UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MONIKA COLJA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MONIKA COLJA"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MONIKA COLJA LJUBLJANA 2017

2 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE OBLIKOVANJE TRAJNOSTNE KOLEKCIJE Z RECIKLAŽO VOJAŠKIH OBLAČIL DIPLOMSKO DELO MONIKA COLJA LJUBLJANA, SEPTEMBER 2017

3 UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN DESIGNING SUSTAINABLE COLLECTION WITH RECYCLED ARMY CLOTHING DIPLOMA THESIS MONIKA COLJA LJUBLJANA, SEPTEMBER 2017

4 PODATKI O DIPLOMSKEM DELU Število listov: 45 Število strani: 35 Število slik: 32 Število preglednic: 0 Število literaturnih virov: 40 Število prilog: 0 Študijski program: Univerzitetni študijski program (1. stopnja) Oblikovanje tekstilij in oblačil Komisija za zagovor diplomskega dela: Predsednik: red. prof. Karin Košak Mentor: red. prof. Almira Sadar Član: izr. prof. Nataša Peršuh Ljubljana,...

5 ZAHVALA MAMI. HVALA ZA VSE IN ŠE VEČ. HVALA PROF. ALMIRI SADAR, ZA PODPORO IN VODENJE. HVALA DRUŽINI IN PRIJATELJEM, ZA PODPORO, POMOČ IN POTRPLJENJE V LETIH ŠTUDIJA. HVALA DARJA, KATJA, ANJA. HVALA NEVENKA. HVALA PRIMOŽ IN MARKO.

6 IZVLEČEK Naloga opisuje razvoj in realizacijo kolekcije moških in ženskih oblačil z vključevanjem reciklaže že obstoječih oblačil. V teoretičnem delu so raziskane ideje, ki skupaj tvorijo kreativno podlago omenjene kolekcije. Prvotna ideja, vzdušje, je nastala ob ogledu biografske kriminalne triler serije Narcos (2015) avtorja in producenta Chrisa Brancata. Raziskava se naslanja na novodobne vojaške uniforme, fenomen tetoviranja kot način izkazovanja pripadnosti in modni stil, popularen med ženskami v osemdesetih letih, t. i. power dressing. V eksperimentalnem delu je predstavljen razvoj kolekcije, od izhodišča in inspiracije do implementacije idej z izborom materialov in barvne lestvice, uporabo ročnih tehnik, grafičnostjo kolekcije in predelavo obstoječih oblačil v končno manifestacijo rezultatov. Končna kolekcija je predstavljena s skicami in tehničnimi skicami, inspiracija pa preko avtorskih kolažev. Končni rezultat je avtorska kolekcija oblačil z imenom Pablo, ki se inspirira predvsem v izkazovanju oziroma dokazovanju moči; v vojaški uniformi in njenih detajlih, videzu latinskoameriških gangsterjev in oblačenju žensk v osemdesetih, z namenom vzpostaviti položaj v poslovni družbi, ki je bil predvsem moški svet. Oblačila so namenjena moškim in ženskam, nagovarjajo posameznika, ki ne sledi normativom, ampak ceni in išče posamezne unikatne oz. maloserijske kose, jih po svoje kombinira in z njimi gradi svojo osebno zgodbo. Ključne besede: moška in ženska moda, uniforma, reciklaža, ročna dela, sodobno I

7 ABSTRACT The thesis describes the development and realisation of menswear and womenswear collection, including the method of recycling pre-existent clothing. The theoretical part researches the ideas, which together form the creative basis of previously mentioned collection. The original idea and atmosphere was created after watching biographical criminal thriller series Narcos (2015) created and produced by Chris Brancato. The research leans on contemporary military uniforms, the phenomena of tattooing and expression of belonging and the so called power dressing fashion style from the eighties. The experimental part deals with the development of the collection, from starting point and inspiration to implementing ideas through fabric selection, the usage of handwork and prints, in the final manifestation of results. The results are presented through sketches and technical drawings, while the inspiration is presented through own author collages. The end result is an author collection of clothing named Pablo, which mostly gathers its inspiration in the manifestation of power; in military uniform and its details, the look of Latin American gangsters and women s dressing in the eighties as a means of establishing position in a men s business world. Clothes are designed for both men and women, they speak to the individual who does not follow normatives, but appreciates and looks for individual unique pieces, combines them together and in this way builds his or her own personal story. Key words: menswear and womenswear, uniform, recycling, handwork, contemporary II

8 KAZALO VSEBINE IZVLEČEK I ABSTRACT II KAZALO VSEBINE III KAZALO SLIK IV SEZNAM OKRAJŠAV V 1 UVOD 1 2 TEORETIČNI DEL O VOJAŠKIH UNIFORMAH O ZGODOVINI IN RAZVOJU UNIFORM MOTIVI UNIFORME V MODI O MODI V OSEMDESETIH MOTIVI POWER DRESSINGA V MODI O TETOVIRANJU O TETOVAŽI KOT NAČINU IZRAŽANJA O KRIMINALNIH TETOVAŽAH MOTIVI TETOVIRANJA V MODI 14 3 EKSPERIMENTALNI DEL INSPIRACIJA IN KONCEPT KOLEKCIJE CILJNA SKUPINA MATERIALI IN BARVE KOLEKCIJA REALIZIRANI MODELI 23 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI 31 5 VIRI 32 III

