano Primerjava dveh variant Primerjava dveh variant pred spremembo Primerjava dveh variant po spremembi KRATICE IN AKRONIMI SWOT: KO: RS: EU: UL RS: RTV: TV: DEX: DEXi: Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats Koordinacijski odbor Republika Slovenija Evropska Unija Uradni list Republike Slovenije Radio in Televizija Televizija Lupina ekspertnega sistema za večparametrsko odločanje Računalniški program za večparametrsko odločanje Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 55

61 11. PRILOGE Priloga 1: Izpis DEXi Priloga 2: Odločitveno drevo Priloga 3: Tehnična dispozicija proslave ob dnevu državnosti 2009 Priloga 4: Vabilo na državno proslavo Rok Verbič: Odločitveni model za izbiro lokacije državne proslave stran 56

62 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 1 Drevo kriterijev Kriterij Opis Lokacija Odlocitveni model za izbiro lokacije drzavne proslave Prizorisce Prostor, kjer se odvija drzavna proslava Glavno Neposredno prizorisce drzavne proslave Prostor Danosti neke lokacije Velikost Zadostna velikost prizorisca glede na pricakovano stevilo gostov Povrsina Talna podlaga Elektrika Blizina in kapaciteta elektricne energije v blizini Dostopnost Dostopnost organizatorjev in gostov na prireditveni prostor Organizatorji Dostopnost za organizatorje Obiskovalci Dostopnost za obiskovalce Obstranski prostor Okolica glavnega prizorisca, potrebna za izvedbo drzavne proslave Seja Pokrit prostor za sejo drzavnega zbora pred dogodkom Sprejem Prostor za pogostitev po drzavni proslavi Ognjemet Primeren prostor za postavitev in izvedbo ognjemeta po drzavni proslavi Okolica Sirsa okolica lokacije drzavne proslave Infrastruktura Obstojeca infrastruktura Cestne povezave Urejenost in pretocnost Parkirisca Zadostno stevilo parkirnih enot Gostisca blizina gostisc, barov, restavracij Prenocisca Kapacitete prenocisc Ostalo Ostali dejavniki Oddaljenost Oddaljenost od centra Ljubljane Prebivalci Neposredna blizina Primernost Glede na samo lego in izvedbo drzavne proslave Financni pogoji Stroski Najem Koliko znasajo stroski najema Priprava Koliko znasajo stroski celotne priprave Zaloge vrednosti Kriterij Zaloga vrednosti Lokacija nesprejemljiva; sprejemljiva; dobra; odlicna Prizorisce neprimerno; delno primerno; primerno; odlicno Glavno neprimerno; delno primerno; primerno; odlicno Prostor neprimerno; delno primerno; primerno; dobro Velikost manj kot 2500; 2501 do 5000; nad 5000 Povrsina neprimerna; primerna; zelo dobra Elektrika ni dovolj; manj kot znasajo potrebe; je dovolj Dostopnost neprimerna; primerna; zelo dobra Organizatorji neprimerna; primerna; dobra Obiskovalci neprimerna; primerna; dobra Obstranski prostor neprimerno; delno primerno; primerno; odlicno Seja neprimeren; delno primeren; dober; odlicen Sprejem neprimeren; delno primeren; dober; odlicen Ognjemet neprimeren; delno primeren; primeren Okolica neprimerna; delno primerna; primerna; odlicna Infrastruktura neprimerna; delno primerna; primerna; dobra Cestne povezave nesprejemljive; sprejemljive; odlicne Parkirisca premalo; nekaj; skoraj dovolj; dovolj Gostisca ni; nekaj; dovolj Prenocisca ni; nekaj; dovolj Ostalo neprimerno; primerno; dobro Oddaljenost vec kot 10km; 5 do 10km; manj kot 5km Prebivalci neprimerno; primerno; dobro Primernost neprimerno; delno primerno; primerno; dobro; odlicno Financni pogoji neprimerni; delno primerni; primerni; odlicni Najem nesprejemljivi; delno sprejemljivi; zmerni; nizki; jih ni Priprava visoki; delno sprejemljivi; sprejemljivi; nizki

