1.1 POLITIČNE STRANKE KOT POTENCIALNI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "1.1 POLITIČNE STRANKE KOT POTENCIALNI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ"

Transkripcija

1

2 2

3 I UVOD Kazensko pravo se je tradicionalno ukvarjalo s fizičnimi osebami kot storilci kaznivih dejanj. Temu so prilagojeni praktično vsi instituti kazenskega prava, zlasti krivda. S pojavom gospodarskega kriminala pa se je poleg odgovornih fizičnih oseb pojavilo tudi kazenskopravno sankcioniranje pravnih oseb - predvsem podjetij. Vse več držav je po vzoru ZDA, ki so prve razvile gospodarsko kazensko pravo, sprejelo ureditev, ki omogoča tudi sankcioniranje pravnih oseb, zlasti v primerih, ko je iz kaznivega dejanja korist imela (tudi) pravna oseba. S tem so se te ureditve odmaknile od načela, ki je veljalo še iz rimskega prava, po katerem družbe za kazniva dejanja ne odgovarjajo 1 (deloma povzeto po Bavcon in drugi, 2013). Evropski kontinentalni sistemi so bili pri tem relativno zadržani, kljub temu zdaj velja, da je večina držav Evropske unije sprejela koncept odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. To velja vsaj za Slovenijo, Avstrijo, Belgijo, Ciper, Češko, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Hrvaško, Madžarsko, Irsko, Litvo, Luksemburg, Nizozemsko, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško in Španijo 2. Tradicionalno pa jo poznajo tudi pravne ureditve v Veliki Britaniji; poleg tega je uveljavljena tudi na Norveškem, v Islandiji in v Švici (povzeto po: Deisinger). Po podatkih iz leta 2017 zakonodaja ne predvideva kazenske odgovornosti pravnih oseb v Nemčiji, Grčiji, Italiji in na Švedskem, vendar prve tri države omenjajo upravnopravno kaznovanje pravnih oseb, Švedska pa v določenih primerih predpisuje denarno kazen za podjetnika, ki je lahko fizična ali pravna oseba, a stojijo na stališču, da ne gre za kazenskopravno odgovornost. Teorija v zvezi s tem govori o kvazikazenskopravnih odzivih na kazniva ravnanja. Po podatkih iz leta 2016 tudi Bolgarija ne pozna odgovornosti pravnih oseb (povzeto po: ECPRD 3428 in 2308). Uvodoma le kratko omenimo, da so kazenskopravnemu sankcioniranju pravnih oseb naklonjene tudi nekatere mednarodne organizacije oz. konvencije, ki so jih le te sprejele na področju zatiranja korupcije, terorizma, pranja denarja, računalniške kriminalitete, pa tudi varovanja okolja. Prof. Šelihova tako ugotavlja:»v zadnjih dvajsetih letih je mednarodno kazensko pravo sprejelo in do določene mere tudi oblikovalo koncept kazenske odgovornosti pravnih oseb ter uvedlo ta institut v številne mednarodnopravne dokumente na svetovni oziroma na regionalni ravni.«(več o tem Bavcon in drugi, 2013: str. 549). V tem pregledu bomo proučili, ali zakonodaje posameznih držav med pravne osebe, ki lahko odgovarjajo za kazniva dejanja, uvrščajo tudi politične stranke oziroma ali za slednje veljajo kakšne izjeme. V okviru razpoložljivih podatkov bomo nadalje prikazali, ali so v sodni praksi taki primeri že bili. Podatke smo pridobili predvsem prek mreže Evropskega centra za parlamentarne raziskave (ECPRD), iz zakonodaj posameznih držav, iz medijev in strokovne literature. 1.1 POLITIČNE STRANKE KOT POTENCIALNI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ V večini pravnih ureditev tudi politične stranke sodijo med pravne osebe in bi torej lahko prišle v poštev kot morebitni storilci kaznivih dejanj. Kljub temu, da je odgovornost pravnih oseb tradicionalno nastala zaradi gospodarskih kaznivih dejanj, ki jih lahko prvenstveno 1 Načelo»Societas delinquere non potest«. 2 Podatki temeljijo na ECPRD vprašalnikih št in