9 KAZALO SLIK Slika 1: maharishi S/S 2017 (23)... 3 Slika 2: Reciklirana oblačila (12)... 3 Slika 3: Craig Green F/W F/W 2016 (9, 10)... 4 Slika 4: Matthew Adams Dolan (25, 26)... 4 Slika 5: Levo Coco Chanel (13), desno Chanelov kostim... 5 Slika 6: Margaret Thatcher v značilni modri obleki (znamke Aquascutum) (40, 20)... 6 Slika 7: Grace Jones z značilno silhueto osemdesetih (36)... 7 Slika 8: Armani 1980, fotograf: David Bailey, Vogue Italia, oktober 1980 (18)... 8 Slika 9: Armani 1995, fotograf Michel Comte (18)... 8 Slika 10: Balenciaga A/W 2016 (2)... 9 Slika 11: Celine A/W Resort 2018 (6, 7)... 9 Slika 12: Gangsterske tetovaže (3)...11 Slika 13: Tabela iz knjige Tattoos: A study of Russian inmates in Israel avtorice Efrat Shoham, ki prikazuje razliko med kriminalnim tatujem (v tem primeru specifično ruskih zapornikov bivše USSR) in normativnim tatujem (32)...12 Slika 14: Tetovirani člani tolpe (22)...13 Slika 15: Telesne tetovaže (38)...13 Slika 16: Levo MMM Artisanal S/S 2014, desno Margiela S/S 89 (24, 37)...14 Slika 17: Comme des Garçons Menswear Fall 2015 (8)...14 Slika 18: Alexander McQueen Menswear Spring 2016 (1)...15 Slika 19: Koncept kolekcije...16 Slika 20: Inspiracijski kolaž Slika 21: Inspiracijski kolaž Slika 22: Inspiracijski kolaž Slika 23: Kolaž ciljne skupine...20 Slika 24: Lineup kolekcije...22 Slika 25: Skica Slika 26: Skica Slika 27: Skica Slika 28: Skica Slika 29: Skica Slika 30: Skica Slika 31: Skica Slika 32: Fotografije kolekcije Pablo iz LJFW, marec 2017, fotograf Klemen Razinger...30 IV

10 SEZNAM OKRAJŠAV T. I. tako imenovani ITD. in tako dalje IPD. in podobno OZ. oziroma NPR. na primer ANG. angleško V

11 1 UVOD V današnjem času lahko opazimo, da je v okviru svetovne televizijske produkcije na voljo vedno več trendnih serij oz. nadaljevank. Če so nekdaj te veljale za manjvredne od filma, to danes ne drži več. Ena izmed takih, ki je pritegnila mojo pozornost, je ameriško-kolumbijska serija Narcos, ki na bolj ali manj biografsko natančen način prikazuje dogajanje v Kolumbiji v času vzpona in padca kralja drog in domnevno takratnega najbogatejšega človeka na svetu, Pabla Escobarja. Navdušila me je izrazita dvojnost glavnega protagonista in sama estetika in vzdušje. Med raziskovanjem in postavljanjem ideje sem prišla do zaključka, da je ta boj in močno nasprotje med dobrim in slabim pravzaprav boj za moč, nadvlado enega nad drugim. To nasprotje sem želela prikazati z raziskovanjem dveh navidezno nasprotujočih si konceptov, kot ying-yang; dobro predstavljajo vojaške sile oz. sile zakona, vizualno sem tukaj raziskovala vojaške uniforme; slabo oz. zlo predstavljajo organizirane kriminalne skupine, gangsterji, tukaj sem se osredotočila na gangsterske skupine, ki imajo svoj izvor v Latinski Ameriki, zanimal me je njihov videz, posebej tetovaže, s katerimi izražajo pripadnost skupini. Čeprav sem skupini opredelila kot nasprotujoča si koncepta, pa se znotraj obeh pojavljajo nasprotovanja, saj težko karkoli označimo za popolnoma slabo ali dobro. Tim Newark v knjigi Brassey s Book of Uniforms že na začetku zapiše, da je življenje vojaka konstantna bitka med civilizacijo in barbarstvom. Na eni strani je vzdrževalec nacionalne varnosti in reda, žarek pravičnosti; v boju mora držati disciplino in samonadzor, da preživi sovražnikov napad. Po drugi strani, proč od javnosti, pa zasleduje temnejše zahteve svojega poklica smrt in uničenje uničuje sovražnikovo zemljo in seje strah med njegove ljudi. 1 (Newark, 1998; 28) Kot nasprotujoč koncept se mi zdi pomemben in zanimiv tudi moško-ženski aspekt, zato sem kot protiutež močni moški energiji kot reprezentacijo ženske izbrala power dressing, oblačenje žensk v osemdesetih, kot sredstvo vzpostavljanja položaja v izrazito moškem poslovnem svetu. Naštetemu je skupno to, da gre za obliko izražanja moči, dokazovanja. Glede na moje raziskovanje so cilji kolekcije: Ustvariti (vizualno) močno kolekcijo; prenesti raziskavo in inspiracijo v rezultat, ki bo sledil načelu dokazovanja oz. izkazovanja moči; reciklirati izbrana vojaška oblačila v nove avtorske kose; povezovanje trajnostnega pristopa z obstoječo inspiracijo; reciklaža podarjenih vojaških oblačil slovenske vojske; ustvariti relevantna, sodobna oblačila; oblikovati oblačila za oba spola, z ozirom, da ženske lahko nosijo tudi moška oblačila. 1 On the one hand, he is the upholder of national security and order, a beacon of righteousness; in battle, he must maintain disciple and self-control to survive the onslaught of the enemy. But on the other hand, away from the light of the public scrutiny, he pursues the darker demands of his profession - death and destruction - he lays waste his enemy s land and instills the greatest fear in his enemy s people. 1

