Mirnska dolina. Maja Topole. Regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem ZRC

Transkripcija

1

2

3 ZRC 21

4

5 Mirnska dolina Regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem Maja Topole ZRC

6 Zbirka ZRC 21 Maja Topole Mirnska dolina Regionalna geografija pore~ja Mirne na Dolenjskem 1998, ZRC SAZU Urednik Vojislav Likar Oblikovanje in grafi~na ureditev Huzjan Jezikovni pregled Ivan Gregor~i~ Fotografije Marko Kapus (M. K.) in Maja Topole (M. T.) Zalo`il Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Zalo`ba ZRC Za zalo`nika Oto Luthar Izid publikacije je podprlo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4Mirnska dolina)(.34.2) TOPOLE, Maja Mirnska dolina [Elektronski vir] : regionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem / Maja Topole ; [fotografije Marko Kapus in Maja Topole]. - El. knjiga. - Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, (Zbirka ZRC ; 21) ISBN (pdf) Po mnenju Ministrstva za kulturo R. Slovenije sodi publikacije med proizvode za katere se pla~uje 5-odstotni davek od prometa s proizvodi. 4

7 KAZALO Uvod... 7 Predstavitev pokrajine... 8 Podrobna ~lenitev Mirnske doline Gri~evje Cerkni{ko gri~evje (G 1) Gabrov{ko gri~evje (G 2) ^ate{ko gri~evje (G 3) Mirnsko gri~evje (G 4) Trebanjsko gri~evje (G 5) [entrupersko gri~evje (G 6) [entjan{ko gri~evje (G 7)... 2 Spodnjemirnsko gri~evje (G 8) Mokrono{ko gri~evje (G 9) Hribovje Cerkni{ko povirno hribovje (H 1) Gabrov{ko hribovje (H 2) Mirnsko povirno hribovje (H 3) Dolsko hribovje (H 4) [entrupersko hribovje (H 5) [entjan{ko hribovje (H 6) Bo{tanjsko hribovje (H 7) Kr{ko hribovje (H 8)... 3 Deben{ko hribovje (H 9) Kotlina Vejarska kotanja (K 1) Krmeljska kadunja (K 2) Osrednje mokrotno dno (K 3) Vzpeti rob in pragovi (K 4) Planote... 4 Dolska planota (P 1)... 4 Gobljansko-Vodi{ka planota (P 2) Povr{je Nastajanje povr{ja Tektonske enote Starost kamnin Litolo{ka osnova Nosilnost tal Nadmorska vi{ina... 5 Naklon Reliefna energija Tipi reliefa Vodovje in re~na me`a Re~na mre`a Re~ni re`im Mirne Poplavni svet Podnebje Temperature Ekspozicije... 7 Meglenost in vetrovnost Toplotni pasovi Padavine Vodna bilanca in oskrba z vodo Prst Tipi prsti Erozija prsti Rastje Raba tal Obstoje~a raba tal Geoekolo{ke razmere za kmetijstvo in pozidavo Glavni kriteriji vrednotenja geoekolo{kih razmer Primernost povr{in za posamezne vrste rabe tal Primernost povr{in za pozidavo Primernost povr{in za njive Primernost povr{in za vinograde Primernost povr{in za sadovnjake Sintetska karta najprimernej{e ali optimalne rabe tal Racionalnost obstoje~e rabe tal Naselja in prebivalstvo Zgodovina poselitve do leta Demografski razvoj po letu Naselja, poselitev, parcelacija in tip hi{e Razporeditev naselij po regijah Funkcija naselij Sredi{~na naselja v Mirnski dolini Gospodarstvo Kmetijstvo Rudarstvo Obrt in industrija Promet Turizem Druge dejavnosti Povzetek Summary Imensko in stvarno kazalo Seznam zemljevidov Viri in literatura

8 MIRNSKA DOLINA Zahvalo za strokovno skrb izrekam mentorjema akad. prof. dr. Ivanu Gamsu in dr. Milanu [ifrerju. Magistrska in doktorska naloga, nastali v okviru programa mladih raziskovalcev, sta namre~ osnova monografiji. Dr. Stanetu Grandi se zahvaljujem za pregled teksta z zgodovinskega vidika. Iskrena hvala sodelavcem na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Hvala Jerneji Fridl in Petru Frantarju za pomo~ pri izdelavi nekaterih kart, dr. Dragu Perku in dr. Milanu Oro`nu Adami~u pa za dragocene nasvete pri nastajanju knjige. Doma~inu Marku Kapusu se zahvaljujem za prizadevanja za izid knjige in za trud pri fotografiranju pokrajine. Njegovi posnetki iz zraka so pogosto bolj zgovorni od teksta, omogo~ajo la`je razumevanje vsebine in povsem neobi~ajen pogled v Mirnsko dolino. Posebej pa bi se rada zahvalila za podporo in potrpljenje svoji dru`ini. Njej in spominu svoje matere, rojene prav v Mirnski dolini, posve~am to monografijo. 6 Maja Topole

9 UVOD Ena manj znanih slovenskih pokrajin je pore~je Mirne ali Mirnska dolina v {ir{em smislu. To je srednjedolenjska pokrajina (Ile{i~, 1979), ki so jo doslej preu~evali le v okviru {ir{ih regij: prave Dolenjske, spodnjega dela Posavja (Melik, 1962), jugovzhodne in vzhodne Slovenije (Gams, 1984). Tudi v zadnji veliki monografski predstavitvi Slovenije (Slovenija pokrajine in ljudje, 1998) ne izstopa. Ve~ji del Mirnske doline je tam obravnavan v okviru Posavskega hribovja, del je pripada Raduljskemu hribovju, del pa Dolenjskemu podolju. Ve~ina objavljenih del se ukvarja s posameznimi strokovnimi podro~ji: geologijo (Germov{ek, 1955, Ramov{, 1978, Premru, 1974, 1976, 198, Buser, 1984), geomorfologijo ([ifrer, 1984, [lebinger, 1967), hidrologijo (Savnik, 1962, Stele in drugi, 1982, Burja, 1988), biocenologijo (Seli{kar, 1986), arheologijo (Kri`, 1987, Tecco Hvala, 199, Slabe, 199, Dular, Kri`, Svolj{ak, Tecco Hvala, 1991, Bo`i~, 1992, Dular, 1993). Pokrajino so spoznavali v zvezi s problemi poplavljanja ([ifrer, 1983), hidromelioracij (Hidromelioracijski sistemi, 1984, 1987) in izkori{~anja naravnih bogastev: gline, svinca, cinka, ro`enca, premoga (Kokole, 1959, Iskra, 1965 in 1966, Je`ovnik, Eler{ek, Vi`intin, 1981 in drugi). Najbolj je poznavanje njenih fizi~nogeografskih razmer raz{iril Melik (1931, 1959 in 1962). [ele v zadnjem ~asu se bolj zavedamo, da je bilo pode`elje predolgo odrinjeno in prepu{~eno stihijskemu razvoju. Vse pogosteje si prizadevamo za celostno planiranje njegovega razvoja. Pri tem naj bi upo{tevali najrazli~nej{e vidike: dru`benorazvojne, socio-etnolo{ke, ekolo{ke, vidike kmetijstva, gozdarstva, pozidave, sistema naselij, krajinarstva. Pri~ujo~e delo temelji na ve~letnem teoreti~nem in prakti~nem, tudi terenskem delu (Topole, 199 in 1995). Njegov namen je osvetliti dru`benogeografske in fizi~nogeografske zna~ilnosti pore~ja Mirne, njegovo preteklo, pa tudi sedanje `ivljenje. Mirnska dolina je namre~ ena redkih med ve~jimi slovenskimi pokrajinami, kjer se {tevilo prebivalcev `e dalj{e obdobje ob~utno zni`uje. Poznavanje pokrajinskih prvin (reliefa, podnebja, voda, prsti in rastja, naselij oziroma poselitve, prebivalstva in gospodarstva) in njihovih medsebojnih odnosov pa je za nadaljnje znanstveno delo in u~inkovito regionalno planiranje nujno. Poudarek je na rabi tal, naravnih razmerah in gospodarski usmerjenosti pokrajine, {e posebej pa na geoekolo{kih razmerah za kmetijstvo, za orne povr{ine, vinograde in sadovnjake ter za poselitev. Pri tem ne gre le za predstavitev doslej zapostavljene regije in njeno regionalizacijo oziroma za ~lenitev okrog 3 km 2 velikega, izredno pestrega obmo~ja na 24 bolj ali manj homogenih mikroregij, ampak tudi za uporabo novih delovnih metod. Pomemben je izbor kriterijev ali geoekolo{kih dejavnikov (nadmorska vi{ina, nakloni, reliefna energija, nosilnost tal oziroma litolo{- ka osnova, morfolo{ka enota, tip prsti, na~in vodnega odtoka, erozija prsti, ekspozicija, toplotni pas, poplavne razmere), s pomo~jo katerih smo z matemati~nimi in statisti~nimi metodami ter metodami prekrivanja tematskih kart v merilu 1 : 25. vrednotili mikroregije za razli~ne rabe tal. Poseben je tudi na~in dolo~anja stopnje pomembnosti teh geofaktorjev v primerih razli~nih tipov rabe tal. Vse karte in matemati~no-statisti~ne obdelave temeljijo na uporabi geografskega informacijskega sistema. Kot osnovo smo uporabili digitalni model reliefa (DMR) 1 1 m in zemljevid celotne regije tako prekrili z mre`o kvadratkov. Na tematskih kartah, ki so izdelane s programom Idrisi, je vidna vsaka ploskev, ki ima vsaj eno stranico dalj{o od 5 m. Pomemben vir podatkov o obstoje~i rabi tal so bili poleg terenskih ogledov letalski posnetki v merilu 1 : 17.5 iz let 1985 in Metoda omogo~a izdelavo sintetske karte primernosti tal za vsak posamezen tip rabe tal, lahko na primer tudi za posamezne poljske kulture, za izdelavo karte najbolj optimalne rabe tal, za karte obmo~ij z neprimerno obstoje~o rabo tal, za karte predlagane nove rabe tal, karte prednostnih posegov v prostor ter po potrebi za {tevilne karte vmesnih faz. Naloga te`i h kvantifikaciji podatkov in razlagi povezav med geoekolo{kimi in dru`benimi prvinami pokrajine. Ka`e na bistvene razlike med legami v kotlinskem dnu, na gri~evju, hribovju in na planoti. Zastavljena je tako, da je uporabna v regionalnem planiranju; doslej je bil na njeni osnovi v okviru projekta Celostni razvoj pode`elja in obnove vasi (CRPOV) `e izdelan elaborat o [entruperski mikroregiji (Topole, 1996). Vsi pisci brez izjeme so doslej za ime doline uporabljali obliko Mirenska dolina, za zgornji tok Mirne pa Miren{~ica. Tak zapis najdemo tudi na vseh dosedanjih zemljevidih. Prvi~ je oblika mirnski uporabljena v Enciklopediji Slovenije, kamor je uvr{~eno tudi geslo Mirnska dolina (Topole, 1993), o tem imenu pa posebej razpravlja Gregor~i~ (1997), po katerem sta obliki mirnski, Mirn{~ica po glasoslovnih in pravopisnih pravilih edino ustrezni. Oblika mirenski je pravilna le, kadar se nana{a na naselje Miren v ob~ini Miren-Kostanjevica. 7

10 PREDSTAVITEV Slovenija je v okviru Evrope majhna de`ela, a zaradi lege v sti~i{~u {tirih velikih regij: alpskega, dinarskega, panonskega in sredozemskega sveta, izredno raznolika. Mirnsko dolino pa lahko ozna~imo kot Slovenijo v malem, saj se na tem do 3 km dolgem in do 15 km {irokem osrednjem delu Slovenije, ki predstavlja 1,5% njene povr{ine, stikajo vse od na{tetih makroregij, razen sredozemskega sveta. V litolo{kem, reliefnem in klimatskem smislu je torej izrazito prehodna pokrajina. Tu se prepletata alpska in dinarska tektonika in kjer zgradba ni grudasta, prelomi, slemena in doline sledijo smerem od zahoda proti vzhodu in od severozahoda proti jugovzhodu. Osrednji del zavzema skoraj 1 km dolga in v naj- {ir{em delu 5 km {iroka Mirnsko-Mokrono{ka kotlina s poplavno ravnico Mirne in pritoki. Dno je na debelo zasuto z re~no naplavino. Re~no-akumulacijski tip reliefa se drugje v pore~ju uveljavlja le {e v manj{em obsegu v depresijah in {ir{ih dolinah sredi gri~evja. Za poselitev in obdelavo je dale~ najpomembnej{e terasasto obrobje kotline. Kotlino obdaja 3 do 5 m visoko, zelo raz~lenjeno gri~evje. To je tako imenovani toplotni pas Mirnske doline, ki ga zaznamuje vinogradni{tvo. Gri~evje se proti severu postopno ali v obliki narivnih stopenj dvigne v do 85 m visok svet, ki ga `e {tejemo k Posavskemu hribovju. Zunaj pore~ja Mirne, severno od globoko vrezane Sopote, dose`e svojo najvi{jo to~ko s Kumom (1216 m). Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`- Pogled na Mirnsko-Mokrono{ko kotlino iznad Dola pri Trebnjem. Prek nizkega prevala (3 m) v mirnsko-temeni{kem razvodju vodita cesta in `eleznica, ki povezujeta Dolenjsko podolje z dolino Save pri Sevnici. Pod gozdom je zakrasel, vrta~ast svet. (M. K.) no od Mirnsko-Mokrono{ke kotline, je zaradi tektonskega zastajanja okrog 3 m ni`je od tistega na severu. Prav zato je hidrografsko te`i{~e pore~ja Mirne pomaknjeno dale~ na jug in levi pritoki Mirne so bistveno dalj{i od Vi{ina v metrih: R D G [J SEVNICA K ^ ^ate` D Dole pri Litiji G Gabrovka pri Litiji K Krmelj R Rade~e [J [entjan` [R [entrupert T Tr`i{~e ^ MIRNA [R T MOKRONOG Zemljevid 1: Digitalni model reliefa za pore~je Mirne s sosedstvom in stometrski vi{inski pasovi TREBNJE 8

