UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JANJA KOREN

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JANJA KOREN"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO JANJA KOREN LJUBLJANA 2017

2 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE KOLEKCIJA SODOBNIH OBLAČIL NA OSNOVI PRINCIPOV RECIKLIRANJA MAGISTRSKO DELO JANJA KOREN LJUBLJANA, JANUAR 2017

3 UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF NATURAL SCIENCE AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAFIC ARTS AND DESIGN THE COLLECTION OF CONTEPORARY CLOTHING BASED ON THE PRINCIPLES OF RECYCLIG MASTER's THESIS JANJA KOREN LJUBLJANA, JANUARY 2017

4 PODATKI O MAGISTRSKEM DELU: Število listov: 60 Število slik: 57 Število preglednic: / Število literarnih virov: 30 Število prilog: / Študijski program: OBLIKOVANJE TEKSTILIJ IN OBLAČIL, MAG. PROGRAM Komisija za zagovor magistrskega dela: Predsednik: izr. prof. Elena Fajt Mentor: izr. prof. Nataša Peršuh Član: red. prof. Almira Sadar Zagovor magistrskega dela: Ljubljana,. IV

5 ZAHVALA Hvala vsem, ki so me spodbujali in so verjeli vame. Hvala družini, ki mi je pomagala na vsakem koraku mojega življenja. Hvala sestri Maji za VELIKO oporo. Hvala vsem prijateljem za spodbudne besede. Hvala Tamari Gajšek za prevod in Darji Koren za lekturo. Hvala mentorici Nataši Peršuh za mentorstvo, veliko pridobljenega znanja in konstruktivne kritike, ki so me izoblikovale. V

6 IZVLEČEK Magistrsko delo vključuje raziskavo s področja kopičenja tekstilnih odpadkov in možnosti njihove ponovne uporabe. Namen naloge je prek raziskave oblikovati kolekcijo ženskih oblačil, in sicer po načelih recikliranja in trajnostne mode. Prenasičenost z oblačili je dandanes velika težava, zato se naloga v teoretičnem delu osredotoča na problematiko kopičenja tekstilnih odpadkov, hitro modo, ponovno uporabo tekstilnih izdelkov, recikliranje tekstilnih odpadkov, ekomodo in trajnostni razvoj oblačil. Predstavljenih je tudi nekaj tujih in domačih oblikovalcev ter podjetij, ki jim trajnostni razvoj veliko pomeni. V praktičnem delu naloge je kot rezultat raziskovanja predstavljena kolekcija ženskih oblačil, poimenovana Lanvina. Oblikovana je po načelih trajnostnega razmišljanja. Vodilni kosi iz kolekcije so nastali s predelavo na videz neuporabnih moških in ženskih srajc. Vzdušje in realizacija kolekcije se navdihujeta v romski estetiki. Dodana vrednost kolekcije je tudi vezenje kot element ročnega dela. Kolekcija Lanvina sledi principom trajnosti in sodobnosti. Poleg predelanih kosov oblačil zajema tudi druge kose, ki sestavljajo vizualno smiselno in funkcionalno celoto. Kolekcija je raznolika in barvita; vključuje tradicionalne elemente, hkrati pa s konceptom in z aktualno estetiko nagovarja ozaveščenega sodobnega uporabnika. KLJUČNE BESEDE: kolekcija, trajnostni razvoj, recikliranje, tekstilni odpadki, Romi. VI

7 ABSTRACT This master's thesis includes a research from the field of textile waste and possibilities for their re-use. The purpose of this master's thesis was to design a collection of women's clothes, based on principles of recycling and sustainable fashion. Because the clothing overload is a big problem nowadays, the theoretical part is focused on the issue of accumulation of textile waste, quick fashion, re-use of textile products, recycling of textile waste, eco fashion and sustainable clothing development. There are also some foreign and Slovenian designers and companies represented, to whom sustainable development means a lot. In the practical part of the thesis, the collection of women's clothes, named»lavina«is represented. It is a result of the research and designed based on principles of sustainable way of thinking. The leading pieces of the collection were created by processing of seemingly useless men and women shirts. The vibe of the collection and the way of realization were inspired by gipsy aesthetics. The added value is represented by the element of needlework (embroidering). The»Lavina«collection follows principles of sustainability and contemporaneity and it also includes other pieces of clothing that form visual, logical and functional whole. The collection is diverse and colourful, it includes elements of tradition, but at the same time it speaks to the modern and conscious user with its contemporary aesthetics. KEY WORDS: collection, sustainable development, recycling, textile waste, the Roma VII

8 POVZETEK Tema magistrske naloge je trajnostno razmišljanje in oblikovanje po načelih recikliranja. Njen namen je ponuditi eno izmed aktualnih alternativnih rešitev problemu prenasičenosti in pretiranemu kopičenju tekstilnih odpadkov ter oblikovanje nove kolekcije oblačil iz že uporabljenih tekstilnih izdelkov. Raziskave kažejo, da so tekstilni izdelki trenutno najhitreje rastoči segment odpadkov v Evropi, zato je v proizvodnji mode mogoče sprejeti naslednje strategije za zmanjšanje njihovega vpliva na okolje: popravilo ali predelava oblačil z namenom prvotne ali drugotne uporabe za podaljševanje življenjske dobe, ponovna uporaba rabljenih oblačil (reuse), izmenjevalnice izbranih rabljenih vintage oblačil in oblačil iz druge roke (second hand), oblikovanje izdelka iz predelanih materialov, ki mu dodamo vrednost (upcycle), reciklaža (recycle) kot postopek, pri katerem predelamo odpadne materiale in iz njih oblikujemo nove. [30] Poleg strategij za podaljševanje življenjske dobe izdelkov velja omeniti sledeče načine, s katerimi lahko upočasnimo njihov življenjski ciklus: počasna moda, pri kateri oblikujemo izdelke za dolgo življenjsko dobo, ekološka moda (eco fashion), pri kateri gre za uporabo ekoloških, recikliranih ali predelanih materialov ter tehnoloških postopkov, ki so okolju manj škodljivi, etična moda (ethical fashion), ki upošteva pravice delavcev, enakost, pošteno plačilo. [30] Tudi večja podjetja, kot so Patagonia, Marks and Spencer in Armani Jeans skrbijo za okolje, saj uporabljajo tkanine iz recikliranega poliestra in recikliranih plastenk. Marks and Spencer je v kampanjo proti onesnaževanju okolja poleg uporabe recikliranih materialov vključil priporočilo o znižanju temperature pranja oblačil s 40 na 30 stopinj Celzija, s čimer se bistveno zmanjša poraba energije. Podjetje C&A je leta 2014 postalo največji kupec biobombaža, v trgovine H&M pa je povsod po svetu možno vrniti odslužena oblačila, s čimer poskušajo pri švedski modni znamki zmanjšati svoj vpliv na okolje. Kaže se potreba po učinkovitem in hitrem posredovanju, ki bi preprečilo kopičenje tekstilnih odpadkov. Ena izmed alternativ je oblikovanje iz že uporabljenih tekstilnih izdelkov, ki je upoštevano pri kolekciji oblačil Lanvina. Pri njej so uporabljeni principi redizajna reuse in VIII

