Oglasi. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Oglasi. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019"

Transkripcija

1

2 Oglasi 2 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

3 Iz vsebine: Tema tedna: Kako izboljšati položaj zgornjesavinjskega kmeta... 4 Rečica ob Savinji: Poslovanje pošte zaenkrat nespremenjeno... 4 Ljubno ob Savinji: Veterani vojne za Slovenijo ponosni na enotnost... 6 (ŠS) Pohod z baklami po Logarski dolini: Obisk osvetljene Rinke vrhunsko doživetje Žive jaslice na Dol-Suhi: Sporočilo o povezanosti družine v času božičnih praznikov (MŠ) Tretja stran Prihodnost našega kmetijstva so mladi kmetje Razmišljaj globalno, deluj lokalno. To ste zagotovo že velikokrat slišali ali prebrali, a se mi zdi vredno ponoviti, ko v prvi letošnji izdaji Savinjskih novic v temi tedna pišemo o prihodnosti zgornjesavinjskega kmetijstva. Da bi nekdo lahko razmišljal globalno, mora za začetek poznati dejstva in okoliščine na globalnem nivoju, v našem primeru pa vsaj na nivoju Evropske unije (EU), v okviru katere se oblikuje kmetijska politika, ki ima neposreden vpliv na pogoje kmetovanja tudi pri nas. Evropska komisija je pred nedavnim objavila projekcije za kmetijske trge v EU do leta Napoved je, da bomo kupci v prihodnje vse bolj pozorni na hrano in njen izvor ter na vpliv kmetovanja na okolje in podnebne spremembe. To bo kmetovalcem zvišalo proizvodne stroške, hkrati pa jim bo dalo priložnost, da svojim izdelkom dodajo vrednost z načinom pridelave, ki manj škoduje podnebju in okolju. Evropska komisija napoveduje, da se bo skupna površina kmetijskih zemljišč v EU v prihodnje še naprej krčila, vendar počasneje kot v zadnjih desetih letih. Posledično se bo zmanjševala pridelava glavnih žit in trajnih rastlin, manj bo tudi travinja, na malo večji površini kot zdaj bo potekala pridelava krme. Zaradi težnje k zdravemu življenjskemu slogu se bo zmanjšala poraba sladkorja, njegova pridelava v EU pa bo ne glede na to še rasla. Zaradi večje ponudbe na trgu bodo cene sladkorja padle. Cene žit naj bi v tem obdobju ostale dokaj stabilne, čeprav se bo nadaljevala rast pridelave žit kot posledica večje uporabe le-teh v živilskopredelovalni industriji, večjega povpraševanja po krmi in rasti izvoza. Rasla bo tudi poraba mlečnih izdelkov. Zaradi večje proizvodnje tradicionalnih mlečnih izdelkov, zlasti sirov, bo evropski trg potreboval približno 900 tisoč ton dodatnega mleka na leto. Do leta 2030 se bo skupna poraba mesa v EU zmanjševala, zlasti to velja za goveje meso in svinjino, ugodnejše napovedi pa so za rejce drobnice. Boljše cene, subvencije in domače povpraševanje bodo spodbudili rast prireje ovčjega in kozjega mesa. Pričakuje se tudi rast prireje perutninskega mesa. Poglejmo še napovedi za sadje in zelenjavo. Evropska komisija napoveduje rahlo zmanjšanje pridelave jabolk in breskev, kakor tudi paradižnika. In kaj vse to pomeni za zgornjesavinjsko kmetijstvo? Naši kmetje se navedenim trendom vsekakor ne bodo mogli izogniti, zato bo bolj kot kadarkoli prej pomembno sodelovanje in povezovanje. Prav tako pomemben bo tudi pravočasen prenos dejavnosti na mlade kmete, kajti slednji niso obremenjeni s preteklostjo, so dovzetni za uvajanje novih, sodobnih tehnologij in imajo inovativne ideje za prihodnost kmetijstva ter razvoj podeželja. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik 90 let Marije Felicijan z Dobrovelj: Življenje, zaznamovano z delom na kmetiji in skrbjo za starše (MŠ) ISSN , leto LI, št. 1, 4. januar Izhaja vsak petek. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- Telefon: 03/ , telefon in faks: 03/ E-pošta: nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in Internet: oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, Savinjske Savinjske novice novice št. 19, št , 1, maj januar maj

4 Tema tedna, Gospodarstvo KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Kako izboljšati položaj zgornjesavinjskega kmeta Kot je bilo dogovorjeno na novembrski seji, so se člani mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ponovno sešli v decembru in na sejo povabili tudi oba poslanca iz Zgornje Savinjske doline, dr. Darija Krajčiča in Nado Brinovšek. Tema srečanja je bila prihodnja usmeritev zgornjesavinjskega kmetijstva. Zaključkov niso oblikovali, bodo pa tematiko ponovno obravnavali na prihodnji seji. KDO JE SPLOH KMET? Definicija aktivnega kmeta je trenutno pomembna pri vlaganju zbirnih vlog za neposredna plačila v kmetijstvu. Na območju mozirske izpostave tako vlogo odda skoraj 3,6 milijona evrov neposrednih plačil letno prejmejo zgornjesavinjski kmetje. 950 kmetov, ki letno prejmejo preko 3,6 milijona evrov. Udeleženci seje so razpravljali o tem, kaj razumejo pod pojmom»pravi kmet«. Večina pod tem pojmom razume kmeta oziroma kmetijo, ki s svojimi družinskimi člani obdeluje zemljo, trži kmetijske pridelke in lahko preživi s prihodki kmetije. Nekateri so bili mnenja, da je to vsakdo, ki sam obdeluje kmetijsko zemljo in izpolnjuje pogoje za pridobitev neposrednih plačil. KAKŠNA NAJ BO USMERITEV KMETIJSTVA V PRIHODNJE Že na prejšnji seji je bilo govora o oblikovanju strategije zgornjesavinjskega kmetijstva, ki naj bi dala odgovore na ključna vprašanja, kot so: kakšna naj bo usmeritev, kako tržiti pridelke in kje so tržne niše. O tem je tekla razprava tudi tokrat. Nekateri prisotni so menili, naj potrošnik pove, kakšne pridelke pričakuje s kmetij in jih je pripravljen neposredno kupovati, drugi so menili, da bi bilo treba oblikovati skupno ponudbo, tržno možnost pa vidijo tudi v prodaji turistom in nosilcem turistične ter gostinske dejavnosti. JE VEČJA OVIRA ADMINISTRACIJA ALI NEOSVEŠČEN POTROŠNIK? Težava pri odločanju za dopolnilne dejavnosti na kmetijah so administrativne ovire, po mnenju drugih je težava tudi neosveščen potrošnik, ki ni pripravljen kupovati lokalnih pridelkov, s čimer bi podpiral delovna mesta na kmetijah. Dr. Darij Krajčič je menil, da je treba izbrati nekoga, ki bo zadolžen za pripravo strategije, Nada Brinovšek pa je spomnila, da so bile različne strategije v preteklosti že napisane, učinkov pa ni bilo. NA NASLEDNJI SEJI O STANJU V KMETIJSTVU PO OBČINAH V skladu s programom dela naj bi bila naslednja seja v januarju, nanjo pa bodo povabili župane zgornjesavinjskih občin, da jim predstavijo aktualno problematiko v kmetijstvu po posameznih občinah. Marija Lebar Ivan Rihter, predsednik mozirskega odbora izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije:»Da bi zagotovili dolgoročni obstoj in morda celo napredek kmetij v Zgornji Savinjski dolini, bi se morali rešitev lotiti celostno, saj so številni dejavniki med seboj močno prepleteni. Sedaj so tukajšnji ponudniki kmetijskih pridelkov preveč nepovezani. Pomanjkanje povezanosti kmetijstva se čuti tudi na nivoju države, kar s pridom izkoriščajo različni trgovci, ki prodajajo izdelke (Foto: Marija Lebar) in pridelke pod sloganom»slovensko«. Tu vidim rešitev v zadružništvu v tistem pravem pomenu besede, ko vsak član zadruge čuti pripadnost, uživa pravice in je tudi odgovoren, da vse poteka, kot je načrtovano. Taka zadruga bi potrošniku ponujala tržne viške naših kmetij. Druga plat medalje je neosveščen potrošnik kupec, ki se ne zaveda, da s tem, ko kupuje lokalne pridelke, pomaga ohranjati ali ustvarjati delovna mesta. Seveda se tudi na tem področju vse suče okoli ekonomike. Kmet želi za svoj produkt ustrezno ceno, ki gotovo ne more konkurirati marsikateri uvoženi hrani, lahko pa ponudi lokalno kakovost in zanjo tudi jamči.«rečica OB SAVINJI Zadnje dni decembra se je na Rečici ob Savinji županja Ana Poslovanje pošte zaenkrat nespremenjeno Pošta na Rečici ostaja, toda sprememba načina poslovanja je očitno neizogibna. (Foto: Marija Lebar) Rebernik srečala z direktorjem celjske poslovne enote Pošte Slovenije Cvetkom Sršenom in se z njim dogovorila za odlog spremembe v poslovanju rečiške poštne enote. Pošta bo tako v letošnjem letu delovala po urniku in v obsegu kot doslej. PROAKTIVNA ŽUPANJA Županja je v posebnem dopisu, naslovljenem na občane, pojasnila, kako si je še pred uradnim prevzemom županske funkcije na različne načine prizadevala, da se pošta na Rečici ob Savinji s 1. januarjem 2019 ne bi zaprla. KDO JE PRIPRAVLJEN PREVZETI POGODBENO POŠTO? Zaenkrat torej ostaja poslovanje poštne enote nespremenjeno. Rebernikova je v omenjenem dopisu prosila občane, ki bi bili v prihodnje pripravljeni prevzeti poštno pogodbeno delo, da se oglasijo na pogovor na občini, kjer jih bodo seznanili s podrobnejšimi pogoji. Občina bo pomagala z iskanjem primerne lokacije za pogodbeno pošto. Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

5 Iz občin OBČINSKI SVET MOZIRJE Proračun sprejet, novi podžupan je Jože Jelen V petek, 21. decembra, so se na drugi redni seji sestali mozirski občinski svetniki in v drugem branju potrdili proračun za leto 2019, subvencioniranje omrežnine pri oskrbi s pitno vodo na območju šaleškega vodovoda ter način financiranja političnih strank v občini, župan Ivan Suhoveršnik pa je imenoval podžupana. LETOŠNJI PRORAČUN»POD STREHO«Proračun občine za leto 2019 so v prvem branju sprejeli svetniki v prejšnjem mandatu. Pred drugo obravnavo so ga obravnavali odbori, ki so bili imenovani na prvi seji novega sveta. Na sejah omenjenih odborov je predlog proračuna dobil podporo, zato so ga občinski svetniki na tokratni seji po kratki razpravi tudi sprejeli. SOFINANCIRANJE OMREŽNINE ZA VSE ENAKO Na predlog občinske uprave, da se iz proračuna sofinancira omrežnina za oskrbo s pitno vodo na območju Lepe Njive, kjer gospodinjstvom Jože Jelen je bil imenovan za podžupana Občine Mozirje. pitno vodo zagotavljajo iz šaleškega vodovoda, svetniki niso imeli pripomb. Občina namreč sofinancira omrežnino tudi občanom, katerim pitno vodo zagotavlja mozirska Komunala. LISTA PRIHODNOSTI BREZ PRORAČUNSKEGA FINANCIRANJA Brez pripomb je bil potrjen tudi predlog o evrov bodo iz mozirskega proračuna v letu 2019 prejele politične stranke, ki so se prebile v občinski svet. Mozirski skavti vsako leto s poslanico miru obiščejo župana in svetnike. načinu financiranja političnih strank v občini. V letu 2019 bodo stranke iz proračuna dobile dobrih deset tisoč evrov, višina zneska za posamezno stranko pa je odvisna od njihovega volilnega rezultata na lokalnih volitvah. Do financiranja ni upravičena Lista prihodnosti za napredek in razvoj Mozirja, ker ni politična stranka. OBČINSKI SVET LJUBNO Svetniki podprli uravnotežen proračun za leto 2019 Predlog proračuna Občine Ljubno za leto 2019 je v prvi obravnavi sprejel še občinski svet prejšnje sestave. Proračun je bil nato v javni obravnavi, o njem pa je dokončno odločal novi občinski svet na decembrski seji in ga tudi potrdil. VEČ SREDSTEV IZ NASLOVA POVPREČNINE Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, je bil na predlog proračuna podan le en amandma, v katerem je bilo predlagano povišanje sredstev za investicijsko vzdrževanje gasilskih domov, konkretno za gasilski dom v Okonini. Predlagano dopolnitev je občinska uprava upoštevala, v dokumentu pa so bile upoštevane še nekatere spremembe, ki so se pojavile v času od prvotnega predloga. Računovodkinja Marija Potočnik je pojasnila, da je bil v novembru potrjen dogovor med občinami in vlado o povišanju povprečnine, kar za Občino Ljubno pomeni dodatna sredstva na postavki primerne porabe, ki bo glede na leto 2018 sedaj višja za nekaj več kot 118 tisoč evrov. LUČ MIRU ZA ŽUPANA IN SVETNIKE Župan Ivan Suhoveršnik je ob tej priložnosti imenoval podžupana občine. To funkcijo bo opravljal Jože Jelen (SDS). Župana in svetnike so ob izteku leta obiskali mozirski skavti in jim v dar prinesli luč miru, ob tem pa jim v novem letu zaželeli vse dobro. Tekst in foto: Štefka Sem 118 tisoč evrov več denarja kot lani bo Občina Ljubno letos dobila od države za primerno porabo. NAKUP ŠE ENEGA KOMBIJA ZA ŠOLSKE PREVOZE Na odhodkovni strani je med večjimi spremembami dodana nova postavka za nakup še enega šolskega kombija. Kalkulacije so pokazale, da je z nakupom prvega kombija za opravljanje šolskih prevozov občina privarčevala znatna sredstva v primerjavi s pogodbenimi prevozi, zato so se odločili za nakup še enega takšnega vozila. Manjše spremembe so bile potrebne tudi na nekaterih drugih postavkah, sicer pa je proračun uravnotežen. Tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani je»težak«približno 3,3 milijona evrov. Marija Lebar Savinjske novice št. 1, 4. januar