11 9 Zemljevid 2: Pore~je Mirne in njen polo`aj. Reka Litija Zavrstnik Sti{ki potok Sti~na [entvid pri Sti~ni Vir pri Sti~ni Muljava Kandr{e Va~e Ivan~na Gorica D o l e Sava [martno pri Litiji n K j Mala Kostrevnica Temeni a s k o l S R A km o d U Geografski in{titut ZRC SAZU c J I p o H A N Veliki Gaber Kisovec Zagorje ob Savi A Nova Gora Poljane pri P. j e Sava 565 Lisec Ravenska vas Dolenja vas ^olni{~e Borovak pri P. Sp. Jelenje Javorje pri G. Vodice pri G. Morav~e Gabrska Gora ^ate{ka Gora ^ate` Velika Loka P O S A V S K O Morav{ka Gora Gabrovka Tihaboj Selo pri Zagorju V. Goba Dole pri L. Mirna Goljek Podkum Hude Ravne Trebnje Zabukovje Prapretno pri Hrastniku 122 Kum Mirna [evnica V. [evnica Zabrdje Hudeje Brezovica pri M. Ra~je Selo Vejar Dol pri T. Dobovica Gradi{~e Strmec Gradi{~e pri T. Dolenja Nem{ka vas Podkraj H R I B O V J E Bistrica Temenica Sopota Hom [entrupert Slov. vas Sava Mirna Debenec Mirna Pe~ Jagnjenica Kal pri K. Hrastno Pu{~ava Ostro`nik Turje Zidani Most Veliko [irje Loka pri Zidanem Mostu Hinja V. Cirnik Brezovica pri T. Leskovec v P. Mokronog RADULJSKO [entjan` Pijavice Hrastovica Radulja Gabrijele Globoko Rimske Toplice Rade~e Budna vas Laknica Krmelj Tr`i{~e HRIBOVJE [marje{ke Toplice Ra~ica Goveji Dol Vrhovo Jablanica Mirna Lokavec 122 Kum Kri` K R [ KO Kri` Tr`i{~e Krmelj Mirna Trebnje Zagorje Bo{tanj Vrh pri B. Radulja [marjeta Gra~nica lok. cesta reg. cesta mag. cesta `eleznica 948 rudnik Lisca vrh z vi{ino meja pore~ja Mirne Orehovo H R Dru`inska vas Ledina Dolenji Bo{tanj I B OV J E Dolski potok [kocjan pod 2 preb preb preb preb. Volu{ preb preb. SAVA Mirna Sevni~na Sevnica Log Krka vodotoki termoelektrarna hidroelektrarna Ra~na PREDSTAVITEV POKRAJINE

12 MIRNSKA DOLINA Velik del pore~ja Mirne pripada Posavskemu hribovju, ki se najvi{je vzpne s Kumom, 122 m (v ozadju). Spredaj je gozdnato obmo~je Rebri (6 m), ki predstavlja ju`no mejo [entjan{kega nariva, pod njo pa Tihaboj (374 m), naselje v fluviokra{kem svetu Gabrov{kega gri~evja. (M. K.) desnih. Deben{ko in grudasto Kr{ko hribovje sta kljub vi{inam pod 6 m izredno raz~lenjeni in imata velike vi{inske razlike in strmine. Le na skrajnem jugozahodu (pri Trebnjem) in na jugovzhodu (okrog prevala proti Laknici) ima razvodni svet videz gri~evja. Pri ve~ini gri~evja in hribovja je relief slemenasto-dolinast oziroma re~no-denudacijski, pogosto tudi fluviokra{ki. Dele` pravega kra{kega sveta je v mirnski pokrajini precej manj- {i kot v sosednjih Dolenjskem podolju in Suhi krajini na jugozahodu in jugu. Ve~je kra{ke povr{ine opazimo le na Dolski in Gobljansko-Vodi{ki planoti sredi hribovja, delno pa tudi v nizkem trebanjskem razvodju. Ker obmo~je pripada razli~nim tektonskim enotam, je litolo{- ko izredno pestro. Tu se vrstijo kamnine najrazli~nej{ih starosti, prepustnosti in trdnosti: od permo-karbonskih, triasnih, jurskih, krednih do miocenskih, plio-pleistocenskih in najmlaj{ih holocenskih, od neprepustnih silikatnih do prepustnih karbonatnih ter me{anih karbonatno-silikatnih, od kompaktnih do sipkih, od trdih do mehkih. S tem je povezana raznolikost v reliefu, prsteh, rastju, talnih vodnih razmerah in rabi tal. Ker se tu me{ajo vplivi panonskega in zmernocelinskega vla`nega podnebja, v sosednjem pore~ju zgornje Temenice ugotavljamo zahodno mejo subpanonskega vegetacijskega in kulturnega vpliva, med drugim tudi zahodno mejo raz{irjenosti subpanonskega vinogradni{tva. Meja pore~ja se najbolj dvigne in je najjasnej{a na severu, kjer te~e po {irokem, alpsko usmerjenem hrbtu Jatne. Ob njenem severnem vzno`ju te~e proti vzhodu do 5 m globoko vrezana Sopota in se pri Rade~ah izliva v Savo. Na Jatni, zahodno od naselja Radgonica, izmerimo najve~jo absolutno vi{ino mirnskega pore~ja; ta zna{a 85 m. Sam vrh Jatne (866 m) kot pomol sega v pore~je Sopote in se vanjo tudi odmaka. Proti vzhodu se slemena postopno zni`ujejo; nad Rade~ami segajo do 7 m, nad Sevnico pa le {e okrog 5 m visoko. Na severozahodni strani proti savskemu in na zahodni strani proti temeni{kemu pore~ju je razvodnica te`je dolo~ljiva, saj se tu, v kra{ko prevotljenem svetu, uveljavlja tudi podzemni vodni odtok. Na jugu poteka meja sprva po ozkem in nizkem gri~evju, ki lo~i dolini Mirne in Temenice, proti vzhodu pa po vi{jem Deben{kem hribovju, katerega ju`na stran se odmaka v Krkin pritok Raduljo. Razvodnica gre dalje skozi Kr{ko hribovje in se izte~e pri Sevnici, kjer se na nadmorski vi{ini 175 m Mirna izlije v Savo. To je najni`ja to~ka v pokrajini, katere povpre~na nadmorska vi{ina sicer meri okrog 4 m. Pokrajina ima pomemben geografski polo`aj, ki je {e posebej izstopal v ~asu naseljevanja teh krajev. Bogate arheolo{ke najdbe pri~ajo o gosti poselitvi `e v prazgodovinski, rimski in zgodnjeslovenski dobi. Mimo bli`njega Trebnjega te~e stara prometnica od zahoda proti vzhodu; povezuje Ljubljansko kotlino, srednjo Dolenjsko, Kr{ko kotlino in se nadaljuje proti jugovzhodu. Skozi Mirnsko dolino pa poteka tej vzporedna stranska pot. Pomembna je tudi pre~na smer. Stara pot, ki vodi prek Suhe krajine, pre~ka Dolenjsko podolje pri Trebnjem, se prek nizkega prevala spusti v Mirnsko dolino, potem pa se v dveh razli~icah nadaljuje proti severu ~ez Posavsko hribovje. Tam pre~ka dolino Save. [ele v moderni dobi je z izgradnjo ceste in `eleznice postala pomembna tudi pot skozi ozko mirnsko deber, vrezano v relativno visoko Kr{ko hribovje jugozahodno od Sevnice. Pokrajini je pe~at vedno dajalo kmetijstvo, posebej vinogradni{tvo. V 19. stoletju je regija za~ela zaostajati za drugimi slovenskimi pokrajinami; prepad je rasel zaradi pozne izgradnje `eleznice (l. 1894), pozne elektrifikacije (po l. 1938), {ibke industrializacije in po~asne modernizacije cest. Regija je bila zapostavljena tudi po drugi svetovni vojni; znaki zaostalosti niso izbrisani vse do danes. To se odra`a tudi v gibanju {tevila prebivalcev. V zadnjih 3 letih je to nazadovalo za 7 %, kar je med ve~jimi slovenskimi pokrajinami redek pojav. Danes je tu od kmetijstva najpomembnej{a `ivinoreja, tej panogi pa je prilagojeno tudi poljedelstvo. V pokrajini, ki meri okrog 3 km 2, je po popisu l v 162 naseljih `ivelo ljudi. To pomeni nizko gostoto poseljenosti, le 47 ljudi na km 2. Zgo{~eni so po naseljih na vzpetem kotlinskem robu (34 % ali 397 ljudi na km 2 ), precej manj{a pa je gostota v zaled- 1

13 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE ju (gri~evje 32, hribovje pa 23 ljudi na km 2 ), kjer so raztreseni {tevilni slemenski in pobo~ni zaselki. Obmo~je je {e danes prete`no kmetijsko, brez ve~jega sredi{~nega kraja. Najve~ sredi{~nih funkcij opravljata Mirna (15 prebivalcev) in Mokronog (71 prebivalec). Nekaj industrije je {e v manj{ih sredi{~nih vaseh, sicer pa prebivalci pogosto dnevno potujejo v bolj ali manj oddaljena zaposlitvena sredi{~a zunaj regije. Jezikovno spada pokrajina skoraj v celoti v obmo~je dolenjskega nare~ja, vzhodno od Gabrovke in ^ate- `a v obmo~je vzhodnodolenjskega govora (Karta slovenskih nare~ij). Le severni in severovzhodni del regije pripada obmo~ju sevni{ko-kr{kega govora, ki pomeni pre- hodno stopnjo med netonemskimi {tajerskimi in tonemskimi dolenjskimi nare~ji (Smole, 1994). Kmecl (1979) ozna~uje dolenjski jezik takole:»kajti ta jezik, ta pojo~a govorica, nepresahlo obilje najrazli~nej{ega pripovedovanja je za slovensko zavest tisto, kar je dolenjsko srce, je znamenje rodovitnosti, trdo`ivosti, obilja slovenskega jezika nasploh. Dolenjska je pa~ v slovenskem osr~ju, pljuski vsega tujega so opljuskavali vse druge slovenske kraje prej, preden so jo dosegli. Ali je potem ~udno, ~e se je tod, iz te nena~ete, neokrnjene pristnosti zmeraj znova, domala neuni~ljivo porajala pobuda za slovensko jezikovno in slovstveno samopotrjevanje?!«podrobna ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Podrobna regionalizacija je lahko {ele rezultat analiti~nega in sinteti~nega pregleda posameznih naravnogeografskih in dru`benogeografskih prvin: reliefa, pedolo{kih, podnebnih, vodnih, prebivalstvenih in poselitvenih, gospodarskih in prometnih razmer. Z namenom, da bomo kasneje la`je sledili razlagi posameznih geografskih prvin po mikroregijah, bomo sintetsko, regionalno ~lenitev pore~ja v na{em primeru predstavili na za~etku. Gre sicer predvsem za naravnogeografske regije, a je mo~no prisoten tudi gravitacijski princip dolo~anja zaokro`enih enot. H 3 P 1 gri~evje hribovje kotlina P 2 H 2 H 4 H 5 H 6 H 7 planote G 7 H 1 G 1 G 2 G 3 G 4 G 6 K 2 G 8 H 8 K 1 K 3 K 4 G 9 G 5 H km Zemljevid 3: Morfolo{ke enote in regije (klju~ oznak na strani 12). 11

14 MIRNSKA DOLINA Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` Regija Velikost Dele` vkm 2 v pore~ju v km 2 v pore~ju v km 2 v pore~ju v km 2 v pore~ju G Gri~evje 129,24 43,76 % H Hribovje 118,32 4,6 % K Kotlina 39,21 13,28 % P Planote 8,58 2,91 % G 1 Cerkni{ko 9,6 3,7 % H 1 Cerkni{ko 2,41,82 % K 1 Vejarska 6,5 2,2 % P 1 Dolska 3,47 1,17 % povirno kotanja G 2 Gabrov{ko 17,72 6, % H 2 Gabrov{ko 2,88,98 % K 2 Krmeljska 6,12 2,7 % P 2 Gobljansko- 5,11 1,73 % kadunja -Vodi{ka G 3 ^ate{ko 8,7 2,95 % H 3 Mirnsko 4,89 1,66 % K 3 Osrednje 14,86 5,3 % povirno mokrotno dno G 4 Mirnsko 26,44 8,95 % H 4 Dolsko 24,66 8,35 % K 4 Vzpeti rob in pragovi 11,73 3,97 % G 5 Trebanjsko 4,36 1,48 % H 5 [entrupersko 2,23 6,85 % G 6 [entrupersko 23,72 8,3 % H 6 [entjan{ko 25,42 8,61 % G 7 [entjan{ko 18,28 6,19 % H 7 Bo{tanjsko 9,47 3,21 % G 8 Spodnje- 14,59 4,94 % H 8 Kr{ko 19,19 6,5 % mirnsko G 9 Mokrono{ko 6,37 2,16 % H 9 Deben{ko 9,17 3,1 % GRI^EVJE Gri~evje zavzema 44 % mirnskega pore~ja. Je povpre~no 35 m visok, precej raz~lenjen, slemenasto-dolinast svet, ki oklepa Mirnsko-Mokrono{ko kotlino. Proti severozahodu in jugovzhodu se postopno zvi{uje in prehaja v hribovje. H gri~evju {tejemo obmo~ja, kjer vladajo vi{inske razlike pod 15 m. Njegova meja te~e na Gabrov{kem mimo Laz pri Gobniku, vzhodno od Nove Gore, severno od Hohovice, prek Morav{ke Gore (ujema se z ju`no mejo Dolskega nariva) in severno od Lukovca, v {entruperskem zaledju skozi Zabukovje, severno od Okroga in ju`no od Homa, v zaledju [entjan`a ju`no od Svinjskega, [tajngroba in Srednika ter severno od Jablanice, potem pa se obrne proti jugu, obide Jelovec v dnu doline Mirne in te~e tik nad Spodnjimi Vodalami in Tr`i{~em. Na jugu spada h gri~evju obmo~je okrog prevala med Mirnsko dolino in potokom Laknico ali ju`no zaledje Mokronoga, ozek pas ju`no od Mirnsko-Mokrono{ke kotline in celoten jugozahodni del mirnskega pore~ja razen Vejarske kotanje. Reliefna energija je v gri~evju tudi tik ob robu tone~e kotline precej{nja, saj se potoki vanjo pogosto prebijajo skozi ozke debri. S tem so povezani veliki nakloni, neredko nad 3, in hkrati mo~na erozija prsti. Gri- ~evje je zelo pisano glede litolo{ke sestave; zahodno od Gabrovke, kjer prevladujejo trde in mehke silikatne kamnine, je hidrografska mre`a izredno gosta. Tam se vrstijo ozke vzporedne doline v alpski smeri in Mirna dobi z desne strani ve~ pritokov. Sicer potekajo slemena najve~ v dinarski smeri in smeri od severa proti jugu. Drugje v gri~evju, kjer se me{ajo karbonatne in silikatne kamnine, pa se poleg re~no-denudacijskega pojavljata tudi fluviokra{ki in celo kra{ki relief, na primer v jugozahodnem delu pore~ja, v krpah tudi ob spodnji Mirni. Posebnost je plio-pleistocenska ilovica s kosi ro- Mirnski okljuki med Ravnami in Migolsko Goro tik pred vstopom re~ice v Mirnsko-Mokrono{ko kotlino (zadaj). Strma pobo~ja do 9 m globoke doline pokriva varovalni gozd. (M. T.) 12