9 upcycle (spreminjanje oblike in nadgradnja) in podaljševanja življenjske dobe izdelku. Nosilna identiteta kolekcije so kosi, za katere so bile osnova stare srajce, ki smo jih predelali po načelih recikliranja. S tem smo izdelkom podaljšali življenjsko dobo, s predelavo pa so kosi postali modni in uporabni v popolnoma novi obliki in kontekstu. Pri zasnovi in oblikovanju kolekcije so me navdihnili Romi, etična skupina, ki izhaja z območja Pandžaba. Inspirirala me je njihova kultura oblačenja, kombiniranje barv in vzorcev. Pomembno vlogo v kolekciji imajo srajce, ki se pojavijo skoraj pri vsakem modelu, a vsakič v drugačni obliki: kot srajca, bomber jakna, obleka Pomembni so tudi izvezeni dekorativni vzorci in tisk, ki dajo izdelkom končno podobo. Kolekcija je namenjena ženski, ki je po duši popotnica in želi izstopati iz temačnega sveta; ženski, ki je močna ter ljubi barve in naravo. Kolekcija se imenuje Lanvina, kar je eno izmed najpogostejših romskih ženskih imen. Magistrska naloga izpostavlja problem kopičenja tekstilnih odpadkov in onesnaževanja okolja ter podaja eno izmed alternativnih rešitev za zmanjšanje le-tega. Lanvina je sodobna, urbana in trajnostno naravnana kolekcija. IX

10 VSEBINSKO KAZALO 1 UVOD TEORETIČNI DEL Tekstilna industrija Hitra in počasna moda Tekstilni odpadki Trajnostni razvoj v Sloveniji Moda in trajnost Ekomoda Trend oblačil iz druge roke (second-hand) Recikliranje Recikliranje v modni industriji Primeri dobrih praks Pantagonia M&S C&A H&M Maison Martin Margiela Karen Jessen Gary Harvey Simona Lampe TMpriboljški PRAKTIČNI DEL Trajnostni princip v kolekciji Navdih za kolekcijo Lanvina in njen razvoj KOLEKCIJA Detajli in zaključni elementi Ženska Fotografije modelov RAZPRAVA Z REZULTATI ZAKLJUČEK VIRI X

11 KAZALO SLIK Slika 1: Azijske tekstilne delavke...3 DW: Cambodia advised to mend its textile industry. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 2: Zara, ena od predstavnic korporacij hitre mode...4 Photos: Inside Zara's Massive Boutique at Glendale Galleria. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 3: Odlagališče tekstila...5 The true cost. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 4: Humana zabojniki...7 Z inšpektoratom nad Humana zabojnike. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 5: Titania Inglis: eko kolekcija...9 Eco fashion week season three kick of Wednesday. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 6: Oblačila iz druge roke Second-hand Clothes Business Loses Customers in Georgia. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 7: Tržnica rabljenih oblačil v Keniji EA states join hands to ban importation of used clothes, cars. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 8: Antonello Fuse: obešalniki iz recikliranih stolov Design squish. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 9: Jeans iz recikliranega materiala Recycling Water Bottles Into Jeans. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 10: Program Pantagonije za recikliranje Patagonia's Ongoing Recycling Program. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 11: Joanna Lumley promovira recikliranje oblačil za M&S XI

12 Shwopping is the new shopping, darling: Joanna Lumley launches clothes recycling initiative for M&S. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: /Shwopping-Joanna-Lumley-launches-clothes-recycling-initiative-M-S.html Slika 12: C&A se zavzema za trajnostni razvoj C&A zeigt sich nachhaltig engagiert. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 13: Promocija H&M za bolj trajnostno modo Prints & Slogans Trend: The H&M Edition. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 14: Pulover iz recikliranih kap Pinterest. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 15: Površnik iz recikliranih klobukov Pinterest. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 16: Jakna iz recikliranih rokavic Pinterest. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 17: Trajnostni pristop Karen Jessen Singapore designer unveils upcycled dress for EcoChic Design Award. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 18: Obleka iz časopisa: 30 izvodov "Financal Times", jeans Obleka iz 42 parov hlač in obleka iz 18 trench plaščev Recycled Fashion and The Designers: Gary Harvey. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 19: Kolekcija jesen/zima LJFW: Trendi za jesen in zimo so vroči. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 20: Reciklirana torbica TMpriboljški tmpriboljski. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 21: Izrez iz skicirke Osebni arhiv, 2016 Slika 22: Izrez iz skicirke XII

13 Osebni arhiv, 2016 Slika 23: Izrez iz skicirke Osebni arhiv, 2016 Slika 24: Kolaž vzdušja Osebni arhiv, 2016 Slika 25: Kolaž vzdušja Osebni arhiv, 2016 Slika 26: Kolaž vzdušja Osebni arhiv, 2016 Slika 27: Tekstilna slika Osebni arhiv, 2016 Slika 28: Tekstilna slika Osebni arhiv, 2016 Slika 29: Tekstilna slika Osebni arhiv, 2016 Slika 30: Primer krojenja srajce Osebni arhiv, 2016 Slika 31: Materiali Osebni arhiv, 2016 Slika 32: Barvna paleta Osebni arhiv, 2016 Slika 33: Kolekcija Lanvina Osebni arhiv, 2016 Slika 34: Model Osebni arhiv, 2016 Slika 35: Model Osebni arhiv, 2016 Slika 36: Model Osebni arhiv, 2016 Slika 37: Model Osebni arhiv, 2016 Slika 38: Model XIII

14 Osebni arhiv, 2016 Slika 39: Model Osebni arhiv, 2016 Slika 40: Model Osebni arhiv, 2016 Slika 41: Detajli in zaključni elementi Osebni arhiv, 2016 Slika 42: Detajli in zaključni elementi Osebni arhiv, 2016 Slika 43: Ženska Fashionmira. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: hionmira) Slika 44: Model 1: Ljubljanski teden mode LJFW: Modna revija 4. in 5. letnikov NTF. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 45: Model 2: Ljubljanski teden mode LJFW: Modna revija 4. in 5. letnikov NTF. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 46: Model 3: Ljubljanski teden mode LJFW: Modna revija 4. in 5. letnikov NTF. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 47: Model 4: Ljubljanski teden mode LJFW: Modna revija 4. in 5. letnikov NTF. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 48: Model 5: Ljubljanski teden mode LJFW: Modna revija 4. in 5. letnikov NTF. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 49: Model 6: Ljubljanski teden mode LJFW: Modna revija 4. in 5. letnikov NTF. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 50: Model 7: Ljubljanski teden mode XIV

15 LJFW: Modna revija 4. in 5. letnikov NTF. [citirano ]. Dostopno na svetovnem spletu: Slika 51: Fotografija modela Osebni arhiv, 2016 Slika 52: Fotografija modela Osebni arhiv, 2016 Slika 53: Fotografija modela Osebni arhiv, 2016 Slika 54: Fotografija modela Osebni arhiv, 2016 Slika 55: Fotografija modela Osebni arhiv, 2016 Slika 56: Fotografija modela Osebni arhiv, 2016 Slika 57: Fotografija modela Osebni arhiv, 2016 XV