4 zagrešijo subjekti iz gospodarstva, si je mogoče predstavljati, da bi tudi politične stranke utegnile biti storilec kaznivih dejanj, povezanih z finančnim poslovanjem, z nezakonitim pridobivanjem sredstev, ponarejanjem dokumentacije, dajanjem ali jemanjem podkupnin, z goljufijami, pranjem denarja, spodbujanja k nasilju, diskriminaciji itd. Politične stranke svojo legalnost in s tem pravno subjektiviteto pridobijo praviloma z registracijo ali vpisom pri določenem sodišču ali upravnem organu oz. ministrstvu. To velja za številne države: Albanija, Andora, Avstrija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Grčija, Islandija, Izrael, Latvija, Litva, Črna gora, Poljska, Portugalska, Romunija, Srbija, Slovaška, Španija, Švedska, Turčija, Ukrajina in seveda Slovenija. Drugače je v Belgiji, kjer politične stranke večinoma niso pravne osebe in poslujejo prek povezanih neprofitnih organizacij. V Italiji je šele zdaj v postopku zakon, ki naj bi določil, da morajo biti politične stranke pravne osebe, vendar pa se že zdaj registrirajo. V Nemčiji ni potrebno nobeno dovoljenje države za delovanje politične stranke, prav tako noben predpis ne določa njihove pravne oblike. V praksi pa večina nemških strank deluje kot združenje brez pravne osebnosti, vendar imajo kljub temu procesno sposobnost tožiti in biti tožen v civilnih in upravnih sporih (povzeto po: ECPRD 3070). Dostopne literature o kazenski odgovornosti političnih strank praktično ni. Hiter pregled temeljne strokovne literature o odgovornosti pravnih oseb pokaže, da slovenski avtorji med pravnimi osebami, ki lahko kazensko odgovarjajo, ne navajajo političnih strank. Že na tem mestu je treba v zvezi s tem poudariti, da slovenski Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nad.: ZOPODK) ne določa pojma pravne osebe (več o tem gl. v nadaljevanju). Hrvaški avtor Maršavelski 3 trdi, da je treba ločevati med legalnimi političnimi strankami in nelegalnimi strankami oziroma političnimi gibanji, ki so lahko tudi kriminalne ali celo teroristične organizacije ali združbe. Poudariti je treba, da kazensko pravo člane kriminalnih združb sankcionira kot fizične osebe in ne kriminalne združbe kot celote (prim člen KZ- 1, hudodelsko združevanje). Zanimivo je, da nemški kazenski zakonik politične stranke izključuje iz pojma kriminalne združbe, dokler jih Zvezno ustavno sodišče ne razglasi za protiustavne. Maršavelski nadalje ugotavlja, da se kazniva dejanja političnih strank glede na vrsto lahko razdelijo v nekaj večjih skupin: finančna kazniva dejanja (korupcija, davčne utaje itd), kazniva dejanja, povezana z volitvami (nezakonito financiranje kampanje, razne volilne goljufije), politična kazniva dejanja (veleizdaja, vohunjenje), mednarodna kriminaliteta (genocid, kazniva dejanja zoper človečnost), kazniva dejanja zoper človekove pravice in zasebnost (nezakonito prisluškovanje), sovražni govor itd. Vzroki kriminalne dejavnosti političnih strank so različni. Po mnenju avtorja naj bi stranke na oblasti pogosteje zlorabljale svoj položaj, da bi širile ali ohranile svoj politični in gospodarski vpliv, pri tem pa si»pomagajo«z zlorabo položaja, podkupovanjem, mučenjem, volilnimi goljufijami itd. Na drugi strani naj bi se opozicijske stranke posluževale kaznivih dejanj, da bi sploh prišle na oblast: terorizma, vohunjenja, podkupovanje itd. (vse po: Maršavelski (1), spletna stran). Zanimivo je, kot ugotavlja Maršavelski, da imajo politične stranke po eni strani veliko družbeno moč in s tem družbeno odgovornost, po drugi pa malo dejanske pravne odgovornosti, ki je večinoma politična (izguba na volitvah), a redkeje kazenska. Kazenskopravni pregon je v praksi še toliko težji (če ga predpisi sploh omogočajo), kadar je 3 Več o tej tematiki je v treh člankih, ki jih je avtor objavil na svetovnem spletu. 4

5 uperjen zoper stranko na oblasti, saj zanj dostikrat zmanjka potrebne politične volje, poglavitni akterji (politiki) se lahko sklicujejo na imuniteto ali zanašajo na pomilostitev. Kazenski odgovornosti se politična elita lahko izogne tudi s spremembo zakonodaje (npr. abolicijo) (povzeto po: Maršavelski (2), spletna stran). Nasploh velja, da je kazenskopravno sankcioniranje najstrožji in s tem res skrajni ukrep družbe zoper nezaželena družbena ravnanja. V kolikor se uporablja zoper politične stranke kot storilce, je potrebna dodatna previdnost, da se ga ne izrablja za zlorabe in za politična obračunavanja ter diskreditacije. Obstajajo pa tudi druge oblike odgovornosti, predvsem politična, pa tudi kaznovalnopravne narave (kazni za prekrške) in upravne narave. Posebno pozornost je treba nameniti tudi predpisanim sankcijam. Predvideti je, da bo največkrat predpisana denarna kazen. Izbris stranke ali njena prepoved sodi med najstrožje sankcije, saj gre dejansko za smrtno kazen pravne osebe, ki lahko v določenih primerih ogrozi delovanje demokratičnega političnega sistema, zlasti v izrazito dvostrankarskih sistemih. Med sankcijami sta možna tudi zaseg premoženja in prepoved določenih dejavnosti (povzeto po: Maršavelski (1), spletna stran). Zlorabe kazenkopravnega pregona v politične namene so v zvezi s političnimi strankami seveda vedno možne, zato je tudi v demokratičnih sistemih potrebna previdnost. Po drugi strani pa tudi velja: če pravni sistem omogoča kazensko odgovornost pravnih oseb, obsodba politične stranke za kaznivo dejanje še ne pomeni spodkopavanja demokratičnega sistema kot takega (povzeto po: Maršavelski (3), spletna stran). 1.2 KAZENSKA ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB TER POLITIČNIH STRANK V SLOVENIJI Državni zbor je Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) sprejel julija 1999, tak zakon pa je predvideval že Kazenski zakonik iz leta Omeniti je treba, da odgovornost pravnih oseb na področju kaznovalnega prava v Sloveniji ni novost, saj smo že pred tem poznali gospodarske prestopke, nekakšno kategorijo med prekrški in kaznivimi dejanji, pri kateri so redna sodišča izrekala denarno kazen tudi pravni osebi, ki je nastopala skupaj s fizično osebo. Zakon (ZOPODK) med drugim določa pogoje, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje, kazni in druge sankcije, kazniva dejanja, za katera pravna oseba lahko odgovarja, in postopek. Značilno je, da odgovornost pravne osebe temelji na njeni formalni povezanosti s storilcem in njenem materialnem prispevku k storjenemu kaznivemu dejanju, saj zakon določa:»za kaznivo dejanje, ki ga je storilec storil v imenu, na račun ali v korist pravne osebe, je ta pravna oseba kazensko odgovorna: - če pomeni storjeno kaznivo dejanje izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov, - če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje, - če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem, 5