15 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Neposredno zaledje [entruperta je dodobra izkori{~eno za vinogradni{tvo. (M. K.) `enca ju`no in jugovzhodno od Gabrovke, ki je sicer zna- ~ilna za ni`je le`e~a obmo~ja, predvsem na obrobju kotline. Tla so v gri~evju nagnjena od 9 do 15, povpre~no pa 13. Najmanj{i so nakloni v nizkem gri~evnatem razvodju pri Trebnjem, najve~ji pa v raz~lenjenem Cerkni{- kem gri~evju na zahodu. Znotraj gri~evja je treba posebej omeniti dve netipi~ni pokrajini: gabrov{ko obmo~je s poplavno Morav{ko kotlinico in fluviokra{kim svetom okrog Tihaboja ter {entjan{ko obmo~je s prav tako blago miocensko pokrajino. Tu prevladujejo nakloni do 6, hkrati pa prek obeh obmo~ij te~eta pomembnej{i in `e zelo stari prometni povezavi med dolinama Mirne in Save. ^e izvzamemo kotlino, sta to za poselitev in obdelavo najpomembnej{i obmo~ji mirnske pokrajine. Povsod drugje v gri~evju je poselitev inverzna in ve- ~inoma v obliki zaselkov. Naselja se dr`e vrhov, slemen in pobo~nih teras ali uravnav in le`ijo visoko nad ozkimi, sen~nimi in mokrotnimi dolinami. Doline, ki poleg tega {e mo~no menjavajo smeri, so tudi izredno slabo prehodne. Gri~evje je nekoliko la`je premagljivo v dinarski smeri vzdol` slemen, najte`je pa je pre~enje slemen in ozkih dolin v smeri od vzhoda proti zahodu. Znotraj gri~evja se nahaja tudi 4 km 2 ali 3 % vseh poplavnih povr{in pore~ja Mirne. Med najve~jimi poplavi{~i so doline Jeseni{~ice, Bistrice, Busenke, Sotle, Lan{- pre{~ice, manj{a pa so ob spodnjih delih desnih pritokov Mirne. Ta obmo~ja so sklenjena z glavnim kotlinskim poplavnim svetom, globlje v gri~evju pa so poplavi{~a {e v dolini Mirne od Morav~ do pritoka Du{ice, ob Tihaboj{~ici med Tihabojem in Homom jugozahodno od Sela, ob spodnji Mirni med Tr`i{~em in vstopom v deber, ob spodnji Hinji in Tr`i{kem potoku ter ob manj{ih potokih v [entjan{kem gri~evju. Vzrok poplavljanja je Na pred poplavami varnem svetu okrog Morav~ pri Gabrovki so njive, na okoli{kih son~nih pobo~jih pa se vrstijo vinogradi. (M. K.) 13

16 MIRNSKA DOLINA 63 prebivalcev. V obdobju od l do 1991 je {tevilo ljudi upadlo za 22 %, najve~ v Cerkni{kem, ^ate{kem in [entruperskem gri~evju. Prebivalstvo do 2. leta starosti zavzema 29-odstotni dele`, stari 6 let in ve~ pa 19 %. Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju padel s 53 na 2 %. CERKNI[KO GRI^EVJE (G 1) Dno poplavne doline je {iroko, ima plosko dno, in ~e je stalno pod vplivom talne vode, je poraslo z mo~virskim rastjem. Ni`ji, bolj strmi in hladni deli pobo~ij se zara{~ajo. (M. K.) najpogosteje tudi tu ugrezanje, v~asih pa nenadna zo`itev doline. V gri~evju se nahaja 65 naselij s skupno 477 ljudmi ali gostoto 32 ljudi na km 2. Predstavljajo 3 % vsega prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no Cerkni{ko gri~evje je 9,6 km 2 velika regija, le`e~a na zahodnem delu pore~ja. Zavzema le 3 % obravnavanega obmo~ja. Spada v tektonsko enoto Mokrono{kega nagubanega ozemlja, zna~ilna zanj pa so zelo dolga vzporedna ozka in neraz~lenjena slemena v smeri vzhod zahod z vi{inami med 4 in 5 m (povpre~je 444 m). Sestavljajo jih predvsem stare permske in permo-karbonske, ve~inoma razli~ne silikatne kamnine (skrilavci, pe{~enjaki, konglomerati, argiliti, alevroliti), zato prevladuje re~no-denudacijski tip reliefa. Stalni tokovi (Turnska Cerknica, Cerknica in drugi desni pritoki Morav{~ice ali zgornje Mirne) dose`ejo tu izredno gostoto (2 do 3 m/km 2 ). Ker je relief mlad, so skoraj brez pritokov. Konci dolin so pogosto trikotne oblike, kar je zna~ilno za periglacialni relief. Priostreni vrhovi, ki so izstopili zaradi selektivne erozije, segajo 5 do 6 m visoko. Prevladujeta srednje strm in strm svet (povpre~ni naklon 15 je najve~ji v gri~evju), vi{inske razlike pa presegajo 75 m. Na dobri petini povr{in je izguba prsti zaradi erozije `e ob~utna, posebno velika pa je nad levima bregovoma Cerknice in Du{ice in drugje po ju`nih pobo~jih, kjer ni gozda. Najve~ povr{ja (6 %) pokriva gozd, a to je manj kot drugje v gri~evju. Kisle rjave prsti na silikatni osnovi so primerne predvsem za bukev z belkasto bekico, na tleh z ve~ karbonati in v osojnih legah pa prevladuje preddinarski gorski bukov gozd. Zgornji del prisojnih pobo~ij je pogosto porasel z vino- Inverzna poselitev v Cerkni{- kem gri~evju. Na son~nih pobo~jih je precej vinogradov, ni`je dele pa pora{~a gozd. (M. T.) 14

17 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE gradi (tu je indeks koncentracije najve~ji v gri~evju). Termalni pas zavzema nad polovico mikroregije, vendar je za vinsko trto neugoden vpliv pogostih mrzlih vetrov s severa. Tako jo gojijo le za doma~e potrebe. Obmo~je je zelo pomembno za sadjarstvo (sadovnjak Gabrje), njiv pa skoraj ni. Zaradi vi{ine cvetenje sadnega drevja v severneje le`e~ih naseljih kasni pribli`no teden za tistimi v najugodnej{ih legah. Ni`ji, bolj strmi deli prisojnih pobo~ij in osojni deli slemen se hitro zara{~ajo. Zaradi visoke lege obstajajo te`ave zaradi oskrbe z vodo; va{ki vodovodi v ~asu pomanjkanja padavin hitro presahnejo. Zaradi izredno velikega dele`a osojnih leg (42 %) in strmin le`i 8 majhnih naselij (Gobnik, Kamni Vrh, Gabrska Gora, Kamni Vrh pri Primskovem, Kr`i{~e pri ^ate`u, ^ate{ka Gora, Okrog in Zagri~) brez izjeme na ozkih slemenih in pobo~jih. Odro~na lega in slabe razvojne mo`nosti so vzroki upadanja {tevila prebivalcev (v letih za 4 %). Dele` kme~kih prebivalcev je bil leta %. Lokalne ceste so zlasti v vi{- jih obmo~jih zelo slabe, nekoliko bolj{e so tiste, ki se spu{~ajo po slemenih proti krajevnim sredi{~em Morav- ~am, Gabrovki in ^ate`u. Sicer pa se ljudje od tu vozijo na delo tudi v Litijo in celo v Ljubljano. Tretjina aktivnih je zaposlena v primarnem, 41 % v sekundarnem in 19 % v terciarnem sektorju. GABROV[KO GRI^EVJE (G 2) Gabrov{ko gri~evje je 17,72 km 2 velika regija, ki jo na severu omejujeta robova Dolskega (Morav{ka gora) in [entjan{kega nariva, na jugu pa sega skoraj do mirnskih okljukov pri Cirniku. Ve~ina pripada tektonski enoti Mokrono{kega nagubanega ozemlja, kjer prevladujejo triasni apnenci in dolomiti z neprepustnimi primesmi. Precej{nje povr{ine pokrivajo plio-pleistocenske ilovice z ro`enci, prisotne pa so tudi jurske in permo-karbonske kamnine. Tu se stikajo razli~ne tektonske enote in razli~ni tipi reliefa. Na dveh tretjinah povr{in prevladuje fluviokra{ki, za dobro petino je re~no-denudacijskega, ostalo pa zavzema re~no-akumulacijski relief. Dele` poplavnih obmo~ij je 4,7 % in ta so med najobse`nej{imi v pore~ju zunaj kotline. V Morav{ki kotlinici opa`amo znake recentnega ugrezanja: obse`no poplavno obmo~je Mirn{~ice od Morav~ do soto~ja z Du{ico, debelo plast aluvialnih usedlin in koncentri~no stekajo~e se tokove. Drugo, nekoliko manj obse`no poplavno obmo~je, je ob Tihabojskem potoku med Tihabojem in Selom. Doline imajo tu (za razliko od drugih) precej {iroka dna. Potekajo v smeri severoseverozahod jugojugovzhod, tako kot Morav{ki prelom. Slemena so precej razvejana, vrhovi pa so, odvisno od odpornosti kamnin, priostreni ali zaobljeni. Drugo zna~ilno obmo~je ima kra{ki videz. Tu je velik dele` povr{ja brez stalnih vodotokov in posut z vrta- ~ami. Fluviokra{ka je tihabojska depresija, imenovana Mlake. Tu teko~a Kamnarica s koritastim dnom in sosednja vzporedna Hom{~ica imata {tevilne stranske doline, ki so zakrasele. Amfiteatrsko sklenjeni konci dolin so pogosto vrta~asti. Vrta~ast je tudi svet med Petelinjekom in Mlinovim hribom med Gabrov{~ico in Kamnarico. 93 % Gabrov{kega gri~evja dosega vi{ine med 3 in 5 m (povpre~je 395 m). Naklon se zaradi velikih litolo{kih razlik pogosto menja, a prevladujejo manj- {e in srednje strmine (povpre~je 12 ). Med tipi prsti je precej kislih rjavih na apnencih, dolomitih in plio-pleistocenskih ilovicah. Okrog 13 % jih je za erozijo zelo ob- ~utljivih, posebej {e tiste, ki so vezane na stopnji Dolskega in [entjan{kega nariva severno od Gabrovke in Tihaboja, pa v okolici Tlake in Kumpolja. Precej gradiva se izgubi tudi s korozijo; na Gornjih Ravnah je na primer v {tirih desetletjih nastala okrog 1 m globoka vrta~a. Med vsemi gri~evnatimi regijami je Gabrov{ko gri- ~evje z 51-odstotnim dele`em najmanj gozdnato. Prevladuje kisli bukov gozd, precej je tudi preddinarskega gor- Tihaboju pripada eno najpomembnej{ih njivskih obmo~ij v gri~evnatem delu mirnskega pore~ja. (M. T.) 15

18 MIRNSKA DOLINA Ugrezajo~a se Morav{ka kotlina je veliko vodno stekali{~e, tja pa visijo tudi okoli{ka vinorodna slemena. (M. K.) skega bukovega gozda. Tu so ugodne razmere za sadovnjake; nikjer v pore~ju nimajo tolik{nega dele`a kot tu (3 %). Ve~ji nasadi so v Pe~icah. Regija ima tudi znaten dele` njiv (13 %). Pomembna njivska obmo~ja so v Morav{ki kotlinici, v tihabojski depresiji (Mlakah), v okolici Gabrovke, Brgleza in Tlake. Tu je pravzaprav najpomembnej{e njivsko, travni{ko in zazidalno obmo~je v pore~ju zunaj kotline. V zaledju Morav~, Gabrovke in Tihaboja je tudi precej vinogradov. Zavzemajo 4 % povr{in regije. V termalni pas spada slaba tretjina povr{- ja. Opozoriti pa je treba, da je med gri~evnatimi regijami Gabrov{ko gri~evje tisto, ki se najbolj zara{~a (kar 5,5 % povr{in). Vzroke vidimo v velikih strminah Dolskega in [entjan{kega nariva oziroma prehodnega obmo~ja med gri~evjem in hribovjem, v kra{kem zna~aju reliefa in v precej{njem dele`u povr{in s plio-pleistocenskimi ilovicami, kjer so se zaradi prisotnosti ro`encev razvile precej kisle prsti. Zato nas tudi ne presene~ajo obse`ni kisli bukovi gozdovi na sicer ne preve~ strmih prisojnih pobo~jih (okolica Tlake, Brezja, Kumpolja in Brgleza). Ker zna{a vi{inska razlika v regiji dobrih 3 m, so v njej zaznavne razlike glede fenolo{kih pojavov. V ~asu temperaturne inverzije je na bolj{em najvi{ja Morav{ka Gora, kar se ka`e pri cvetenju sadnega drevja, pri `etvi p{enice pa imajo prednost ni`ji kraji. Ker imajo kraji dovolj obse`no vi{je zaledje, je vode navadno dovolj. Oskrba je lahko problemati~na le zaradi onesna`enja in kra{kih tal. Obmo~je ni gosto naseljeno, a nadpovpre~no za gri- ~evje. [teje 6 % vseh prebivalcev v pore~ju. Skupaj ima 12 naselij s povpre~no 66 prebivalci: Hohovica, Morav{- ka Gora, Morav~e pri Gabrovki, Gabrovka, Klanec pri Gabrovki, Lukovec, Tihaboj, Pe~ice, Brglez, Brezje pri Kumpolju, Tlaka, Gornje Ravne. Dele` kme~kih prebivalcev zna{a 2 %. Obmo~je ima sicer relativno pomemben center I. stopnje z nekaj industrije (Gabrovko), a je nadpovpre~no oddaljeno od sredi{~nih krajev vi{je stopnje. V letih se je {tevilo prebivalcev zmanj- {alo za 2 %. Prebivalci se oskrbujejo in zaposlujejo v Morav~ah, Gabrovki in ^ate`u. 3 % aktivnih zaposluje primarni, 33 sekundarni, ~etrtino pa terciarnni sektor. Precej{njega pomena je stara cestna povezava med Mirno in Litijo, ki te~e skozi Gabrovko in ~ez preval Javorski Pil. ^ATE[KO GRI^EVJE (G 3) 8,7 km 2 velika regija na jugozahodni meji pore~ja, v celoti znotraj tektonske enote Mokrono{kega nagubanega ozemlja, je bolj enotna po sestavi. Polovica povr{- ja je iz razli~nih karbonatnih triasnih in krednih kamnin z nekaj neprepustnih primesi, 3 % pa je plio-pleistocenskih ilovic na karbonatni osnovi. Tako tu mo~no izstopa fluviokra{ki relief, za katerega so zna~ilni suhe doline, dolci, amfiteatrski konci dolin in na ~etrtini povr{- ja vrta~e. Tak videz ima zlasti okolica ^ate`a. Zakrasel je celoten zgornji del doline Cedilnice, kjer so glavna ~ate{ka njivska obmo~ja. Cedilnica izvira danes ni`je, ju`no od Gorenje vasi, in sicer v obliki kra{kega izvira (Mo- ~ila). Jugozahodno od Mo~il le`i vzporedno ve~ja kra{- ka depresija Balentova dolina. Zakrasela so tudi desna povirja ob Du{ici in obmo~je na meji z Vejarsko kotanjo. Vzhodni del gri~evja je bolj neprepusten, z ve~jim dele`em ro`encev, zato se tam uveljavlja tudi re~no-denudacijski tip reliefa s precej gosto re~no mre`o, ob Du- {ici tudi re~no-akumulacijski. V celotnem obmo~ju je najpogostej{a dinarska smer slemen in dolin. V gri~evju prevladujejo vi{ine 3 do 5 m (povpre~je 389 m), manj{e in srednje strmine (povpre~ni naklon 13 ) in vi{inske razlike m. Dobra petina povr{ja je mo~no prizadeta zaradi erozije prsti, predvsem obmo~je severno od Dolenje in Gorenje vasi ter obmo~je jugovzhodno od Goljeka. Gozd pokriva 63 % povr{in; najpogostej{a sta bukev z belkasto bekico in preddinar- 16