16 1 UVOD Na odmevnih tednih mode vsako leto vidimo nove trendovske kose, ki so nato zelo hitro v izložbah velikih korporacij hitre mode. Nekoč so nove kolekcije nastajale vsake tri mesece, v zadnjih dvajsetih letih pa se je ta cikel skrajšal na dva tedna. Zaradi vpliva hitre mode, slabe kakovosti oblačil in dostopnih cen se ljudje oblačil hitro naveličamo, jih zavržemo in zamenjamo z novejšimi, modernejšimi. Hiter ritem modne industrije povzroča prenakopičenost oblačil, tekstilnih odpadkov in močno onesnaženost okolja. Namen pričujočega magistrskega dela je raziskati in razširiti znanje na področju trajnostnega oblikovanja in recikliranja, poiskati že realizirane kolekcije in dobre prakse na področju recikliranja v modi ter na podlagi raziskovanja oblikovati lastno kolekcijo ženskih oblačil. Za oblikovanje novih kosov oblačil bom uporabila rabljene moške in ženske srajce, jih predelala in jim podaljšala življenje. S tem bodo oblačila dobila novo namembnost in postala trajno uporabna. 1

17 2 TEORETIČNI DEL 2.1 Tekstilna industrija Dolg proces tekstilne industrije, ki zajema proizvodnjo, prodajo in konec življenjske dobe izdelka, močno vpliva na okolje in s tem na onesnaževanje zraka. Po podatkih danskega modnega inštituta proda svetovna tekstilna industrija 80 milijard novih kosov oblačil v enem letu in je za naftno industrijo največja svetovna onesnaževalka. [1] V proizvodnji oblačil je neizkoriščene v povprečju 15 % tkanine. Tako so leta 2015 ocenili, da je od okrog 80 milijard oblikovanih oblačil po vsem svetu do okoli 60 milijard kvadratnih metrov neporabljenega in neizkoriščenega materiala. Pri sami proizvodnji oblačil se porabi ogromno vode. Po sedanjih raziskavah povprečni potrošnik redno uporablja le 30 % vseh oblačil v svoji garderobi. [2] Tekstilna industrija, za katero je značilna masovna proizvodnja poceni oblačil, v zadnjih letih redno raste. Zaradi tega se stroški proizvodnje povečujejo, posledice rasti pa nosijo ljudje in okolje. Večina oblačil, ki jih kupimo v slovenskih trgovinah, je proizvedenih v državah tretjega sveta. Gre predvsem za azijske države z nizkim življenjskim standardom (Kitajska, Kambodža, Bangladeš in Indija). Med delavci so tudi otroci. Njihov delovni čas je zelo dolg, plačilo, ki ga prejmejo za opravljeno delo, pa velikokrat ne zadošča niti za osnovne življenjske potrebščine. [1] Spremembe v načinu razmišljanja, produkciji in uporabi oblačil so nujne. Dandanes je vedno več ozaveščenih ljudi, ki jim trajnostni razvoj veliko pomeni. Obstaja veliko organizacij, ki prirejajo konference na temo trajnostnega oblikovanja. Na njih sodelujejo vodilna podjetja, oblikovalci in korporacije, ki so del prodajne verige, proizvodnje in marketinga. Eno večjih tovrstnih srečanj je Leadership summit on sustainable design, kjer razvijajo filozofsko, strateško in taktično pot do trajnostnega oblikovanja, po kateri se nato zgledujejo tudi oblikovalci in strokovnjaki z drugih področij. Namen tovrstnih srečanj so: globalno povezovanje, razvijanje trajnejših poslovnih modelov, predstavljanje inovacij in pomembno vključevanje svetovnih voditeljev, ki so odgovorni za spremembe. [30] Reciklaža, ki jo bom uporabila pri nastajanju svoje kolekcije, je samo ena od alternativ oziroma delček v mozaiku na poti do podnebnih sprememb. 2

18 Slika 1: Azijske tekstilne delavke 2.2 Hitra in počasna moda Moda je močan komunikator, ki govori o našem družbenem položaju in spolu ter nosi posebna sporočila. Z njo lahko izboljšamo posameznikovo samopodobo, izražamo identiteto in pripadnost skupini. [3] V preteklosti je modna industrija na leto izdelala štiri kolekcije. V sodobnosti pa se je tudi modna industrija srečala s hitrejšim življenjskim ritmom in predvsem s povečano potrošnjo. Tako je nastala hitra moda (fast fashion). Zdaj se na trgovskih policah v enem letu znajde do 24 kolekcij in več. [4] Dandanes je na trgu vedno več hitro izdelanih proizvodov, ki so poceni in ki se hitro pokvarijo, tako da kmalu kupimo nove. Hitra moda pritiska na oblikovalce, proizvajalce in prodajalce, pripomore k vse večjemu potrošništvu in brezizhodnemu kroženju modnega ciklusa. [11] V njej torej velja paradigma»izdelaj izrabi zavrzi«ali»od zibelke do groba«. Nasprotno pa sta leta 1992 začela delovati arhitekt William McDonough in kemik Michael Braungart, ki sta s trajnostno usmerjeno strategijo»od zibelke do zibelke«(»cradle to cradle«) izpostavljala pomen reciklaže v celotnem življenjskem ciklu izdelkov. Začela sta jih načrtovati iz materialov, ki jih je mogoče reciklirati. V razvojnem procesu sta upoštevala tako okoljske kot tudi socialne in ekonomske 3

19 standarde. Ostanki takšnih izdelkov so biološke surovine, ki so razgradljive, ali tehnološke surovine, ki so ponovno poslane v proizvodni krog. [30] Slika 2: Zara, ena od predstavnic korporacij hitre mode Hitra moda s poceni in hitrimi oblačili je kot taka nevzdržna in ne more nadaljevati sedanjega ritma. Njeno nasprotje je počasna moda, ki na novo definira razkošje in izdelavo oblačil. Zanjo so značilni izdelki z daljšo življenjsko dobo; prizadeva si za njihovo dolgoročno uporabo in obrabo, inteligenten in inovativen izbor materialov, minimalen vpliv na okolje, estetsko, funkcionalno in čustveno vrednost ter skrbi za celoten življenjski cikel izdelka. [3] V proizvodnji mode je za manjši vpliv na okolje mogoče sprejeti strategije, kot so: premišljeno oblikovanje (zasnova izdelka je takšna, da je mogoča njegova ponovna uporaba ali preoblikovanje), ponovna uporaba odpadnega materiala (oblikovanje z materiali, ki bi jih sicer zavrgli), recikliranje (oblikovanje z uporabo odpadnega materiala oziroma ponovna uporaba), upcycle (oblikovanje z uporabo ponovno predelanih ali odpadnih materialov, da bi izdelek dobil enako ali višjo kakovost in ne nižje), popravilo in preoblikovanje obstoječega izdelka ali uporaba izdelka za nov namen, zmanjšanje oziroma reduce (minimalna poraba energije, zmanjšanje ali odstranitev odpadkov), 4

20 uporaba ekoloških materialov (uporaba okolju prijaznih vlaken, tkanin in drugih materialov), uporaba monomaterialov (uporaba enega samega materiala, kar omogoča lažje recikliranje), nova tehnologija (uporaba tehnologije za zmanjšanje energije, materialov ali težnja za razvoj novega, učinkovitejšega procesa izdelave), multifunkcionalna oblačila (oblačila, ki jih lahko nosimo na več načinov), trajnejša moda (oblikovanje z uporabo visokokakovostnih materialov). [3] 2.3 Tekstilni odpadki V Veliki Britaniji na leto proizvedejo približno 2,35 milijona ton tekstilnih odpadkov. To je skoraj 40 kilogramov na osebo (upoštevani so odpadki iz industrije in domače uporabe). Od tega predelajo le četrtino, preostanek (30 kilogramov na osebo na leto) pa konča na odlagališčih, kar zelo slabo vpliva na tamkajšnje okolje; v zraku je povečana emisija metana, prav tako so onesnažene podzemne vode. Sintetični tekstilni materiali, ki se dolgo razgrajujejo, povečujejo te vplive, medtem ko razgradnja volnenih vlaken povzroča posebno visoke emisije amonijaka. Zakonodajni okviri v Evropi se vse bolj spreminjajo in v tekstilstvu se kaže izboljšanje. Eden od ciljev je bil do leta 2015 prepovedati tekstil na odlagališčih in ga zbirati ločeno od drugih odpadkov. [5] Slika 3: Odlagališče tekstila 5