12 2 TEORETIČNI DEL 2.1 O VOJAŠKIH UNIFORMAH Uniforma je moderen koncept narediti stvari uniformne pomeni narediti stvari enake oz. enakovredne; narediti posameznike enakovredne pomeni opuščanje razlikovanj v socialnem statusu in demografiji. (4) Moška moda, pa tudi velik del modernih oblačil izvira iz uniform. Prva ready-to-wear oblačila standariziranih velikosti in proporcev za različne postave moških in žensk so bila prav vojaška oblačila. Na zunaj je namen uniforme dvojne narave. Na eni strani ustvarja podobnost, enotnost, občutek pripadnosti ideji in narodu; uniforma poudarja moč, tradicijo in hkrati vzbuja strah v nasprotnikih. Iz teh razlogov se pri uniformah pogosto uporabljajo simbolne barve, (npr. rdeči plašči Angležev, modra barva Američanov) v uniforme se vključujejo tradicije in izročila, razni okraski in naglavna pokrivala. Vse našteto je zgolj izgled, zunanji videz, teater, brez uporabnega namena. Druga stran uniforme kot bojnega oblačila je njena namenskost: zlivanje z okoljem in včasih s sovražnikom; okretnost pri gibanju; prilaganje različnemu vremenu oz. podnebju; razvoj in prilagajanje novim tehnikam in tehnologijam vojske. Naštete značilnosti definirajo moderno vojaško uniformo. (4) O ZGODOVINI IN RAZVOJU UNIFORM Vojaške uniforme so se v Evropi prvič pojavile proti koncu 17. stoletja. Po številnih civilnih vojnah, ki so stoletja pestile predvsem zahodno Evropo, se je po ponovni vzpostavitvi reda in ponovnem vzponu nacionalnih vlad kot ena izmed prvih zahtev pojavila zahteva po tem, da mora biti vojaška sila pod civilnim nadzorom. Obdobje plačancev in samostojnih vojakov je bilo mimo in s koncem tega so prišle vojaške uniforme, simbol podrejenosti in enotnosti. Ob koncu 18. stoletja se je v odnosu do uniforme marsikaj spremenilo; če je bila ob začetku stoletja namenjena kot znak podložnosti in kontrole, je skozi stoletje vojska postala simbol discipline in evropske veličine. Nositi uniformo je bilo nekaj, na kar si lahko bil upravičeno ponosen, vojaki pa so bili deležni spoštovanja in občudovanja, še več vojak je dobil seksualno privlačnost. (28) Na začetku 19. stoletja oz. natančneje do leta 1914 so žive barve v uniformah izginile, zamenjale so jih odtenki sivo-rjave in kaki barva. Kaki barva oz. khaki (ang.), iz perzijske besede khak 2, je prišla iz garderobe indijskih vojakov, ki so svoja oblačila barvali z naravnimi pigmenti. Izjema glede barv so razni detajli, kamuflažni vzorci in visoko-vidljivi materiali. Prav tako poznamo posebne uniforme, namenjene posebnih priložnostim ali posebnim enotam, ki nimajo vojnih obveznosti kot npr. švicarska garda ali kraljeva straža Buckinghamske palače. (4, 27) 2 zemlja, prah, blato 2

13 2.1.2 MOTIVI UNIFORME V MODI Maharishi (zapisano maharishi ), danes eno izmed starejših streetwear znamk, je leta 1994 ustanovil Hardy Blechamn, ki v svojih kolekcijah uporablja reciklirane oz. upciklirane vojaške materiale, ki pa so pred obdelavo premazani z zeliščnimi kadili in oprani z žafranovo vodo in s tem simbolično oprani vojaških asociacij. (14) Slika 1: maharishi S/S 2017 (23) Christopher Raeburn (1982) je britanski modni oblikovalec, ki v svojih kolekcijah uporablja že obstoječe, odvečne vojaške materiale, na sliki spodaj vrhnja oblačila iz neodprtih vojaških padal. (12) Slika 2: Reciklirana oblačila (12) 3

14 Craig Green (1986), britanski modni oblikovalec moške mode, v svojih kolekcijah pogosto uporablja motiv uniforme v širšem pomenu. Slika 3: Craig Green F/W F/W 2016 (9, 10) Matthew Adams Dolan Slika 4: Matthew Adams Dolan (25, 26) 4