19 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Uravnan svet na mirnsko-temeni{kem razvodju je privla~en za poselitev. Zadaj je krajevno sredi{~e ^ate` (45 m) s tovarno stikal. (M. K.) ski gorski bukov gozd. Prevladujejo kisle prsti na apnencih in dolomitih, kremenovih pe{~enjakih, laporjih in skrilavcih, imenovane tudi kremenica, in prst na ilovnati preperini. Po vrhovih in strmih pobo~jih je prst precej plitva, zato se su{a hitro pozna. Debelej{a in dokaj rodovitna je le na dnu kra{kih depresij. Zaradi vsega tega travniki (2 %) nikjer drugje v gri~evju ne zavzemajo tolik- {nega dele`a. Dokaj pomembno je vinogradni{tvo (v termalnem pasu je okrog 3 % povr{in), vendar zadovoljuje predvsem doma~e potrebe. Dele` njiv pa je zaradi velikega obsega kra{kega, poplavnega in strmega sveta med najni`jimi v gri~evju. Temperaturne razmere so za sadje in vinsko trto ugodnej{e v vi{jih vzhodnih delih; obmo~je ^ate`a (preval) je namre~ {e pod vplivom temperaturnega obrata. Kljub prepustnemu svetu oskrba z vodo ni problemati~na. Vasi v regiji napaja ~ate{ki vodovod, ki ~rpa vodo iz bli`nje doline Du{ice. Obmo~je je podobno kot sosednje Cerkni{ko gri~evje redko poseljeno in ima enak dele` kme~kih prebivalcev (21 %). V letih je prebivalstvo upadlo za 24 %. Po pobo~jih in vrheh je razporejenih 6 naselij: ^ate`, Dolenja in Gorenja vas pri ^ate`u, Sejenice, Goljek in Kri{ka Reber. Nekoliko ve~ji je le ^ate` s 87 prebivalci. S svojo industrijo stikal je pomembno krajevno sredi{~e; zaposluje tudi ljudi iz Gabrov{kega in Cerkni{kega gri~evja. ^eprav je gostota prebivalcev tu nizka, pa je obseg in dele` pozidanih povr{in najve~ji v gri~evju. Velikega pomena za regijo je dobra cestna povezava z bli`njim ob~inskim sredi{~em Trebnjem. Tretjina aktivnih prebivalcev je zaposlena v primarnem, 45 % v sekundarnem in 2 % v terciarnem sektorju. MIRNSKO GRI^EVJE (G 4) 26,44 km 2 velika regija meji na severu na [entrupersko hribovje, tja spadata povirji Ceti{ke in Lo~ice, objema Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na jugozahodu in se`e vse do mirnsko-temeni{ke razvodnice. Gri~evje je povpre~no nekoliko ni`je (2 4 m, povpre~je 332 m), saj je bli`je tone~i kotlini. V celoti je v okviru tektonske enote Mokrono{kega nagubanega ozemlja, kjer prevladujejo razli~ne triasne kamnine. Dolomiti in apnenci se me- {ajo z ro`enci, pe{~enjaki, skrilavci, tufi in tufiti ter drugimi neprepustnimi kamninami. Razlikujeta se predvsem obmo~ji severno in ju`no od Gomil{~ice. Na prvem (okolica Sela, Migolice, Raven, Cirnika, Trbinca) prevladuje fluviokra{ki relief, za katerega so zna~ilni dolci, po slemenih in uravnavah pa najdemo posamezne vrta~e. Mo~no zakraselo je obmo~je Zagorice, kjer je nastala ve~ja kra{ka depresija z vrta~ami. Ju`no od Gomil{~ice je relief predvsem re~no-denudacijskega zna~aja. Tu gre za mo~no raz~lenjena, ozka in strma slemena, kjer je gozd izkr~en le na vi{jih delih prisojnih pobo~ij, pokrivajo pa jih skoraj izklju~no vinogradi. Posebej je treba omeniti nahajali{~a ro`enca v triasnem dolomitu pri Zabrdju pri Mirni. Irsovec je namre~ ekonomsko najpomembnej{e slovensko nahajali{~e te mineralne surovine ([olar, Dimkovski, 1992). Poleg kremena se je kot ena najbolj odpornih kamnin ohranil v sicer do 4 m globoko segajo~ih preperelih tropskih tleh. Tretje obmo~je predstavlja poplavni svet, ki zavzema 3,3 % povr{in. Re~no-akumulacijski tip reliefa se {iri ob Mirni od soto~ja s Kamnarico navzdol, ob Pravharici in Lan{pre{~ici, ob Sotli, Lo~ici, Ceti{ki in ob Hom{~ici pri Selu. Reliefne oblike in nakloni so precej raznoliki. Zaradi ozkih debri, skozi katere se potoki prebijajo v tone~o kotlino, je dele` strmega sveta ve~ji; povpre~je zna- {a 14, najve~ji naklon pa celo 48. Menjavajo se razli~ne tektonske smeri (sever jug, jugozahod severovzhod, severozahod jugovzhod), v odvisnosti od litologije se spreminjata vodnatost potokov in pedolo{ka osnova. Tu najdemo tako kremenico kot rjave in oglejene prsti. Na okrog 2 % tal (na obeh straneh re~ice Mirne med Kri{ko Rebrijo in Migolico, na obmo~ju Trbinca in pobo~jih Stare gore, Gradi{~a in Lipnika) so letne izgube prsti zelo velike. Dele` gozda zna{a 64 %; tu prevladujeta predvsem zdru`bi bukve z belkasto bekico in preddinarski gorski bukov gozd. Obmo~ju dajejo poseben pe~at vinogradi, ki pokrivajo 5,6 % povr{in: ju`na pobo~ja Oplenka, Stana, Praprotnice, Stare gore in Gradi{~a. Precej 17

20 MIRNSKA DOLINA Gru~asta vas Selo pri Mirni s poljsko razdelitvijo na delce in grude. (M. K.) (15,36 %) je tudi travnikov, zlasti na dnu dolin, njive pa le`ijo predvsem po slemenih in pobo~nih uravnavah, in sicer le v severnem delu regije; na ju`nem zaradi strmin zanje ni prostora. Vsa naselja razen Brezovice in Gomile le`ijo v termalnem pasu, vendar to prednost zmanj- {uje precej{nja vetrovnost. Potrebe po vodi re{ujejo individualno; navadno jo posamezna vas ~rpa iz najbli`je doline. V preteklosti so bile tu raz{irjene kapnice. Problem je {e pere~ na obmo~ju Selske Gore in kra{ke Zagorice, kamor morajo vodo v ~asu su{e dova`ati. ^e je ta dolgotrajna, morajo porabo omejevati tudi drugje (Praprotnica, Stan). V regijo spada 16 naselij s povpre~no 43 ljudmi, med katerimi jih ima najve~ slemensko, vr{no ali pa pobo~no lego: Selo pri Mirni, Sajenice, Ravne, Cirnik, Selska Gora, Migolska Gora, Migolica, Zagorica, Kri`, Trbinc, Brezovica pri Mirni, Gomila, Stan, Praprotnica, Stara Gora, Gradi{~e pri Trebnjem. V dnu dolin najdemo le mlinarske in `agarske obrate, ki so pogosto opu{~eni ali pa imajo novo funkcijo. Poleg Gabrov{kega in ^ate{kega gri~evja je to relativno najbolj pozidana regija v gri~evju (5 % povr{in). Kme~kih prebivalcev je 23 %. Zaradi bli`ine sredi{~nih krajev razli~ne stopnje (Mirna in ob- ~insko sredi{~e Trebnje) ima regija precej{nje perspektive. Skoznjo te~eta tudi najpomembnej{i prometnici pore~ja: tista, ki ve`e Dolenjsko podolje z dolino Save, in pre~na, ki vodi proti Litiji. Ob strani so ostali le kraji visoko nad bregovi Mirne zahodno od pritoka Hom{~ice. Prebivalstvo regije je v letih upadlo za petino. Aktivni so zaposleni predvsem v primarnem (36 %) in sekundarnem sektorju (51 %). TREBANJSKO GRI^EVJE (G 5) Trebanjsko gri~evje zavzema le 4,36 km 2 povr{in, a ga obravnavamo posebej, ker je specifi~no zaradi svoje lege in zaradi velikega dele`a (16 %) kra{kega sveta. Po Poleg {entruperskega zaledja so slemena v Mirnskem gri~evju ju`no od Mirne najve~je sklenjeno obmo~je vinske trte v pore~ju. Na sliki je Stan z zidanicami v ve~ vzporednih nizih. (M. T.) 18

21 vi{inah je podobno sosednjemu Mirnskemu gri~evju (2 4 m, povpre~je 311 m). Pokriva se z mirnsko-temeni{kim razvodnim obmo~jem. Pripada tektonski enoti Mokrono{kega nagubanega ozemlja. Zgrajeno je predvsem iz triasnih dolomitov z apnenci in ponekod z neprepustnimi primesmi, delno pa iz plio-pleistocenskih ilovic. Vmes je tudi nekaj krednih in holocenskih sedimentov. 55 % pokrajine ima kra{ko podobo; na razvodnih uravnavah so {tevilne vrta~e, v bli`ini Dola pri Trebnjem pa se nahaja kra{ka jama Zijalo s kra{kim izvirom. 41 % je fluviokra{kega reliefa z zna~ilnimi suhimi dolinami, dolci in dolinami z ob~asno teko~o vodo. Obmo~je ima majhno reliefno energijo. Relativne vi{ine le na eni petini povr{in prese`ejo 75 m, nakloni pa se gibljejo med 3 in 16 (povpre~je le 9 ). Med gri~evnatimi pokrajinami je to zaradi erozije najmanj ogro`ena regija; le 3 % tal je ob~utneje prizadetih. Zaradi neugodnih vodnih razmer, povezanih z zakraselostjo, pa tudi zaradi vpliva temperaturnega obrata je pod gozdom kar 8 % povr{in; to je najbolj gozdnata gri~evnata regija mirnske pokrajine. Ve~inoma gre za bukov gozd ali gozd belega gabra z belkasto bekico. Glavno izkr~eno podro~je je okrog Dola. Dele`a travnikov, ti se {irijo predvsem ob Gomil{~ici in Pravharici, in njiv, ki so na vzpetem svetu, sta podpovpre~na. Poleg kislih rjavih prsti na karbonatih s silikatnimi primesmi so tu tudi rjave prsti na apnencu in dolomitu. Gostota poselitve je sicer dale~ pod povpre~jem, v letih pa se je zaradi izredno ugodne prometne lege {tevilo prebivalcev pove~alo za 17%. Dele` kme~kih prebivalcev zna{a 19 %. Edino naselje, Dol pri Trebnjem, le`i v prevalu mirnsko-temeni{kega razvodja, preko katerega sta speljani cesta in `eleznica. Povezujeta ob~inski sredi{~i Trebnje in Sevnico oziroma Dolenjsko podolje in dolino Save. 25 % aktivnih dela v primarnem, 47 v sekundarnem, 11 oziroma 17 % pa tudi v terciarnem in kvartarnem sektorju. PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE [ENTRUPERSKO GRI^EVJE (G 6) [entrupersko gri~evje je 23,72 km 2 velika regija, ki obkro`a Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na njenem severnem delu. Ve~ji del spada v tektonsko enoto Mokrono{kega nagubanega ozemlja, na severu pa meji `e na obmo~je Litijske antiklinale in se kon~uje z globoko vrezano dolino Hinje. Ve~inoma jo sestavljajo triasne kamnine zelo me{ane sestave, med katerimi prevladujejo dolomiti z apnenci in laporji, vmes pa so, kot npr. pri Hrastnem in zahodno od Gorenjih Jesenic razkriti otoki permskih kremenovih pe{~enjakov z alevroliti in konglomerati. 7 % je re~no-denudacijskega reliefa, zahodni del regije pa je prete`no fluviokra{kega zna~aja. Med Sveto Barbaro in Hrastnim opazimo {tevilne amfiteatrsko oblikovane konce dolin in dolce. Doline in zelo razvejana slemena se stekajo proti kotlini v smereh sever jug in severozahod jugovzhod. Proti vzhodu so vse globlje in o`je. Zanimiva je globoka dolina Hinje med obmo~jem [entjan`a in Krmeljsko kadunjo, kjer v zgornjem delu med hriboma Pasjek in Dakpao Hinja poplavlja. Vzrok je verjetno mo~na zo`itev doline, ki sledi in poteka v obliki ujetih meandrov; izte~e se tik nad Krmeljem. V obmo~ju prevladujejo vi{ine 3 4 m (povpre~je je 335 m), zastopana pa sta tudi oba sosednja vi{inska pasova. Za obmo~je so zna~ilne velike strmine. 6 % povr{ja je nagnjenega nad 12, tretjina pa nad 17 ; povpre~je zna{a 14. Ve~ina regije ima vi{inske razlike nad 75 m, 23 % celo med 15 in 2 m. 11 % povr{ja mo~no ogro`a erozija, {e posebej pere~ je problem na obmo~ju Okroga, severno od Ravnika, severozahodno od Hrastnega in Velikega Cirnika in na obmo~ju Malega Cirnika. Zato je regija med tistimi gri~evji, ki so najbolj podvr`eni zara{~anju. Zara{~a se namre~ 5,3 % povr{in. To {e posebej velja za obmo~je na prehodu v hribovje, npr. med Ravnami nad [entrupertom in Malim Cirnikom. Za- Okrog in Zadraga spadata med vinogradni{ko najpomembnej{a obmo~ja v {entruperskem zaledju. (M. K.) 19