21 Na smetiščih je iz dneva v dan več tekstilnih odpadkov, ki so počasi razgradljivi in vsebujejo tudi različne škodljive kemikalije. Potrošniška miselnost»kupi in odvrzi«je postala povsem družbeno sprejemljiva, nakup oblačil pa le trenutno zadovolji naše potrebe. [4] Ponovna uporaba tekstilnih izdelkov prinaša pomembne okoljske prihranke. Zelo malo rabljenih oblačil, zbranih v Veliki Britaniji, je tam ponovno uporabljenih, saj jih večinoma pošiljajo v tujino, kjer jih prodajo lokalnim trgovcem v Vzhodni Evropi in Afriki. Medtem ko ponovna uporaba prinaša prihranke virov, obstajajo nekateri pomisleki, saj je zlasti v Afriki dotok poceni rabljenih oblačil slab za avtohtono tekstilno industrijo. Obleke, zbrane na Zahodu, tako pod krinko dobrodelnih donacij dejansko ustvarjajo več revščine. [5] V Veliki Britaniji in na Norveškem zadnja leta uporabljajo nove načine predelave tekstila. Določen del tekstila uporabijo pri sosežigu, s čimer pridobivajo energijo. Gradbena podjetja pa so pred kratkim začela za izolacijo uporabljati surovino, ki je sestavljena iz umetnih tekstilnih vlaken. [6] 2.4 Trajnostni razvoj v Sloveniji Do konca leta 2016 je Snaga v središču Ljubljane načrtovala alternativno trajnostno naravnano nakupovalno središče, kjer naj bi bile kavarna, trgovina in izposojevalnica. Tu bi delovali prva slovenska trgovina brez embalaže, v kateri bi prodajali lokalne izdelke in izdelke pravične trgovine, ter izposojevalnica, ki bi delovala po načelu ponovne uporabe in bi bila prilagojena potrebam prebivalcev mestnega središča. Snaga želi na področju spodbujanja trajnostnega razvoja tako zmanjšati količino zavržene hrane. Skupaj s Turizmom Ljubljana in ljubljanskimi gostinci nameravajo spodbuditi goste, naj ostanke hrane vzamejo domov v trajnostni in ne v odpadni embalaži. Projekt naj bi omogočal trajnostno potrošniško izkušnjo in nasprotoval tradicionalni miselnosti»kupi porabi zavrzi«. [7] Iz podatkov slovenskih komunalnih podjetij lahko razberemo, da v Sloveniji odvržemo med 12 in 15 kilogrami tekstilnih odpadkov na prebivalca oziroma skoraj ton letno (primerljiva količina na osebo je na Hrvaškem), pri čemer so pomemben delež zavržena oblačila. Po podatkih slovenskih centrov za ponovno uporabo je kar 45 % vseh tekstilnih odpadkov mogoče ponovno uporabiti, če poskrbimo za manjša popravila. [27] Prva pravična trgovina pri nas je 3MUHE, ki so jo leta 2004 odprli na Starem trgu v Ljubljani. V njej prodajajo izdelke, ki so proizvedeni, pridelani oziroma narejeni izključno po sistemu 6

22 pravične trgovine. Ponujajo konkretno možnost za uveljavljanje bolj humanih in trajnostno bolj smiselnih načinov posredovanja izdelkov. [8] Na področju tekstila v Sloveniji v večini obstaja samo tradicija zbiranja tekstila v humanitarne namene. Primer so zabojniki Humana, v katerih zbirajo tekstil in obutev, zbrani tekstil pa pošljejo v sortirnice v Avstriji. Zbiranje odpadnega tekstila, prebiranje in predelava so v tujini prepoznani kot uspešno socialno podjetništvo in način, s katerim rešujejo položaj socialno šibkih. Hkrati se tako odlično zmanjšuje količino odpadkov. [6] Slika 4: Zabojniki Humana 7

23 2.5 Moda in trajnost Trajnostni razvoj je zelo širok pojem, ki ima veliko enakovrednih vidikov. Najpogosteje ga opredelijo na podlagi definicije Svetovne komisije za okolje in razvoj iz leta 1987, ki se glasi:»trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjih generacij, ne da bi pri tem ogrozil možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe.«[29] Trajnostno načrtovanje je filozofija, ki temelji na oblikovanju socialne, ekonomske in okoljske trajnosti. Trajnostno oblikovanje si prizadeva za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in zdravje. Njegovi temeljni cilji so: zmanjšati porabo neobnovljivih virov, zmanjšati količino odpadkov in ustvariti zdravo produktivno okolje. Načela trajnostnega načrtovanja so: [9] zmanjševanje porabe neobnovljivih virov energije, uporaba okolju prijaznih proizvodov, varovanje in ohranjanje vode, krepitev kakovosti okolja, optimizacija delovanja in vzdrževanja prakse. Principi trajnostnega oblikovanja se bojujejo proti oblikovanju izdelkov, ki jih družba ne potrebuje. Mišljenje glede tega se vse bolj spreminja, saj so tudi oblikovalci začeli iskati ravnovesje z okoljem. Globalizacija sili oblikovalce k razmisleku o ekologiji, omejitvi virov Zemlje Z uporabo filozofije trajnostnega oblikovanja bi zmanjšali negativne vplive na okolje in zdravje ljudi. To je integriran, celosten pristop, ki spodbuja kompromise. Takšen pristop pozitivno vpliva na vse faze življenjskega cikla izdelka, vključno z načrtovanjem, izdelavo, uporabo in razgradnjo. [9] S trajnostnim razvojem bi se izognili nevarnosti prevelikega izčrpavanja naravnih virov in onesnaževanju okolja. Z njim naj bi se ohranjala tudi biološka raznovrstnost. Področje trajnostnega razvoja je mogoče konceptualno razdeliti na tri sestavne dele, in sicer na okoljsko trajnost, gospodarsko vzdržnost in družbenopolitične trajnosti. [10] 8

24 2.5.1 Ekomoda Kupci se vse bolj zavedajo problema hitre mode. Želijo vedeti, kje je bilo oblačilo izdelano in iz kakšnega materiala. To se odvija vzporedno z zahtevami in skrbjo za zdrav življenjski slog in ekološko pridelano hrano oz. biohrano. Med nove modne smernice se v zadnjem času vse bolj uvrščajo oblačila iz organskih materialov, ki so narejena po načelu pravične trgovine. Ekološka oblačila so tista, ki v fazi proizvodnje, prodaje, uporabe in zavrženja upoštevajo strategije oblikovanja za okolje, zdravje potrošnikov ter delovno okolje ljudi, ki delajo v modni industriji. [11] Slika 5: Titania Inglis: ekokolekcija Oblikovalci se pri oblikovanju ekoloških oblačil odločajo za naravna vlakna (na primer organski bombaž, konopljo ), ki so pridelana brez škodljivih herbicidov in pesticidov. Reciklirajo tudi odpadni material (na primer kolesarske gume za podplate čevljev) in pri barvanju uporabljajo naravna barvila. Pri pošiljanju naj bi proizvajalci porabili čim manj embalaže ter letalskih kilometrov. Oblačila so veliko bolj trpežna in kakovostna, izdelana brez uporabe nekaterih škodljivih kemikalij, barvil ali belil. [12] V proizvodnem postopku je potrebno upoštevati etične vrednote človeka, njegove pravice, dobre delovne pogoje, pošteno plačilo, preprečevanje izkoriščanja delovne sile in otroškega dela. [11] 9