15 2.2 O MODI V OSEMDESETIH Power dressing 3 je stil oblačenja, ki povzema oblačila iz moške poslovne obleke, začel se je v sedemdesetih in razvil v osemdesetih; ženskam je pripomogel k vzpostavitvi avtoritete v tradicionalno moškem poslovnem in političnem okolju. (29, 30) Izvor takšnega načina oblačenja sega že v dvajseta leta 19. stoletja, v čas Coco Chanel in Chanelovega kostima, ki je predstavljal prelomno točno v oblačenju žensk. Do tedaj ženske niso imele izbire profesionalnega oblačila. Kostim iz volnene tkanine, sestavljen iz ozkega krila in jakne brez ovratnika, z zapenjanjem na gumbe, je bil prvi svoje vrste, namenjen ženskam. (30) Oblačilo je bilo popolno za takratno povojno žensko, ki je gradila kariero v moškem svetu. Coco Chanel je bila revolucionarka in ena izmed prvih, ki je pri oblikovanju ženskih oblačil črpala iz moške mode. Chanelov kostim še danes velja za ikoničen kos ženske garderobe. (13) Slika 5: Levo Coco Chanel (13), desno Chanelov kostim V času Margaret Thatcher je bila Velika Britanija zatočišče bogatih, samo v šestih letih, od leta 1980 do 1986 se je število milijonarjev v državi podvojilo. To so bili tako imenovani Yuppies ( Young Urban Professional ) oz. jupiji, socialni in ekonomski trend na obeh straneh Atlantika, mladi poslovneži, ki so poosebljali trdo delo in z njim finančni uspeh. S tem so bila potrebna pametna, sofisticirana in dobro krojena oblačila. Njihov moto je bil Dressed for success in Dressed to impress 4. Poseben fenomen obdobja je bila poslovna ženska na pomembnem 3 v prevodu iz literature (29) kot ime sloga poslovna ženska, ki ne povzame bistva, zato je ohranjen izraz iz ang. jezika 4 v dobesednem prevodu oblečen(i) za uspeh in oblečen(i), da bi naredil(i) vtis ; v slo. jeziku podobna fraza obleka naredi človeka 5

16 položaju oz. visoko plačanem delovnem mestu, ki so jih prej opravljali moški, kar je s seboj prineslo potrebo po novem načinu oblačenja, t. i. power dressing. (16) K popularnosti tega sta pripomogla tudi priročnika Johna T. Molloy-ja 5, Dress for success (1975) in Women: dress for success (1980), ki je ženskam priporočal uniformo, ki naj bi jim pripomogla pri doseganju avtoritete in spoštovanja na delovnem mestu. (30) Slika 6: Margaret Thatcher v značilni modri obleki (znamke Aquascutum) (40, 20) Prva predstavnica tega modnega gibanja v Veliki Britaniji je bila prav Margaret Thatcher, ki je svojo podobo popolnoma spremenila - od predmestne gospodinje do uspešne ženske; posebno pozornost svojega izgleda je namenila prav oblačilom, obiskovala je londonske modne revije, prejela nagrado British Fashion Industry, v enem izmed intervjujev je izjavila, da je redna bralka Vogue-a. Posebej zaprisežena je bila kostimom domače znamke Aquascutum, podjetja, ki je že 140 let poosebljalo odlično krojene dizajne, ki so izžarevali glamur, samozavest in pravo mero prefinjenosti. Ta oblačila so bila izjemno v slogu z življenskim stilom nove ženske. (16) Dr. Tynan 6 pravi, da si je nekdanja premierka ustvarila osebni stil, ki je poosebljal politične vrednote. S povzemanjem pravil power dressinga je ustvarila podobo karierne ženske, vendar jo je njen sloves ostre vladarice 7 vodil do tega, da je začela nositi obleke, ki naj bi omehčale to podobo, zato je tudi nosila bolj elegantna, 5 John T. Molloy, ameriški svetovalec za videz, avtor in javni govorec 6 Dr. Jane Tynan, predavateljica zgodovine oblačenja na Central Saint Martinsu 7 Margaret Thatcher je bila znana kot iron lady oz. železna lady 6