22 MIRNSKA DOLINA radi vi{ine, vr{nih leg in ponekod prepustih tal imajo ljudje te`ave pri oskrbi z vodo. Dve tretjini obmo~ja je gozdnatega. Najbolj raz{irjene zdru`be so bukev z belkasto bekico, rde~i bor z borovnico in bukev s ~rnim gabrom. Med prstmi je najve~ rjavih in kislih rjavih na me{ani litolo{ki osnovi. Dele` njiv je zaradi pomanjkanja ravnega sveta podpovpre~en, regija pa ima pomembno mesto v vinogradni{tvu. Tu je med Oplenkom in Hrastnim v zaledju [entruperta drugo najve~je obmo~je vinske trte v Mirnski dolini (Oplenk, Okrog, Zadraga). Nekateri vinogradniki pridelujejo celo za trg. Naselja le`e ve~inoma v termalnem pasu, le ni`ja Ro`enberk in Ravnik `e prizadeva toplotni obrat. Obmo~ju pripada 6 relativno velikih naselij s povpre~no 65 ljudmi: Okrog, Ravnik, Hrastno, Ro`enberk, Veliki in Mali Cirnik. Raztresena so najve~ po slemenih in pobo~jih. Gostota prebivalstva je zelo nizka (17 ljudi na km 2 ), upad v letih pa 25 %. Dele` kme~kega prebivalstva zna{a 22 %. Ljudje se oskrbujejo in zaposlujejo deloma v [entrupertu in na Mirni, deloma v Krmelju. Zlasti obmo~je Velikega in Malega Cirnika je relativno odro~no in z dolino slabo povezano. 36 % aktivnih dela v primarnem, 42 v sekundarnem in 14 % v terciarnem sektorju. [ENTJAN[KO GRI^EVJE (G 7) 18,28 km 2 velika regija, ki zavzema 6 % pore~ja, ima tu posebno mesto. Oklepa Krmeljsko kadunjo na severu in se kon~a, ko se severno od [entjan`a vinogradi zred~ijo. Le`i v obmo~ju tektonske enote Litijske antiklinale, neko~ v celoti, danes pa {e delno prekrite s [entjan{kim narivom. Litolo{ka sestava je izredno pisana, poseben pe- ~at pa daje pokrajini velik dele` mehkih karbonatnih kamnin, ~istih ali pa s silikatnimi primesmi. Prevladujejo triasne kamnine, a posebno zna~ilni so miocenski laporni apnenci, s katerimi so povezane blage reliefne oblike. Prednja~i ni`ji re~no-denudacijski relief, pogost pa je tudi fluviokra{ki tip reliefa. Pri Koludrju in [entjan`u opa- `amo {tevilne suhe doline. Tudi tu sta glavni tektonski smeri severozahod jugovzhod in sever jug. S tema se ujemajo re~ne doline (Hinja oziroma Pekel) in slemena. Doline so ve~inoma ozke in V-oblike, razen tistih v o`jem obmo~ju [entjan`a, ki so pogosto poplavljene (Hinja po soto~ju z Glavi{kim potokom, Gomil{~ica in Kameni{ki potok). Voda pa prestopa bregove tudi v Grdem grabnu. Ve~ina regije je znotraj vi{inskega pasu 3 do 4m (povpre~je 35 m), nakloni pa se menjavajo v odvisnosti od litolo{ke sestave (povpre~je zna{a 13 ). Povr{ja z mo~no erozijo prsti je le 7 % (obmo~je Cerovca in prehod v hribovje na severu ter obmo~je proti Grdemu grabnu na zahodu). Gozd pokriva 61 % regije. Prevladujejo bukev z belkasto bekico, preddinarski podgorski in gorski bukov gozd. Obse`en strnjen gozd pokriva vi{jo pregrado med obmo~jem [entjan`a in Krmeljsko kadunjo, ki je iz dolomita s silikatnimi primesmi in iz apnenca. Skoznjo te~ejo le ozke doline Hinje, Gomil{~ice in Pekla oziroma Kameni{kega potoka. Skupno 4 % povr{in, predvsem severozahodno od Podbor{ta in na obmo~ju Cerovca, se zara{~a. Perspektivni in relativno najpomembnej{i so tu sadovnjaki (nasadi Bre{ko, Cerovec Hom) in orne povr{ine med Podbor{tom in Glinim. Tu je zunaj kotline za Gabrov{kim drugo najve~je strnjeno njivsko obmo~je v gri~evju. Posebnost [entjan{- kega so nasadi hmelja, nanje ne naletimo nikjer drugje v pore~ju. Svet ob potokih je zatravljen, severno od [entjan`a pa pomenijo prisojna pobo~ja med Kalom pri Krmelju in Srednikom {e zadnje obse`nej{e vinogradni{- ko obmo~je na severu. Gostota poselitve [entjan{kega gri~evja je za gri~evje nadpovpre~na (45 ljudi na km 2 ); obmo~je {teje {est na- [entjan{ko obmo~je manj odpornih miocenskih kamnin je poleg Gabrov{kega edino pomembno njivsko obmo~je v gri- ~evju. Visoko je od 3 do 35 m in prehaja v hribovje, ki se proti vzhodu zni`uje. ^ez preval pri Budni vasi (5 m) je lahek prehod v dolino Save pri Rade~ah. (M. K.) 2

23 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE selij, ki so precej velika (s povpre~no 137 ljudmi). [entjan`, Birna vas, Koludrje in Podbor{t le`ijo v {entjan{- ki kotanji, po vrhovih in slemenih vzhodno od tod pa so raztreseni zaselki Cerovca in Jablanice. V okviru Jablanice jih je kar 16. Tu je oskrba z vodo v su{nem obdobju problemati~na. Kme~kega prebivalstva je 21 %. Za obmo~je je sicer ugodna bli`ina Krmelja, a zakotna lega glede na sredi{~a vi{je stopnje ovira razvoj. Precej{njega pomena je v zadnjem ~asu posodobljena, sicer stara prometna pot, ki vodi od doline Mirne prek [entjan`a in ~ez hribovje ter se pri Budni vasi prevesi proti Rade- ~am. V letih je obmo~je izgubilo ~etrtino prebivalstva. Poleg Krmelja so za regijo pomembni zaposlitveni centri v dolini Save: Sevnica, Bo{tanj in Rade- ~e. Aktivni delajo predvsem v primarnem (36 %), sekundarnem (45 %) in terciarnem sektorju (11 %). SPODNJEMIRNSKO GRI^EVJE (G 8) km 2 velika regija se za~ne ob vzhodni meji Mirnsko-Mokrono{ke kotline in se razteza na obeh straneh Mirne do Jelovca. Ve~ina pripada Grudi Kr{kega hribovja, del pa {e tektonski enoti Mokrono{kega nagubanega ozemlja. Gradijo jo predvsem kredni laporji in apnenci, ponekod pa dolomiti s tufi, tufiti in skrilavci. Tu se menjajo vsi tipi reliefa, najve~ pa je fluviokra{kega in re~no-denudacijskega. Zahodno od [kocjanskega preloma, to je zahodno od Tr`i{~a, se smeri slemen hitro menjavajo; govorimo o alpsko-dinarski interferenci. Podobno je tudi na obmo~ju med naseljem Kri` in reko Mirno. Regija je, razen ob sami Mirni, zato izredno te`ko prehodna. Doline so mo~no zvijugane in imajo {tevilne stranske veje. Zgornji konci dolin so trikotni, zatrpani s periglacialnim gradivom. Izstopajo priostreni vrhovi. Druga~no je obmo~je med Tr`i{~em in Kri`em, kjer dolga nerazvejana slemena potekajo v alpski smeri. Vse doline so ozke in V-oblike. Posebnost so krpe kra{kega reliefa v okolici Spodnjih Vodal, Govejega Dola in med Gabrjem in Kali{~em. Poleg vrta~ najdemo tu nad dolino Mirne obvisele stranske doline. Omeniti moramo {e aluvialna tla v nekoliko raz{irjeni dolini Mirne med `elezni{ko postajo Tr`i{~e in Kri`i{~em, kjer Mirna poplavlja. Dele` poplavnega sveta v tej regiji je 5,7 % in je najve~ji zunaj kotline. Gri~evje je precej nizko, ve~inoma med 2 in 3 m visoko, tretjina pa {e med 3 in 4m (povpre~je zna{a 28 m). Strmine so zaradi ozkih dolin precej{nje, povpre~na nagnjenost pa je 14. Dele` povr{ja z mo~nej{o erozijo je le 9 %. Ob~utljiva so pobo~ja ob reki Mirni, zlasti med Kapljo vasjo in Vrhkom ter obmo~je zahodno od Gabrja. 65 % tal pokriva gozd, najpogosteje bukev z belkasto bekico. Na dnu ozkih dolin je ohranjen beli gaber z lakoto ali belkasto bekico, obmo~ja Vrhka, Son~nika in Velikega vrha pa se precej zara{~ajo. Strmine so tu namre~ slab{e izkoristljive, saj je zaradi temperaturnega obrata in neugodne ekspozicije to gri~evje za vinogradni{tvo in sadjarstvo popolnoma neprimerno. Dna dolin so ve~inoma travnata, vi{je terase in kra{ke uravnave pa zasedajo njive. V obmo~ju je 7 precej velikih naselij s povpre~no 13 prebivalci: Kaplja vas, Tr`i{~e in Jelovec le`ijo v dolini, Spodnje Vodale, Vrhek, Goveji Dol in Gabrje pa po okoli{kih vrhovih in pobo~nih uravnavah. Vi{je le`e~a naselja imajo te`ave pri oskrbi z vodo (problem re{ujejo zaselki individualno, navadno izkori{~ajo bli`nje izvire ali pa vodo ~rpajo iz doline). Ni`ja naselja pa so prizadeta zaradi pozebe, poplav in sen~nosti. V regiji je le 15 % kme~kih prebivalcev (najmanj v gri~evju), v letih pa so naselja izgubila 18 % prebivalcev. Poselitev je najgostej{a v gri~evju (5/km 2 ); to je edina regija v gri~evju z indeksom koncentracije nad 1. Dokaj ugodno stanje je posledica prometnega polo`aja ter bli`ine Sevnice in drugih zaposlitvenih centrov ob Sa- Tr`i{~e (278 m) je manj{e krajevno sredi{~e, ki se je razvilo na pomembnem kri`i{~u poti. Ena vstopi v mirnsko deber v Kr{kem hribovju in pelje proti Sevnici, druga pa vodi ob Hinji skozi Krmeljsko kadunjo in [entjan` proti Rade~am. Ta»izkori{~a«v pokrajini lepo izra- `en [kocjanski prelom. Levo je markantni Sveti Jurij (366 m). (M. K.) 21

24 MIRNSKA DOLINA vi. Primarni sektor zaposluje 24 % aktivnih, 46 % jih dela v sekundarnem, 18 % v terciarnem in 11 % v kvartarnem sektorju. MOKRONO[KO GRI^EVJE (G 9) Mokrono{ko gri~evje je le 6,37 km 2 velika regija, ki se v ozkem pasu vle~e ob ju`nem in jugovzhodnem robu kotline: od Glinka na zahodu do prevala proti Laknici na vzhodu. Predstavlja del tektonske enote Mokrono{- kega nagubanega ozemlja, ki ga tu grade ve~inoma triasne trde karbonatne kamnine, ponekod z ro`enci, zastopani pa so tudi laporji in skrilavci, pri Mokronogu celo permske silikatne kamnine. Ju`no obrobje kotline zna- ~ilno oblikujejo proti dnu vise~a in v smeri sever jug potekajo~a slemena, ponekod pokrita s plio-pleistocensko ilovico. Vmesne doline Savrice, Ba~jega in Gomilskega potoka so pogosto poplavljene, zato gre tam za re~no-akumulacijski relief. Sicer prevladujeta fluviokra{- ki in re~no-denudacijski relief. Vrhovi so neizraziti, slemena pa slabo raz~lenjena z grapami. Gri~evje sega v vi- {ine 2 do 4 m, povpre~je pa zna{a 289 m. Je precej strmo, povpre~no pa nagnjeno 14. Zaradi neugodne ekspozicije, strmin in vpliva temperaturnega obrata je 73 % povr{ja pod gozdom. Prevladujeta bukev z belkasto bekico in preddinarski gorski bukov gozd. Gre za eno najbolj gozdnatih regij v gri~evju, ~eprav je tal z mo~nej- {o erozijo le 5 % (med Ba~jim potokom goro). Sicer so poplavne doline izkori{~ene za travnike, vzpeti svet potapljajo~ih se slemen pa za njive. Za vinograde in sadovnjake so razmere popolnoma neugodne. Obmo~je je eno najredkeje naseljenih. Na km 2 je le 14 prebivalcev. Tri manj{a naselja (Pugled pri Mokronogu, Ribjek in Gorenja vas pri Mokronogu) so stisnjena na vzpetih terasah treh precej ozkih poplavnih dolin, potekajo~ih v smeri sever jug, tik pred njihovim iztekom v kotlino. Lega na severnem vzno`ju v objemu gozdov, izpostavljenost vetrovom, ki pihajo po dolinah, megla in temperaturni obrat so izredno neugodni klimatski dejavniki. Dobra petina prebivalstva v regiji je kme~kega. Zaradi bli`ine Mokronoga in ugodne prometne povezave z zaposlitvenima sredi{~ema Mirno in Trebnjem, pa {tevilo prebivalcev v letih ni tako upadlo kot drugje (indeks 95). Primarni sektor zaposluje ve~ aktivnih (4 %) kot sekundarni (38 %), dele`a terciarnega in kvartarnega pa sta 11 %. Sicer pa je obmo~je pomembno zaradi svojih vodnih zalog; iz Ba~jega potoka se namre~ napaja mokrono{ki vodovod, ki oskrbuje precej vasi v mokrono{ki okolici. HRIBOVJE Hribovje zavzema 4 % mirnskega pore~ja in ga {tejemo deloma k Posavskemu, deloma pa h Kr{kemu hribovju. Na severu spada sem mogo~no razvodno sleme Jatne, ki se {iri v alpski smeri in pri Predlogu dose`e najve~jo vi{ino (85 m). Dolina Sopote, pritoka Save, je ob severnem vzno`ju Jatne ni`ja tudi do 5 m. Tektonsko pripada to hribovje Litijski antiklinali, ki jo v ve~jem delu prekrivata [entjan{ki in Dolski nariv. S tem sta povezana tudi starost in prepustnost kamnin. Na zahodu povirna Mirnsko (maks. n. v. 85 m), Gabrov{ko (693 m) in Cerkni{ko (675 m) hribovje `e mejijo na re{ko in temeni{ko pore~je. Ve~inoma jih gradijo neprepustne paleozojske kamnine. Vzhodno od planot se dvigata Dolsko in [entrupersko hribovje z maksimalnimi vi{inami nad 8 m, kjer se me{ajo karbonatne in silikatne trde in mehke kamnine. Tako se tu menjavajo re~no-denudacijski, fluviokra{ki in kra{ki relief. Sredi slemenasto-dolinaste pokrajine opa`amo manj{e kra{ke uravnave z vr- Spodnji, poplavni del doline Ba~jega potoka v Mokrono{kem gri~evju. (M. T.) 22