6 - če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.«(4. člen ZOPOKD). Pravna oseba se kaznuje le za posamezna kazniva dejanja, našteta v 25. členu zakona, zanje pa se predpisujejo naslednje vrste kazni: denarna kazen, odvzem premoženja, prenehanje pravne osebe ali prepoved razpolaganja z vrednostnimi papirji, katerih imetnica je pravna oseba. Statusna kazen prenehanje pravne osebe se lahko izreče le, če je bila dejavnost pravne osebe v celoti ali v pretežni meri izrabljena za izvršitev kaznivih dejanj. Navedeni zakon, pa tudi Kazenski zakonik (KZ-1), ne določata pojma pravne osebe.»ker ta zakon med pravnimi osebami glede njihove odgovornosti načeloma ne opravlja selekcije, je treba obravnavati kot pravno osebo, ki je lahko odgovorna za kaznivo dejanje, vsako societatno tvorbo, ki ji pravo na katerem koli področju priznava lastnost pravne osebe.«(bele, 2000: str. 17). Pač pa zakon izrecno določa, da Republika Slovenija in lokalne samoupravne skupnosti kot pravne osebe ne odgovarjajo za kaznivo dejanje (gl. prvi odstavek 2. člena ZOPOKD). Drugih izjem ni. Hiter pregled strokovne literature med pravnimi osebami, ki bi utegnile odgovarjati po ZOPOKD, političnih strank ne omenja, kljub temu, da te v Sloveniji nesporno so pravne osebe. Pravni subjekti so določene družbene tvorbe, ki jim veljavni pravni red priznava, da imajo to kakovost. Politične stranke so v slovenskem pravnem redu po Zakonu o političnih strankah pravne osebe. Pravno subjektiviteto dobijo z dnem vpisa v register, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. V Republiki Sloveniji ne sme delovati stranka, ki ni registrirana v skladu z določbami zakona. Tako Deisinger ugotavlja, da bodo za kazniva dejanja, ki so navedena v 25. členu ZOPOKD v poštev»prišla le različna podjetja in izjemoma druge oblike pravnih oseb.«(povzeto po Deisinger, 2007: str ). Kot primer navaja društva in različne sklade, ki razpolagajo s premoženjem in imajo hkrati status pravne osebe, obenem pa opozarja še na enotno evropsko delniško družbo (Societas Europaea), ki jo je uvedel ZGD-1. Tudi Selinškova ugotavlja, da ZPODKD»velja za vse pravne osebe, čeprav se ob njegovem prebiranju zdi, da je imel zakonodajalec pri pripravi zakona pred očmi le eno vrsto pravnih oseb to so kapitalske gospodarske družbe«(selinšek, 2007: str. 601). V nadaljevanju se avtorica osredotoči na vodstvene in nadzorne organe gospodarskih družb, zavodov, ustanov, društev, javnih skladov ter zadrug. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja se uporablja že vse od oktobra 1999 in, kot je še leta 2013 ugotavljal Šošić,»ostajajo številna teoretična in praktična vprašanja še vedno odprta 4 «(Šošić, 2013: str. 524). Statistika obsodb zoper gospodarsko kriminaliteto pokaže, da je bilo v letu 2010 obsojenih 6 pravnih oseb, leta 2011 jih je bilo 8, naslednje leto pa 13. Nekolikšen porast obsojenih pravnih oseb je bil leta 2013 (32) in leta 2014 (45) (povzeto po SURS 1). Leta 2016 je bilo ovadenih pravnih oseb (14 % manj kot v prejšnjem letu). Največ teh ovadb, 75 %, je bilo zavrženih. V 10 % primerov je bila vložena zahteva za preiskavo, za okrog 7 % primerov so bili vloženi neposredni obtožni akti, 6 % obtožnih aktov pa je bilo 4 Več o tem gl. v članku Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja nekateri kriminalitetnopolitični in dogmatični problemi, v katerem se avtor med drugim sprašuje, ali je kazenskopravno kaznovanje pravnih oseb sploh potrebno, smiselno in dopustno. 6