25 Ekomodi vse pogosteje sledijo izobraženi in ozaveščeni potrošniki, ki imajo na voljo vedno več ekoproduktov. Za trajnostne oziroma ekoizdelke lahko označimo tiste, ki imajo dolgo življenjsko dobo, ki dosegajo visoko kakovost in so narejeni iz bioloških/ekoloških/zelenih materialov. Gre za materiale, ki so obnovljivi in lokalnega izvora Trend oblačil iz druge roke (second-hand) Oblačila iz druge roke (second-hand) so že nošena oblačila, ki so zamenjala obstoječega lastnika. Rabljeno blago se lahko prenese neuradno med prijatelji in družinskimi člani ali pa se prodaja za delček svoje prvotne cene na garažnih razprodajah in v trgovinah s tovrstnim blagom. [13] Trend uporabe rabljenih oblačil ima velik ekološki predznak. Večkratna uporaba z recikliranjem starih, odsluženih oblačil in tekstilnega materiala je zelo pomembna za ekološko ozaveščene posameznike. [11] Slika 6: Oblačila iz druge roke Glede uporabe oblačil iz druge roke je bilo sprva v Sloveniji in tudi drugod veliko zadržkov, saj si ljudje niso upali vstopiti v tovrstne trgovine, ker so se bali, da bi jih oklicali za reveže. Dandanes zasledimo trend vintage oblačil pri ljudeh z alternativnim življenjskim slogom. V večjih slovenskih mestih delujejo zbirni centri. Zasnovani so kot pokriti ali nepokriti prostori, ki so urejeni in opremljeni za ločeno zbiranje odpadkov ter začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, med katerimi so tudi rabljena oblačila, tekstil in obutev. V to kategorijo spadajo še centri 10

26 ponovne uporabe. Njihovo poslanstvo je ponuditi delo težko zaposljivim ljudem (na primer starejšim in invalidom) ter omogočiti, da stari, odvečni ali poškodovani predmeti zaživijo novo življenje in za simbolično ceno razveselijo nove lastnike. Leta 2014 so v dveh slovenskih zbirnih centrih zbrali 43 ton odpadnih oblačil. [14] V Veliki Britaniji se v trgovinah z oblačili iz druge roke prodaja le od 10 do 20 % rabljenih oblačil. Preostala preberejo in jih pošljejo v velike zbirne centre. Tam jih stehtajo in zapakirajo v različno težke pakete. Le-te pošljejo v revnejše države, kjer jih prodajajo po ceni za kilogram teže. V Senegal tako na leto prispe ton odpadnega tekstila, zaradi česar propada tamkajšnja tekstilna industrija. Slika 7: Tržnica rabljenih oblačil v Keniji Preostanek rabljenih oblačil razvrstijo v tipe vlaken, te pa namenijo za predelavo oziroma recikliranje v preje za oblazinjenje ali polnilo. Mešana vlakna slabe kakovosti in tista, ki so poškodovana, končajo kot tekstilni odpadki na odlagališčih, kjer traja več let, da se razgradijo. [3] Velika Britanija vsako leto ponovno obdela in reciklira približno ton blaga. Britanci ocenjujejo, da je 60 % zavrženih oblačil mogoče ponovno uporabiti, 30 % reciklirati, 10 % pa je odpadkov. V Evropi na splošno je 52 % oblačil mogoče ponovno uporabiti in 40 % reciklirati, medtem ko gre 8 % v odpadke, kar kaže upadanje kakovosti oblačil. Znani so še podatki za Ukrajino, kjer je 83 % oblačil mogoče ponovno uporabiti, 14 % oblačil predelajo v čistilne krpe in le 3 % končajo med odpadki. Navedeni podatki kažejo, da imajo pripadniki različnih kultur različne potrebe in poglede na modo. [3] 11

27 2.6 Recikliranje Pri recikliranju gre za predelavo že uporabljenih odpadnih snovi v proizvodnem procesu. Namen recikliranja je zmanjšati porabe surovin, preprečevati onesnaževanje zraka s sežigom odpadkov ter preprečevati onesnaževanje vode in zemlje z odlaganjem odpadkov na divjih odlagališčih. Z recikliranjem tako ne dobimo samo novih izdelkov, temveč prihranimo tudi naravne vire. Z recikliranjem tone papirja prihranimo 17 dreves, s predelavo plastenk pa porabimo manj nafte. Za lažje in hitrejše recikliranje je izjemno pomembno, da vemo, v kateri zabojnik gre kateri odpadek, da lahko v zbirnem centru snovi očistijo in predelajo v material, primeren za nove izdelke. [15] Zbiranje tekstilnih odpadkov in recikliranje pomembno koristita pri skrbi za okolje, saj prispevata k manjšim potrebam po deponijskem prostoru. Tekstil je namreč na odlagališčih posebno težaven umetna sintetična vlakna ne razpadejo, volnena oblačila pa med razgrajevanjem proizvajajo metan, ki povzroča globalno segrevanje. Rezultata recikliranja sta tudi manj onesnaženo okolje in varčevanje z energijo. Tekstilno recikliranje zajema ponovno uporabo ali predelavo rabljenih oblačil ter vlaken materiala in oblačilnih ostankov iz proizvodnega procesa. [16] Če bi vsak prebivalec Velike Britanije vsako leto kupil eno reciklirano volneno oblačilo, bi v povprečju prihranili 371 milijonov litrov vode in 480 ton kemičnih barvil (Evergreen). [3] Sam izraz recikliranje izhaja iz angleške besede recycle, ki je tvorjena iz dveh sestavin: iz re-, ki pomeni ponovno, in -cycle, ki pomeni krog. Tudi puščice v oznaki za recikliranje imajo vsaka svoj pomen, in sicer:»zbiraj! Predelaj! Ponovno uporabi!«[17] 12

28 Slika 8: Antonello Fuse, obešalniki iz recikliranih stolov Vedno več modnih podjetij se odloča, da v svoje kolekcije vključi reciklirana vlakna, tkanine ali oblačila. Tudi vsak potrošnik lahko k reševanju okoljskih težav prispeva z recikliranjem. Lahko si izmenja oblačila s prijatelji ali pa se pri nakupu odloči za kakovostna oblačila in ne meri uspeha nakupa s količino kupljenih oblačil. Obstajajo trije načini recikliranja mode: uporaba tkanin iz recikliranih vlaken, na primer recikliranega poliestra, ki je narejen iz rabljenih plastenk, in tkanine iz reciklirane preje; recikliranje tekstilnih odpadkov (upcycling), na primer uporaba tovarniškega odpadnega materiala, ostankov materiala oziroma materiala, ki bi ga sicer zavrgli; recikliranje ali uporaba že rabljenih oblačil, pri čemer kupimo oblačila iz druge roke, jih popravimo in jim vdahnemo novo življenje. [18] Recikliranje oblačil se pri nas razvija šele v zadnjem času. Odpirajo se razne delavnice, ki pozivajo ljudi k ponovni uporabi in predelavi starih oblačil. Med Slovenci se izmenjave rabljenih oblačil najpogosteje poslužujejo starši. Ti si oblačila za svoje otroke izmenjujejo predvsem s sorodniki in prijatelji. Na slovenskem trgu imamo v zadnjem času tudi nekaj modnih oblikovalcev, ki jim trajnostni koncept veliko pomeni, zato iz starih oblačil oblikujejo nova, moderna in spet nosljiva. 13