6 Organizacije PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI NA LJUBNEM OB SAVINJI Veterani vojne za Slovenijo ponosni na enotnost ZA DAROVANJE ORGANOV SE LAHKO PO NOVEM OPREDELIMO TUDI ELEKTRONSKO Opredelitev z elektronskim vpisom še enostavnejša Veterani vojne za Slovenijo so poudarili, da ne dovolijo, da bi jih kdo razdvajal. (Foto: Slavko Šmigoc) Predsednik veteranskega združenja Maks Slatinšek je izročil zahvalno listino ljubenskemu županu Franju Naraločniku. (Foto: Slavko Šmigoc) SINDIKAT CENTROV ZA SOCIALNO DELO Opozorilna stavka preklicana Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko- -Zadrečke doline, Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje odbor Mozirje in Občina Ljubno so v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji predzadnji torek v letu 2018 pripravili proslavo v počastitev dneva samostojnosti in enotnosti. VETERANI PONOSNI NA ENOTNOST Predsednik veteranskega združenja Maks Slatinšek je v svojem govoru izpostavil enotnost pripadnikov Teritorialne obrambe in slovenske milice v času osamosvajanja:»če se je kasneje za določen čas v naše vrste prikradla neenotnost, je bilo to izključno zaradi sebičnih interesov tistih, ki so želeli veterane in našo organizacijo zlorabiti za svoje politične cilje. Danes si ne dovolimo več, da bi nas kdo razdvajal, čeprav nekateri to še vedno poskušajo.«ljubezen DO DOMOVINE BI MORALA BITI NEKAJ NAJBOLJ NARAVNEGA Predsednik mozirskega odbora celjskega društva Sever Jože Rojšek je poudaril, da je domoljubje v Sloveniji postalo ideološki pojem:»v tej zmedi nacionalne identitete in domoljubja potegnejo kratko naši otroci in vnuki. Namesto da bi imeli zgled, da je ljubezen do domovine nekaj dobrega, lepega in zaželenega, dobijo kvečjemu odpor do dolgočasnih šolskih proslav. Toda v šoli bi moralo biti nekaj najbolj normalnega, da bi v vsaki učilnici visela državna zastava, ob praznikih pa bi po hodnikih odmevala himna. Tako bi postala ljubezen do Slovenije nekaj najbolj naravnega.ta DOMOVINA JE VREDNA NAJŽLAHTNEJŠE KRVI «Osredni govornik na proslavi je bil ljubenski župan Franjo Naraločnik, ki je spomnil na ključne dogodke v Sloveniji pred 28 leti, nato pa je v kontekstu 100-letnice smrti pisatelja, dramatika in pesnika Ivana Cankarja citiral odlomek iz njegove črtice Lepa naša domovina:»jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam siloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi! Naša domovina je boj in prihodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.«zahvalna LISTINA OBČINI LJUBNO Ob tej priložnosti je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline podelilo zahvalno listino Občini Ljubno za večletno podporo pri delovanju. V kulturnem programu so nastopili učenci in učenke Glasbene šole Nazarje Ema Begič, Nataša Vodončnik Žvipelj, Klara Prušnik, Maks Kralj in Lara Slapnik. Franci Kotnik Državljani Slovenije, ki se želijo opredeliti za darovalce organov, lahko to sedaj storijo tudi elektronsko. Slovenija-transplant je namreč v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije omogočil, da se je mogoče za darovalca organov opredeliti tudi preko spletnega mesta euprava. OPREDELITEV MOGOČE OPRAVITI TUDI V MOZIRJU Zakon določa, da se lahko za darovanje delov telesa opredeli oseba, ki je starejša od 15 let, mlajša oseba pa lahko to stori s privolitvijo zakonitega zastopnika. Načinov, kako se opredeliti, je več. Opredelitev se lahko poda osebno na sedežu Slovenija-transplanta, pri izbranem osebnem zdravniku ali pred pooblaščeno osebo organa ali organizacije, ki s Slovenija-transplantom sklene pisni dogovor za zbiranje opredelitev. Opredelitev je mogoče opraviti tudi na sedežu območnega združenja Rdečega križa v Mozirju. ZA ELEKTRONSKI POSTOPEK POTREBNO DIGITALNO POTRDILO Tisti, ki želijo izvesti elektronski postopek opredelitve, potrebujejo veljavno spletno digitalno potrdilo, s katerim se prijavijo na spletnem mestu euprava ( V naslednjem koraku izberejo področje»sociala, zdravje, smrt«, znotraj tega podpodročje»zdravje«in znotraj tega aktivnost»darovanje organov. Tam sta na voljo vlogi za opredelitev oziroma preklic opredelitve. TG Sindikat centrov za socialno delo Since 07 je preklical za 9. januar napovedano opozorilno stavko. S pristojnim ministrstvom so dosegli dogovor glede reševanja kadrovske stiske, po katerem bo država v letu 2019 v centrih za socialno delo zaposlila 73 novih sodelavcev. Prav tako bodo po petmesečnem obdobju, v katerem se bodo predstavniki ministrstva in sindikata mesečno dobivali in ocenjevali aktivne ukrepe, v strateškem dokumentu določili razvoj in delo centrov - vključno s kadrovskim načrtom. KF 6 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

7 Kultura, Ljudje in dogodki BOŽIČNI KONCERT V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Domači sestavi in gostje pričarali praznično vzdušje V organizaciji Kulturnega društva Rovtar je v cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu nad Mozirjem tudi letos potekal božični koncert. Poleg domačih izvajalcev so v programu koncerta nastopili glasbeni gostje. GLASBA POVEZUJE IN POLEPŠA PRAZNIČNI ČAS Duh božiča je zavel ob pesmi cerkvenega mešanega pevskega zbora iz Šmihela pod vodstvom Tonija Acmana. Pod mentorstvom in ob kitarski spremljavi Danice Rozoničnik je zapel otroški pevski zbor, učenci šmihelske podružnične osnovne šole pa so se predstavili pod vodstvom učiteljice Zale Acman. Domačinka Martina Vodovnik je zaigrala na citre, Ana Mavrič iz Gornjega Grada pa je pričarala praznično vzdušje z orgelsko glasbo. Otroški pevski zbor je nastopil pod mentorstvom in ob kitarski spremljavi Danice Rozoničnik. (Foto: Barbara Rozoničnik) Božični koncert v Šmihelu nad Mozirjem se je pričel in zaključil s petjem cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Tonija Acmana. (Foto: Barbara Rozoničnik) GOSTJE POPESTRILI KONCERTNI REPERTOAR Šmihelčani radi medse povabijo tudi druge glasbenike. Tokrat je koncertni repertoar popestril Denis Trap, mladi vokalist iz Skornega pri Šoštanju, s Kozjanskega pa so prišli člani kvarteta Pušlc. Fantje skupaj prepevajo dve leti, druži pa jih prijateljstvo in veselje do petja. ČAS LEPIH ŽELJA, ISKRENIH STISKOV ROK IN TOPLIH BESED Sabina Rajter in Boštjan Goličnik sta z vezno besedo spretno krmarila med nastopajočimi, za praznični čas, v katerem praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti, pa sta obiskovalcem zaželela, da jih prevzame bistvo božiča, ki prinaša mir in odpuščanje, je čas lepih želja, iskrenih stiskov rok in toplih besed. Barbara Rozoničnik Za znano pevko narodnozabavne glasbe Sašo Zamernik z Rečice ob Savinji je bilo minulo leto pestro in delovno. Med številnimi vabili za sodelovanje je prišlo tudi Magnificovo. Z njim in Tjašo Hrovat je nastopila v oddaji Slovenski pozdrav, nato pa še za božič v areni Stožice. Marko Vozelj in Mojstri so 23. decembra pripravili veliki koncert z gosti. Na Zimsko pravljico v Višnji Gori so povabili tudi Sašo in Višnjanske fante. Skupaj z domačo vokalno skupino so zapeli Vozljevo najnovejšo pesem Prevečkrat. Zamernikova se je poslovila od Gorenjskega kvinteta in sedaj nastopa z Vražjimi muzikanti. Skozi ves mesec do 31. decembra so imeli številne koncerte. Nastopili so tudi na snemanju Silvestrskega pozdrava 2018 v mariborski dvorani Tabor, 21. decembra pa napolnili Trg Leona Štuklja v Mariboru. IS Savinjske novice št. 1, 4. januar

8 Kultura VESELI DECEMBER V LEPI NJIVI Najmlajši pri babici Zimi, starejši zaposleni z zimsko službo Člani leponjivskega kulturnega društva že več let zapovrstjo ob koncu leta pripravijo prireditev Veseli december. Na letošnji, ki je potekala 23. decembra, so se najmlajši predstavili z glasbeno pravljico Živali pri babici Zimi, starejši pa s skečem Zimska služba. Na koncu je otroke z obiskom razveselil Božiček. Člani gledališke skupine so odigrali priredbo radijskih posnetkov reporterja Milana z naslovom Zimska služba. (Foto: Primož Vajdl) Otroci so se predstavili s plesom, baletom, deklamacijami in pevskimi nastopi. (Foto: Primož Vajdl) NASTOPILI LEPONJIVČANI RAZLIČNIH GENERACIJ V bogatem programu so osrednjo vlogo odigrali člani otroške dramske skupine pod vodstvom Barbare Vajdl in Klavdije Sivec. Poleg že omenjene pravljice so se predstavili s plesom pancer tanc, baletom, deklamacijami in pevskimi nastopi. Člani gledališke skupine so odigrali priredbo radijskih posnetkov reporterja Milana z naslovom Zimska služba. Radijske posnetke je v skeč preuredil Lovro Pečnik in mu dodal domačo noto v obliki narečja. Program so povezovali osnovnošolci Grega Kumer, Klara Goličnik, Nika Oblak ter Janez in Urban Podvratnik. OTROKE RAZVESELIL DOBRI MOŽ V RDEČEM Ob zaključku kulturnega programa je v dvorano vstopil Božiček in na obrazih najmlajših pričaral zadovoljne nasmehe. Otroke je prosil, da mu zapojejo kakšno pesem, nato pa jim je razdelil darila. Primož Vajdl BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT V BOČNI Praznični napevi v zavetju domače cerkve Na dan samostojnosti in enotnosti bočki kulturniki že tradicionalno pripravijo božično novoletni koncert. Letos so ga izvedli v cerkvi sv. Petra v Bočni in z njim proslavili tako božič kot državni praznik. CERKEV Z ODLIČNO AKUSTIKO Z ubranim petjem so polno cerkev obiskovalcev navdušili moški pevski zbor pod vodstvom Matjaža Železnika, ženski pevski zbor pod vodstvom Jožeta Pustoslemška, cerkvena pevska zbora iz Bočne in Šmartnega ob Dreti pod vodstvom Vojka Zavolovška, vokalna skupina Viva la Bočna pod vodstvom Petre Krajnc in sestri Valerija ter Polona Lamprečnik z bratoma Vojkom in Blažem Zavolovškom. Raznolik izbor pesmi je poslušalcem polepšal praznični popoldan, cerkev z odlično akustiko pa bo po napovedih organizatorjev v prihodnje večkrat prizorišče podobnih dogodkov. ČUDOVITO KULTURNO DOŽIVETJE Izvajalcem programa iz Bočne in Šmartnega ob Dreti se je za čudovito kulturno doživetje zahvalil župnik v obeh farah Ivan Šelih. Dejal je, da je cerkev prostor vseh, zato je prav, da se v njej srečujejo tudi na takšnih dogodkih, kot je bil božično novoletni koncert. Štefka Sem Bočka cerkev je z odlično akustiko nagradila združene glasove nastopajočih pevk in pevcev. (Foto: Štefka Sem) 8 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