7 vloženih po preiskavi. Skoraj polovica ovadb pravnih oseb (45 %) je bila vložena zoper kaznivi dejanji poslovne goljufije in kršitev temeljnih pravic delavcev. Od 39 pravnih oseb, pravnomočno obsojenih v letu 2016, je bilo 25 % obsojenih zaradi kršitve temeljnih pravic delavcev, 36 % pa zaradi poslovne goljufije (povzeto po SURS 2). Statističnih podatkov o morebitnih kazenskih postopkih zoper politične stranke ni. Tako z Vrhovnega sodišča kakor tudi od Ministrstva za pravosodje smo prejeli podatek, da obstoječe evidence obsojenih oseb ne omogočajo iskanja po kriteriju»politična stranka«(dopis Vrhovnega sodišča RS). Tudi mediji o kakšnem takšnem postopku, ki bi bil brez dvoma zelo odmeven, ne poročajo. S precejšnjo gotovostjo se da zaključiti, da v Sloveniji še ni potekal kazenski postopek zoper nobeno politično stranko. Glede na katalog kaznivih dejanj, ki so navedena v ZOPODK, za katera pravna oseba sploh lahko odgovarja, to najverjetneje ni presenetljivo, saj številnih med njimi politična stranka sploh ne bi mogla zagrešiti. Drugače velja glede prekrškov. Mediji so v letu 2016 poročali, da je Računsko sodišče na podlagi opravljenih revizij pri številnih političnih strankah ugotovilo kršitve Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji. Večinoma je šlo za kršitve pravil o finančnem poslovanju oz. o financiranju političnih strank ali njihovih volilnih kampanj. Računsko sodišče je zato pri pristojnem sodišču vložilo obdolžilne predloge po podatkih iz medijev za kar 11 od 12 revidiranih strank (povzeto po: Delo in 24-ur.com). II PRIMERJALNI PREGLED KAZENSKE ODGVORNOSTI POLITIČNIH STRANK 2.1 Avstrija V Avstriji politične stranke so pravne osebe. Načeloma velja, da kazenskopravno odgovarjajo tudi pravne osebe, pri čemer za politične stranke ne veljajo nobene izjeme. Kazenska odgovornost pravnih oseb je urejena z Zakonom o odgovornosti združenj (t.i. Verbandsverantwortlichkeitsgesetz). Kljub temu je sodna praksa bolj naklonjena kazenskemu obravnavanju odgovornih fizičnih oseb in ne politične stranke. Se je pa vprašanje odgovornosti politične stranke zopet pojavilo nedavno v zvezi s primeri korupcije, a do sedaj še ni jasnega odgovora sodne prakse, saj pravnomočne obsodbe politične stranke po naveden zakonu še ni bilo (stanje avgust 2017). V praksi je pogostejše upravno kaznovanje političnih strank v smislu prekrškov po Zakonu o političnih strankah, zlasti v zvezi z volilno kampanjo in s kršitvijo pravil o transparentnosti finančnega poslovanja (povzeto po: ECPRD 3070, 3071 in 3461). 2.2 Belgija Po belgijskem zakonu so politične stranke združenje fizičnih oseb z ali brez pravne osebnosti. V praksi nobena politična stranka nima popolne pravne osebnosti in praviloma poslujejo prek povezanih oz. satelitskih neprofitnih organizacij. Kazensko odgovarjajo posamezni člani političnih strank ali te povezane neprofitne organizacije, ki so pravne osebe. Če bi politične stranke bile pravne osebe, pa ne bi bilo teoretičnih ovir za kazenski pregon. 7

8 Glede na povedano, politične stranke doslej nikoli niso kazensko odgovarjale, pač pa so leta 2002 bile obsojene številne neprofitne organizacije skrajno desničarske stranke Flemish Block za dejanja in govor, ki je nasprotoval zakonu o prepovedi ksenofobije in rasizma. Poleg tega so v devetdesetih bili številni člani strank, vključno z ministri in predsedniki vlad, obtoženi in obsojeni za korupcijo (povzeto po: ECPRD 3071). 2.3 Ciper Po Zakonu o političnih strankah je politična stranka lahko tožena ali toži kot pravna oseba. Primerov v praksi pa še ni bilo (povzeto po: ECPRD 3071). 2.4 Češka Zakon o kazenski odgovornosti pravnih oseb iz leta 2011 omogoča tudi kaznovanje političnih strank, saj so slednje pravne osebe. Tudi češki zakon določa posamezna kazniva dejanja, za katera lahko odgovarjajo pravne osebe (npr. kazniva dejanja zoper premoženje, državo itd.). Kazenskega pregona politične stranke pa v praksi še ni bilo (vse po: ECPRD 3071). 2.5 Danska Politična stranka lahko kazensko odgovarja, saj je pravna oseba. Doslej je bilo nekaj primerov, ki so se navezovali na kršitve avtorskih pravic (copyright) (povzeto po: ECPRD 3071). 2.6 Estonija Estonski Kazenski zakonik določa, da pravna oseba v primerih, ki jih določa zakon, odgovarja za kazniva dejanja, ki so storjena v njeno korist s strani njenega organa, člana, vodstvenega delavca ali zastopnika (competent representative). Izjeme so določene le za državo, mednarodne organizacije, lokalne svete (local governments) in pravne osebe javnega prava. Med izjeme ne sodijo zasebnopravne pravne osebe, med njimi so politične stranke. Slednje so definirane kot vrsta neprofitnih organizacij. Pravna oseba lahko odgovarja za večino kaznivih dejanj, določenih v kazenskem zakoniku: med njimi za korupcijska (npr. sprejemanje podkupnine), gospodarska kazniva dejanja (davčne goljufije, pranje denarja, sprejemanje ali dajanje prepovedanih donacij), kazniva dejanja zoper javno zaupanje (npr. ponarejanje dokumentov). Pravni osebi se lahko izreče denarna kazen v višini od 4000 do EUR, izbris pravne osebe pa po letu 2015 ni več predviden kot kazenska sankcija. V zadnjih 20 letih sta v Estoniji potekala dva kazenska postopka zoper politični stranki. Leta 2009 je bila Stranka estonskih krščanskih demokratov obsojena zaradi sprejemanja prepovedanih in previsokih donacij. Za financiranje volilne kampanje je stranka od treh 8