63 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 2 Lokacija Odlocitveni model za izbiro lokacije drzavne proslave 1. nesprejemljiva lokacija ni primerna za izvedbo drzavne proslave 2. sprejemljiva lokacija je sprejemljiva za izvedbo drzavne proslave 3. dobra lokacija ima vecino potrebnih znacilnosti za izvedbo drzavne proslave 4. odlicna lokacija ustreza potrebam organizacije drzavne proslave Prizorisce Prostor, kjer se odvija drzavna proslava 1. neprimerno prizorisce ne ustreza potrebam, npr. v neposredni blizini so neprimerni objekti 2. delno primerno ob manjsih spremembah je izvedba drzavne proslave mozna, npr. zakrijemo manj primerne objekte 3. primerno prizorisce ustreza potrebam za organizacijo, manj ugodno locirani pripomocki za izvedbo 4. odlicno prizorisce v vseh pogledih ustreza izvedbi drzavne proslave Glavno Neposredno prizorisce drzavne proslave 1. neprimerno neustrezni objekti v neposredni blizini 2. delno primerno neustreznosti v neposredni blizini lahko zakrijemo 3. primerno vecinoma ustreza potrebam za izvedbo drzavne proslave 4. odlicno v vseh pogledih prizorisce ustreza izvedbi drzavne proslave Prostor Danosti neke lokacije 1. neprimerno vecinoma ne ustreza potrebam izvedbe drzavne proslave 2. delno primerno v kolikor spremenimo nekatere dejavnike, je prostor primeren 3. primerno vecinoma ustreza potrebam izvedbe drzavne proslave 4. dobro ustreza potrebam izvedbe drzavne proslave Velikost Zadostna velikost prizorisca glede na pricakovano stevilo gostov 1. manj kot do nad 5000 Povrsina Talna podlaga 1. neprimerna talna podloga ni primerna za izvedbo proslave, npr. trava, neraven teren, primerna talna podloga je ustrezna, potrebno pa je nekaj sprememb, npr. obrezati drevesa, ki zastirajo pogled.. 3. zelo dobra brez sprememb je talna obloga dobra za izvedbo drzavne proslave Elektrika Blizina in kapaciteta elektricne energije v blizini 1. ni dovolj v blizini ni neposredne moznosti uporabe elektricne energije 2. manj kot znasajo potrebe ne ustreza potrebam pri izvedbi drzavne proslave, potreben agregat 3. je dovolj elektricne energije je v neposredni blizini dovolj za izvedbo drzavne proslave Dostopnost Dostopnost organizatorjev in gostov na prireditveni prostor 1. neprimerna otezkocena, mocno ovira izvedbo drzavne proslave 2. primerna z nekaj spremembami je dostopnost primerna 3. zelo dobra brez sprememb ustreza vsem zahtevam dostopnosti

64 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 3 Organizatorji Dostopnost za organizatorje 1. neprimerna dostopnost za pripravo drzavne proslave je tezka oz. ni mogoca zaradi naravnih danosti 2. primerna dostopnost za izvedbo je primerna, vendar ni mogoc prevoz tezkih predmetov v neposredno blizino 3. dobra dostopnost je omogocena povsod Obiskovalci Dostopnost za obiskovalce 1. neprimerna obiskovalci bi se lahko ob vstopu na katerikoli nacin poskodovali, premalo prostora primerna dostopnost je primerna, vendar je prizorisce nekoliko oddaljeno od vhoda 3. dobra z dostopnostjo obiskovalci nimajo tezav Obstranski prostor Okolica glavnega prizorisca, potrebna za izvedbo drzavne proslave 1. neprimerno okolica glavnega prizorisca je neustrezna 2. delno primerno okolico glavnega prizorisca lahko spremenimo s precej truda 3. primerno z nekaj spremembami lahko brez posebnega truda uredimo okolico 4. odlicno brez nasega vmesavanja je okolica glavnega prizorisca ustrezna izvedbi drzavne proslave Seja Pokrit prostor za sejo drzavnega zbora pred dogodkom 1. neprimeren objekt ni dovolj velik 2. delno primeren objekt ne omogoca potrebnih lastnosti za izvedbo seje 3. dober lokacija objekta je oddaljena od prizorisca proslave 4. odlicen objekt je v neposredni blizini lokacije proslave in omogoca potrebne lastnosti za izvedbo seje Sprejem Prostor za pogostitev po drzavni proslavi 1. neprimeren prevec oddaljen, premajhen prostor, delno primeren ima potrebne lastnosti za izvedbo, vendar vizualno ne ustreza 3. dober ustreza vsem poterbam, vendar je lokacija prevec oddaljena 4. odlicen v neposredni blizini, dovolj velik... Ognjemet Primeren prostor za postavitev in izvedbo ognjemeta po drzavni proslavi 1. neprimeren gozd, mesto, delno primeren v kolikor prostor ogradimo, je delno primeren za izvedbo ognjemeta 3. primeren ognjemet lahko varno izvedemo Okolica Sirsa okolica lokacije drzavne proslave 1. neprimerna 2. delno primerna 3. primerna 4. odlicna Infrastruktura Obstojeca infrastruktura 1. neprimerna ne zadosca izvedbi drzavne proslave 2. delno primerna vecinoma ne ustreza izvedbi drzavne proslave 3. primerna vecinoma ustreza izvedbi drzavne proslave 4. dobra v vseh pogledih ustreza izvedbi drzavne proslave