17 ženstvena oblačila, predvsem bluze, vendar še vedno v kombinaciji z agresivnimi silhuetami kostimov. (17) Simbol visoko plačane službe je bil t. i. power suit, s poudarkom na širokih ramenih, ki so jih zagotavljali podložki. Moški so nosili jakno z dvojnim zapenjanjem in hlače na pleto; silhueto, ki je izražala avtoritarnost. Ženska oblačila so bila na začetku direktno povzeta iz moške garderobe. Njihove uniforme so postali elegantno krojeni kostimi; suknjič oz. jakna s poudarkom na podloženih ramenih in krilo do kolen. Tako je bilo žensko telo razdeljeno na pol: zgornji del je skrival prsi, spodnji del s krilom pa je bil nekakšen opomin oz. še vedno prisotna ženskost. Pod tem so pogosto nosile moške srajce. Tkanine so bile največkrat črtaste, pikaste ali z hound-tooth vzorcem. Barve so bile umirjene: črna, modra, siva. Poleg so se nosili diskretni kosi nakita in dodatki kot npr. rute. Kasneje so se k garderobi priključili bolj ženstveni kosi - satenaste bluze z romantičnimi detajli, pleteni bodiji, oblačila so dobila več dekorativnih detajlov, barve niso bile več strogo moške (rdeča, pasteli itd). Oblačila niso več predstavljala nekakšne kamuflaže z moškimi, ampak so ženskam pomagala izstopati in ustvariti jasno vidno prezenco. (16, 29, 30) Slika 7: Grace Jones z značilno silhueto osemdesetih (36) Oblačenje za uspeh je pomenilo nositi zveneča imena oblikovalskih znamk. V Ameriki sta za kultni veljali Calvin Klein in Ralph Lauren, v Evropi pa je ta položaj pripadel Armaniju, vendar je bil od vseh naštetih najbolj zaželjen prav slednji, ki je bil sinonim za power suit. (16) V poznih osemdesetih je bil power dressing v modi praktično povsod, k temu sta pripomogli takrat zelo popularni televizijski oddaji Dallas in Dynasty. Leta 1990 je londonski Victoria in Albert Museum povabil obiskovalce k donaciji ramenskih podložk za modno skulpturo, ki naj bi simbolizirala osemdeseta leta. (16) 7

18 Slika 8: Armani 1980, fotograf: David Bailey, Vogue Italia, oktober 1980 (18) Slika 9: Armani 1995, fotograf Michel Comte (18) 8

19 2.2.1 MOTIVI POWER DRESSINGA V MODI Balenciaga Prva kolekcija novega kreativnega direktorja Demne Gvasalia se s silhueto inspirira v modi osemdesetih, pa tudi v začetkih Cristobala Balenciage. Slika 10: Balenciaga A/W 2016 (2) Céline Poleg značilnih kosov osemdesetih in silhuete poudarjenih ramen, je Céline pod taktirko Phoebe Philo znamka, ki je pogosto asociirana s feminizmom in poudarjanjem ženske moči. Slika 11: Celine A/W Resort 2018 (6, 7) 9

20 2.3 O TETOVIRANJU Tetoviranje je eno izmed mnogih oblik neobrnljivega 8 zaznamovanja telesa; v ožjem pomenu gre za vnašanje barvila pod kožo na način, da se poslikava oz. tetovaža ohrani doživljensko. (5, 39) Natančneje se s prebadanjem kože netopno barvilo vnaša v povrhnjico oz. dermis (globina 0,25-0,5 cm), pri tem se uporablja igla ali drug oster predmet. Barvilo se vnese tako, da se orodje že pred prebadanjem pomoči v pigment ali pa se tega nanaša naknadno z vtiranjem v rane. (5) Skozi zgodovino se sama tehnika ni veliko spremenila, do sedaj najstarejša najdba, ki priča o obstoju tetoviranja, je ledeni mož Ötzi in na njegovem telesu najdenih 61 tetovaž (večinoma preproste linije), za katere raziskovalci domnevajo, da so predvsem terapevtske narave. (15) Po Meriam Websterju 9 je beseda tattoo, nanašajoč se na tetovirane poslikave telesa, v angleški jezik prišla leta Prvi naj jo bi zapisal raziskovalec James Cook 10, ki je na svojih potovanjih po Pacifiku videno zapisoval, takrat sicer v drugačni obliki tattaw, izhaja iz tahitijske besede tatau, ki pomeni to mark (ang.), v slovenščini označiti, markirati. (19) O TETOVAŽI KOT NAČINU IZRAŽANJA Da je tetovaža sredstvo komuniciranja, ni nova ideja. Skozi zgodovino so si ljudje namensko zaznamovali svojo kožo, z najrazličnejšimi nameni, od zaščite pred zlim do izkazovanja statusa ali pripadnosti neki skupini itd. Ne glede na to, ali gre pri tetoviranju za splošne vzgibe, kot so lepotni ideali, ali za specifične razloge, je končni rezultat izražanje nečesa, torej komuniciranje. (19) Po Vremcu gre pri tipizaciji tetoviranja za etno-identifikacijsko, simbolno, nasledniško, religiozno, ljubezensko tetoviranje, tetoviranje vzdevkov, tetoviranje povračila, maščevanje, tetoviranje stopnje ali ranga, poklicno tetoviranje, tetoviranje lepotnih dodatkov ali nakita, tetoviranje zaobljub, pomembnih prelomnic in obsceno tetoviranje. (39) Tatuji lahko zaznamujejo zmago ali poraz, veselje ali žalost, lahko so del obredov; spet drugi lahko izražajo vraževerje. (31) V sodobnih časih se simbolika izgublja oz. tako tetoverji kot stranke namensko opuščajo preveč filozofske in intelektualne razlage in ozadja, tetovaže so izrazito dekorativne ali uporniške, brez globljih pomenov so same po sebi namenjene posamezniku in poudarjanju individualnosti. Iskati pomene v takih tetovažah je nesmiselno in pogosto prinaša napačne interpretacije. (19) 8 z današnjo tehnologijo možnosti laserskega odstranjevanja tetovaž, to ne drži popolnoma 9 Meriam Webster, ameriški slovar in jezikoslovni priročnik 10 Kapitan James Cook ( ), angleški raziskovalec in kartograf 10