25 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Pogled na [entrupersko hribovje in Dolsko planoto (povpre~no 74 m) z vzhoda. Desno je dolina zgornje Sopote, levo zadaj pa na prevalu sredi{~no naselje Dole pri Litiji (675 m). (M. K.) ta~ami, posameznimi uvalami in celo kra{kimi jamami. Proti vzhodu vse bolj prevladujejo neprepustne silikatne kamnine, v [entjan{kem hribovju (825 m) pa re~no-denudacijski relief popolnoma prevlada. Vzhodno od Radgonice se z Jatne proti jugovzhodu v dinarski smeri cepijo mogo~na, {iroka in do pet kilometrov dolga slemena, ki visijo proti Mirnsko-Mokrono{ki kotlini. Za poselitev so ugodnej{a kot mnogo bolj raz~lenjeno in manj dostopno, a ni`je gri~evje, zato so tu naselja ve~ja od tistih v gri~evju. Hribovje se zni`uje tudi v smeri proti vzhodu, proti Sevnici; na obmo~ju Grude Kr{kega hribovja namerimo najve~ {e 57 m vi{ine. Tu se alpski in dinarski strukturni elementi prepletajo {e mo~neje kot drugje. Med kamninami prevladujejo laporji, lapornati apnenci in apnenci ter apnen~eve bre~e. Taka litolo{ka sestava in izredne relativne vi{ine so zna~ilne tudi za {e nekaj ni`je osamljeno Deben{ko hribovje na jugu (534 m). Sicer zna{a povpre~na vi{ina hribovja okrog 5 m, povpre~na reliefna amplituda 24 m, povpre~ni naklon pa 17. Najbolj nagnjena in zaradi erozije ogro`ena tla opa`amo v povirjih Mirne in vseh njenih najve~jih pritokov: Bistrice z Beno, Jeseni{~ice, Hinje, Pekla, Grahovice, pa tudi v Kr{kem in Deben{kem hribovju. Tu je dele` nad 24 nagnjenih tal nadpovpre~en (2 25 %). Izstopajo pa uravnave okrog Prelesja, Hudih Raven in Raven nad [entrupertom, kjer nakloni merijo okrog 9. Nakloni pod 12 so pogostej{i {e na {irokem razvodju Jatne in njenih ju`nih slemenih. Tudi hribovje je v smeri vzhod zahod te`je prehodno, izjemi sta le hrbet Jatne in Dolska planota na skrajnem severu. V pre~ni smeri pa vodi po stranskih slemenih ve~ poti. Dolinske poti izko- Pobo~no naselje z zna~ilnim starim sadnim drevjem med hi- {ami. Strmine prera{~a gozd ali pa se zara{~ajo. (M. T.) 23

26 MIRNSKA DOLINA ri{~ata le najva`nej{i prometni povezavi iz Mirnske doline proti severu. Ena te~e prek Morav{ke kotlinice in prevala Javorskega Pila severozahodno od Gabrovke proti Litiji, druga pa po dolini Hinje do Krmelja, potem pa skozi [entjan` in prek prevala Brunk proti Rade~am. Prehodnost je v veliki meri odvisna tudi od litolo{ke osnove. Poti na karbonatni podlagi so obstojnej{e od tistih na silikatnih kamninah, ki so veliko bolj podvr`ene eroziji. V hribovju se nahaja 43 naselij s skupno 2759 ljudmi ali gostoto 23 ljudi na km 2. Predstavljajo 2 % vsega prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no 64 prebivalcev. V obdobju od l do 1991 je {tevilo ljudi upadlo za 18 %, najve~ v Kr{kem, [entruperskem in Deben{kem hribovju. Prebivalstvo do 2. leta starosti zavzema 28-odstotni dele`, stari 6 let in ve~ pa 19 %. Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju padel s 6 na 22 %. Primarni sektor skoraj povsod zaposluje {e nad 4 % aktivnih ljudi. CERKNI[KO POVIRNO HRIBOVJE (H 1) Cerkni{ko povirno hribovje je zelo majhna regija na skrajnem zahodu pore~ja; meri 2,41 km 2. Pravzaprav gre za obse`no sleme, ki v smeri sever jug povezuje ni`ja slemena Cerkni{kega gri~evja, raztezajo~a se v smeri vzhod zahod. Spada v okvir tektonske enote Mokrono{- kega nagubanega ozemlja in meji na Dolski nariv. Skoraj v celoti je zgrajena iz silikatnih permo-karbonskih kamnin (kremenovih pe{~enjakov, alevrolitov, konglomeratov in skrilavcev), nekaj pa je {e triasnih karbonatnih kamnin s silikatnimi primesmi. V veliki prevladi je zato re~no-denudacijski relief, petino, zlasti na jugozahodu, pa je {e fluviokra{kega. To je razvodno obmo~je proti zgornji Temenici, kjer na neprepustni osnovi izvirajo {tevilni desni pritoki Morav{~ice oziroma Mirn{~ice, med njimi najpomembnej{i Turnska Cerknica in Cerknica. Tu, na stiku Posavskih gub in Dolenjskih notranjskih mezozojskih grud, se menjavajo smeri vzhod zahod, sever jug in severozahod jugovzhod. Zna~ilne reliefne oblike so obse`na slemena, neraz~lenjena pobo~ja, zaobljeni vrhovi in trikotni konci dolin. Ve~ina povr{ja le`i 5 do 7 m visoko (povpre~je 559 m) in je srednje strmo, med 11 in 21, povpre~je pa je 15. Zaradi ob~utljive litolo{ke in pedolo{ke osnove ter strmin je 15 % povr{ja precej ogro`enega zaradi erozije. Sem spadajo vsa povirja. 73,35 % povr{in je gozdnatih. Prevladujeta zdru`bi bukve z belkasto bekico in bukve z rebrenja~o. Globoki jarki sredi gozda ka`ejo, da je erozija precej{nja. Tak{no je npr. povirje Cerknice. Obdelanega sveta (vinogradov, njiv in travnikov) je nekaj po slemenih in ju`nih pobo~jih. Razmere so ugodnej{e le za sadno drevje, a cvetenje zaostaja za najugodnej{imi kraji okrog dva tedna. Spomladi mrzli vetrovi hitro povzro~ijo pozebo. V regiji najdemo le eno slemensko in eno pobo~no naselje (Poljane pri Primskovem, Laze pri Gobniku) s 3 % kme~kih prebivalcev. V obdobju sta izgubili 27 % prebivalcev. Spopadata se namre~ z razli~nimi problemi; sredi{~ni kraji so zelo oddaljeni, dnevna migracija pa je ote`ena zaradi slabih cest. 41 % aktivnih dela v primarnem, 36 % pa v sekundarnem sektorju. Zaradi vr{ne lege kraji v ~asu su{e ob~utijo pomanjkanje vode. GABROV{KO HRIBOVJE (H 2) Gabrov{ko hribovje je majhna, 2,88 km 2 velika regija v okviru Dolskega nariva. Vle~e se od razvodja pri Novi Gori do Gobljansko-Vodi{ke planote. Sestavljajo jo zlasti triasni dolomiti, poleg teh pa jurski apnenci in nekatere triasne in permo-karbonske neprepust- V slabo odpornih permo-karbonskih kamninah se kolovozi in ceste hitro poglabljajo. (M. T.) 24

27 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Objekti s tradicionalno slamnato kritino so dokaj redki, pa {e ti navadno v propadajo~em stanju. (M. T.) ne kamnine (skrilavci, konglomerati in kremenovi pe{- ~enjaki). Prevladuje fluviokra{ki relief. Tam se vrstijo suhe in polsuhe doline in dolci, severno od Morav~ pa opa`amo amfiteatrsko oblikovana povirja. V jurskem apnencu zahodno od Spodnjih Vodic so se razvile vrta~e in v Skali nad Podpe~jo celo kra{ke Ajdovska, Fantovska in druge jame. V celotnem obmo~ju ni nobenega stalnega toka razen alohtone Morav{~ice. Prevladujo~a tektonska smer je severozahod jugovzhod; v tej smeri potekajo zelo ozke doline z neraz~lenjenimi pobo~ji in trikotnimi konci. Vrhovi so zaobljeni ali pa priostreni. Tudi to hribovje sega predvsem v vi{ine med 5 in 7 m (povpre~je 551 m), ima pa ve~ji dele` strmin med 21 in 3 kot Cerkni{ko hribovje (povpre~je je najvi{je v vsem pore~ju, 19 ). Tudi glede reliefne energije je regija na prvem mestu. Kar na 63 % povr{ja izmerimo vi{inske razlike nad 2 m. Obmo~je je zaradi erozije mo~no ogro- `eno na 13 % povr{ja, predvsem zahodno od Nove Gore in na levem bregu Morav{~ice. Rjave in kisle rjave prsti so osnova gozdu, ki pokriva 65 % povr{in. Glavne zdru`be so bukev s ~rnim gabrom, preddinarski podgorski bukov gozd in bukev z rebrenja~o. Kar 17 % povr- {in pa se zara{~a. Po slemenih in zgornjih delih pobo~ij je nekaj travnikov in njiv, a zaradi mo~ne erozije kmetje na njive prst ob~asno dova`ajo. [e najugodnej{e so razmere za sadjarstvo. Nad polovico povr{in spada v toplotni pas. Vendar za sadovnjake razpolo`ljive povr{ine niso velike. Sadno drevje cveti kar dva do tri tedne kasneje kot v najugodnej{ih vi{inah. Kraji so tudi izredno vetrovni. Obmo~je je skoraj neposeljeno. Sem spada le slemensko naselje Nova Gora z 18 % kme~kih prebivalcev. Zaradi vi{ine pridobiva vodo s ~rpanjem iz doline. V obdobju je {tevilo prebivalcev upadlo za 23 %. Obmo~je je med najbolj oddaljenimi od sredi{~nih krajev, a je v zadnjem ~asu z urejeno cesto med Mirno in Litijo z njimi nekoliko bolje povezano. Gravitira proti Morav~am in Gabrovki, pa tudi proti Litiji. MIRNSKO POVIRNO HRIBOVJE (H 3) 4,89 km 2 velika regija na skrajnem severozahodu pore~ja spada v delno pa Dolskega nariva. Oklepa Gobljansko-Vodi{ko planoto na severu. Zgrajena je iz permo-karbonskih glinastih skrilavcev in kremenovih pe{~enjakov ter starih triasnih kamnin (laporjev, meljevcev, glinastih skrilavcev, apnencev z ro`enci, tufov, tufitov in dolomitov), ki so prav tako neprepustne. Tako se je tu uveljavil re~no-denudacijski relief. Gre za razvodno obmo~je, od koder se vode raztekajo v vse {tiri smeri, na zahod, sever, vzhod in jug, a vse so del savskega pore~ja. Tu sta se razrasli povirji Morav{~ice oziroma Mirn{~ice, ki se kasneje preimenuje v Mirno, in Bistrice. Doline z mo~no raz~lenjenimi pobo~ji se dr`ijo smeri severozahod jugovzhod in sever jug. Kljub majhnemu obsegu pripada obmo~je {tirim 1-metrskim vi{inskim pasovom (4 8 m, povpre~je 64 m) in se pona{a z veliko reliefno energijo; vi{inska razlika ponekod prese`e 3 m. 19 % strmin je nad 21, povpre~ni naklon 18 je med najvi{jimi v pore~ju. Na 14 % povr{- ja so letne izgube prsti zelo velike; tako je na desnih bregovih Morav{~ice nad Javorjem in v okolici Borovaka. Regijo lahko ozna~imo kot izrazito gozdnato, saj je pod gozdom dobre tri ~etrtine povr{in. Prevladujo~e zdru`be so bukev z belkasto bekico, preddinarski podgorski bukov gozd in bukev z rebrenja~o. Gozd je poleg `ivinoreje tudi najva`nej{i vir dohodkov tukaj{njih kmetij. 1% povr{in, posebno pobo~ja vzhodno od Javorja, Gadnje in obmo~je Podpe~i, se zara{~a. Za ostale rabe so razmere zaradi velike vi{ine, stalne vetrovnosti, hitro zaznavne su{e slabe. Njive se dr`e le vrhov slemen okrog naselij. Prsti so na silikatni podlagi kisle, drugje pa so se razvile rendzine in rjave prsti na karbonatih in silikatih. Tri manj{a naselja, vr{ni Borovak in Javorje pri Gabrovki in pobo~no Podpe~ pod Skalo, imajo ~etrtino kme~kih prebivalcev. V letih je {tevilo prebivalcev upadlo za 28%. Tudi to obmo~je je glede na sre- 25

28 MIRNSKA DOLINA Mirnsko povirno hribovje iznad prevala Javorski Pil (58 m), prek katerega je Mirnska dolina povezana z Litijsko kotlino. V sredi je vr{na uravnava z naseljem Javorje pri Gabrovki, za njo pa se nad zgornjo Morav{- ~ico oziroma Mirn{~ico razprostira Gobljansko-Vodi{ka planota (povpr. 65 m), iz katere izstopa Velika Pe~. (M. K.) di{~ne kraje izredno odro~no, oddaljena sta zlasti Podpe~ in Borovak. Kraji gravitirajo proti Morav~am in Gabrovki ter proti Litiji. Problem vodne oskrbe je najbolj pere~ v Borovaku, a tudi tam na~rtujejo va{ki vodovod. DOLSKO HRIBOVJE (H 4) Dolsko hribovje je s 24,66 km 2 ena najve~jih regij mirnskega pore~ja. Le`i v obmo~ju tektonskih enot Dolskega in [entjan{kega nariva, delno pa neposredno na Litijski antiklinali. Na zahodu je v oklepu Dolske in Gobljansko-Vodi{ke planote, na jugu se kon~a s Sabanskim bukovjem, na vzhodu pa ob pritoku Bene in na razvodju pri Prelesju. Prevladujejo triasne kamnine, zlasti trde karbonatne, prisotne pa so tudi neprepustne, tufi, tufiti, argiliti, bre~e in konglomerati. Tako je najve~ (okrog 8 %) fluviokra{kega reliefa z zna~ilnimi suhimi odseki dolin (npr. jugozahodno od Suhadol), dolci, prevali (Dole, Suhadole). V krpah pa prihaja do izraza tudi kra{ki relief; skupaj ga je 12 %. Sem spadajo uravnave pri Prevalah, Bohinj~ev hrib, obmo~je med Suhadolami in soto~jem Bu~avnice in Bene, Hude Ravne, uvala z vrta~ami med Bobne~im vrhom in Gradi{~em. Re~no-denudacijski relief se uveljavlja le v dolinah Bistrice, Bene in Bu~avnice, re~no-akumulacijski pa ob zgornji Bistrici pri Vidmarjih in ob soto~ju Bu~avnice in Bene, kjer je o~itno vodno stekali{~e v obmo~ju ugrezanja. Prevladujo~e tektonske smeri so severozahod jugovzhod; tem sledijo glavne doline Bistrice, Bu~avnice in Bene, ki so marsikje premo~rtne. Sicer pa so slemena in stranske doline izredno raz~lenjeni in obmo~je je zato te`ko prehodno. Zaobljeni vrhovi se menjavajo s priostrenimi, prevladujejo trikotni konci dolin. Usadno obmo~je Drkovega grabna oziroma povirja Bene v Dolskem hribovju. Pobo~je je povsem spremenilo izgled ob neurju (M. T.) 26