65 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 4 Cestne povezave Urejenost in pretocnost 1. nesprejemljive delo na cesti 2. sprejemljive ozka cesta, slabo oznacena odlicne jasno oznacena, lepo prevozna, promet poteka tekoce Parkirisca Zadostno stevilo parkirnih enot 1. premalo parkirisc je premalo 2. nekaj parkirisc je nekaj na voljo, vendar premalo za obiskovalce 3. skoraj dovolj vecino obiskovalcev lahko parkira svoja vozila 4. dovolj vsakdo lahko parkira svoje vozilo Gostisca blizina gostisc, barov, restavracij 1. ni gostisc v blizini ni 2. nekaj gostisca sicer so, vendar nudijo specificno ponudbo oz. imajo premajhne kapacitete 3. dovolj za vse okuse in dovolj kapacitet Prenocisca Kapacitete prenocisc 1. ni prenocisc ni v blizini 2. nekaj premalo prenocisc glede na potrebe 3. dovolj prenocisc je dovolj Ostalo Ostali dejavniki 1. neprimerno 2. primerno 3. dobro Oddaljenost Oddaljenost od centra Ljubljane 1. vec kot 10km 2. 5 do 10km 3. manj kot 5km Prebivalci Neposredna blizina 1. neprimerno izvedba drzavne proslave bi prevec motila stanovalce 2. primerno izvedba je mogoca, vendar priprave otezkocajo normalen dostop stanovalcem 3. dobro priprava in izvedba drzavne proslave prebivalcev ne moti Primernost Glede na samo lego in izvedbo drzavne proslave 1. neprimerno zaradi objektov v okolici, npr. pokopalisce 2. delno primerno kadar je mozno s spremembami za nekaj casa spremeniti neustrezne pogoje 3. primerno vendar ne ustreza vsem pogojem 4. dobro ustreza veliki vecini pogojev 5. odlicno ustreza v vseh pogledih