29 2.6.1 Recikliranje v modni industriji Tkanine iz recikliranega poliestra in recikliranih plastenk vse pogosteje uporabljajo tudi podjetja, kot so Patagonia, Marks and Spencer in Armani Jeans. Zadnje uporablja ekotkanine že od sredine 90. let prejšnjega stoletja, ko se je leta 1995 z razvijanjem procesa za recikliranje džinsa začel njegov prvi ekoprojekt. Šlo je za revolucionarno potezo in tako izdelane kavbojke so bile razstavljene v Muzeju znanosti in tehnologije v Milanu. Kasneje istega leta je Armani Jeans z uporabo 60 % reciklirane volne in recikliranega raznobarvanega bombaža razvil nove materiale. Eksperimentiranje je nadaljeval s proizvodnjo organskih pletenin, uporabo čiste alpake, recikliranjem poliestra in sodelovanjem s projekti bombaža v okviru pravične trgovine v Peruju in Boliviji. [18] Slika 9: Džins iz recikliranega materiala 14

30 2.7 Primeri dobrih praks Pantagonia Pantagonia je proizvajalec visoko kakovostnih recikliranih športnih oblačil že več kot desetletje. Flis, ki je izdelan iz plastenk, je postal njihov glavni ekoizdelek. Izdelujejo tudi šeljakne (shell jackets) iz recikliranega poliestra. Pri tem so uporabili poliester iz avtomobilskih armaturnih plošč in šolskih stolov. V zadnjem času so naredili korak naprej in začeli prek svojega inovativnega programa Common Threads iz starih ustvarjati nova oblačila. Pričakujejo, da bodo z uporabo novega poliestra prihranili 76 % energije in 71 % emisij ogljikovega dioksida. [5] Slika 10: Pantagonijin program za recikliranje 15

31 2.7.2 M&S Marks and Spencer, znan tudi kot M&S, je britanski multinacionalni trgovec s sedežem v Londonu. Podjetje so ustanovili leta 1884 in je specializirano na področju prodaje oblačil, izdelkov za dom in razkošnih živilskih proizvodov. [19] M&S je leta 1998 razvil politiko na področju varnosti okoljskega vidika oblačil in odpravil škodljive kemikalije in barvila na tekstilu. Pri podjetju so uvedli kemične minimalne standarde in kodekse ravnanja, ki so postali merilo v modni industriji. Sledili so jim druge blagovne znamke in proizvajalci. [3] Podjetje M&S je v svojo kampanjo vključilo tudi priporočilo o zmanjšanju temperature pranja oblačil s 40 na 30 stopinj Celzija, s čimer se bistveno zmanjša poraba energije. Oznako za to so podali na etiketi oblačil. [3] Slika 11: Joanna Lumley promovira recikliranje oblačil za M&S. 16

32 2.7.3 C&A V podjetju C&A si prizadevajo predvsem za to, da bi poslovali čim bolj trajnostno. Njihov cilj so trajni, kakovostni izdelki, narejeni iz materialov, ki varujejo naravne vire ter so varni za ljudi in okolje. V sodelovanju z nevladnimi organizacijami in panožnimi združenji, kot je Sustainable Apparel Coalition, si prizadevajo za bolj trajnostno modno industrijo. V letu 2014 so na svetovni ravni postali največji kupec biobombaža. Njihov cilj je, da bo do leta 2020 ves bombaž, ki ga uporabljajo, bolj trajnosten. Vsi njihovi izdelki iz organskega (bio) bombaža imajo certifikat Organic Content Standard (OCS) ali Global Organic Textile Standard (GOTS). [20] Slika 12: C&A se zavzema za trajnostni razvoj H&M H&M je med tekstilnimi giganti prvi, ki sprejema novo politiko glede odsluženih modnih kosov. Le-te je od leta 2013 povsod po svetu možno vrniti v trgovine H&M. Pri švedski modni znamki poskušajo tako zmanjšati svoj okoljski odtis in s tem dodati v svoj podjetniško-modni portfelj še eno storitev; z redukcijo količine odpadnih oblačil pomagajo ohranjati čisto in zdravo okolje. Stranke lahko v izbrano trgovino prinesejo oblačila katere koli znamke in v kakršnem koli stanju. V povračilo dobijo darilni bon za nakup v trgovini. Oblačila nato prevzame podjetje I:Collect, ki ima primerno infrastrukturo, da odslužena oblačila pripravi za nadaljnjo obdelavo in predelavo v ponovno nosljive modne kose. 17

33 Slika 13: Promocija H&M za bolj trajnostno modo H&M za nezaželena oblačila poskrbi na tri načine: rewear oblačila, ki jih je mogoče ponovno nositi, prodajajo kot rabljena oblačila, reuser stara oblačila in tekstil predelajo v druge izdelke, kot so krpe za čiščenje, recikliranje vse drugo spremenijo v tekstilna vlakna, na primer. za izolacijo. Podjetje H&M je eno od vodilnih uporabnikov organskega bombaža na svetu. Njegov cilj je, da do leta 2020 pridobi bombaž iz trajnostnih virov, kar pomeni, da je bodisi organski bodisi reciklirani. Reciklirani bombaž nastaja iz starih oblačil in tekstilnih ostankov, ki so mleti v vlakna, zapredena v nove preje in prepletena v nove tkanine. S tem prihranijo surovine, nimajo odpadkov in porabijo manj sredstev, na primer vode, kemikalij [21] Mehansko recikliranje naravnih vlaken, kot sta bombaž in volna, je trenutno najbolj prilagodljiva tehnologija recikliranja za tekstil, vendar imajo krajša tekstilna vlakna nižjo kakovost. Če želimo dobiti kakovostnejša reciklirana vlakna, jih moramo pomešati z neobdelanimi vlakni. [26] Podobne akcije kot pri H&M-u so se lotili tudi v trgovinah Intimissimi in Calzedonia, kamor lahko kupci prinesejo staro spodnje perilo in kopalke ter v zameno prejmejo popust. Tudi ta dva trgovca vsa zbrana oblačila ustrezno reciklirata. 18

34 2.7.5 Maison Martin Margiela Belgijska znamka Maison Martin Margiela, ki deluje v Parizu, je znana po avantgardnih in dekonstruiranih oblačilih. V liniji Artisanal gre za predelavo in preoblikovanje oblačil, ki jih kupijo v trgovini z rabljenimi oblačili. Pri njih ne gre samo za recikliranje odpadnih oblačil, ampak iz njih ustvarjajo visoko modo. Gre za nadgradnjo uporabljenega materiala. S pomočjo tako imenovanega upcyclinga oblačila ali tekstilne izdelke unikatno osvežijo in nadgradijo v bolj kakovostne in dragocene kose. Z obrtniško-ekološkim pristopom ozaveščajo javnost, podpirajo lokalno izdelavo ter vključujejo etičnost in reciklažo. [30] Slika 15: Pulover iz recikliranih kap Slika 16: Površnik iz recikliranih klobukov Slika 14: Jakna iz recikliranih rokavic 19