29 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Dolsko hribovje ima vi{inski razpon 3 do 85 m. Tu dose`e pore~je pri Predlogu na Jatni svojo najvi{jo to~ko 85m. Povpre~na vi{ina zna{a 61m. Regija ima zelo veliko reliefno energijo: 71 % povr{ja ima relativne vi{ine nad 15 m, 27 % celo nad 2 m. Ob~utne so precej{nje klimatske razlike. Najvi{ji kraji zaostajajo glede cvetenja sadnega drevja za najtoplej{imi dva do tri tedne. K temu prispevata tako vi{ina kot mo~na vetrovnost. Dole pri Litiji, Prevale in Hude Ravne kasnijo dva tedna, Suhadole pa le en teden. Zelo ugodno, zavetno in son~no pobo~no lego pa imata Selce in Slavina, ki ne zaostajata za kraji, ki le`e ni`e v toplotnem pasu. ^etrtina povr{in prese`e naklon 21, 4 % pa celo 3 (povpre~je zna{a 16 ). Na 8 % povr{ja, najbolj na levih bregovih Bu~avnice, na pobo~jih nad desnim bregom Bene vzhodno od Slavine in v Drkovem grabnu je erozija prsti zelo velika. Gozdne povr{ine zavzemajo tri ~etrtine regije. Sestava gozdne vegetacije je zelo pisana; najve~ je bukve s ~rnim gabrom, poleg te pa preddinarskega podgorskega bukovega gozda, bukve s kresni~evjem, bukve z belkasto bekico, bukve z velecvetno mrtvo koprivo in bukve z rebrenja~o. Skoraj povsod se kr~evine po~asi zara{~ajo; takih povr{in je 8 %. Za njive je izkori{~en le svet na kra{kih uravnavah. Zaradi strmin tretjino sveta pokrivajo rendzine, drugje je najve~ rjavih in kislih rjavih prsti na apnencu in dolomitu, nekaj tudi na silikatni osnovi. Obmo~je {teje 1 naselij, razporejenih predvsem po uravnavah: Prelesje, Gradi{~e, Radgonica, Dobovica, Dole pri Litiji, Prevale, Suhadole, Slavina, Selce in Hude Ravne). Povpre~no imajo 4 ljudi, od teh je 29% kme~kih prebivalcev. Najvi{ja naselja imajo velike te`ave pri oskrbi z vodo, na bolj{em so tista, ki jih oskrbuje vodovod izpod Dol. Pokrajina je zelo redko poseljena (16 ljudi na km 2 ) in jih je izgubila tudi v obdobju (22 %). Ima sredi{~no vas Dole pri Litiji, a je precej oddaljena od krajev s sredi{~nimi funkcijami vi{je stopnje. Pomemben zaposlitveni center so Rade~e v dolini Save, kamor pelje cesta prek Dolske planote ~ez preval Veliko Presko in po dolini Sopote navzdol. 44% aktivnih odpade na primarni, 37 na sekundarni in 13 % na terciarni sektor. [ENTRUPERSKO HRIBOVJE (H 5) 2,23 km 2 velika regija med Ceti{ko na jugozahodu in Grdim grabnom na severovzhodu spada v okvir tektonske enote [entjan{kega nariva, deloma pa v Dolski nariv. Ve~inoma jo grade triasne kamnine, in sicer dolomiti z velikim dele`em nekarbonatnih kamnin glinastih skrilavcev, sljudnatih meljevcev, pe{~enjakov, lapornih apnencev, tufov in tufitov. Prevladuje fluviokra{ki relief s suhimi odseki dolin, dolci, amfiteatrsko sklenjenimi dolinami, ponekod pa izstopajo kra{ke zna~ilnosti: Zaloka in Ravne nad [entrupertom le`ita na zakraselih uravnavah. Zna~ilna so {iroka uravnana slemena, precej raz~lenjena v vseh smereh, najve~krat pa prevlada smer severozahod jugovzhod. Zna~ilno pobo~no naselje sredi sadnega drevja. V ozadju je cerkev sv. Ne`e na Zaloki. (M. K.) Hribovje se razteza v vi{inah med 3 in 8m (povpre~je zna{a 492 m), ve~ina pa med 4 in 6 m. Tako sadno drevje v najvi{jih naseljih, kot sta Strmec in Je- `evec, cveti dva tedna kasneje, na Zaloki, v Zabukovju, Kostanjevici in na Ravnah pa kasni za najtoplej{imi kraji (Hom) en teden. 4 % povr{ja je srednje strmega, z nakloni 12 do 21, 34 % tal pa je {e bolj nagnjenih. Povpre~na nagnjenost je 17. Reliefna energija je zelo visoka; v tretjini regije vi{inske razlike prese`ejo 2 m, v 55 % pa 15 m. Za erozijo najob~utljivej{a obmo~ja, ki zajemajo 15 % povr{in, so: obmo~je med Zaloko in Zabukovjem, obmo~ji Homa in Strmca, obmo~je med Je- `evcem in Kostanjevico severno od Studen~nice. Regijo lahko ozna~imo predvsem kot gozdnato (71 % povr- {in). K pre`ivljanju kmetij nekoliko prispeva tudi gozd. Prevladujeta bukov gozd z belkasto bekico in preddinarski podgorski bukov gozd, nekaj je degradiranega borovega gozda z borovnico, bukve s ~rnim gabrom, pa z velecvetno mrtvo koprivo idr. Osnovo tvorijo rendzine in rjave prsti na apnencu in dolomitu in razli~ne kisle rjave prsti. Izkr~ene povr{ine na zgornjih delih pobo~ij so travnate, na slemenih pa so urejene njive. Regija je relativno pomembna v sadjarstvu in vinogradni{tvu (Hom), sicer pa se 7 % povr{in, predvsem kra{ki svet okrog Zaloke in strmine v okolici Strmca, Je`evca in Kostanjevice, zara{~a. Poudariti moramo tudi pomen regije kot vodozbirnega obmo~ja; v Novem Zabukovju pod Zaloko se namre~ napaja mirnski vodovod, ki oskrbuje kraje od Brezovice na zahodu do Rakovnika na vzhodu. Zaradi kra{kega zna~aja vodozbirnega obmo~ja je potrebna previdnost pri gnojenju, pri odvajanju odplak in odlaganju odpadkov. V hribovju smo na{teli sedem naselij: Zaloka, Zabukovje, Kostanjevica pri Dolah, Ravne nad [entruper- 27

30 MIRNSKA DOLINA tom, Strmec, Je`evec in Hom s povpre~no 55 ljudmi in najvi{jim dele`em kme~kega prebivalstva (41 %). Najpogostej{a je pobo~na lega. To je zelo redko poseljeno obmo~je s starim prebivalstvom; v obdobju je izgubilo 33 % prebivalcev. Regija je med najbolj odro~nimi glede na sredi{~ni kraj I. in II. stopnje, {e posebno to velja za kraja Strmec in Je`evec. Ubada pa se tudi s problemi oskrbe z vodo; ponekod je v ~asu su{e zmanjka, drugje pa je opore~na zaradi gnojenja v vi{jih legah. Prebivalci se oskrbujejo in zaposlujejo v [entrupertu, na Mirni, v Trebnjem, nekateri celo v Ljubljani. Primarni sektor zaposluje kar 49 %, sekundarni 35 in terciarni 16 % aktivnih. [ENTJAN[KO HRIBOVJE (H 6) Z globokimi grapami razrezana pobo~ja v [entruperskem hribovju ka`ejo na mo~no erozijo. (M. T.) [entjan{ko hribovje je najve~ja, 25,42 km 2 velika regija, segajo~a od Radgonice na zahodu do Novega Dobja na vzhodu. Na jugu meji na vinorodno gri~evje onstran ^e{njevske doline. Ve~inoma gre za tektonsko enoto Litijske antiklinale, ki je razkrita, na 23 % povr{in pa jo {e prekriva [entjan{ki nariv. Sestavljajo jo v glavnem starej{e permo-karbonske, permske in starotriasne kamnine, ve~inoma neprepustni rde~i in zeleni pe{~enjaki, meljevci, glinovci in glinasti skrilavci, konglomerati in kremenovi pe{~enjaki, dolomiti s plastmi sljudnatega meljevca, laporni apnenci in tufi. Skoraj povsod se uveljavlja re~no-denudacijski relief. Omeniti moramo glavno razvodno sleme Jatne, ki te~e v smeri vzhod zahod in od koder se odcepijo dolga in {iroka, v drobnem neraz~lenjena slemena. Ta lo~ujejo mogo~ne premo~rtne doline, potekajo~e v smereh severozahod jugovzhod in sever jug: Grdi graben, Glavi{ki potok, Hinjo, Kameni{- ki potok s pritoki. Triasne kamnine gradijo priostrene, starej{e pa zaobljene vrhove. Konci dolin so zatrpani s periglacialnim gradivom in so trikotne oblike. [entjan{ko hribovje pripada vi{inskim pasovom med 3 in 8 m (povpre~je 59 m), petina pa sega nad 6 m visoko. Tri ~etrtine obmo~ja ima vi{inske razlike nad 15 m, okrog 4 % celo nad 2 m. Klimatsko se kraji zato precej razlikujejo. Najtoplej{o mikroklimo ima relativno nizek [tajngrob s svojo soncu izpostavljeno in Z Jatne (866 m) se cepijo proti jugovzhodu mogo~na, slabo raz~lenjena slemena, kjer so na vr{nih delih ugodne razmere za poselitev. (M. K.) 28

31 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE zavetno lego; cvetenje sadnega drevja tu v primerjavi z najtoplej{imi ni`jimi kraji skoraj ne zaostaja. Okrog teden dni kasni cvetenje v Kalu in na Svinjskem, dva tedna pa v krajih vi{je na razvodju proti Sopoti: v Kladju, Osredku, Brunku, Budni vasi in Novem Gradu. Pri `etvi p{enice pa je zaostanek za dolino Save {e ve~ji. Ti kraji so tudi zelo vetrovni in izpostavljeni streli. Najostrej{a pa je klima v najvi{jem in vetru izpostavljenem Leskovcu. Dobre tri ~etrtine povr{ja spada v razred srednjih strmin (9 do 24 ), na petini pa vladajo strmine nad 21 ; povpre~je meri le 16. Zaradi velikega dele`a zelo kru{ljivih in lahko razpadljivih kamnin je 13 % povr{ja zelo ob- ~utljivega za erozijo (povirje Hinje, obmo~je Murnic in Rovinja, obmo~je med Kladjem in Osredkom, vse do Gabrske Gore, pobo~ja Grdega grabna, obmo~je Leskovca in Srednika). Problem se dobro odra`a v stanju cest; po mo~nem de`evju so vedno znova globoko razrite in potrebne stalnega vzdr`evanja, kolovozi pa se hitro poglabljajo in spreminjajo v jarke. Dele` gozda je najmanj{i v hribovju (62%) to pa ravno zaradi `e omenjenih {irokih slemen, katerih jugozahodna pobo~ja so vsa izkr~ena. Na kislih in s hranilnimi snovmi revnih prsteh je najve~ bukovega gozda z belkasto bekico, manj kisla tla pa pokrivata preddinarski podgorski bukov gozd in gozd bukve s ~rnim gabrom. Najobse`nej{i strnjen gozd pokriva mogo~no Jatno (85 m). Med negozdnimi povr{inami so na zgornjih delih pobo~ij v ospredju travniki, po slemenih in pobo~nih uravnavah okrog naselij pa njive. Prst je precej pe{- ~ena in su{a se hitro ob~uti. 7 % povr{in je prepu{~enih zara{~anju; zara{~ajo se vsa strma pobo~ja. Po zavetnih pobo~jih ju`nej{ih in ni`jih naselij ([tajngrob, Svinjsko) se `e pojavlja vinska trta, ki je poleg sadnega drevja (Bre{- ko) relativno najpomembnej{a kultura v teh krajih. Obmo~je je redko poseljeno (27 ljudi na km 2 ); v 1 pobo~nih in slemenskih naseljih (Kladje pri Krmelju, Osredek pri Krmelju, Leskovec v Podbor{tu, Brunk, Budna vas, Novi Grad, Srednik, Kal pri Krmelju, [tajngrob, Svinjsko) `ivi povpre~no 67 ljudi, 27 % je kme~kih prebivalcev. V letih je prebivalstvo upadlo za 29 %, a predvsem na ra~un ni`je le`e~ih odro~nih naselij. Do oddaljenih sredi{~ ([entjan`, Krmelj, Rade- ~e in Sevnica) vodijo slabe in strme ceste. V obmo~ju Kala, Svinjskega in [tajngroba so pobo~ja marsikje usadna; na Svinjskem morajo prst na njive v~asih dova- `ati. Vasi imajo zaradi vi{ine le redko zadovoljivo vodno oskrbo. Ve~inoma so zajeli bli`nje izvire ali pa vodo ~rpajo iz ni`jih leg. V su{nem obdobju pa voda skoraj povsod usahne, tako da jo dova`ajo s cisternami. Veliko nadlogo kmetom pomeni neobvladljiva divjad, ki jim uni~uje zaradi ostre klime `e tako skromen pridelek. Skozi regijo vodi v zadnjem ~asu asfaltirana, sicer pa ena najpomembnej{ih starih pre~nih poti iz doline Mirne skozi Krmelj in [entjan` v dolino Save. Naselja na razvodju (Brunk, Budna vas in Novi Grad), ki le`ijo ob njej, zaradi mo`nosti dnevne migracije v Rade~e in druge centre ob Savi niso nazadovala. Aktivni so zaposleni predvsem v primarnem (45 %) in sekundarnem sektorju (42 %). BO[TANJSKO HRIBOVJE (H 7) 9,47 km 2 velika regija zavzema skrajno vzhodno obmo~je, in sicer pore~je Grahovice in Mirne ob izlivu pri Sevnici. V celoti je znotraj tektonske enote [entjan{kega nariva, sestavljena pa iz mlaj{ih triasnih trdih karbonatnih kamnin, v ve~jem delu z ro`enci. Ob spodnji Mirni in Grahovici so tudi manj{e povr{ine diluvialne preperine z ro`enci in aluvialnih sedimentov. Povsod prevladuje fluviokra{ki relief. Slemena te~ejo v alpski smeri, a so zelo razvejana v smeri sever jug. Potek dolin je tudi z razglednih to~k te`ko dolo~ljiv. Pobo~ja so raz- Visoko nad poplavno dolino Hinje (327 m) se {iri Bre{ko (4 do 48 m) s sodobnim nasadom sadnega drevja. Sen~na stran slemena je gozdnata. (M. T.) 29