66 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 5 Financni pogoji Stroski 1. neprimerni previsoki stroski 2. delno primerni previsoki stroski glede na ostale elemente 3. primerni razmeroma ugodni financni pogoji, nacrtovani 4. odlicni ugodnejsi financni pogoji od nacrtovanih Najem Koliko znasajo stroski najema 1. nesprejemljivi previsoki, ne moremo si jih privosciti 2. delno sprejemljivi visoki, lahko si jih privoscimo, vendar bomo morali varcevati drugje 3. zmerni nekoliko visji od pricakovanih in predvidenih 4. nizki ustrezajo predvidenim 5. jih ni najem lokacije je brezplacen Priprava Koliko znasajo stroski celotne priprave 1. visoki stroski priprave so zelo visoki, ne moremo si jih privosciti z nasim proracunom 2. delno sprejemljivi visoki, ob zmanjsevanju in varcevanju na drugih podrocijh je izvedba mozna 3. sprejemljivi stroski pripave ustrezajo nacrtovanim 4. nizki stroski priprave se izkazejo za nizje od predvidenih Tabele odlocitvenih pravil Prizorisce Okolica Financni pogoji Lokacija 35% 35% 31% 1 neprimerno <=delno primerna <=primerni nesprejemljiva 2 neprimerno <=primerna neprimerni nesprejemljiva 3 <=delno primerno neprimerna <=delno primerni nesprejemljiva 4 <=delno primerno <=delno primerna neprimerni nesprejemljiva 5 * neprimerna neprimerni nesprejemljiva 6 odlicno neprimerna <=delno primerni nesprejemljiva 7 neprimerno <=primerna odlicni sprejemljiva 8 <=delno primerno neprimerna odlicni sprejemljiva 9 neprimerno primerna >=delno primerni sprejemljiva 10 neprimerno >=primerna delno primerni:primerni sprejemljiva 11 neprimerno odlicna <=primerni sprejemljiva 12 <=delno primerno odlicna neprimerni sprejemljiva 13 delno primerno neprimerna >=primerni sprejemljiva 14 delno primerno <=delno primerna primerni sprejemljiva 15 delno primerno delno primerna delno primerni:primerni sprejemljiva 16 delno primerno >=primerna neprimerni sprejemljiva 17 primerno neprimerna delno primerni sprejemljiva 18 >=primerno delno primerna neprimerni sprejemljiva 19 neprimerno odlicna odlicni dobra 20 delno primerno delno primerna odlicni dobra 21 delno primerno primerna delno primerni:primerni dobra 22 delno primerno >=primerna delno primerni dobra 23 >=primerno neprimerna >=primerni dobra 24 >=primerno <=delno primerna primerni dobra 25 >=primerno delno primerna delno primerni:primerni dobra 26 >=primerno >=primerna neprimerni dobra 27 >=delno primerno >=primerna odlicni odlicna 28 >=delno primerno odlicna >=primerni odlicna 29 >=primerno >=delno primerna odlicni odlicna 30 >=primerno >=primerna >=delno primerni odlicna

67 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 6 Glavno Obstranski prostor Prizorisce 52% 48% 1 neprimerno <=delno primerno neprimerno 2 neprimerno >=primerno delno primerno 3 delno primerno <=delno primerno delno primerno 4 >=delno primerno neprimerno delno primerno 5 delno primerno >=primerno primerno 6 >=primerno delno primerno primerno 7 >=primerno >=primerno odlicno Prostor Dostopnost Glavno 42% 58% 1 neprimerno <=primerna neprimerno 2 neprimerno zelo dobra delno primerno 3 >=delno primerno neprimerna delno primerno 4 delno primerno primerna primerno 5 >=delno primerno zelo dobra odlicno 6 >=primerno >=primerna odlicno Velikost Povrsina Elektrika Prostor 47% 33% 19% 1 manj kot 2500 neprimerna * neprimerno 2 manj kot 2500 <=primerna <=manj kot znasajo potrebe neprimerno 3 <=2501 do 5000 neprimerna ni dovolj neprimerno 4 manj kot 2500 >=primerna je dovolj delno primerno 5 manj kot 2500 zelo dobra * delno primerno do 5000 neprimerna >=manj kot znasajo potrebe delno primerno do 5000 primerna ni dovolj delno primerno 8 nad 5000 neprimerna ni dovolj delno primerno do 5000 primerna >=manj kot znasajo potrebe primerno 10 >=2501 do 5000 zelo dobra ni dovolj primerno 11 nad 5000 neprimerna >=manj kot znasajo potrebe primerno 12 nad 5000 >=primerna ni dovolj primerno 13 >=2501 do 5000 zelo dobra >=manj kot znasajo potrebe dobro 14 nad 5000 >=primerna >=manj kot znasajo potrebe dobro Organizatorji Obiskovalci Dostopnost 50% 50% 1 neprimerna * neprimerna 2 * neprimerna neprimerna 3 primerna primerna primerna 4 >=primerna dobra zelo dobra 5 dobra >=primerna zelo dobra