9 Kultura BOŽIČNI KONCERT V LUČAH Glasbena spodbuda za razmišljanje o družini in ljubezni Kulturno umetniško društvo Tone Mlačnik je v lučki cerkvi sv. Lovrenca na štefanovo pripravilo Božični koncert, na katerem so nastopili vokalisti in instrumentalisti iz domače občine. BOŽIČNE PESMI, NARODNI IN PONARODELI NAPEVI Božične pesmi, narodne in ponarodele napeve so prepevali člani otroškega osnovnošolskega in cerkvenega pevskega zbora in pevci ter pevke cerkvenega moškega in mešanega pevskega zbora. Kot pevka in flavtistka se je ob spremljavi Kristine Golob predstavila Manja Pančur. Na citre je zaigrala Meta Suhodol- Manja Pančur je nastopila kot pevka in flavtistka. (Foto: Marija Šukalo) Na koncertu so doneli tudi glasovi cerkvenega moškega pevskega zbora. (Foto: Marija Šukalo) nik, ki je spremljala tudi vokalistko Ano Strmčnik. Pesmi Kaj se vam zdi, O jaslice borne, Sveta noč, Jezus v hlevčku in številne druge so marsikaterega poslušalca vodile k razmišljanju o družini in ljubezni. LAHKO SE BORITE ZA TO, V KAR VERJAMETE K bogatemu programu sta svoj kamenček v praznični mozaik dodala voditelja Nataša Čopič in Niko Bezovnik. Božični prazniki nas s svojo vsebino kar»silijo«v premišljevanje o dobrem, družini, sreči, sočloveku in prijateljstvu. Zaradi številnih opravkov žal v vsakodnevnem hitenju pozabljamo na ljudi, ki jih imamo radi.»lahko plujete skozi življenjske okoliščine tako, da izgubljate dan za dnem, ali pa se borite za to, v kar verjamete,«sta med drugim povedala moderatorja. ZBRANA SREDSTVA ZA ŠOLSKI SKLAD Dogodek je imel tudi dobrodelno noto. Sredstva, ki so jih zbrali s prostovoljnimi prispevki, bodo namenili šolskemu skladu. Marija Šukalo GLASBENI VEČER V NOVI ŠTIFTI V soboto, 22. decembra, je Kulturno društvo Lojzeta Savinška v Novi Štifti pripravilo tradicionalni glasbeni večer s šolarji podružnične osnovne šole in domačimi ter gostujočimi glasbenimi talenti. Ker je tudi Božičku prišlo na ušesa, kako dober program so pripravili, je vsem nastopajočim prinesel majhna darila. PREPLET GLASBE, PETJA IN DEKLAMACIJ Šolarji so izvedli prijeten program, sestavljen iz deklamacij, pesmi in plesa. Pri vseh točkah je bilo govora o praznikih, zimi in starših. Med nastopajočimi sta bili tudi sestri violinistki Polona in Monika Kerznar ter harmonikarja Klemen Lamprečnik in Nejc Rajter. Nika Praznik je zapela slovenski popevki. BREZ GOLICE PREPROSTO NE GRE Redne gostje glasbenega večera so tudi članice cerkvenega zborčka pod vodstvom Anje Rajter in Sare Gluk, Ansambel Rinka pa je tokrat nastopil brez pevk. Za prešerno vzdušje so V praznične dni z dobro voljo Vsi glasbeniki skupaj so večer zaključili z igranjem Golice. (Foto: Štefka Sem) poskrbeli tudi Rudolfovi pomagači in ansambel Odmev. Vsi glasbeniki skupaj so večer zaključili z igranjem Golice, brez katere na takšnih prireditvah preprosto ne gre, in obiskovalcem zaželeli kar najlepše praznične dni. Štefka Sem Savinjske novice št. 1, 4. januar

10 Organizacije PRAZNIČNO V KNJIŽNICAH NA LJUBNEM IN V MOZIRJU Jelenček poslikal vesele obraze malih pravljičarjev 90 ur pravljic so v minulem letu izvedli knjižničarji v vseh krajevnih knjižnicah. Otroci ob poslušanju pravljic širijo literarno obzorje, bogatijo besedni zaklad in krepijo pozornost. (Foto: Roman Mežnar) Pravljični december je nekaj drugačnega prinesel tudi otrokom, ki se udeležujejo ur pravljic v krajevnih knjižnicah Osrednje knjižnice Mozirje. Knjižničarji so namreč v goste povabili Ano Marinčič, ki se je ure pravljic v Mozirju in na Ljubnem ob Savinji udeležila v vlogi umetniško nadarjenega jelenčka. Otroci so uživali v pravljici, ustvarjanju božičnega okrasja, z navdušenjem pa so se prepustili tudi spretnim rokam Marinčičeve, ki jim je z zimskimi motivi porisala obraze ali roke. OTROCI ŠIRIJO LITERARNO OBZORJE IN BOGATIJO BESEDNI ZAKLAD K uram pravljic v obeh omenjenih krajevnih knjižnicah so bili povabljeni malčki iz vse doline. V vseh krajevnih knjižnicah mozirski knjižničarji namreč enkrat ali večkrat mesečno pripravljajo druženja, na katerih mali pravljičarji najprej prisluhnejo pravljici. Ob tem se jim širi literarno obzorje in bogati besedni zaklad, otroci ob poslušanju pravljice krepijo pozornost. Z ustvarjalnimi delavnicami, ki sledijo branju, z rabo različnih likovnih tehnik otroci krepijo lastno kreativnost, izražanje in razmišljanje. OBISK ČARODEJA V minulem letu so knjižničarji v vseh krajevnih knjižnicah izvedli 90 ur pravljic in pri tem zabeležili skoraj 900 obiskov otrok. Enkrat letno otrokom knjižnica organizira tudi dogodek, na katerem se srečajo pravljičarji iz vse doline, letos je bila to čarovniška predstava s čarodejem Joletom Coletom. Roman Mežnar PRAZNIČNA PRIREDITEV OSNOVNE ŠOLE REČICA OB SAVINJI Mlajši učenci s pesmimi, večji z odrskim delom o odgovornosti najstnikov Rečiški osnovnošolci so pred božično-novoletnimi prazniki pripravili razvedrilno prireditev za svoje starše in ostale obiskovalce. Na odru domačega kulturnega doma so se v petek, 21. decembra, predstavili tako gledališčniki kot pevci in pevke mlajšega otroškega, otroškega in mladinskega pevskega zbora. S PESMIJO PRIKAZALI, KAJ SO SE NAUČILI Mali in malo večji pevci so obiskovalcem v dvorani s pesmijo prikazali, kaj vse so se doslej naučili v tem šolskem letu ob svojih mentoricah. V program so uvrstili različno zahtevne pesmi, ki so jih podarili občinstvu. BOZONOVO MAŠČEVANJE Poslastica prireditve je bila igra Janeza Ramšaka Bozonovo maščevanje pod režijsko taktirko Zvonke Kladnik. Pripravili so jo učenci sedmega in osmega razreda, ki so sodelovali pri celotni postavitvi odrskega dela - od scene do kostumografije in glasbe. Igra govori o odnosih med najstniki, tistimi, ki se imajo za»taglavne«na šoli, in onimi, ki so Igro Janeza Ramšaka Bozonovo maščevanje je režirala Zvonka Kladnik (v ospredju) in za nagrado prejela bučen aplavz publike. (Foto: Marija Šukalo) predani svojemu delu, se učijo, zmagujejo na različnih tekmovanjih, vendar so nepriljubljeni, ker so preprosto drugačni. Skozi zgodbo se prepletajo neodgovorna in odgovorna dejanja posameznih junakov, ki se znajdejo v neprijetnih situacijah, vendar z razumom in pogovorom vse uspešno rešijo. Marija Šukalo 10 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

11 Organizacije, Ljudje in dogodki KMEČKA TRŽNICA V NAZARJAH Ko zadiši po klinčkih in cimetu Že nekaj let zapovrstjo v Bohačevem toplarju v Nazarjah v duhu božičnega časa zadiši po klinčkih in cimetu. Člani nazarskega turističnega društva so 22. decembra postavili svojo stojnico, ob kateri so se obiskovalci lahko ustavili na kozarcu čaja ali kuhanega vina. Za najmlajše je bilo poskrbljeno z različnimi sladkarijami, sadjem in prigrizki. Druženje so s petjem popestrile članice vokalne skupine Sončnice. Mlada dekleta, ki prihajajo iz okolice Nazarij, so s petjem božičnih pesmi navdušila lepo število krajanov, ki so si predzadnjo sobotno dopoldne v letu 2018 vzeli čas za sproščeno druženje. Primož Vajdl POHOD Z BAKLAMI PO LOGARSKI DOLINI Obisk osvetljene Rinke vrhunsko doživetje Zimski pohod z baklami od doma planincev do slapa Rinka v Logarski dolini je vsako leto bolj obiskana prireditev. Tokrat ga je organiziralo društvo Žocpah v sodelovanju s Planinskim društvom Solčava. Večernega pohoda se je udeležilo preko 250 ljudi, kar je absolutni rekord, pohodniki so prišli iz cele Slovenije. POLNA LUNA NI MOTILA PREŠERNEGA VZDUŠJA Dolgo kolono pohodnikov je osvetljevala polna luna, ki ni motila prešernega vzdušja na poti. Pri domu planincev so pohodniki dobili bakle Turistično društvo Nazarje je poskrbelo za praznično vzdušje z božičnimi pesmimi in»kuhančkom«. (Foto: Primož Vajdl) 6. BOŽIČNI BAZAR V MOZIRJU Priložnost za nakupovanje in druženje Mozirski trg je v nedeljo, 23. decembra, dodobra oživel. Društvo prijateljev mladine Mozirje je namreč po enoletnem premoru ponovno pripravilo Božični bazar. Na šestem tovrstnem dogodku so se s svojimi unikatnimi izdelki predstavili različni rokodelci domače in umetnostne obrti iz mozirske občine in širše. PONUDBA ZA STARO IN MLADO Obiskovalci so lahko kupovali in občudovali izdelke za dom ter osebno rabo. Kupiti je bilo moč kulinarične dobrote, polstene in kvačkane copate ter oblačila in izdelke iz lesa ter keramike. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši. V svet domišljije in pravljic so jih z igrico Zlato jabolko popeljale članice Kulturno-umetniškega kluba Potovke. S škrati in snežinkami se je mimo stojnic sprehodil Božiček in poklepetal z najmlajšimi. BOGAT GLASBENI PROGRAM Za posebno praznično vzdušje je poskrbela vokalna skupina Vox Corde, ki je pripravila bogat glasbeni program, ki je zadovoljil še tako zahtevnega poslušalca, zadovoljni s celotno prireditvijo pa so bili tudi organizatorji na čelu s predsednico društva Ano Marijo Sevšek. Marija Šukalo Božični bazar je po enoletnem premoru znova oživel mozirski trg. (Foto: Marija Šukalo) Pri osvetlitvi slapa Rinka so tokrat prvič uporabili barvne filtre. (Foto: Marko Stakne) in aperitiv za ogrevanje, pod slapom na obračališču pa so bili postreženi s klobaso, kislim zeljem in čajem, za kar je poskrbel Miha Mlačnik oziroma društvo Žocpah. SLAP RINKA V LUČEH Prava poslastica je pohodnike čakala pri slapu Rinka, do katerega jih je od obračališča popeljal animator Dejan Ikovic Bushi. Ob prihodu so udeleženci družno zaklicali:»sonček je posijal izza Ojstrice,«in takrat so luči osvetlile Rinko. Pri osvetlitvi so prvič uporabili barvne filtre, s»kiblo«pa so spustili prižgane bakle. Letošnja novost je bila tudi odprto Orlovo gnezdo, kjer so lahko pohodniki uživali ob pogledu na osvetljeni slap. Štefka Sem Savinjske novice št. 1, 4. januar