9 zasebnih podjetij dobila posojila v višini okoli USD. Zakon je namreč političnim strankam dovoljeval le posojila od kreditnih institucij. V drugem primeru pa je bila Stranka centra (Centre Party) kaznovana z denarno kaznijo v višini EUR zaradi ponarejanja dokumentacije o prejemkih stranke, s čemer je lahko razpolagala z gotovino neznanega izvora, saj je prejeti denar knjižila kot dovoljene donacije fizičnih oseb. V teku pa je še postopek zoper Stranko centra zaradi sprejemanja nedovoljenih donacij (vse po ECPRD 3461). 2.7 Finska Kazenski zakonik po reformi leta 1995 omogoča kaznovanje pravnih oseb z denarno kaznijo (corporate fine), med njimi tudi političnih strank, če zakon za posamezna kazniva dejanja tako določa. To pomeni, da pravne osebe - podobno kot po slovenski ureditvi - ne odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, temveč za npr. goljufije, povezane s subvencijami, pranje denarja, podkupovanje, poneverjanje, poslovno vohunjenje (business espionage), zloraba poslovne skrivnosti, tihotapljenje itd. Zakon kot subjekte našteva» a coorporation, foundation or other legal person«. Izraz zajema več vrst registriranih družb ali pravnih oseb, ki so lahko subjekt pravic in dolžnosti. Izraz korporacija (coorporation) se tolmači s pomočjo civilnega prava. Politične stranke sodijo med»druge pravne osebe«. Doslej še ni bilo primera, da bi politična stranka bila v kazenskem postopku (vse po ECPRD 3461). 2.8 Francija Reforma kazenskega prava leta 1994 je uvedla kazensko odgovornost pravnih oseb, po kateri odgovarjajo vse pravne osebe, razen države. Ureditev vključuje tudi politične stranke. Pravna oseba kazensko odgovarja za kazniva dejanja, ki jih na njen račun storijo organi odločanja ali drugi predstavniki. Pravno osebo se z redkimi izjemami lahko preganja zoper vsa kazniva dejanja, kot jih določa kazenski zakonik. Vzporedno se lahko kazensko preganja fizična oseba. Denarna kazen je lahko za pravne osebe petkratnik predpisane kazni za fizično osebo, če gre za»povratnika«pa celo desetkratnik. Določeno pa je, da se kazenska sankcija prenehanja pravne osebe ne sme izreči sindikatom in političnim strankam. V Franciji so v zadnjih 20 letih potekali številni kazenski postopki zoper politične stranke kot pravne osebe. Največkrat je šlo za zadeve, povezane s financiranjem volilne kampanje. Sankcija je bila največkrat povrnitev nezakonito pridobljenih sredstev, denarna kazen in objava sodbe v medijih (povzeto po: ECPRD 3461). 2.9 Grčija Po grški zakonodaji pravne osebe ne odgovarjajo za kazniva dejanja. 9