68 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 7 Seja Sprejem Ognjemet Obstranski prostor 42% 24% 34% 1 neprimeren <=delno primeren <=delno primeren neprimerno 2 neprimeren <=dober neprimeren neprimerno 3 neprimeren * primeren delno primerno 4 <=dober neprimeren primeren delno primerno 5 neprimeren >=dober >=delno primeren delno primerno 6 <=delno primeren dober delno primeren delno primerno 7 neprimeren odlicen * delno primerno 8 <=delno primeren odlicen neprimeren delno primerno 9 delno primeren <=dober <=delno primeren delno primerno 10 delno primeren * neprimeren delno primerno 11 delno primeren:dober neprimeren * delno primerno 12 delno primeren:dober <=delno primeren <=delno primeren delno primerno 13 delno primeren:dober <=dober neprimeren delno primerno 14 >=delno primeren neprimeren neprimeren delno primerno 15 delno primeren >=delno primeren primeren primerno 16 delno primeren:dober delno primeren primeren primerno 17 delno primeren odlicen >=delno primeren primerno 18 delno primeren:dober odlicen delno primeren primerno 19 dober >=dober delno primeren primerno 20 >=dober dober delno primeren primerno 21 dober odlicen <=delno primeren primerno 22 >=dober odlicen neprimeren primerno 23 odlicen neprimeren >=delno primeren primerno 24 odlicen <=dober delno primeren primerno 25 odlicen delno primeren:dober <=delno primeren primerno 26 odlicen >=delno primeren neprimeren primerno 27 >=dober >=dober primeren odlicno 28 odlicen >=delno primeren primeren odlicno 29 odlicen odlicen >=delno primeren odlicno Infrastruktura Ostalo Okolica 57% 43% 1 neprimerna * neprimerna 2 <=delno primerna neprimerno neprimerna 3 delno primerna >=primerno delno primerna 4 >=primerna neprimerno delno primerna 5 primerna primerno primerna 6 >=primerna dobro odlicna 7 dobra >=primerno odlicna

69 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 8 Cestne povezave Parkirisca Gostisca Prenocisca Infrastruktura 60% 18% 12% 11% 1 nesprejemljive <=nekaj * * neprimerna 2 nesprejemljive * <=nekaj * neprimerna 3 nesprejemljive * * <=nekaj neprimerna 4 <=sprejemljive premalo ni ni neprimerna 5 nesprejemljive >=skoraj dovolj dovolj dovolj delno primerna 6 sprejemljive premalo * >=nekaj delno primerna 7 sprejemljive <=nekaj ni nekaj delno primerna 8 >=sprejemljive premalo ni >=nekaj delno primerna 9 >=sprejemljive premalo <=nekaj nekaj delno primerna 10 sprejemljive premalo >=nekaj * delno primerna 11 >=sprejemljive premalo nekaj <=nekaj delno primerna 12 >=sprejemljive premalo >=nekaj ni delno primerna 13 sprejemljive nekaj ni <=nekaj delno primerna 14 sprejemljive nekaj:skoraj dovolj ni ni delno primerna 15 odlicne premalo ni * delno primerna 16 odlicne premalo <=nekaj <=nekaj delno primerna 17 odlicne premalo * ni delno primerna 18 sprejemljive nekaj * dovolj primerna 19 sprejemljive >=nekaj ni dovolj primerna 20 >=sprejemljive nekaj ni dovolj primerna 21 sprejemljive nekaj >=nekaj * primerna 22 sprejemljive >=nekaj nekaj <=nekaj primerna 23 sprejemljive >=nekaj >=nekaj ni primerna 24 >=sprejemljive nekaj nekaj <=nekaj primerna 25 >=sprejemljive nekaj >=nekaj ni primerna 26 sprejemljive >=skoraj dovolj ni >=nekaj primerna 27 sprejemljive >=skoraj dovolj <=nekaj nekaj primerna 28 sprejemljive dovolj ni * primerna 29 sprejemljive dovolj <=nekaj <=nekaj primerna 30 sprejemljive dovolj * ni primerna 31 >=sprejemljive dovolj ni ni primerna 32 odlicne premalo >=nekaj dovolj primerna 33 odlicne premalo dovolj >=nekaj primerna 34 odlicne nekaj ni * primerna 35 odlicne nekaj <=nekaj <=nekaj primerna 36 odlicne nekaj * ni primerna 37 odlicne >=nekaj ni ni primerna 38 >=sprejemljive >=skoraj dovolj >=nekaj dovolj dobra 39 >=sprejemljive >=skoraj dovolj dovolj >=nekaj dobra 40 odlicne >=nekaj >=nekaj dovolj dobra 41 odlicne >=nekaj dovolj >=nekaj dobra 42 odlicne >=skoraj dovolj * >=nekaj dobra 43 odlicne >=skoraj dovolj >=nekaj * dobra