12 Ljudje in dogodki SIMONE MICHIELEN BERNADETTE V CENTRU ZA DRUŽINE NA REČICI OB SAVINJI Kako jedi narediti posebne in jim izboljšati okus Center za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji je bil v petek, 14. decembra, prostor kulinaričnega doživetja, ki ga je pripravila domačinka Simone Michielen Bernadette, najboljša kuharica v lanski oddaji Master- Chef Slovenija. Pod naslovom Kulinarični luksuz za manj denarja je predstavila praznični jedilnik na malce drugačen način, kot smo ga vajeni. RADA EKSPERIMENTIRA IN SPREMINJA RECEPTE Mojstrica kuhalnice rada eksperimentira in recepte pogosto spreminja po svoje. Na tokratni meni je uvrstila porovo juho s smetano in Simone Michielen Bernadette, najboljša kuharica v oddaji MasterChef Slovenija, je udeležencem delavnice predstavila praznični jedilnik. (Foto: Marija Šukalo) CERTIFICIRANA AROMATOUCH TERAPEVTKA GABRIJELA TAJNIK NA REČICI OB SAVINJI Eterična olja lajšajo tegobe Obiskovalci Centra za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so drugi decembrski ponedeljek prisluhnili predavanju Poskrbimo za svoje zdravje z eteričnimi olji, ki ga je izvedla Gabrijela Tajnik, certificirana aromatouch terapevtka. OLJA NISO NADOMESTEK ZA ZDRAVILA Tajnikova je uvodoma poudarila, da je uporaba eteričnih olj ena od alternativnih metod zdravljenja in da olja niso nadomestek za zdravila, temveč le lajšajo tegobe. Uporabljali so jih že v starodavnih civilizacijah, saj so že takrat ljudje poznali njihovo moč in vpliv na čustva, razpoloženje ter zdravje. Tudi danes jih uporabljamo za različne namene. ZA POMIRJANJE IN SPROŠČANJE»Posamezno olje lahko blagodejno vpliva na različne težave. Na splošno lahko rečemo, da pomirjajo, sproščajo, nas tudi poživljajo, podpirajo zdrav celični razvoj, pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, lajšajo bolečine, so nepogrešljiv pripomoček v gospodinjstvu, tako za čiščenje kot kuhanje, imajo tudi dezinfekcijski učinek,«je povedala Tajnikova, nakar je predstavila različna olja in njihovo uporabo ter način doziranja. UPORABA V MANJŠIH KOLIČINAH V večini primerov je dovolj le ena kapljica za posamezen nanos, vdihavanje ali uživanje. 14 let je imela Simone, ko je pripravila svojo prvo samostojno jed. pomarančnim posipom v kozarcu, tatarski biftek z omako iz tune in majonezo ter šampinjone z bučnimi ocvrtki. Za sladico so obiskovalci svoje brbončice razvajali s čokoladno peno in smetanovo strjenko z različnimi prelivi. Ob tem so dobili tudi navodila, kako te jedi pripraviti, in ideje, kako jih servirati. Simone je udeležencem zaupala tudi nekaj majhnih skrivnosti, kako jedi narediti posebne in jim izboljšati okus. OBISKOVALCI PODOŽIVELI KUHANJE V ODDAJI MASTERCHEF SLOVENIJA Skozi njeno pripovedovanje so lahko obiskovalci podoživeli kuhanje v letošnji oddaji Master- Chef Slovenija, kjer je kot najboljša ženska zasedla tretje mesto. Pri tem so ji pomagale bogate izkušnje, ki si jih je nabrala skozi vrsto let kuharskega ustvarjanja. Svojo prvo samostojno jed je namreč pripravila že pri štirinajstih letih. S konkurenti v omenjeni oddaji je obdržala stike, saj so se med njimi stkale tudi prijateljske vezi. Marija Šukalo Pomembno je, da eterična olja uporabljamo v majhnih količinah, dosledno in pogosto, da dosežemo želen učinek ter tako poskrbimo za svoje zdravje brez stranskih učinkov. Marija Šukalo Certificirana aromatouch terapevtka Gabrijela Tajnik (stoji levo) je izpostavila, da je pomembno, da eterična olja uporabljamo v majhnih količinah. (Foto: Marija Šukalo) 12 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

13 Zgodovina in narodopisje Iz zapisov Aleksandra Videčnika Nadaljevanje iz prejšnje številke. PRITOŽBA PRI DEŽELNI OBLASTI V GRADCU Listina iz leta 1858 potrjuje domnevo, da so kmetje najemniki pokrenili vse potrebno, da bi planino pridobili, vendar je Žovnek zavrnil njihovo zahtevo in ponovno potrdil veljavnost najemne pogodbe iz leta Iz hranjenih listin je razvidno, da se je spor vlekel naprej, zato so kmetje leta 1865 v posebni delegaciji opravili pritožbo pri deželnem namestništvu v Gradcu. KONČNO ODLOČBA O PRENOSU LASTNIŠTVA NA KMETE Torej očitno njihove pritožbe na celjsko komisijo za zemljiško odvezo niso rodile sadov, zato so se podali s svojo tožbo naravnost v Gradec na deželno oblast. Ta je 27. maja 1865 dosegla ogled celjske komisije na planini v navzočnosti Šmihelčani za pašne pravice (2) vseh prizadetih kmetov in lastnika Žovneka Gustava Göttmanna von Göttesburga. Tako je bila 26. oktobra 1866 v Gradcu končno izdana odločba o prenosu lastništva planine v izmeri 543 oralov in sežnjev na kmete: Jože Volte, p. d. Žlebnik, Andrej Konečnik, p. d. Konečnik, Blaž Leskovšek, p. d. Plešnik, Mihael Renaločnik, p. d. Renaločnik, Luka Goltnik, p. d. Potočnik, Jože Goličnik, p. d. Hriberšek, Peter Kotner, p. d. Podstenšek, Štefan Škriner, p. d. Jezerčnik, Peter Kotner, p. d. Podforštnik, Franc Šumečnik, p. d. Gotnik, Anton Hriberšek, p. d. Goutnik, Franc Verbuč, p. d. Verbuč, Jože Leskovšek, p. d. Gramdnik. ZAKLJUČEN POL STOLETJA TRAJAJOČ SPOR Šlo je za skupno last vseh kmetov, s tem da sta dve manjši kmetiji (Podstenšek in Jezerčnik) imeli skupaj en delež, ostali kmetje pa vsak po enega. Nerazdelno so morali plačati Žovneku odškodnino v višini goldinarjev. Vpis v zemljiško knjigo je bil opravljen 24. avgusta Tako se je spor za planino, ki se je vlekel tako ali drugače vse od konca 18. stoletja, končal. RAZLIČNO PISANJE SLOVENSKIH IMEN Pri branju listin, ki ta predmet obravnavajo, je zanimivo, kako različno so pisali tedaj imena naših ljudi. Šele sredi 19. stoletja je to bilo bolje, saj so uradniki večji del znali tudi slovensko. Samo ime Kotner je pisano v šestih inačicah, od Kottner do Kotnick. Gotnik bo verjetno Goltnik, saj je v isti listini že enkrat zapisano Goutnik. Dalje razberemo ime Renaločnik, verjetno gre za Naraločnik. Dobro je, da so povsod pripisovali tudi domača imena, tako je mogoče ugotavljati napake v pisanju družinskih imen. POMEN HRANJENJA STARIH LISTIN Boj Šmihelčanov za planino je zanimiv tudi zaradi tega, ker je edinstven dokaz odločnosti ljudi pod Goltmi. Če bi pri Podforštniku listine ne ohranili in če jih ne bi Lovro Goličnik prinesel v prevod, bi na to s časom pozabili. Tako je zelo pomembno, če stare listine skrbno hranimo in poskrbimo, da poznamo njihovo vsebino. Raziskovalci imajo potem lažje delo, ko iščejo vire za ugotavljanje raznih dogodkov in pojavov. GOLTE SO ZLATA PLANINA Pa še tale drobna zanimivost. V takratnih nemških listinah so Golčko planino, o kateri je govor v tem sestavku, imenovali Goldalm, Gold Alpe ali Golding Alpe. Koren besede je gotovo v pomenu zlato ali po naše Zlata planina. Ko sem iskal izvor tega imena, so mi dejali, da je nekoč v Šmihelu krožilo ustno izročilo o tem, da so nekje pod planino kopali zlato. Morda je v zvezi s tem tudi tako nemško ime. Tam visoko nad Florjanskim grabnom leži kmetija Vršnik. Že domače ime pove, da je domačija na vrhu. Na to kmetijo se je leta 1935 iz Savine priženil Franc Zalesnik. Leta 1986 me je navdušil z bogato pripovedjo o svojem življenju, ki je bilo povezano z naprednim kmetovanjem in zadružništvom. SPOMIN ZA PET DESETLETIJ NAZAJ Dobro je skrival svojih 83 let, še posebej, ko je segel v spomin za kakih pet desetletij nazaj. Na kmetiji je bilo ob njegovem prihodu devet govedi, štirje voli in osem ovac. Hribovska kmetija je takrat živela v glavnem od pitanih volov in masla, ki so ga prodajali v zadrugo na Rečico. To je bila takrat najboljša zadruga v dolini, se je spominjal Franc Zalesnik. ZADRUŽNIK PRED IN PO VOJNI Takoj, ko je zaživel na kmetiji, je našel pot med pevce v zboru in v pašno zadrugo. Paša je bila tistikrat zelo pomembna, saj so kmetje sejali veliko žitaric, zato je za pridelavo krme ostalo malo zemljišč. Kmalu se je vključil v odbor pašne zadruge v Gornjem Gradu in ostal odbornik do druge svetovne vojne, nato pa spet takoj po vojni, ko so nastajale prve zadruge. Zvest zadružništvu Franc Zalesnik ŽIVELI OD PRODAJE VOLOV Franc Zalesnik je bil prava odprta knjiga življenja. Opisal je, kako je bilo, ko so v živinoreji pretežno živeli od prodaje volov. Veljalo je pravilo, da po prodaji volov gospodar poplača davke, posle in druge obveznosti. Na večjih kmetijah se je letno prodal par ali pa tudi več volov. SEJALI PŠENICO, OVES IN JEČMEN Na njihovi kmetiji so sejali pšenico, oves in ječmen. Seveda je bila znana tudi sorščica (rž in pšenica), iz katere se je pekel dober kruh, imenovan sorščin kruh. Kmetje so imeli lastne mline in ko je bilo dovolj vode, so mleli domače žito. Koliko so sejali na Vršnikovem? Kakih dvajset mernikov. Če je bila dobra letina, so pospravili kakih 200 mernikov žita (mernik je bil okoli 28 litrov oziroma 25 kg). NOSILI SO DOMAČE SUKNO Ovce so služile v glavnem za volno, pa tudi za meso. Doma so sejali tudi lan, naredili so prejo in jo dali tkalcu Janezu Bevcu - Šokatniku. Nosili so domače sukno, bilo je dobro in trajno, vendar robato. V črni kuhinji so svetili s treskami, pozneje pa so za razsvetljavo uporabljali petrolejke. Res je bilo dela veliko, tudi lahko ni bilo, saj so delali vse na roke, a je šlo, ker je bilo na kmetijah dovolj ljudi in drugje so le težko našli delo. Savinjske novice št. 1, 4. januar