21 2.3.2 O KRIMINALNIH TETOVAŽAH Čeprav se dandanes odnos do tetoviranja počasi spreminja, je še nedavno veljalo, predvsem na Zahodu, da je to nekaj, kar se povezuje z nižjim slojem kriminalci, mornarji, prostitutkami ipd. V sodobnem času tetovaže postajajo nekaj vsakdanjega, eden izmed razlogov je tudi ta, da so popularizirane s strani zvezdnikov, ki skozi svoj videz in dejanja vplivajo na celotno družbo in razmišljanja ljudi. (31, 21) Eden izmed preprostejših razlogov za tetoviranje je izkazovanje pripadnosti določeni skupini, najprej razvito pri primitvnih družbah, dandanes pa značilnost mnogih urbanih tolp. Te vrste tatujev spadajo pod skupino kriminalne tetovaže in največkrat izkazujejo članstvo v določeni tolpi (vsaka ima tudi svoje prepoznavne motive) pa tudi osebno zgodbo posameznika (njegove sposobnosti, posebnosti, dosežke, prestajanje zaporne kazni in druga osebna izražanja). Drugi razlog za takšno tetoviranje pa je v vzbujanju strahu in terorja v nasprotnikih. (31, 11) Za tolpaške oz. gangsterske tetovaže je značilno, da so pogosto kodirane, zaradi njihove narave simboli največkrat niso jasno prepoznavni širši javnosti. (11) Slika 12: Gangsterske tetovaže (3) 11

22 Slika 13: Tabela iz knjige Tattoos: A study of Russian inmates in Israel avtorice Efrat Shoham, ki prikazuje razliko med kriminalnim tatujem (v tem primeru specifično ruskih zapornikov bivše USSR) in normativnim tatujem (32) Iz tabele lahko razberemo glavna razlikovanja med kriminalnimi in normativnimi tetovažami. Avtorica je sicer raziskovala tetovaže med ruskimi zaporniki v Izraelu, vendar lahko v širšem kontekstu tabelo nanašamo tudi na ostale primere kriminalne tetovaže, saj se te med seboj razlikujejo predvsem v motivih in pomenih le-teh, medtem ko namen ostaja enak. Gre se predvsem za združevanje posameznikov, občutke pripadnosti, medsebojne odgovornosti, podrejanje, doseganje kontrole in strahu. Medtem ko ima pri splošnemu tetoviranju posameznik popolnoma prosto izbiro, so tatuji tolp veliko bolj strukturirani v samem dizajnu in pozicijah. Pri samih motivih gre za izkazovanje ponosa, dosežkov in posameznikove življenjske zgodbe. (32, 38) Med člani latinskoameriških tolp so pogosti motivi imena sorodnikov ali članov tolpe, simboli agresije, religiozni simboli ali tetovaže, ki ponazarjajo posameznikovo sposobnost. Pogost simboli je tudi solza, tetovirana pod očesom, ki ima različne pomene; lahko pomeni, da je posameznik nekoga ubil ali žaluje za izgubo ljubljene osebe, solza lahko simbolizira, da je preživel čas v zaporu ali bil tam posiljen. (11) Motivi se razlikujejo glede na različne tolpe, med najbolj znanimi in zastopanimi v Severni Ameriki je La Mara Salvatrucha ali MS13, za katero so značilne tetovaže inicialk MS, številke 13 in motiv hudičevih rogov. Ta motiv izvira iz rock in metal glasbe, kretnja iztegnjenega kazalca in mezinca je rokerski pozdrav, obrnjena na glavo pa predstavlja črko M. Pogosto se med latinskoameriškimi tolpami pojavljajo tudi tetovaže treh pik, ki simbolizirajo vida loca ali noro življenje, ta fraza se pogosto pojavlja v raznih napisih, npr. perdon por mi vida loca ali perdon mia madre por mi vida loca, kot nekakšno opravičilo za gangsterski način življenja. (3, 35) 12

23 Slika 14: Tetovirani člani tolpe (22) Slika 15: Telesne tetovaže (38) 13

24 2.3.3 MOTIVI TETOVIRANJA V MODI Maison Martin Margiela Kultni oblikovalec je eden prvih, ki se je v svojih kreacijah poklonil subkulturi tetoviranja (slika spodaj desno, kolekcija S/S 1989), pri tem se je poslužil tehnike trompe l oeil 11. (33) Slika 16: Levo MMM Artisanal S/S 2014, desno Margiela S/S 89 (24, 37) Comme des Garçons Slika 17: Comme des Garçons Menswear Fall 2015 (8) 11 umetniška tehnika, ki izvira iz slikarstva; z njo oblikovalec v modi ustvarja iluzijo 14

25 Alexander McQueen Kreativna direktorica Sarah Burton je v moški kolekciji za pomlad 2016 uporabila značilne motive tetovaže v potisku materialov za obleke, ki po krojih in izbiri vzorcev spominjajo na pižame. Slika 18: Alexander McQueen Menswear Spring 2016 (1) 15

26 3 EKSPERIMENTALNI DEL 3.1 INSPIRACIJA IN KONCEPT KOLEKCIJE Slika 19: Koncept kolekcije 16