70 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 9 Oddaljenost Prebivalci Primernost Ostalo 26% 41% 33% 1 vec kot 10km neprimerno <=dobro neprimerno 2 vec kot 10km * neprimerno neprimerno 3 <=5 do 10km neprimerno <=primerno neprimerno 4 <=5 do 10km <=primerno neprimerno neprimerno 5 * neprimerno neprimerno neprimerno 6 <=5 do 10km neprimerno odlicno primerno 7 <=5 do 10km primerno delno primerno:dobro primerno 8 <=5 do 10km >=primerno delno primerno:primerno primerno 9 * primerno delno primerno:primerno primerno 10 * >=primerno delno primerno primerno 11 5 do 10km neprimerno >=dobro primerno 12 5 do 10km <=primerno dobro primerno 13 >=5 do 10km neprimerno dobro primerno 14 5 do 10km dobro <=primerno primerno 15 >=5 do 10km dobro <=delno primerno primerno 16 manj kot 5km neprimerno delno primerno:dobro primerno 17 manj kot 5km <=primerno delno primerno:primerno primerno 18 manj kot 5km * delno primerno primerno 19 manj kot 5km primerno <=primerno primerno 20 manj kot 5km >=primerno <=delno primerno primerno 21 * >=primerno odlicno dobro 22 * dobro >=dobro dobro 23 manj kot 5km * odlicno dobro 24 manj kot 5km >=primerno >=dobro dobro 25 manj kot 5km dobro >=primerno dobro Najem Priprava Financni pogoji 48% 52% 1 nesprejemljivi <=delno sprejemljivi neprimerni 2 <=delno sprejemljivi visoki neprimerni 3 nesprejemljivi >=sprejemljivi delno primerni 4 <=delno sprejemljivi sprejemljivi delno primerni 5 delno sprejemljivi delno sprejemljivi:sprejemljivi delno primerni 6 delno sprejemljivi:zmerni delno sprejemljivi delno primerni 7 zmerni <=delno sprejemljivi delno primerni 8 zmerni:nizki visoki delno primerni 9 delno sprejemljivi nizki primerni 10 zmerni sprejemljivi primerni 11 >=nizki delno sprejemljivi primerni 12 jih ni <=delno sprejemljivi primerni 13 >=zmerni nizki odlicni 14 >=nizki >=sprejemljivi odlicni

71 Priloga 1 DEXi lokacija#11.dxi Stran 10 Povprecne uteži Kriterij Lokalne Globalne Lok.norm. Glob.norm. Lokacija Prizorisce Glavno Prostor Velikost Povrsina Elektrika Dostopnost Organizatorji Obiskovalci Obstranski prostor Seja Sprejem Ognjemet Okolica Infrastruktura Cestne povezave Parkirisca Gostisca Prenocisca Ostalo Oddaljenost Prebivalci Primernost Financni pogoji Najem Priprava Rezultati vrednotenja Kriterij Trg republike Tivoli Brdo Stozice Lokacija odlicna sprejemljiva odlicna dobra Prizorisce odlicno neprimerno odlicno delno primerno Glavno odlicno neprimerno odlicno delno primerno Prostor dobro neprimerno delno primerno delno primerno Velikost nad do 5000 manj kot do 5000 Povrsina primerna neprimerna primerna neprimerna Elektrika manj kot znasajo potrebe ni dovolj je dovolj manj kot znasajo potrebe Dostopnost zelo dobra primerna zelo dobra neprimerna Organizatorji primerna primerna dobra neprimerna Obiskovalci dobra primerna dobra primerna Obstranski prostor odlicno delno primerno odlicno delno primerno Seja odlicen delno primeren odlicen neprimeren Sprejem odlicen delno primeren odlicen dober Ognjemet primeren neprimeren primeren primeren Okolica odlicna odlicna odlicna odlicna Infrastruktura dobra dobra primerna dobra Cestne povezave odlicne odlicne sprejemljive odlicne Parkirisca nekaj nekaj skoraj dovolj dovolj Gostisca dovolj dovolj nekaj dovolj Prenocisca dovolj dovolj nekaj dovolj Ostalo dobro primerno dobro primerno Oddaljenost manj kot 5km manj kot 5km vec kot 10km 5 do 10km Prebivalci neprimerno neprimerno dobro dobro Primernost odlicno delno primerno dobro primerno Financni pogoji odlicni delno primerni primerni delno primerni Najem nizki zmerni zmerni delno sprejemljivi Priprava sprejemljivi delno sprejemljivi sprejemljivi delno sprejemljivi

72 Priloga 2