14 Ljudje in dogodki LETO 2018 ZAZNAMOVALI REFERENDUM, VOLITVE, INVESTICIJE IN VREMENSKE UJME Dvakrat na volitve, dobili dva poslanca, zamenjali dva župana Leto 2018 je postreglo s številnimi jubileji zgornjesavinjskih organizacij, v Mozirju so proslavili 700-letnico trških pravic, dobili smo managerja in Slovenko leta ter načelnico generalštaba Slovenske vojske po rodu iz Mozirja. Obiskal nas je ameriški astronavt Randy Bresnik, ki ima prednike v naši dolini, kar nekajkrat pa se je v Zgornji Savinjski dolini mudil predsednik države Borut Pahor. V PARLAMENT NADA BRINOVŠEK IN DARIJ KRAJČIČ Predčasnih državnozborskih volitev v Sloveniji se je 3. junija udeležilo 52,6 odstotka volilnih upravičencev. V našem volilnem okraju je bila udeležba volivcev višja, saj se je volitev udeležilo 56,8 odstotka upravičencev. Kljub temu, da je Slovenska demokratska stranka (SDS) dosegla večino (24,9 odstotka), je manjšinsko vlado sestavila drugouvrščena stranka, Lista Marjana Šarca (LMŠ, 12,6 %). Iz naše doline sta se v državni zbor prebila dr. Darij Krajčič (LMŠ) in ponovno Nada Brinovšek (SDS). (Foto: ML) PET ŽUPANOV OSTALO, ZAMENJALI DVA V Zgornji Savinjski dolini je 18. novembra na lokalne volitve odšlo precej več upravičencev (61,9 odstotka) kot v povprečju po Sloveniji (51,2) in kot na lokalnih volitvah pred štirimi leti. Dosedanji župani so zmagali v petih občinah, na Rečici ob Savinji so po upokojitvi Vinka Jeraja za novo županjo izvolili Ano Rebernik, v Gornjem Gradu pa je 2. decembra v drugem krogu nov župan postal Anton Špeh. PRENIZKA UDELEŽBA NA REFERENDUMU O DRUGEM TIRU Na ponovljenem referendumu o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper se je 13. maja nekaj več kot polovica Slovencev, ki so prišli na volišča, odločila glasovati proti zakonu, medtem ko so bili volivci novembra predlani za zakon. Zgornjesavinjski volivke in volivci so bili proti zakonu že v prvi izvedbi odločanja, tako tudi v ponovljenem poskusu. Kljub temu zakon ostaja v veljavi, saj je za referendumsko glasovanje potrebno doseči predpisani kvorum. (Foto: IS) LANI V DOLINI ŠTEVILNE INVESTICIJE Po dolini so tekom lanskega leta potekale številne investicije v infrastrukturo, tako s strani občin kot s strani države in podjetij, nekatere pa so še v teku. Obnovljene so številne lokalne ceste in tudi nekatere regionalne. Tako so na primer sanirali cesto med Mozirjem in Nazarjami ter odsek Šmihelske ceste. Na Rečici ob Savinji poteka prenova trškega jedra, v Mozirju gradijo turistično informacijski center. Trgovski objekt nekdanje Zgornjesavinjske kmetijske zadruge v Ljubiji so podrli. Na Ljubnem ob Savinji so obnovili občinsko malo komunalno čistilno napravo in plastificirali skakalnico. V Solčavi so naredili prizidek tamkajšnjemu vrtcu, v Lučah pa gradijo nov športni center. NOVI KABLOVODI Podjetje Elektro Celje je v obratovanje predalo novo zgrajeni kablovod na relaciji od Nazarij do Ljubnega ob Savinji. Kablirali so tudi daljnovod v Logarski dolini. Pri tem so odstranili 20 kilometrov zračnega voda in zgradili pet nadomestnih transformatorskih postaj. Letos imajo v načrtu kabliranje daljnovoda skozi Zadrečko dolino. KLS LJUBNO: INVESTICIJE IN PRAZNOVANJE 45-LETNICE Lansko leto je bilo investicijsko obsežno tudi za podjetje KLS Ljubno. Veliko sredstev je šlo za nabavo strojev in proizvodnih linij, kar bo pripomoglo k boljši kakovosti in učinkovitosti ter povečanju proizvodnje. Letos bodo investirali v nov program proizvodov za pogon hibridnih in električnih vozil. Zgradili bodo tri objekte v skupni velikosti m2. Julija so proslavili 45 let delovanja in ob tej priložnosti podelili priznanja za dolgoletno zvestobo zaposlenim ter zunanjim partnerjem. NOV CENTRALNO-DISTRIBUCIJSKI CENTER BSH HIŠNI APARATI NAZARJE V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so konec novembra namenu predali nov centralno-distribucijski center. To je skladišče gotovih proizvodov, proizvedenih v tovarni Nazarje, z namenom nadaljnje distribucije v regijska skladišča. Z njim so razbremenili obstoječe proizvodne prostore, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj tovarne, kjer se že skoraj 50 let proizvajajo mali gospodinjski aparati za pripravo hrane. (Foto: MŠ) SPREMEMBE NA GOLTEH Večinski lastnik turističnega centra Golte, družba Sicom Invest, je lani svoj delež ponudila v odkup obstoječim delničarjem. Novi direktor družbe Golte je sredi leta postal mag. Mitja Terče. Konec novembra so prvi v Sloveniji odprli smučišče v novi sezoni, kar jim je omogočil nakup novega topa in teptalca snega. Podjetje sicer še vedno posluje negativno, a se rezultati izboljšujejo. V smučarski sezoni 2017/18 so imeli več kot 65 tisoč obiskovalcev, obratovali so nadpovprečnih 130 dni. Glavna pridobitev je 30 novih apartmajev, v katere so vložili več kot dva milijona evrov. ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM V RDEČIH ŠTEVILKAH Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje se spopada z visoko izgubo pri poslovanju. Le-ta je ob polletju znašala 282 tisoč evrov. Zdravstveno ministrstvo je lani sicer malce dvignilo cene storitev, vendar niso upoštevali dviga plač in regresa. Stroški dela v zavodu znašajo kar 78 odstotkov vseh stroškov, le 22 odstotkov prihodkov ostane za materialne stroške. Izkoristili so že vse notranje rezerve, pripravljen je sanacijski načrt. V SOLČAVI SKORAJ ZA DVA MILIJONA EVROV ŠKODE Hudo neurje je konec oktobra na območju Zgornje Savinjske doline povzročilo ogromno škode. Na Solčavskem, kjer so pustošili veter in narasle vode, so nastalo škodo v gozdovih, na lokalni infrastrukturi, vodotokih, objektih, gozdnih cestah in kmetijskih površinah ocenili na 1,9 milijona evrov. Na območju gozdno gospodarskega območja Nazarje je bilo prizadetih 140 hektarov gozdov, od tega je štiri hektare povsem ogolelih. Skupaj je poškodovanih 13 tisoč kubičnih metrov gozdov, od tega deset tisoč na območju gozdno gospodarske enote Solčava. Z OKOLJSKO MINISTRICO O POPLAVNI VARNOSTI 14. februarja je v Nazarjah potekala okrogla miza z ministrico za okolje in prostor Ireno Maj- 14 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

15 Ljudje in dogodki cen. Županja in župani so se strinjali, da se je nekaj na poplavni varnosti v zadnjem času res naredilo, a premalo, zlasti ko gre za preprečevanje razlivanja večjih voda in posledične škode. Izpostavili so tudi stalno odnašanje pridelovalne zemlje ob večjih vodah in naplavine, ki jih te pustijo, lastniki zemljišč pa so pri tem prepuščeni samim sebi. Skupna ugotovitev je bila, da je potrebno na Savinji in Dreti urediti več zadrževalnikov ter redno odstranjevati nanose iz strug obeh rek. (Foto: ML) KMETIJSTVO NA VREMENSKIH IN DRUGIH PREIZKUŠNJAH Vreme je lani povzročalo težave tudi pri opravilih na njivah, travnikih in vrtovih. Ker so bile njive zaradi snega obilno namočene pozno v pomlad, je to preprečilo setev jarih žit, zgodnjo setev vrtnin, čiščenje travinja in gnojenje. Zaradi podaljšane zime je zamujala tudi paša. Kmetje so se srečevali s pomanjkanjem krme, saj je predlanski pridelek krme oklestila suša, lani pomladi pa je vreme zaviralo rast. 700 LET TRŠKIH PRAVIC V MOZIRJU Mozirje je lani praznovalo 700-letnico pridobitve trških pravic. Osrednji dogodek je bil 23. junija sredi trškega jedra, 21. septembra pa je sledil koncert v športni dvorani. Zbrane je na obeh dogodkih nagovoril župan Ivan Suhoveršnik, ki bo vodil občino tudi naslednja štiri leta. JUBILEJ GASILCEV V GORNJEM GRADU Gornjegrajski gasilci so 22. julija pripravili svečanost ob 135-letnici društva. Njihova velika želja ostaja nov gasilski dom, saj iz sedanjega ob vsakih poplavah najprej rešujejo svoje premoženje, šele nato lahko na pomoč priskočijo drugim. Zaradi vse pogostejših naravnih nesreč si želijo dopolniti opremo za delovanje v takšnih primerih. 120 LET PGD RADMIRJE Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje so 24. junija praznovali 120-letnico delovanja. Predstavili so zgodovinski oris delovanja, zaslužni posamezniki so prejeli priznanja za prizadevno delo v organizaciji. Društvo je prejelo zlati znak Gasilske zveze Slovenije in zlati znak Uprave RS za zaščito in reševanje. PRAZNOVANJE LUČKIH PLANINCEV Lučki planinci so 8. septembra pri koči na Loki pod Raduho obeležili štiri desetletja od njene postavitve in 65 let od ustanovitve društva. Ob tej priliki so predstavili nov logotip društva in zaslužnim članom podelili priznanja za njihov doprinos pri razvoju planinstva v Lučah. 60 LET ZGORNJESAVINJSKE VETERINE Lani so zgornjesavinjski veterinarji obeležili šest desetletij organiziranosti. Po okriljem družbe Veterina Mozirje delujejo od leta Od začetkov do danes so se spreminjali tako pogoji dela kakor pogled rejcev na delo veterinarjev. Bistveno spremembo je v tem obdobju doživelo delo s hišnimi ljubljenci, česar nekoč domala ni bilo. Veterinarji sedaj uporabljajo najmodernejše diagnostične metode, s katerimi uspešno opravljajo svoje delo. Veterina Mozirje sodi med najbolje opremljene primerljive ustanove, veterinarji pa so odlično usposobljeni. (Foto: BK) 50 LET RADIOKLUBA MOZIRJE V klubu, ki povezuje zgornjesavinjske radioamaterje, so praznovali pet desetletij organiziranega delovanja. Jubilej so obeležili 11. maja s slovesnostjo v kulturnem domu Mozirje. Radioamaterstvo je kljub napredku v komunikacijah ostalo pomemben dejavnik, ki pridobiva na veljavi. Na to so opozorile naravne in druge nesreče, saj so radioamaterji pomagali pri komunikaciji pri poplavah, žledolomu in vetrolomih. 50 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA MLADOST REČICA OB SAVINJI Julija je Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji pripravilo slovesnost, na kateri so v rečiški osnovni šoli podelili priznanja tistim, ki so s svojim delom zaznamovali razvoj športnih aktivnosti v kraju. Ob tej priložnosti so izdali bilten Športno društvo Mladost skozi čas. V MOZIRSKEM GAJU OBELEŽILI 40 LET OBSTOJA (Foto: BK) Skozi leto so člani Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj organizirali tradicionalne razstave in prireditve ter hkrati obeležili 40-letnico parka ob Savinji. Postavili so tudi razstavo Mozirski gaj skozi čas, v sklopu katere so si obiskovalci lahko ogledali fotografije gradnje in začetke parka ter cvetličnih povork. V štirih desetletjih so prodali milijon in pol vstopnic. Pred tremi leti so park prvič odeli v lučke in ga odprli za obiskovalce v zimskem času. Pravi hit za obiskovalce, Božično bajko Slovenije, je 30. novembra lani odprl predsednik države Borut Pahor. BOŠTJAN GORJUP MANAGER LETA 2018 V Portorožu je 27. in 28. septembra potekal managerski kongres, ki ga vsako leto organizira Združenje Manager. Priznanje manager leta je prejel Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hišni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. ALENKA ERMENC NOVA NAČELNICA GENERALŠTABA Na dan Rudolfa Maistra, 23. novembra, je predsednik države Borut Pahor v predsedniški palači povišal brigadirko Alenko Ermenc, ki je po rodu iz Lok pri Mozirju, v generalmajorko, na predlog ministra za obrambo Karla Erjavca pa je nato postala prva načelnica generalštaba Slovenske vojske v zgodovini. URŠA ZGOJZNIK SLOVENKA LETA 2018 V Cankarjevem domu v Ljubljani so 5. decembra razglasili rezultate 30. izbora Slovenke leta. Izmed desetih kandidatk, izstopajočih na različnih področjih dela, je največ glasov prejela Urša Zgojznik, doma iz Mozirja. Dolgoletna aktivistka na področju okoljevarstva in predsednica Društva Ekologi brez meja je oseba, ki zna motivirati javnost k razmisleku o tem, kako lahko vsakdo pripomore k zmanjšanju kopičenja odpadkov. V uredništvu Dela so Uršo Zgojznik uvrstili med deseterico kandidatov za Delovo osebnost leta Zmagovalec bo znan na slovesnosti 9. januarja v Cankarjevem domu. OBISK ASTRONAVTA IN ROJAKA RANDYJA BRESNIKA (Foto: ML) V začetku marca se je v Sloveniji mudil ameriški astronavt Randy Bresnik z družino. Kot rojak z zgornjesavinjskimi koreninami je ob tej priložnosti obiskal Ljubno ob Savinji in Luče, od koder so bili njegovi predniki. Srečal se je s svojimi sorodniki, v Lučah pa je na izjemno obiskanem javnem srečanju predstavil svoje bivanje v vesolju in nekatere druge zanimive vsebine. Pripravil Igor Solar Savinjske novice št. 1, 4. januar