35 2.7.6 Karen Jessen Karen Jessen se je leta 2013 prijavila na EcoChic design award, kjer je oblikovala kolekcijo ženskih recikliranih oblačil. Karen je za to kolekcijo reciklirala kavbojke in majice, ki jih je kupila v trgovini iz druge roke v Nemčiji. Menila je namreč, da je med tekstilnimi odpadki največ ravno kavbojk in majic. Po eksperimentiranju z mnogo materiali in metodami ji je bilo najbolj v izziv sestavljanje koščkov ali uporaba materialov, ki so bili namenjeni za odpadke. Karen trenutno dela za svojo blagovno znamko Benu Berlin s sedežem v Berlinu. Diplomirala je na področju modnega oblikovanja in oblikovanja vzorcev. [22] Slika 17: Trajnostni pristop Karen Jessen 20

36 2.7.7 Gary Harvey Gary Harvey je bil skoraj deset let kreativni direktor za podjetje Levi Strauss in evropski Dockers. Nato pa je iz»kreativne frustracije«med svojim svobodnjaškim delom za modne kampanje začel oblikovati obleke. Ideja, ki stoji za to kolekcijo, je, kako preoblikovati ikonična, vsakdanja oblačila v dramatične nove silhuete. Njegovo kolekcijo oblek so navdihnile silhuete in tehnike, uporabljene v vintage modi, vse obleke pa so v celoti narejene iz recikliranih ikoničnih oblačil. Silhuete zajemajo prefinjeno eleganco starih plesnih oblek. Izziv za to kolekcijo mu je bil, kako iz nečesa starega in rabljenega izdelati nekaj novega in čudovitega. [23] Slika 18: Obleka iz časopisa: 30 izvodov Financial Timesa, džinsobleka iz 42 parov hlač in obleka iz 18 trenčkotov 21

37 2.7.8 Simona Lampe Simono Lampe, magistrico ekonomije, je strast do ustvarjanja in mode spodbudila, da je svoj hobi spremenila v poklic. Začela je ustvarjati pod blagovno znamko Gospodična. Njena ciljna stranka je dejavna ženska, stara nad 30 let. Pri vsaki ženski želi poudariti njeno mladostnost in ohraniti eleganco, kar poskuša doseči z reciklažo. Sama pravi, da želi»ustvariti racionalno glamurozno poslovno modo in širiti zavest racionalne potrošnje oblačil med poslovnimi ženskami«. Simona meni, da kombinacija novega starega in novega dobro dene tudi duši. [24] Slika 19: Kolekcija jesen-zima TMpriboljški Tjaša Mavrič je mlada arhitektka, ki počne veliko stvari. Pri ustvarjanju blagovne znamke ji je glavno vodilo recikliranje. Njena zgodba z recikliranjem se je začela že v osnovni šoli, ko jo je navdihovala babičina omara, polna različnih oblek in zanimivih vintage tkanin. Pri svojem ustvarjanju nakita in modnih dodatkov, kot so torbice, toaletke, denarnice in podobno, uporablja veliko različnih odpadnih materialov. Sama pravi:»vse pride prav in skoraj vse se da uporabiti.«najraje dela z odpadnimi pvc-vrečkami, ki jih plasti in toplotno preša. Tehniko je odkrila že pred časom, ko je ugotovila, da lahko tako uresniči veliko svojih zamisli. Natančno ve, katere vrečke mora kombinirati, če želi dobiti določen vzorec, katere so dobre in iz katerih ne bo nastalo nič zanimivega. Poleg plastenja in prešanja obdeluje materiale še z zgibanjem, rezanjem, zvijanjem, luknjanjem in s šivanjem. [25] Slika 20: Reciklirana torbica znamke TMpriboljški 22

38 3 PRAKTIČNI DEL 3.1 Trajnostni princip v kolekciji Za današnji hiter življenjski ritem (fast life) sta hitra prehrana (fast food) in hitra moda (fast fashion) povsem samoumevni in vsakdanji. Živimo v obdobju, ki z onesnaževanjem pušča svoj odtis. Na smetiščih se zato vsako leto pojavlja več tekstilnih odpadkov, ki so počasi razgradljivi in ki vsebujejo razne škodljive kemikalije. Med strategijami, s katerimi lahko v proizvodnji mode zmanjšamo vpliv na okolje, je tudi recikliranje. Sama sem v oblikovanje kolekcije vključila principe recikliranja. Ponovno sem uporabila stare oblačilne kose in dodatke, in sicer zavržene moške in ženske srajce, metražno blago, ki je veliko let ležalo na podstrešju, in že uporabljene gumbe. Delala sem po sledečih principih: redizajn oz. reuse spreminjanje oblike obstoječim neuporabnim srajcam, upcycling oblikovanje kolekcije iz predelanih materialov, s čimer le-ta pridobi dodano vrednost, podaljševanje življenjske dobe starim, neuporabnim izdelkom. V kolekcijo sem vključila veliko ročnega dela in ročnih tehnik, s katerimi sem naredila ključne detajle. Različne tehnike vezenja in tiska sem nadgradila; tako sem pri osnovnem konceptu in končni obliki kolekcije dosegla dodano vrednost. Kolekcija s tem sledi principom trajnostnega oblikovanja in razmišljanja, tako v zasnovi kot v izvedbi. Oblikovana kolekcija je barvita, urbana, nosljiva in sodobna. Zajema trajnostno estetiko, ki se ne zgleduje po trenutnih trendih. Življenjski cikel izdelkov je zato upočasnjen. 23

39 3.2 Navdih za kolekcijo Lanvina in njen razvoj Snov za kolekcijo sem črpala iz življenja Romov, etične skupine, ki izhaja z območja Pandžaba. Navdihnili so me njihova kultura, navade, običaji, oblačenje, kombiniranje barv in vzorcev. Romi nosijo oblačila, ki odsevajo njihovo vero, običaje in etiko. Mnogo romskih moških in žensk ne pa tudi otrok nosi zgornji in spodnji del oblačila ločena. Ločujejo ju tudi pri pranju, saj je spodnji del telesa za njih nečist. Romi si tudi glavo zaščitijo pred nečistočo moški zato pogosto nosijo klobuk, medtem ko si ženske nadenejo ruto, dolge lase pa spnejo ali spletejo v kite. Tradicionalno nosijo dolga (maksi) nagubana krila, ki jim segajo vsaj do sredine meč ter so najrazličnejših barv in vzorcev. Za njihove bluze je značilen V-izrez, pogosto pa si nadenejo nakit. Za obredne priložnosti Romi pogosto kupijo ali naredijo nova oblačila, ki se še niso dotaknila nobenega telesa; tako so lahko prepričani, da so oblačila čista. [28] Želela sem ustvariti kolekcijo ženskih oblačil, ki daje prek recikliranja, tehnike izdelave in z upoštevanjem komponent trajnosti močno vizualno podobo. Nastala je kolekcija sedmih modelov, ki vključuje tradicionalne romske elemente. Poimenovala sem jo Lanvina, kar je eno izmed najpogostejših ženskih romskih imen. Slika 21: Izrez iz skicirke 1 24