10 Pred sodiščem teče kazenski postopek zoper vodjo in prominentne člane politične stranke, obtožene, da so osnovali kriminalno družbo oz. organizacijo, a kot rečeno, odgovarjajo kot fizične osebe. Postopek še ni končan (stanje september 2017) (povzeto po: ECPRD 3461) Hrvaška Od leta 2004 je možna kazenska odgovornost pravnih oseb, ki pod pogoji zakona omogoča tudi pregon in sankcioniranje političnih strank. Zakon izrecno določa, da se politični stranki ne more izreči sankcija prenehanja pravne osebe, prav tako se ji ne more prepovedati določenih dejavnosti in poslov. Smiselno enko velja za varnostne ukrepe. V praksi je bil samo en primer, v katerem je poleg fizičnih oseb postopek tekel tudi proti politični stranki. Prvostopenjsko sodišče je fizične osebe spoznalo za krive (zloraba pooblastil oz. položaja), prav tako tudi politično stranko, ki si je s kaznivimi dejanji odgovornih pridobila neupravičeno materialno korist. Postopek pa ni pravnomočen, saj je Vrhovno sodišče zadevo razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje (stanje september 2017) (povzeto po: ECPRD 3071 in 3461) Irska Na Irskem so politične stranke vrsta t.i. nekorporativnega združenja (unincorporated association), za katerega v skladu s pravili velja, da gre za združenje fizičnih oseb brez lastne pravne subjektivitete, vendar so možne tudi izjeme. Noben zakon eksplicitno na splošno ne določa, da politične stranke odgovarjajo za kazniva dejanja. Teoretično bi bilo možno, da bi politična stranka odgovarjala za kršitev Zakona o preprečevanju korupcije (Prevention of Corruption Acts ) ali po Zakonu o kazenskem pravu (Dejanja tatvine in goljufije) (Criminal Justice (Theft and Fraud Offences) Act, 2001). Obstaja pa tudi potencialna možnost, da bi stranka odgovarjala v zvezi s primeri, povezanimi s kriminalom belega ovratnika, ki vključuje kršitve v zvezi s finančnim poslovanjem, tatvine in goljufije. V praksi pa še ni bilo primerov, da bi bila politična stranka v kazenskem postopku. Stranke na Irskem imajo številne različno organizirane dele oz. veje, ki so organizirane na lokalni oz. občinski ravni, razne izvršilne organe (executive councils) in parlamentarne stranke, zato taka fragmentarna struktura otežuje ugotavljanje, kateri nivo stranke bi odgovarjal, če bi do takega primera sploh prišlo (povzeto po: ECPRD 3071). Številni zakoni določajo, da lahko za kršitve predpisov o volitvah (npr. Electoral Act 1997 in Electoral Act 1992) odgovarja le fizična oseba. Dejansko situacija na Irskem ni popolnoma jasna, saj so se v okviru kasnejšega vprašalnika na isto temo v irskem parlamentu opredelili, da politična stranka ne more biti obsojena za kaznivo dejanje (povzeto po: ECPRD 3461) Latvija Politične stranke so pravne osebe in iz določb Kazenskega zakona o kazenski odgovornosti pravnih oseb niso razvidne nobene izjeme. Pogoj je, da je fizična oseba storila kaznivo 10

11 dejanje v interesu, na račun pravne osebe ali kot rezultat nezadostnega nadzora, pri čemer lahko fizična oseba ravna individualno ali kot član kolektivnega organa. Predvidene sankcije za pravno osebo so njeno prenehanje, omejitev pravic, zaseg premoženja in denarna kazen (povzeto po: ECPRD 3071) Litva Za politične stranke velja enako kot za druge pravne osebe: od leta 2002 lahko kazensko odgovarjajo za določena kazniva dejanja (npr. finančni kriminal, korupcija, izogibanje davkom, spodbujanje nacionalnega, rasnega, etničnega, verskega sovraštva, ponarejanje ali uporaba ponarejenih referendumskih ali volilnih listin, nezakonito zbiranje podatkov o zasebnosti fizične osebe). Zakon, podobno kot slovenski, vsebuje katalog kaznivih dejanj, za katere lahko odgovarja tudi pravna oseba. Pravni osebi se lahko izreče sankcija denarne kazni, omejitev poslovanja ali prenehanje pravne osebe. V praksi sta bila dva kazenska postopka zoper politično stranko: - leta 2006 je bila Delavska stranka (Labour Party) obtožena goljufije in - leta 2015 je bila stranka Red in pravičnost (Order and Justice Party) obtožena nezakonitega posredovanja (trading in influence) (povzeto po: ECPRD 3071). Kot pa je razumeti zadnji odgovor iz Seimasa, pa pravnomočnih obsodb doslej ni bilo - med drugim tudi zaradi zastaranja. Trenutno pa teče kazenska preiskava zoper eno od parlamentarnih strank zaradi pranja denarja in nezakonitega posredovanja (trading in influence) (povzeto po: ECPRD 3461) Madžarska Politične stranke na Madžarskem so posebna oblika združenj in so pravne osebe, ki lahko tudi kazensko odgovarjajo. Maja 2004 je začel veljati Zakon o kazenskih sankcijah za kazensko odgovornost pravnih oseb, ki določa pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb ter sankcije (prenehanje pravne osebe, omejitev ene ali vseh dejavnosti ali denarna kazen). Denarna kazen lahko znaša trikratnik (načrtovane) pridobljene premoženjske koristi (povzeto po: ECPRD 3071). Kazenski postopki na Madžarski se praviloma vodijo zoper posamezne člane politične stranke in ne zoper stranko kot tako. Leta 2015 je Računsko sodišče (State Audit Office) pri 9 strankah ugotovilo zlorabe oz. nepravilnosti pri porabi sredstev za volilno kampanjo, a je le zoper eno stranko podalo ovadbo. Po zadnjih podatkih (september 2017) v zadnjih 20 letih ni bilo nobenega kazenskega postopka zoper politično stranko (povzeto po: ECPRD 3071 in 3461) Nemčija Nemško kazensko pravo ne predvideva kazenske odgovornosti pravnih oseb, saj lahko odgovarjajo le fizične osebe. Enako velja za politične stranke, ki so običajno organizirane v skladu s pravili Civilnega zakonika, ki ureja društva. Tudi vse kaznovalne določbe Zakona o političnih strankah v zvezi s finančnim poslovanjem strank se nanašajo le na fizične osebe. 11