16 Ljudje in dogodki, Organizacije Naša anketa Po čem si boste zapomnili leto 2018? Preteklo leto so zaznamovali številni lepi in malo manj lepi dogodki. Narava je»pokazala zobe«in z vetrolomom naredila kar nekaj škode. Na državni in lokalni ravni so oblast prevzeli novoizvoljeni poslanci, svetniki in župani. V zgornjesavinjskih občinah so bili namenu predani številni infrastrukturni projekti. Marsikdo je ob koncu leta verjetno bogatejši za kakšno novo življenjsko lekcijo ali pa je opustil kakšno slabo navado. Po čem si boste zapomnili leto 2018? Vesna Lešnik, Nazarje Letos sem se preselila v Nazarje in hitro opazila urejenost kraja. Veliko mi pomeni, da je Šmartno ob Dreti dobilo priključek na čistilno napravo. Pri osnovni šoli je obnovljeno parkirišče in tako je poskrbljeno za boljšo varnost. Najbolj pa sem ponosna na projekt brezplačne šole, ki ga kot ravnateljica vodim že sedmo leto. V preteklem letu smo pripravili že deseti dobrodelni koncert in z njim zbrali kar nekaj sredstev, ki jih bomo lahko namenili za različne obšolske dejavnosti otrok. Erik Rosenstein, Rečica ob Savinji Leto je bilo zelo plodno, tako na športnem in poslovnem kot tudi na osebnem področju. Javnost mi je dodelila priznanje za posebne športne dosežke, kar me obvezuje, da s kolesarjenjem nadaljujem. Bil sem člen ekipe, ki je s svojim delom in znanjem pripomogla k zagonu centralno-distribucijskega centra v Nazarjah. Ljudje se praviloma raje spominjamo lepih trenutkov in poskušamo pozabiti slabe, a slednjih je bilo pri meni lani zelo malo. K temu je pripomogla cela družina, ki me je ves čas podpirala. Berny Čeplak Poznič, Mozirje Leto 2018 je bilo mozaik, sestavljen iz lepih in manj lepih trenutkov, a v mojem življenju so pečat pustila predvsem lepa dejanja. V službi napredovanje in sprejem v atletsko reprezentanco Slovenske vojske, čemur so pripomogli dobri in zame vrhunski tekaški rezultati. Seveda brez velike podpore bližnjih to ne bi bilo mogoče. Lahko rečem, da je to bilo moje leto, postala sem bolj samozavestna, trmasta, vztrajna in psihično močna oseba. Prav tako sem ponosna na svojo občino, v kateri so svoj pečat pustili številni kulturni, turistični in družabni dogodki. Razvija se infrastruktura, to je pohvalno. Boža Knapič, Luče Leto si bom najbolj zapomnila po preselitvi iz rečiške občine v lučko. Prej sem živela v Grušovljah, sedaj pa v centru Luč, kar je zelo velika razlika. Sedaj imam vse na dosegu roke, prej pa sem se morala peljati z avtom ali kolesom, če sem želela v trgovino ali na banko. V Lučah se aktivno ne vključujem ne v družabno in ne politično življenje, čeprav plačujem članarino za nekatera društva. Franci Podbrežnik, Solčava Leto, ki je za nami, je bilo zame povprečno leto, brez pretresljivih dogodkov. V občini so se odvijala sanacijska dela po vetrolomu in poplavi. Pričeli so z gradnjo pločnikov, dela na panoramski cesti so končana. V Solčavo je prišlo veliko turistov, ti so si lahko ogledali tudi nekatere turistične in kulturne prireditve. Športno društvo je obeležilo četrto desetletje delovanja. Konec leta smo dobili novo staro županjo, ki bo sedaj lahko končala začete projekte. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo KULINARIČNA DELAVNICA V SAVINI Kako pripraviti lokalne sladice na sodoben način Na pobudo nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah je mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje pripravila kulinarično delavnico o ponudbi sodobnih sladic gostom na teh kmetijah. Izobraževanje je potekalo na ekološki turistični kmetiji Loger v Savini. POSEBEJ POUDARJENA UPORABA SESTAVIN IZ LOKALNEGA OKOLJA Mojca Polak je s pomočnikoma praktično prikazala izdelavo zdravih sladic. (Fotodokumentacija mozirske izpostave KGZ Celje) Delavnico s praktičnim prikazom in zanimivimi ter poučnimi razlagami je vodila Mojca Polak, predavateljica na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Posebej je bila poudarjena uporaba sestavin iz lokalnega, zgornjesavinjskega okolja. Udeleženke delavnice so se lahko seznanile s tem, kako s sodobnimi pristopi preobraziti klasične sladice v zdrave, o sladicah brez moke, sladkorja in laktoze, kako v ponudbo vključiti lastne hišne recepture ali pripraviti sladice za stoječe pogostitve. NOVE IDEJE ZA DOPOLNITEV PONUDBE NA TURISTIČNIH KMETIJAH Udeleženke so bile z izvedbo delavnice in s tem, kar so izvedele, zelo zadovoljne, saj se jim je ob tem utrnila marsikatera nova ideja za dopolnitev ponudbe na domači turistični kmetiji. Delavnica, kakršnih si nosilci turistične dejavnosti še želijo, je bila delno sofinancirana s sredstvi zgornjesavinjskih občin. Marija Lebar 16 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

17 Organizacije, Ljudje in dogodki 21. ŽIVE JASLICE NA DOL-SUHI Sporočilo o povezanosti družine v času božičnih praznikov Več kot 30 vidnih in nevidnih akterjev je poskrbelo, da je zgodba tekla nemoteno. JASLICE NISO LE KUP FIGUR Kot je povedal vodja projekta Vinko Jeraj, je bilo v dogajanje vključenih več kot trideset vidnih in nevidnih akterjev, ki so poskrbeli, da je zgodba tekla nemoteno. Skupaj so želeli prenesti sporočilo o povezanosti družine v času božičnih praznikov. Jeraj je izrazil upanje, da so uspeli pokazati, da jaslice niso le kup figur, ki jih na»hitro«postavimo na določeno mesto, ampak naj bi ob postavljanju razmišljali o Jezusovem rojstvu, božji ljubezni in daru družine. Svet danes potrebuje spremembe, a se bo spremenil le, če se bomo spremenili mi sami. Marija Šukalo Turistično društvo Rečica ob Savinji je tudi tokratni božič obeležilo z živimi jaslicami. Svetopisemsko zgodbo so odigrali v opuščenem kamnolomu na Dol-Suhi in tako že enaindvajsetič pripravili uprizoritev božičnega čudeža. SVETOPISEMSKA ZGODBA ZNOVA NAVDUŠILA ŠTEVILNE OBISKOVALCE Oznanilo nadangela, Marijino in Jožefovo iskanje prenočišča, pogovor pastirjev ob ognju, obisk treh kraljev, izročanje daril..., vse to so delčki zgodbe, ki je znova navdušila številne obiskovalce.»sporočilo zgodbe o Jezusovem rojstvu je, da ni potrebno obupati nad življenjem. Slednje je, čeprav polno težav in preizkušenj, smiselno in vredno, da ga živimo. Premagati moramo vse ovire in najti smisel. Prav tako moramo odpustiti ljudem, za katere mislimo, da so krivi za naše težave,«je bilo med drugim mogoče razbrati iz igranih prizorov, ki so jih z božičnimi pesmimi obogatili pevci skupine Tona Vokala. Ustvarjalci 21. uprizoritve živih jaslic nad Rečico ob Savinji. (Foto: Marija Šukalo) LUČ MIRU IZ BETLEHEMA NA LAZAH PRI KOKARJAH Delimo plamen zanetimo mir Taborniki Roda Sotočje Nazarje so na svojem tabornem prostoru na Lazah pri Kokarjah sprejeli luč miru iz Betlehema. V nedeljo, 23. decembra, so jim jo prinesli skavti iz Mozirja. Letošnjo poslanico luči miru sta obiskovalcem predstavila tabornika Petra Matko in Tadej Polak. (Foto: Marija Šukalo) LETOŠNJE GESLO POVZEMA VZPOREDNICO MED PLAMENOM IN MIROM Letošnja delitev luči je potekala pod geslom Delimo plamen zanetimo mir. Poslanico sta obiskovalcem predstavila tabornika Petra Matko in Tadej Polak in izpostavila, da letošnje geslo povzema vzporednico med plamenom in mirom in jo izraža v obliki vabila:»poslanica govori o tem, da je plamen pri meni. Odločil sem se, da ga sprejmem in sedaj imam priložnost, da ga širim naprej. Ta priložnost je hkrati tudi odgovornost, da pomagam bližnjemu.«akcija Z DOBRODELNO NOTO Akcija delitve luči miru že od samega začetka, pred skoraj tremi desetletji, poteka z namenom, da bi pomagali otrokom, ki potrebujejo pomoč. Tudi letošnja ima dobrodelno noto. S prostovoljnimi prispevki zbrana sredstva bodo namreč namenjena Vincencijevi zvezi dobrote Centru za družine Mirenski grad. BOŽIČNI NAPEVI OBOGATILI DOGODEK Dogodek so z božičnimi napevi obogatili pevci in pevke mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje pod taktirko Kristine Šuster Uršič. Zapele so tudi učenke nazarske glasbene šole Ema Begič, Katja Zgojznik in Klara Prušnik, katerih mentorica je prav tako Šuster Uršičeva. Marija Šukalo Savinjske novice št. 1, 4. januar

18 Ljudje in dogodki, Organizacije, Informacije V SPOMIN Stane Kranjc Res iznenada in z ničemer napovedano je na hladen ponedeljkov večer 10. decembra med Mozirjani završala novica, da je umrl Stane Kranjc. Redki so v kraju in okoli- ci tisti, ki ga niso poznali in ga srečevali na poteh, po katerih je hodil. Slednjih je bilo domala brez števila, saj je Stane povsod našel način, kako se vključiti in kako pomagati. Na ta način je pustil trajen pečat v številnih organizacijah. Že ko je bil star sedem let, je stopil v vrste mozirskih prostovoljnih gasilcev. V času plodnega delovanja v društvu je bil med drugim šest let predsednik, zadnja leta pa član častnega razsodišča in disciplinske komisije. Bil je tudi član turističnega društva, v katerem si je ves čas prizadeval za osveščanje krajanov o pomenu čistega bivalnega okolja in kraja. Redko je manjkal kot prostovoljec pri akcijah, s katerimi se je gradilo ime Mozirja. Med drugim je bil vedno na razpolago, ko se je gradil Mozirski gaj, ko so v Mozirju potekale daleč naokrog odmevne cvetlične povorke in podobno. Manjkal ni niti pri udarniških akcijah, ko so se gradile hiše. Da mu ni vseeno, kako se kraj razvija, je dokazal kot dolgoletni član sveta bivše krajevne skupnosti Mozirje. Zavzemal se je za dialog in enak razvoj vseh delov kraja. Od ustanovitve je bil aktiven član Sadjarskega društva Franca Praprotnika, v katerem je svoj čas daroval tudi za prenos znanja na mlade, ob tem pa zelo rad sadjaril v svojem sadovnjaku. Leta 1975 je bil med pobudniki ponovne ustanovitve godbe v dolini. Vanjo sta se nato vključila njegova sinova, sedaj pa je njen član tudi že vnuk. Širši javnosti je bil Stane Kranjc v največji meri znan zaradi vlog v gledališki skupini, danes Gledališču Mozirskem. Tekom svojega kulturniškega udejstvovanja je odigral vloge mnogih klenih Mozirjanov. Igral je v igrah Mišolovka, Vaja zbora, Kopalniški rokenrol, Moč teme, prej pa še v mnogih drugih. Dolga leta je kot Božiček razveseljeval otroke v vrtcu in varovance varstveno delovnega centra. Aktiven je bil v osamosvojitveni vojni, nato pa kot član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline. Stane Kranjc je bil zanesljiv in trden član skupnosti Mozirjanov, z življenjskim motom biti vedno pošten, ob tem pa spoštovati vse ljudi. Zavoljo vsega, kar je storil za kraj, bo za njim ostal spomin na človeka, po katerem bi se lahko vsi zgledovali. Benjamin Kanjir SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V NAZARJAH Aktivna generacija hvaležna starostnikom za njihov prispevek Kot že vrsto let do sedaj so se pred iztekom koledarskega leta tudi letos srečali starostniki nazarske krajevne skupnosti. Druženje krajanov, ki so dopolnili sedem desetletij ali več, sta drugo decembrsko soboto skupaj pripravili krajevna skupnost in turistično društvo. ZGRADILI TEMELJE IN USTVARILI POGOJE ZA BIVANJE Predsednica turističnega društva Vanja Hofbauer je udeležencem srečanja v uvodnem nagovoru zaželela, da v prijetni družbi uživajo in se sprostijo. Župan občine Nazarje Matej Pečovnik se je zahvalil za zaupanje, ki so mu ga občani izkazali s ponovno izvolitvijo, in ob tem poudaril, da so bili današnji starostniki tisti, ki so pred desetletji zgradili temelje in ustvarili pogoje za bivanje v Nazarjah.»Mlajši se trudimo, da te temelje nadgrajujemo in skrbimo za kvalitetno bivanje naših občanov,«je še dejal župan, ki je mnenja, da je treba praznični čas izkoristiti za počitek in druženje. Vsem je zaželel veliko zdravja in vse dobro v novem letu z željo, da se ob letu osorej ponovno srečajo. Vanja Hofbauer je izročila priložnostno darilo najstarejšemu udeležencu srečanja Francu Grudniku iz Nazarij. (Foto: Marija Šukalo) PEVCI IN PEVKE OBOGATILI DOGODEK Z NARODNIMI IN BOŽIČNIMI PESMIMI Prijazno voščilo in lepe želje je starejšim občanom namenil tudi predsednik nazarske krajevne skupnosti Ivan Turk. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so pripomogli k izvedbi srečanja, še posebej pa pevcem in pevkam mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje pod taktirko Kristine Šuster Uršič, ki so dogodek obogatili z narodnimi in božičnimi pesmimi. S priložnostnim darilom so pozornost izkazali tudi najstarejšemu udeležencu srečanja, 93-letnemu Francu Grudniku. Marija Šukalo DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Mojca Vozel: Hrana za zdravje družine; Kaj jesti za krepitev razvoja, zdravja in odpornosti Knjiga prinaša odgovore na številna vprašanja o hrani in zdravju, saj po mnenju avtorice ne obstaja en sam pravilen način prehranjevanja, skupna pa so temeljna spoznanja, s katerimi je dobro biti seznanjen. Avtorica se tematike loteva iz antropološkega zornega kota in hrano predstavlja skozi razvoj, naravo in kulturo človeka. Njen pogled na hrano ni sicer razširjeni medicinsko-prehranski, ampak so ključne študije preteklih ljudstev in sodobnih populacij, ki ne živijo tako, kot živimo v razvitem svetu. Tako je nastala življenjska in uporabna knjiga, ki je pripomoček za starše, vzgojitelje, mladostnike in odrasle, skratka za vse, ki kuhajo ali pa se le usedejo k obedu. 18 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