40 Slika 22: Izrez iz skicirke 2 Slika 23: Izrez iz skicirke 3 25

41 Slika 24: Kolaž vzdušja 1 26

42 Slika 25: Kolaž vzdušja 2 27

43 Slika 26: Kolaž vzdušja 3 28

44 a) Tekstilne slike na oblačilih Ko sem raziskovala romski način življenja, sem na zbranih fotografijah opazila, da so na njih velikokrat upodobljene živali, predvsem konji in kokoši. Izkazalo se je, da so živali v romskem izročilu pomemben element in da imajo simbolni pomen. Iskala sem način, kako bi te podobe smiselno vključila v svojo kolekcijo. Živali sem nato pri kreacijah uporabila kot posamezne slikovne poudarke. To sem naredila prek črno-belega transfernega tiska, ki sem ga obogatila in nadgradila z vezenjem različnih vzorcev s prejo. Tehnika izhaja iz ročne tehnike vezenja. Z njo nastanejo igrive podobe, optimistični, barvno in strukturno zanimivi kolaži iz različnih materialov in vzorcev. Romski nakit v kolekciji simulirajo našiti gumbi, ki zaokrožajo globino in vsebinskost tako dobljenih tekstilnih slik. Slika 27: Tekstilna slika 1 29

45 Slika 29: Tekstilna slika 2 Slika 28: Tekstilna slika 3 30

46 b) Reciklaža srajc Ko sem začela razvijati kolekcijo po principih reciklaže, sem najprej izbrala temeljni oblačilni kos. Odločila sem se za srajco. Izbrala sem jo zaradi njene priljubljenosti, saj je relativno pogost in eden od najpogosteje zavrženih in posledično najdenih še uporabnih tekstilnih kosov. Uporabila sem jo tudi zato, ker gre za klasičen kos in ker ima večje površine tekstila ter je zato primerna za ponovno uporabo. Srajce, ki jih uporabniki niso več želeli, sem zbirala s pomočjo sorodnikov, prijateljev in znancev. Tako sem dobila srajce najrazličnejših krojev in materialov. Naredila sem selekcijo in uporabila srajce, ki so po barvi in kakovosti ustrezale kreativni zasnovi. Večinoma sem uporabila enobarvne bombažne moške srajce. Ob upoštevanju načina oblačenja Rominj sem jim zaradi barvitosti in kombiniranja vzorca na vzorec dodala materiale različnih vzorcev. Glede na predhodno skico sem izbrala ustrezno srajco. Kroji v osnovi izhajajo iz srajce, vključeni pa so tudi njeni značilni detajli. Na srajco sem položila želeno obliko kroja in izrezala del, ki sem ga želela ohraniti. Dobljenemu kroju sem nato dodala material, ki je dopolnil končni izdelek. Tako sem ohranila različne dele srajc in jim dala novo vsebino: zadnji del srajce se nato pojavi kot bomber jakna ali pulover, sprednji del srajce pa se pojavi kot obleka ali bluza. Slika 30: Primer krojenja srajce 31

47 c) Likovna identiteta kolekcije Likovno in barvno identiteto v kolekciji najbolj pogojujejo izbrani in dobljeni materiali. Dodatne barve in materiale sem prilagajala glede na barvo ter kakovost osnovnih srajc. Po principu nadgrajevanja in dodajanja je na osnovi dane inspiracije barvna paleta kolekcije Lanvina zelo raznolika. Definirajo jo modri, beli, črni, rožnati in sivi odtenki; naravni odtenki so kombinirani z intenzivnimi barvnimi poudarki. Barvna paleta in materiali simbolizirajo živahnost, optimizem in razgibanost ter definirajo prepoznavno močno vizualno podobo celote. Slika 31: Materiali Slika 32: Barvna paleta 32

48 3.3 KOLEKCIJA Kolekcija Lanvina je sestavljena iz sedmih ženskih modelov, oblikovanih po principu recikliranja. Osnova za oblikovanje kolekcije so srajce, ki sem jih na različne načine vključila v kolekcijo. Srajca se kot recikliran element pojavi pri šestih modelih, a vedno v drugi obliki (jakna, obleka, srajca, pulover). Kolekcija je nosljiva, urbana in trajnostna. Njena posebnost so ročne vezenine in tisk, ki ji dajo poseben pečat, identiteto in dodano vrednost. Tisk in vezenje sta narejena na osnovi načrtov tekstilnih slik. V kolekciji se poleg oblikovanih recikliranih kosov pojavijo tudi drugi kosi, ki tvorijo smiselno vizualno celoto. Vodilna silhueta, ki se pojavi v kolekciji, je oblika črke A. Slika 33: Kolekcija Lanvina 33

49 Slika 35: Model 1 Slika 34: Model 2 34

50 Slika 37: Model 3 Slika 36: Model 4 35

51 Slika 39: Model 5 Slika 38: Model 6 36

52 Slika 40: Model 7 37

53 3.3.1 Detajli in zaključni elementi Različne tehnike ročnega vezenja, ki sem jih kombinirala z digitalnim tiskom, sem kot načrt predhodno ustvarila na papirju. Nastale so tekstilne slike, ki se pojavljajo na različnih kosih in mestih oblačil. Nekatere preje so tudi prosto padajoče. Gumbi se na oblačilih pojavijo v dekorativnem smislu dopolnijo tekstilno sliko ali obogatijo vezenino. Slika 41: Detajli in zaključni elementi 1 38

54 Slika 42: Detajli in zaključni elementi 2 39

55 3.3.2 Ženska Kolekcija je namenjena ženski, ki ljubi potovanja, svoj velik kovček in oblačila. Ženski, ki ima rada barve, udobnost in različne vzorce ter uživa tako v naravi kot v urbanem okolju. Lanvinina ženska je karakterno močna; ve, kaj hoče, in želi biti opažena. Je ženska, ki je svobodomiselna in se ne boji kombinirati različnih kosov oblačil. Je zbirateljica starin, starih oblačil in nakita ter kot taka oblačil ne zavrže. Živi v stanovanju, ki ga krasi mnogo fotografij, stene v njem so pobarvane s svetlimi odtenki, na mizi pa je vedno šopek rož. V omari ima polno oblačil, med katerimi se znajdejo tudi moške srajce. Na oblačila je čustveno navezana, saj jo prav vsak kos spominja na nek dogodek, kraj in osebo iz njenega življenja. Lanvinina ženska je zato mojstrica v kombiniranju oblačil in si drzne obleči staro z novim, vzorec na vzorec, minimalistično z bogatim Slika 43: Ženska 40

56 3.4 Fotografije modelov Slika 44: Model 1: Ljubljanski teden mode

57 Slika 45: Model 2: Ljubljanski teden mode

58 Slika 46: Model 3: Ljubljanski teden mode

59 Slika 47: Model 4: Ljubljanski teden mode

60 Slika 48: Model 5: Ljubljanski teden mode

61 Slika 49: Model 6: Ljubljanski teden mode

62 Slika 50: Model 7: Ljubljanski teden mode

63 Slika 51: Fotografija modela 1 48

64 Slika 52: Fotografija modela 2 49

65 Slika 53: Fotografija modela 3 50

66 Slika 54: Fotografija modela 4 51

67 Slika 55: Fotografija modela 5 52

68 Slika 56: Fotografija modela 6 53

69 Slika 57: Fotografija modela 7 54