27 Slika 20: Inspiracijski kolaž 1 17

28 Slika 21: Inspiracijski kolaž 2 18

29 Slika 22: Inspiracijski kolaž 3 19

30 3.2 CILJNA SKUPINA Kolekcija je namenjena široki ciljni skupini, moškim in ženskam, neomejenimi s starostjo, ki živijo v urbanem okolju. Ženska, ki nosi oblačila iz kolekcije, je samostojna, neobremenjena s prepričanji družbe in modnimi trendi. Ima svojo estetiko, ki je trdno zasidrana v vsak kotiček njenega stanovanja in garderobne omare, ki jo sestavljajo osnovni in brezčasni kosi dizajnerskih imen v družbi s second hand oblačili, nabranih na potovanjih in oblačili kultnih streetwear znamk. Ona je preprosto kul. In takšen je tudi njen moški, s katerim si deli omaro in mu večkrat ukrade preveliko srajco ali t-shirt njegovega najljubšega banda. Moški si deli njeno brezbrižnost; čeprav je večina njegovih oblačil monokromnih odtenkov, je njegova najljubša barva roza odtenek millenial pink in naravnost ljubi vzorce. Slika 23: Kolaž ciljne skupine 20

31 3.3 MATERIALI IN BARVE (1) 100 % poliester (2) 100 % poliester (3) 80 % volna, 18 % poliester, 2 % elastan (4) 80 % bombaž, 20 % poliester (5) 96 % akril, 2 % poliester, 2 % elastan (6) 66 % bombaž, 34 % poliamid (7) 100 % bombaž (8) 100 % bombaž (9) 100 % svila (10) 100 % bombaž (11) 60 % poliester, 40 % viskoza (12) 83 % PVC, 15 % poliester, 2 % PU (13) 83 % PVC, 15 % poliester, 2 % PU (14) 65 % poliester, 35 % bombaž (15) 100 % poliester (16) 100 % poliester (17) 100 % bombaž (18) 80 % viskoza, 20 % poliester (19) 98 % bombaž, 2 % elastan (20) 60 % viskoza, 35 % poliamid, 5 % elastan (21) 100 % bombaž (star jeans) 21

32 3.4 KOLEKCIJA Slika 24: Vrstni red oz.»line-up«kolekcije 22

33 3.5 REALIZIRANI MODELI Slika 25: Skica 1 23

34 Slika 26: Skica 2 24

35 Slika 27: Skica 3 25

36 Slika 28: Skica 4 26

37 Slika 29: Skica 5 27

38 Slika 30: Skica 6 28

39 Slika 31: Skica 7 29

40 Slika 32: Fotografije kolekcije Pablo iz LJFW, marec 2017, fotograf Klemen Razinger 30

41 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI Rezultat diplomskega dela je sodobna kolekcija oblačil za ženske in moške, ki prikazuje možnosti izkazovanja moči preko oblačenja. Oblačila so unikantni avtorski kosi z visoko dodano vrednostjo. Ocenjujem, da sem zastavljene cilje v večini dosegla, kot prvič je kolekcija vsekakor vizualno močna, k temu v veliki meri pripomore izbor barv in grafičnost (sitotisk, črte). Barve sem že vnaprej izbrala z namenom, da se čim bolj izognem izbiranju temnih oz. monokromnih odtenkov in materialom, predvsem pretiranemu vključevanju črne barve, po kateri sama rada posegam. Zato sem namenoma v kolekcijo vključila oranžno in roza, kot nekakšne poudarke, ki pa veliko doprinesejo h konceptu dokazovanja moči. Dodano vrednost vidim v recikliranju že obstoječih oblačil, kot nekakšen prerod, novo priložnost. Oblačila, ki so bila nekoč namenjena vojakom, imajo nov namen in so relevantna za današnji čas. Ta pristop bi lahko doprinesel tudi k osveščanju potrošnikov v smeri prave vrednoste oblačil, zmanjšanju potrošnje in podaljšani življenjski dobi tekstilnih izdelkov. V smeri reciklaže tudi vidim možno nadaljevanje kolekcije, saj ji na tem področju primanjkuje oz. so bila oblačila dodana naknadno, po predstavitvi na marčevski izdaji Ljubljanskega tedna mode (LJFW) na Ljubljanskem gradu. Ena izmed možnosti bi bila tudi izdelava kolekcije izključno z reciklažo oz. s čim manjšim vključevanjem ostalih materialov, kar pa predstavlja svojevrsten izziv, a hkrati odpira nove možnosti pri oblikovanju. Zanima me možnost reciklaže vojaških materialov v taki meri, da je končni rezultat nerazpoznaven kot produkt reciklaže. Dosežen je tudi zadnji cilj, oblačila se delijo na ženska in moška (ta lahko po večini nosijo tudi ženske). Kolekcija je namenjena širokemu spektru ljudi. Ciljna skupina ni omejena z običajnimi demografskimi faktorji, končnega potrošnika oz. potrošnico si predstavljam kot neobremenjenega posameznika. 31