19 Ljudje in dogodki 90 LET MARIJE FELICIJAN Z DOBROVELJ NAD MOZIRJEM Življenje, zaznamovano z delom na kmetiji in skrbjo za starše Decembra je okrogli jubilej, 90 let, praznovala Marija Felicijan z Dobrovelj. Rojstni dan je Kolšekova Mimi, kot jo kličejo Dobroveljčani, praznovala v krogu sorodnikov in prijateljev, obiskali pa so jo tudi predstavniki mozirske občine in Karitasa. PRVA OD ŠESTIH DEKLET Marija je na svet privekala kot prva od šestih deklet, ki so rasle na Kolšekovi domačiji. Otroštva se spominja kot obdobja pomanjkanja in trdega dela. Oče je hodil v službo, mama je skrbela za domačijo. Sčasoma so se sestre omožile in odšle od doma, Mimi pa je bila kot prvorojenka določena za»birta«. NA ROMANJU SPOZNALA BODOČEGA MOŽA Njeno življenje je bilo zaznamovano z delom na kmetiji in skrbjo za starše, tu in tam pa se je podala na romanje. Na enem od takih izletov je spoznala svojega bodočega moža Franca. Vnela se je ljubezen, ki sta jo zaljubljenca okronala z zakonom šele po osmih letih. Franc je namreč delal v Nemčiji in ko se je vrnil, so ohcet pripravili kar pri Kolšekih. TRDO DELO OBRODILO SADOVE Marija in Franc sta skupaj z njenimi starši trdo delala na hribovski kmetiji. Gojili so hmelj, ga sušili, žgali apno, delali opeko. Ob tem so prenovili domačijo, zgradili sušilnico za hmelj, nabavili nekaj strojev. Stanje na kmetiji se je izboljšalo. Majhno hiško s črno kuhinjo so zamenjali Marija Felicijan s Stanetom in Štefko Ramšak. (Foto: Marija Šukalo) za tiste čase sodobno hišo z vodovodom in elektriko ter kuhinjo, kot jih poznamo danes. ZELO DOBRA KUHARICA IN SLAŠČIČARKA Marija Felicijan ni nikoli hodila v službo, je pa za priboljšek nabirala zelišča in tu ter tam sešila ali spletla kakšno enostavno oblačilo. Bila je tudi zelo dobra kuharica in slaščičarka. Kar nekaj svatov je bilo navdušenih nad kvaliteto hrane, ki jo je pripravila. Njene znamenite torte v obliki ovc so bile tako rekoč nepogrešljive na številnih krstih, birmah in obhajilih. SKRBELA ZA BOLNA STARŠA IN KMETIJO Tu in tam sta se Marija in Franc podala na kakšen izlet in si tako napolnila baterije po napornem delu.»mož je bil vojni invalid in je šel večkrat v toplice, jaz pa sem ostala doma z bolnima staršema in skrbela za kmetijo,«se spominja Felicijanova, ki je zdaj že več kot dve desetletji brez svojega življenjskega sopotnika. JEREBOVI SO NJENA NOVA DRUŽINA Ker ji življenje ni naklonilo materinstva, je na kmetiji ostala sama. A se ni predala. Poiskala je dobre ljudi, ki so ji nudili oporo in ji pomagali pri delu. Tako je med Jerebovimi, katerih domačija ni daleč stran od Kolšekove, in Marijo zrasla trdna in topla vez.»stane in Štefka Ramšak sta zdaj moja družina. Zame skrbita, kot bi bila njihova,«z navdušenjem pripoveduje o Jerebovih, ki so poskrbeli, da njena domačija ostaja živa. Obdelujeta namreč tudi njeno zemljo, obnovila sta poslopja in uredila centralno ogrevanje. Z ZANIMANJEM SPREMLJA ŠPORT IN RAZVEDRILNE ODDAJE Marija se še vedno rada poda na sprehod do bližnjih sosedov, prebere dnevno časopisje, tu in tam poklepeta s poštarjem in dan zaključi z gledanjem televizije. Z zanimanjem spremlja zlasti športno dogajanje in razvedrilne oddaje. Marija Šukalo ŽEGNANJE KONJ V ŠENTJANŽU Poleg blagoslova živali deležne grižljaja kruha in soli Blagoslov konj na štefanovo je razširjen običaj po vsej Sloveniji, ki ga skrbno gojijo tudi člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline. Slednji so se na god zavetnika živali 26. decembra lani znova zbrali pred cerkvijo Janeza Krstnika v Šentjanžu. ŠTEVILČNA UDELEŽBA K obredu blagoslova je svoje štirinožne prijatelje pripeljalo lepo število lastnikov. Sveto mašo je ob asistenci diakona Stanka Čeplaka daroval rečiški župnik David Zagorc, opravil pa je tudi blagoslov vode, soli in živali. Grivasti lepotci so bili polega blagoslova deležni tudi grižljaja blagoslovljenega kruha in soli. PREKO GMAJNE NA MALICO Pogostitev so si privoščili tudi lastniki konj. Po obredu so se na konjskih hrbtih podali preko šentjanške in grušoveljske gmajne do Okonine, kjer jih je čakala malica. Marija Šukalo Tradicionalni blagoslov konj je opravil rečiški župnik David Zagorc. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 1, 4. januar

20 Organizacije, Ljudje in dogodki OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI V dobo robotike skupaj s podjetjem KLS Ljubno Učenca šestega razreda Alen Strgar (desno) in Vid Podlesnik z veseljem obiskujeta neobvezni izbirni predmet računalništvo, pri katerem bodo uporabljali robot mbot. (Foto: Ksenija Poličnik) Na ljubenski osnovni šoli so v letošnjem šolskem letu neobveznemu izbirnemu predmetu računalništvo dodali robotiko. Izvajajo ga za učence 4., 5. in 6. razreda. V okviru predmeta tudi programirajo. Največ uporabljajo programski jezik scratch, ki je namenjen otrokom in vsem, ki bi se radi naučili programirati. Otroci lahko z njim programirajo računalniške igrice, animacije in interaktivne zgodbe. Namesto zapletenih programskih kod premikajo in zlagajo pisane grafične bloke, ki vsebujejo različne programske ukaze. Z ROBOTKOM BO DELO ŠE LAŽJE»Letos želimo delo pri predmetu nadgraditi in popestriti. V ta namen smo kupili bluetooth različico robotka na kolesih. Povežemo ga lahko z računalniki ali pametnimi aparati in programiramo s pomočjo programskega jezika scratch 2.0. Ponuja torej nešteto možnosti učenja STEM znanost, tehnologija, inženiring, matematika. Na šoli upamo, da bomo z njim navdušili učence, da se bodo še raje odločali za tehnične poklice in da bomo sčasoma kupili še več takšnih robotov,«je o novi pridobitvi povedal ravnatelj mag. Samo Kramer. SODELOVANJE Z USPEŠNIMA PODJETJEMA V okviru robotike so se povezali tudi s podjetjema KLS Ljubno in FANUC iz Celja, slednje skrbi za dobavo in izobraževanje za delo z industrijskimi roboti. S podjetjema se dogovarjajo tudi za organizacijo tehniškega dne, v okviru katerega bi četrtošolci pobliže spoznali delovanje in uporabo robotov v podjetju KLS ter se sami preizkusili na izobraževalnem robotu. Štefka Sem ZAVOD STANISLAVA GORNJI GRAD»Večkrat pečeš potico, boljša je«slabe POTICE NI Janez Železnik iz Šentjanža je samouk, a velik mojster peke potic. Peče jih že dolgo in sam pravi, da je pomembna sestavina potice prava moka, vse ostalo pa so izkušnje.»večkrat pečeš potico, boljša je, vse pride s časom in izkušnjami,«pravi Železnik. Slabe potice po njegovem mnenju ni, saj so že sestavine same dobrote. največjim mojstrom kdaj ne uspe. Železnika so poleg orehove potice pritegnili še drugi okusi, zato rad speče tudi lešnikovo, pehtranovo, NARAVA PRESENEČA Pozna goba, a velika Lanska jesen je bila bogata z gobami, tudi tik preden so se temperature spustile pod ledišče. Še nedolgo nazaj je Zala Fedran iz Nove Štifte na sprehodu pobrala rozinovo, rožičevo, makovo, peteršiljevo, brusnično, korenčkovo in še kako drugačno potico. Štefka Sem tole velikanko, ki je rasla ob gozdu. Premer»marele«je bil neverjetnih 38 centimetrov in zadostovala je za eno dobro večerjo cele družine. Štefka Sem Janez Železnik rad posega po zanimivih namazih pri peki potic. (Foto: Štefka Sem) Pred božičnimi prazniki so v Zavodu Stanislava v Gornjem Gradu organizirali delavnico peke potice, ki jo je vodil Janez Železnik. Udeleženke delavnice so sodelovale pri celotnem poteku priprave potice. KAKO DO LEPE IN DOBRE POTICE Železnik je med pripravo odgovarjal na vprašanja in odkrival pomembne malenkosti, ki so razlog, da je potica na koncu tako lepa kot dobra. Za potico so pripravili več nadevov, od najbolj popularnega orehovega do lešnikovega in korenčkovega. Potico so nato spekli v krušni peči. TUDI NAJVEČJIM MOJSTROM KDAJ NE USPE Tudi z izgledom potice se ne kaže preveč obremenjevati, kajti tudi Zala Fedran z marelo rekorderko. (Foto: RF) 20 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

21 Ljudje in dogodki, Oglasi LJUBNO OB SAVINJI Ljudski godci poskrbeli za vedro praznično popoldne Na Ljubnem ob Savinji so na štefanovo ljudski godci in pevci predstavili običaj čakanja novega jih akterji»stresali iz rokava«, ljudskih napevih in ponarodelih vižah so predstavili tudi nekaj družabnih Družabna igra ceravzl (s prevezanimi očmi ugotavljati osebo) ni nasmejala le publike ampak tudi akterje na odru. Miran Žerovnik je v vlogi starega leta povedal prenekatero pikro na račun letine. leta. Skozi program popoldanskega druženja so obiskovalci spoznali bogato zakladnico ljudskih pesmi, napevov in običajev, ki so jih v preteklosti gojili na Ljubnem in okolici. IDEJO ZA PREDSTAVO PRISPEVALA IVKO IN JOŽICA RETKO Idejno zasnovo predstave sta oblikovala Ivko in Jožica Retko, v pomoč pri izvedbi pa so jima bili Klara in Rok Prušnik, Vinko Jeraj, Mojca Pikl, Tadeja Sedovšek, David Kaker in Miran Žerovnik.»ŠALE IZ ROKAVA«IN IZVIRNE DRUŽABNE IGRE Dogajanje je bilo postavljeno v kmečko izbo, kamor pridejo sosedje čakat novo leto. Ob šalah, ki so iger, med katerimi vsekakor velja omeniti knoflco (varnostno zaponko) skrivat in ceravzl (s prevezanimi očmi ugotavljati osebo). Kakšno je bilo iztekajoče se leto, je nakazalo»staro leto«, v vlogi katerega je nastopil Miran Žerovnik in povedal prenekatero pikro na račun letine. KAKO SO SI NEKOČ KRAJŠALI ČAS Kot je povedala predsednica ljubenskega kulturnega društva Zvonka Kladnik, so skozi poldrugo uro sprostitve in smeha želeli prikazati, kako so si ljudje nekoč krajšali čas brez pripomočkov sodobne tehnologije, ob tem pa so se tkala prijateljstva in rojevale ljubezni. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 1, 4. januar