12 Po nemškem prekrškovnem pravu pa je odgovornost pravnih oseb možna, vendar primerov sankcioniranja političnih strank še ni bilo. Zakon predvideva visoke kazni za pravne osebe: do 10 milijonov evrov pri naklepnem dejanju. To sodi v upravnopravno kaznovanje v okviru Zakona o prekrških. Kljub takšni sistemski umeščenosti pa se ureditev v mnogočem približa konceptu kazenske odgovornosti pravne osebe, kot jo poznajo drugi pravni sistemi: denarna kazen zoper pravno osebo se izreče v postopku zoper odgovorno fizično osebo kar je lahko tudi v okviru kazenskega postopka. V z zakonom določenih primerih pa je možno uvesti tudi samostojni postopek zoper pravno osebo (ECPRD 3461 in 3071). Gre za primer kvazikazenskopravne sankcije za kaznivo ravnanje Poljska Tudi Poljska ima poseben zakon (Act of 28 th October 2002 on the Liability of Collective Subjects for Acts Prohibited under Punishment), ki ureja odgovornost pravnih oseb. Za politične stranke ni nobenih izjem in bi praviloma lahko kazensko odgovarjale, saj zakon izvzema le državno zakladnico (State Treasury) in organe lokalne samouprave in njihova združenja. Gre pa za subsidiarno obliko odgovornosti, saj pravne osebe odgovarjajo le skupaj z odgovorno fizično osebo. Predpisane sankcije so večinoma finančne narave, lahko se jim izreče prepoved oglaševanja, prepoved pridobivanja državnih sredstev itd. Katalog kaznivih dejanj se večinoma tiče gospodarstva, zato praviloma ne bi prišla v poštev za politično stranko. Doslej na Poljskem ni bilo primerov, ko bi se kazenski postopek vodil zoper politično stranko Nesporno je, da politične stranke so pravne osebe. Dejansko pa ni popolnoma jasno, ali se zakon lahko uporabi tudi za politične stranke, saj o tem tudi ni pravnoteoretičnih raziskav. (ECPRD 3071 in 3461) Portugalska Od leta 1974 lahko pravne osebe (izjema velja npr. za državo, mednarodne javne organizacije) in s tem tudi politične stranke odgovarjajo za nekatera kazniva ravnanja (kazniva dejanja, povezana z volitvami ali s financiranjem, goljufija, ponarejanje dokumentov, podkupovanje, pranje denarja itd.) (ECPRD 3071 in 3428). Kazenske sankcije za kazniva dejanja se praviloma izrekajo vodjem političnih strank in niso znani primeri, ko bi bila v kazenskem postopku politična stranka. So pa številni primeri, ko stranke odgovarjajo za prekrške, povezane z volilno kampanjo ali s financiranjem stranke (ECPRD 3071) Romunija Kazenska odgovornost pravnih oseb je predvidena s spremembo kazenske zakonodaje leta Zakon izrecno izvzema le državo in organe oblasti (state and public authorities). Med sankcijami so poleg glavne denarne kazni mogoče še nekatere stranske kazni. Zakon pa za politične stranke, sindikate in javne ustanove izrecno določa, da jim ni mogoče izreči stranske kazni prenehanje pravne osebe ali prepoved opravljanja dejavnosti (ECPRD 3428). Podatkov o morebitnih konkretnih postopkih zoper politično stranko ni. 12

13 2.19 Slovaška Slovaška je šele leta 2015 sprejela zakon 5, ki je z julijem 2016 omogočil kazenskopravni pregon in sankcioniranje pravnih oseb, vključno s (teoretično) političnimi strankami. Pred tem je veljal sistem posredne kazenske odgovornosti (ali pseudo criminal liability), kar je dejansko pomenilo, da se je v določenih primerih proti pravnim osebam izreklo le varnostni ukrep zaseg premoženja ali zaseg določenega denarnega zneska. Pogoj je bil kazenska odgovornost fizične osebe, ki je delovala v imenu pravne osebe, a izreka o kazenski odgovornosti pravne osebe ni bilo. V praksi pa tak varnostni ukrep nikoli ni bil izrečen (ECPRD 3071). Novi zakon omogoča neposredno odgovornost pravne osebe in določa temelje za kazensko odgovornost, vrste sankcij in njihovo izrekanje ter postopek. Zakon določa seznam kaznivih dejanj, za katera pravna oseba lahko odgovarja. Zdi se, da je seznam sledil mednarodnim obveznostim Slovaške, saj navaja zlasti kazniva dejanja trgovine z ljudmi, spolnih zlorab, preprodajanja drog, pranja denarja, terorizma, korupcije itd. Obstajati mora povezava med nezakonitim delovanjem fizične osebe in med interesom oziroma delovanjem pravne osebe. Predvidene sankcije so: prenehanje pravne osebe, zaseg premoženja, denarna kazen do 1,6 milijona EUR, prepoved trgovanja ali drugih dejavnosti, za katere je potrebno dovoljenje, prepoved sodelovanja pri javnih naročilih, prepoved pridobivanja subvencij strukturnih skladov EU ter objava sodbe. Glede na kratko veljavo zakona doslej ni bilo primerov kazenskih obsodb politične stranke. Se je pa že zgodilo, da je Vrhovno sodišče prepovedalo delovanje ultra nacionalistične stranke, zaradi njene protiustavnosti (povzeto po: ECPRD 3461) Švedska Pravna oseba ne more odgovarjati za kazniva dejanja. Obstaja pa možnost, da v primeru, da je fizična oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, da slednja plača t.i. corporate fine, ki je urejena s kazenskim zakonikom. Vendar ne gre za kazensko sankcijo, temveč je ta ukrep definiran kot»posebna posledica kaznivega dejanja«. Glede na dikcijo zakona bi v poštev lahko prišla tudi politična stranka, vendar se to v praksi še ni zgodilo (ECPRD 3461). III ZAKLJUČEK V skoraj vseh pregledanih državah imajo politične stranke pravno subjektiviteto. Izjema so Belgija, Irska in Italija. Prav tako vse države, razen Grčije, Nemčije in Švedske omogočajo kazensko sankcioniranje pravnih oseb. V Nemčiji in na Švedskem je upravno kaznovanje pravnih oseb močno podobno kazenskopravnemu sankcioniranju. Glede sankcioniranja političnih strank je pravno nejasna situacija na Irskem in na Poljskem, saj se očitno teorija in sodna praksa še nista opredelili do tega vprašanja. Tudi v Avstriji so kazenski postopki še v teku in ni jasno, ali se bo sodišče odločilo, da bo sankcioniralo tudi stranko ali le fizične osebe. 55 To je: Act. No 91/2016 Coll. 13