42 5 VIRI 1. Alexander McQueen Spring 2016 Menswear [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue, 2015 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 2. Balenciaga A/W 2016 [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue, 2016 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 3. BARGENT, J. Hidden Meanings of Honduras Mara Gang Tattoos Explained [Dostopno na daljavo]. Iz Insight Crime, 2014 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 4. BONAMI, F., BROLLI, D., BUCKLEY, R. CALEFATO, P., FERRE, G., FRISA, M. L., GRECO, L., LUCCHINI, C., PISTOLINI, S. SHERWOOD, J., SPINDLER, A., SULLIVAN, N., TONCHI, S., VOIGHT, R. Uniform: Order and disorder. Milano: Edizioni Charta, 2000, str , CAPLAN, J. (ed.) Written on the body: The Tattoo in European and American History. London: Reaktion Books Ltd, 2000, str. xi, Celine Fall 2017 [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue, 2017 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 7. Celine Resort 2017 [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue, 2016 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 2017/celine/slideshow/collection> 8. Comme des Garçons Fall 2015 Menswear [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue, 2015 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 9. Craig Green, Fall 2015 Menswear [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue, 2015 (citirano dne ). Dostopno na spletni strani: < menswear/craig-green/slideshow/collection> 32

43 10. Craig Green, Fall 2016 Menswear [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue, 2016 (citirano dne ). Dostopno na spletni strani: < menswear/craig-green/slideshow/collection#14> 11. Criminal tattoo [Dostopno na daljavo]. Iz Wikipedia, the free encyclopaedia (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 12. Christopher Raeburn: Reclaimed Infantry [Dostopno na daljavo]. Iz The Discerting Brute, 2009 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: EDWARDS, A. Upcycled military clothing by Maharishi [Dostopno na daljavo]. Iz Upcyclist, (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 13. DUNNE, E. Seven wonders: how Coco Chanel changed the course of women s fashion [Dostopno na daljavo]. Iz Wonderland Magazine (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 15. ENGELKING, C. Scientists have mapped all of Otzi the Iceman s 61 tattoos [Dostopno na daljavo]. Iz Discover Magazine, Dostopno na svetovnem spletu: < 61-tattoos/#.WQiqUFKB3jA> 16. EWING, E. Revised by MACKRELL, A. History of 20th century fashion. 2005, str GANDER, K. Fashion, women and power-dressing: Margaret Thatcher s impact on clothing [Dostopno na daljavo]. Iz Independent, (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 18. Giorgio Armani [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue Italia Encyclo. (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 33

44 19. GREEN, T. The tattoo encyclopaedia: a guide to choosing your tattoo. New York: Simon & Schuster, 2003, str. VII - XV. 21. HENLEY, J. The rise and rise of the tattoo [Dostopno na daljavo]. Iz The Guardian, (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 23. Maharishi S/S 2017 [Dostopno na daljavo]. Iz Maharishi, (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 20. HARDMAN, R. Maggie sale makes millions as bidders scramble for a piece of history [Dostopno na daljavo]. Iz The Daily Mail, (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < Margaret-Thatcher-s-dispatch-box-sells historic-sale-former-PM-s-treasuredbelongings-including-wedding-dress-gets-underway.html> 22. Los tatuajes en les maras, un submundo tenebroso [Dostopno na daljavo]. Iz El Heraldo (citirano dne ). Dostopno na spletni strani: < 24. Maison Martin Margiela Spring 2014 Couture [Dostopno na daljavo]. Iz Vogue, 2014 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 25. Matthew Adams Dolan, Oversized Military Jacket [Dostopno na daljavo]. Iz Pinterest (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 26. Matthew Adams Dolan [Dostopno na daljavo]. Iz Pinterest (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 27. Military uniform [Dostopno na daljavo]. Iz Wikipedia, the free encyclopaedia (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 28. NEWARK, T. Brassey s book of uniforms. London: Brassey s Ltd., 1998, str. 7-10, O HARA, G. Enciklopedija mode Ljubljana: DZS, 1994, str

45 30. Power dressing [Dostopno na daljavo]. Iz Wikipedia, the free encyclopaedia (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 31. SCHIFFMACHER, H. Tattoos. Koln: Taschen, 2001, str SHOHAM, E. Prison Tattoos: a study of Russian inmates in Israel. Springer International Publishing AG, 2015, str Spotlight: History of tattoos in high fashion [Dostopno na daljavo]. Iz Tattoodo, 2016 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 34. Tattoo [Dostopno na daljavo]. Iz Wikipedia, the free encyclopaedia (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 35. Tattoos and their meanings [Dostopno na daljavo]. Iz Canada Border Services Agency, Organised Crime Section, 2008 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 36. The 80 s in fashion photography [Dostopno na daljavo]. Iz Idealist style, (citirano 80s-in-fashion-photography> 38. VISCARDI, F. Gang tattoos: when family is a deathly value [Dostopno na daljavo]. Iz Tattoodo, (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 39. VREMEC, D. Tetoviranje: etnološko-kulturni oris. Nova Gorica: 1992, str. 10, dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 37. The Martin Margiela Cheat Sheet [Dostopno na daljavo]. Iz AnOther magazine, (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 40. YOUNG, K. Margaret Thatcher, the beauty icon [Dostopno na daljavo]. Iz Telegraph, 2013 (citirano dne ). Dostopno na svetovnem spletu: < 35