22 Šport, Organizacije, Oglasi FINALE POKALNEGA TURNIRJA SLOVENIJE V ODBOJKI Kamničanke prvakinje, Katja Mihalinec najboljša napadalka Odbojkarice Calcit Volleyja, kjer igra tudi Mozirjanka Katja Mihalinec, so osvojile naslov pokalnih prvakinj za sezono 2018/19. V finalu zaključnega turnirja, ki ga je gostil Kanal predzadnji vikend v decembru, so bile s 3:1 (-19, 25, 25, 25) boljše od ekipe Nove KBM Branik. Kamničanke so se tako veselile tretje pokalne lovorike, Mihalinčeva pa je bila razglašena za najboljšo napadalko finalnega turnirja. V POLFINALU BOLJŠE OD FAVORIZIRANIH DOMAČINK Svoj zmagovalni pohod so Kamničanke začele že v petek, ko so v napeti in izenačeni igri uspele premagati domačinke Gen-i Volley. Te so pred začetkom zaključnega turnirja zaradi številnih okrepitev v letošnji sezoni veljale za favoritinje.»občutki po zmagi so bili neprecenljivi, polni emocij, z besedami pa težko opisljivi. Vsa čustva smo po petkovi zmagi morale hitro pozabiti,«je tekmo opisala Katja Mihalinec. EKIPNI DUH KLJUČEN ZA ZMAGO Finalni obračun je bil ponovitev dvoboja iz lanskega leta.»igra je bila ves čas izenačena in napeta. Rada bi izpostavila ekipni duh, ki je bil ključen za pokalno zmago. Dokazale smo namreč, da je odbojka šport, kjer mora biti za uspeh razpoložena cela ekipa, nikoli ni dovolj le ena posameznica. Neizmerno sem srečna, da nam je uspelo premagati dve favorizirani ekipi, želim pa si, da bi nam uspelo zmagovalni ritem zadržati tudi po premoru in predvsem v zaključku državnega prvenstva. Še posebej sem ponosna in si štejem v čast, da sem bila razglašena za najboljšo napadalko finalnega turnirja,«je povedala najboljša mlada športnica Zgornje Savinjske doline za leto Razglasitve rezultatov izbora najboljših športnikov minulega leta se prav zaradi odbojkarskega turnirja ni mogla udeležiti. Marija Šukalo Odbojkarice Calcit Volleyja, Katja Mihalinec sedi v sredini s pokalom. (Foto: arhiv Katje Mihalinec) TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Prednovoletne delavnice za otroke V duhu prazničnega časa so člani Turističnega društva Nazarje v sodelovanju z Občino Nazarje zadnji četrtek v decembru v prostorih nazarskega Doma kulture pripravili prednovoletne delavnice za otroke. Ustvarjalne delavnice so bile namenjene izdelavi različnih božično-novoletnih okraskov. Otroci so iz plastelina izdelovali okraske za božično jelko, iz papirja so delali voščilnice, ob pomoči mentoric pa so izdelali tudi različne lutke. Člani društva so iz naravnih materialov izdelali raznolike božične dekoracije. DELAVNICE ŽE VEČ KOT DVAJSET LET Kot je povedala predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer, delavnice za otroke v tem času pripravljajo že več kot dvajset let. Namenjene so otrokom do dvanajstega leta. Tokrat se je delavnic udeležilo preko dvajset otrok. Primož Vajdl Otroci so izdelovali okraske za božično jelko, voščilnice in različne lutke. (Foto: Primož Vajdl) 22 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

23 Šport, Kronika, Oglasi V GORAH Z MARIJO IN ANDREJEM ŠTREMFLJEM Vrhunska alpinista, prva zakonca na strehi sveta spoznala veliko novih prijateljev. Mednje sodi tudi Anja Petek, s katero sta preživela edinstveno izkušnjo in se povzpela na vrh Pik Lenina. Anjino pot na sedemtisočak bomo predstavili v eni od prihodnjih številk Savinjskih novic. IZ POLICIJSKE BELEŽNICE PLEZANJE DRUŽINSKA STVAR Plezanje je pri Štremfljevih tako rekoč družinska stvar, tudi starejša dva od treh otrok, ki jih imata, sta športna plezalca in že od otroštva se skupaj»potikajo«po gorah. Štefka Sem Marija in Andrej Štremfelj sta obiskovalcem opisala svojo alpinistično in družinsko življenje. (Foto: Štefka Sem) Prijeten večer sta v petek, 14. decembra, v organizaciji Turističnega društva Gornji Grad v kulturnem domu v Novi Štifti pripravila alpinista Marija in Andrej Štremfelj. Ob predvajanju fotografij in kratkih filmov sta spregovorila o njuni življenjski strasti plezanju, družini, izgubi prijateljev in spoznavanju novih. Predstavili sta se tudi članici odprave na Pik Lenin Katja Rutar in Anja Petek iz Nove Štifte. ŠTIRI DESETLETJA OSVAJANJA NAJVIŠJIH VRHOV Marija in Andrej Štremfelj sta alpinista že več kot štiri desetletja. Andrej je bil prvi Slovenec na vrhu NOVOLETNA TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC Timi Zajc najboljši Slovenec v Obersdorfu Na prvi tekmi novoletne turneje štirih skakalnic se je od slovenskih tekmovalcev ponovno najbolje odrezal 18-letni Timi Zajc, član skakalnega kluba Ljubno BTC. Osvojil je deveto mesto in kot edini Slovenec v prvi seriji premagal svojega nasprotnika. PRED TURNEJO PREBOLEVAL GRIPO Timi zadnje dni pred turnejo ni skakal, saj je preboleval gripo in jemal antibiotike. Na tekmi se mu to ni poznalo in je skakal dobro, zlasti v prvi seriji, v kateri je imel šesti dosežek. najvišje gore sveta, Mount Everestu, skupaj pa sta se nanj povzpela kot prva zakonca. Za prvenstveni vzpon je Andrej leta 1992 kot prvi dobil zlati cepin, lani ga je prejel za življenjsko delo.»polovica ga pripada Mariji,«je povedal v Novi Štifti in s tem dal vedeti, da brez podpore in razumevanja žene ne bi dosegel vsega, kar je. IZGUBE IN NOVA PRIJATELJSTVA Marija je izgubila sestro zaradi nesreče pri plezanju, Andrej je izgubil najboljšega prijatelja Nejca Zaplotnika v Himalaji. Tovrstnih izgub je bilo še več, a hkrati sta preko plezanja in sedaj gorskega vodništva CILJ: UVRSTITVE MED DESETERICO»S tekmo sem kar zadovoljen. V prvi seriji sem naredil res dober skok, razmere pa so bile zelo težke. V drugi seriji sem naredil manjšo napako. Zadovoljen sem z uvrstitvijo med deseterico in z dvignjeno glavo grem lahko naprej. To, da sem začel z devetim mestom, torej med deseterico, je bil moj cilj pred novoletno turnejo in upam, da bom rezultate stopnjeval skozi celotno turnejo,«je povedal Timi, ki se ponaša z nazivom športnik leta Zgornje Savinjske doline Štefka Sem FEKALIJE ONESNAŽILE TRNAVO Mozirje: 28. decembra ob 9.25 je Ob Trnavi v Mozirju med obhodom revirjev čuvaj Ribiške družine Mozirje opazil onesnaženje potoka Trnava z gnojevko ali fekalijami. Na kraj so odšli policisti, ki so ugotovili, da je občan prebijal zamašen odtok greznice, pri čemer je ob preboju prišlo do izliva večje količine fekalij in meteorne vode v potok. Pogina rib ali drugih organizmov ni bilo opaziti, o dogodku pa so bile obveščene pristojne inšpekcijske službe. POŠKODOVANA POHODNICA NA SMREKOVCU Smrekovec: 28. decembra okoli poldneva so bili policisti obveščeni o poškodbi 42-letne pohodnice v bližini koče na Smrekovcu. Pri sestopu z ledene površine je padla in si zlomila nogo. Po zdravstveni pomoči na kraju dogodka je bila s helikopterjem prepeljana v bolnišnico. ZLOMILO MU JE GLEŽENJ Čreta: 28. decembra okoli 15. ure so policisti na Čreti pri Vranskem opravili ogled kraja nesreče pri delu. Pri podiranju je odrezani spodnji del drevesa 36-letnemu domačinu potisnil levo nogo med štor in skalo, ki je bila v neposredni bližini. Pri tem je delavec utrpel zlom levega gležnja. Z reševalnim vozilom je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. POŽAR UNIČIL KURILNICO Savina: 29. decembra ob 5.24 je v Savini zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okonina, ki so ogenj pogasili, pregledali prostore s termovizijsko kamero, odstranili žareča drva in prezračili prostore. Kurilnica je v celoti uničena, poškodovano pa je bilo tudi osebno vozilo. Savinjske novice št. 1, 4. januar

24 Za razvedrilo KAM NAJ S TEMI DRVMI Ko je stara/nova solčavska županja Katarina Prelesnik opravila prijetno dolžnost in podelila pokal športnici leta 2018»čez-drn-in- -strn-drveči«gorski kolesarki Moniki Hrastnik, je le-ta v zadregi s polnimi rokami dejala županji:»eee saj ne vem, kam naj z vsemi temi drvmi, da bi vam lahko segla v roko. Hvala vam in vsem ostalim, ki me zalagate z»gorivom«za nadaljnje treninge in gozdne dirke!«(foto: JM) DA NE BI KAJ ZAMUDIL Dirigent dveh orkestrov, mladinskega pihalnega in mladinskega godalnega orkestra Glasbene šole Nazarje, Stefan Garkov tudi na božično-novoletnem koncertu ni mogel iz svoje kože. Ne le vsak zaigran ton svojih učencev, budno je spremljal tudi sleherno besedo sprevodnice polarnega vlaka (povezovalke Maše Tiselj), da ne bi zamudil odločilnega trenutka, ko se je bilo treba vkrcati na vlak, ki je poslušalce popeljal do severnega pola in Božička. (Foto: BR) SLUŽBA JE SLUŽBA, DRUŽBA PA DRUŽBA Člani gledališke skupine Lepa Njiva so na predbožični prireditvi raziskovali medsebojne odnose. Šef Stane (Lovro Podvratnik, v sredini) je bil naveličan, da ga uslužbenec Marjan (Anže Goličnik, desno) ves čas kliče po imenu in ne šef kot drugi uslužbenec Jože (Marko Atelšek).»Veš, Marjan, služba je služba, družba pa družba. Moral se boš bolj odgovorno obnašati,«je zažugal Stane. Marjan mu ni ostal dolžan in je odvrnil, da se mu ne zdi odgovorno, da pijejo alkohol v službi. A Stane se je hitro znašel ter pojasnil, da je alkohol dovoljen kot preventiva proti prehladom v mrzlih zimskih dneh. (Foto: PV) 24 Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

25 Križanka, Informacije Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: , , , Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) (centrala) (03) (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2019 Savinjske novice št. 1, 4. januar

26 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Sobota, 5. januar Nedelja, 6. januar Torek, 8. januar Sreda, 9. januar Četrtek, 10. januar Napovednik dogodkov ob Golte Test smuči fischer ob Golte Pokal Vzhodne regije v veleslalomu za U10 in U12 ob Golte Pokal Zgornje Savinjske doline v veleslalomu za U10 in U12 ob Terasa hotela Golte Koncert Kokr Joe Band (Joe Cocker tribute band Slovenia) ob Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Koncert za svete tri kralje ob Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob Medgen borza Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo ob Medgen borza Rečica ob Savinji Javna razgrnitev OPN Spremembe in dopolnitve 1 ob CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Plašni medved ob Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Gospa zima ob Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Plašni medved ob Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Poslušam za PET ob Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Paskudarium KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/ GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/ Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/ Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/ SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/ Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI PRODAM Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 031/ tednov staro teličko rj/lim prodam; tel. št Prodam telico ls, brejo 9 mesecev; gsm 041/ Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež; gsm 031/ Prodam bikca, križanec, star 8 dni; tel.: 03/ ŽIVALI KUPIM Kupim dve telički cike, težke 250 kg, neštevilčene; gsm 031/ Kupim bikca ali teličko od enega tedna do 300 kg in kravo pašno, lahko s teletom; gsm 051/ Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje, in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/ DRUGO PRODAM Prodam traktor john deere 5100R, model 2011, klima, brezhiben, cena eur; gsm 031/ Prodam lita platišča 17 col, et 43, vijaki 112, in lita platišča 16 col, et 45, z gumami; gsm 040/ IŠČE SE Izgubil se je mladič kamerunske ovce; gsm 041/ Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019

27 Oglasi Savinjske novice št. 1, 4. januar

28 Ljudje in dogodki, Oglasi