14 Tam, kje predpisi omogočajo sankcioniranje političnih strank, se jim lahko izrečejo vse kazni, ki jih za pravne osebe prepisuje zakon. Le na Hrvaškem, v Franciji in v Romuniji zakonodaja izrecno prepoveduje izrekanje ukrepa prenehanja pravne osebe, ko gre za politične stranke. Smiselno enako velja za prepoved opravljanja dejavnosti. Po razpoložljivih podatkih pa v praksi ni bilo veliko kazenskih postopkov zoper politične stranke. O njih poročajo le iz Avstrije, Danske, Estonije, Francije, Hrvaške in Litve. Pogostejši so postopki o prekrških in druge vrste upravnega kaznovanja, ki so povezani zlasti s primeri kršitev finančnega poslovanja. Res pa je, da so številne države šele pred kratkim sprejele zakonodajo, ki kazensko odgovornost pravnih oseb sploh omogoča. Velja opozoriti, da je pri kazenskem pregonu politične stranke potrebna previdnost, da se postopkov ne zlorablja za diskreditacijo in onemogočanje političnih nasprotnikov, zlasti s prepovedjo stranke. Po drugi strani pa v primeru, da se je država odločila, da uzakoni kazensko odgovornost pravnih oseb, ni zadržkov, da bi se politične stranke izvzemale od pregona, zlasti ko gre za kazniva dejanja, povezana s korupcijo in finančnimi malverzacijami. Pripravila: Marjana Križaj Viri in literatura: Bavcon, L., Šelih, A., Korošec, D., Ambrož, M., Filipčič, K., (2013): Kazensko pravo: Splošni del. Uradni list RS, Ljubljana. Bele Ivan, Deisinger Mitja, Balažic Vlado (2000): Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja s komentarjem. Gospodarski vestnik, Ljubljana. Deisinger, Mitja (2007): Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, Ljubljana, GV Založba. Dopis Vrhovnega sodišča RS z dne ECPRD št. 2308: Update!: Further Questions on Corporate Criminal Law. Spletna stran: (oktober 2017). ECPRD št. 3070: Legal personality of political parties. Spletna stran: (oktober 2017). ECPRD št. 3071: Criminal liability of political party as a legal person. Spletna stran: (oktober 2017). ECPRD št. 3428: Update of ECPRD request for information #2308 (2013) on corporate criminal law. Spletna stran: (oktober 2017). ECPRD št. 3461: Liability and compulsory dissolution of political parties. Spletna stran: (oktober 2017). Kazenski zakonik - KZ-1, (Uradni list RS, št. 55/08-27/17). Maršavelski, Aleksandar (1): Responsibility of Political Parties for Criminal Offences: Preliminary Observations, Challenges and Controversies. Spletna stran: (oktober 2017). Maršavelski, Aleksandar (2): Criminal Responsibility of political parties for economic crime: Democracy on test. Spletna stran: _Criminal_responsibility_of_political_parties_for_economic_crime.pdf (oktober 2017). 14

15 Maršavelski, Aleksandar (3): Responsibility of Political Parties for Criminal Offences. Spletna stran: ces.pdf (oktober 2017). Delo: Najdražje palačinke Igorja Šoltesa. Spletna stran: (oktober 2017). 24ur.com: Prvič v zgodovini bodo padle globe za kršitve financiranja političnih strank. Spletna stran: (oktober 2017). Selinšek, Liljana (2007): Pojem pravne osebe po ZOPOKD. Podjetje in delo, št. 3-4-/2007. GV Založba, d.o.o., Ljubljana. SURS 1. Spletna stran: (november 2017). SURS 2. Spletna stran: (november 2017). Šošić, Miha (2013): Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja nekateri kriminalitetnopolitični in dogmatični problemi. Podjetje in delo, št. 3-4-/2013. GV Založba, založniško podjetje, d.o.o., Ljubljana. Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, (Uradni list RS, št. 59/99-57/12). 15