32 MIRNSKA DOLINA Razgledni Topolovec (477 m) v Bo{tanjskem hribovju s cerkvijo sv. Marije. Za njim je globoko vrezana dolina Grahovice, ki se pridru`i Mirni z leve tik pred njenim izlivom v Savo. (M. K.) ~lenjena z grapami, dolci in vise~imi dolinami, na slemenskih uravnavah pa ponekod opazimo vrta~e. Tudi dolina Grahovice ima smer vzhod zahod. V obmo~ju diluvialnih tal so konci dolin trikotne oblike. Zaradi razli~ne odpornosti kamnin v regiji izstopajo {tevilni priostreni vrhovi. Obmo~je je precej ni`je od zahodnih hribovitih pokrajin; dose`e le vi{ine do 5 m. Ve~ina je v pasu 3 do 4 m, povpre~je pa zna{a 336 m. Med hribovje ga uvr{~amo predvsem zaradi izredne reliefne energije; vi- {inske razlike nad 2 m smo izmerili kar na 57 % povr{ja. Tolik{nega dele`a v zadnji kategoriji ni niti v tistih regijah, ki so povpre~no 2 m vi{je. Tudi nakloni so nadpovpre~no veliki (17 ). 83 % povr{ja je srednje in bolj strmega, 32% ima naklone nad 21, ponekod ob Mirni in Grahovici prese`ejo celo 35. Vode se namre~ tu skozi debri prebijajo proti ni`ji dolini Save. Kar 17 % povr{in je mo~no ob~utljivih za erozijo. Problemi se ka- `ejo na obmo~ju severno od Grahovice in na {ir{em obmo~ju Vrha pri Bo{tanju. Gozdnih povr{in je 68 %. Prevladuje bukev z belkasto bekico na kislih rjavih prsteh. Le slemenske uravnave so primerne za njive. Zaradi ni`jih nadmorskih vi{in in ugodne mikroklime je to hribovje poleg Deben{kega edino, po katerem je raztresenih precej manj{ih vinogradov. Regija je relativno perspektivno zazidalno obmo~je. Tu se nahajata le dve naselji: Vrh pri Bo{tanju, ki ga sestavlja 17 zaselkov, raztresenih po son~nih vrhovih, slemenih in pomolih med globokima dolinama Mirne in Grahovice, in Dolenji Bo{tanj (621 prebivalcev), ki le- `i na terasi ob izhodu doline Mirne v dolino Save. Slika je tu zato popolnoma druga~na: le slabih 4 % je kme~kih prebivalcev, indeks gibanja prebivalstva v obdobju pa zna{a 143. Kar 55 % aktivnih dela v sekundarnem in 27 % v terciarnem sektorju. Za to gre zasluga bli`njemu ob~inskemu centru Sevnici in savski prometni osi. KR[KO HRIBOVJE (H 8) 19,19 km 2 velika regija se razteza ju`no od spodnje Mirne; pokriva se s tektonsko enoto Grude Kr{kega hribovja in pri Vrhu nad Mokronogom se`e tudi v tektonsko enoto Mokrono{kega nagubanega ozemlja. Hribovje sestavljajo predvsem kredne in triasne kamnine: lapor, pe{- ~eni lapor, apnenec z ro`encem, v manj{em obsegu pa {e jurski apnenec in plio-pleistocenska preperina z ro- `encem. Najve~ je fluviokra{kega in re~no-denudacijskega reliefa, okrog Turi{kega gradu pa je tudi nekaj reliefa kra{kega tipa. Zna~ilna je menjava tektonskih smeri zahodno od [kocjanskega preloma (Malkovec Tr`i{~e Krmelj) prevladuje smer sever jug, potem se do Kri`a vrstijo dolga ozka neraz~lenjena slemena v smeri vzhod zahod, severno od tod pa gre za mo~no interferenco in slemena so izredno razvejana v vseh smereh. Vi{inski razpon Kr{kega hribovja je med 2 in 6 m, ve~ina ozemlja pa znotraj pasov od 3 do 5 m (povpre~je 374 m). Cvetenje sadnega drevja tu zaostaja za ni`jimi najtoplej{imi kraji teden in ve~ (zgornji deli Kri`a), odvisno od vi{ine. Za obmo~je je zna~ilen velik dele` strmega sveta; 78 % povr{in ima nagib nad 12, 41 % pa nad 21 (povpre~je 18 ). Reliefna energija je precej{nja, a manj{a kot v Bo{tanjskem hribovju. 45 % hribovja je z vi{inskimi razlikami nad 15 m. Le 6 % povr{in je mo~neje ob~utljivih za erozijo; ta se navadno zara{~ajo. Na strmih pobo~jih se radi pro`ijo usadi (npr. v okolici Kri`a in Velikega Vrha, posebno zna- ~ilni so na je`ah umetnih teras. Med vrstami rabe tal je zaradi sen~nosti, strmin in poteka globokih dolin najpomembnej{a gozdna raba (77 %). Ve~inoma raste tu bukev z belkasto bekico. Poleg Trebanjskega gri~evja in Deben{kega hribovja je to najbolj gozdnata regija v pore~ju. Zara{~a se {e 5 % povr{in, predvsem v {ir{em obmo~ju Kri`a, na desnem bre- 3

33 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Na slemenu spredaj stoji vas Vrh pri Bo{tanju (4 m), onstran mirnske debri pa je v Kr{- kem hribovju kra{ka uravnava z ostanki gradu Rek{tanj. (M. T.) gu Sklepnice pri Zgornjih Vodalah in v povirju Tr`i{kega potoka. Gozd prera{~a rjave kisle prsti, na rjavih prsteh, ki jih je dobra ~etrtina, pa so v slemenskih legah njive. V Lazah so zaradi izoliranosti ugodne razmere za gojenje semenskega krompirja. Zgornji deli pobo~ij so travnati. Prisojna pobo~ja so ponekod porasla z vinsko trto. V Kr{kem hribovju je vsega le dobra petina son~nih leg; tako neugodne ekspozicije nima nobena druga pokrajina mirnskega pore~ja. V obmo~je spadajo {tiri srednje velika naselja: Laze pri Bo{tanju, Kri`, Zgornje Vodale in [kovec s povpre~no 6 ljudmi in 34 % kme~kih prebivalcev. Najzna- ~ilnej{a je slemenska lega. V obdobju je {tevilo prebivalcev drasti~no upadlo (za 43 %). Kraji so slabo povezani z dolino in imajo te`ave z vodno oskrbo (vodo ~rpajo iz dolin, a v su{i je hitro zmanjka). Zahodno od Kri`a te`ijo bolj proti Tr`i{~u in Krmelju, vzhodno od tod pa proti Bo{tanju in Sevnici, kamor vodi nova asfaltirana cesta. Aktivni so zaposleni predvsem v primarnem (45 %) in sekundarnem sektorju (43 %). DEBEN[KO HRIBOVJE (H 9) 9,17 km 2 velika regija le`i na mirnsko-raduljskem razvodju. Za~enja se ju`no od ~rte Stan Petelinjek Kri`ni Vrh in zajema povirja desnih pritokov reke Mirne: Zabr{~ice in Ba~jega potoka, Glin{kega, Gomilskega potoka in Javra oziroma Savrice. V celoti le`i znotraj tektonske enote Mokrono{kega nagubanega ozemlja, sestavljajo pa jo triasni dolomiti in apnenci z laporji, skrilavci in pe{~enjaki, v velikem delu tudi kredni laporni apnenci, pe{~enjaki, pe{~eni laporji, apnenci z ro`enci in bre~e. Prisotni so vsi tipi reliefa: najve~ pa je fluviokra{- Deben{ko hribovje (Debenec, 547 m) z Javersko dolino je te`ko dostopno gozdnato obmo~je z velikimi vi{inskimi razlikami. Desno zadaj je kra{ka uravnava pri Trebelnem (53 m). (M. T.) 31

34 MIRNSKA DOLINA kega in re~no-denudacijskega. Kra{ki relief se uveljavi le na uravnavi okrog Brezovice pri Trebelnem in na Ravnah, re~no-akumulacijski pa ob Savrici, Ba~jem in Gomilskem potoku. Slemena potekajo v smereh vzhod zahod in sever jug, ve~ pa jih te~e v vzporednih polkrogih, tako da tvorijo nekak{no koncentri~no strukturo s sredi{~em v kotlini pri izlivu Glin{kega potoka v Mirno. Slemena so tudi drobno raz~lenjena. V vmesne ozke doline V-oblike se stekajo {tevilne grape z ob~asnimi vodotoki. Iznad slemen se dvigajo priostreni ali pa zaobljeni vrhovi. Ravno dno imajo le doline, kjer potoki poplavljajo. Deben{ko hribovje je relativno nizko (2 6 m, povpre~je 396 m); med hribovita obmo~ja smo ga uvrstili, ker ima 7 % povr{ja reliefno amplitudo nad 15 m in 37 % nad 2 m; poleg tega je 41 % povr{in nagnjenih nad 21 (povpre~je je med najvi{jimi v pore~ju, 18 ). Dele` mo~no ogro`enih povr{in zaradi erozije zna{a 11 % (Debenec, Ba~je, Kremen, obmo~je Kri`nega Vrha). Glede na vse to in na dejstvo, da je zelo velik del povr{in v neugodnih ekspozicijah (45 % na treh najbolj sen~nih straneh; le Kr{ko hribovje je {e bolj sen~no), je dele` gozda razumljivo v pore~ju najve~ji (8 %). Prevladuje preddinarski gorski bukov gozd, na petini povr{in, na bolj kislih prsteh, pa je raz{irjena bukev z belkasto bekico. Ponekod raste tudi bukev s ~rnim gabrom. Vendar je reliefno izredno te`aven teren slabo prepreden s cestno mre- `o, zato je les te`ko dosegljiv. Ker hribovje dosega ve~inoma vi{ine do 5 m, ker ga kar dve tretjini le`i v termalnem pasu in ker se v strma ju`na pobo~ja sonce mo~no upre, nadpovpre~en 5-odstotni dele` povr{in, ki jih prekriva vinska trta, ne presene~a. Za njive, razen na vrhu slemen, ni prostora. [tiri majhna naselja (Debenec, Brezovica pri Trebelnem, Kri`ni Vrh in Gorenji Mokronog, s povpre~no 18 prebivalci imajo pobo~no ali pa slemensko lego. Kme~ko prebivalstvo predstavlja tretjino vsega; Deben{ko hribovje je poleg osrednjega dna najredkeje poseljena pokrajina v pore~ju Mirne. Na km 2 `ivi povpre~no le 8 ljudi. Tudi indeks gibanja prebivalstva je nizek 69. K temu ni prispevala le odro~nost, ampak bolj omejene mo`nosti razvoja zaradi strmin, osojnih leg, pomanjkanja prostora in te`av z vodno oskrbo. Ponekod so ljudje vezani le na kapnico. Oskrbujejo in zaposlujejo se deloma v Mokronogu, deloma na Mirni, pa tudi v Trebnjem in celo v Ljubljani. Bolj{e mo`nosti imajo prebivalci vzhodnega dela hribovja, kjer iz trebeljanske smeri vodi dobra cesta v Mokronog. S Trebelnega namre~ vozi v ljubljanski Litostroj delavski avtobus, ki se ga poslu`ujejo delavci vse doline. 46 % aktivnih dela v primarnem, 39 % pa v sekundarnem sektorju. KOTLINA Kotlina je osrednji del mirnske pokrajine, ki se razteza v balatonski smeri jugozahod/zahod severovzhod/vzhod med Dolenjskim podoljem in dolino Save. Poleg Mirnsko-Mokrono{ke kotline tu obravnavamo {e Vejarsko kotanjo na jugozahodu in njen severovzhodni podalj{ek Krmeljsko kadunjo. Vode se s celotnega obmo~ja stekajo v re~ico Mirno in dalje skozi ozko deber v Kr{kem hribovju v Savo. Mirnsko-Mokrono{ka kotlina je 1 km dolg ugrezajo~i se del mirnskega pore~ja med naseljema Mirno na zahodu in Pijavicami na vzhodu. Dno je izrazito poplavna pokrajina s prevladujo~im re~no-akumulacijskim tipom reliefa in nagibi do 2. Pokrito je z debelimi plastmi ob poplavah odlo`enih aluvialnih ilovnato-glinenih usedlin Mirne in njenih pritokov. Glino sta izkori{~ali nekdanji opekarni v Prelesju in v Hudejah. [e nedavno je voda redno poplavila okrog 5,5 km 2 ali 37 % povr{in, nadaljnja 2 km 2 oziroma 12 % tal pa je bilo ogro`enih ob Pogled iznad Mirne (264 m) proti [entrupertu (28 m). Severni obod Mirnsko-Mokrono{- ke kotline je najbolj poseljeno in obdelano obmo~je v pore~ju Mirne. Dale~ v kotlino segajo~a tone~a slemena omogo~ajo lahek dostop v gri~evnato vinogradni{ko zaledje. (M. K.) 32

35 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Pogled na mokrotno dno Mirnsko-Mokrono{ke kotline in njen ju`ni rob z zahoda. Naselje Mirna ima pomemben polo`aj ob njenem zahodnem vstopu. Izstopa gozdnat gri~ Gradec (285 m) v obliki podkve, kjer so na{li dokaze za poselitev v bakreni in bronasti dobi. Skrajno desno vidimo strmo vise~a gozdnata slemena in majhna naselja ob njihovem spodnjem izteku. (M. K.) visokih vodah. Danes je struga Mirne regulirana, dno kotline pa je prepredeno s {tevilnimi stranskimi koriti oziroma melioracijskimi jarki. V osemdesetih letih so namre~ na ~etrtini poplavnih povr{in izvedli melioracije, a u~inek je manj{i od pri~akovanj. Dno je kljub temu marsikje {e mokrotno, prsti pa zakisane. Pri Mirni dosega dno vi{ino 249 m, na Brinjskem polju ju`no od [entruperta 259 m, 6 km vzhodneje na Mo{~anskih travnikih pa se spusti na 229 m. Najve~jo {irino kotline (5 km) izmerimo med Drago v [entruperskem kotu in Ostro`nikom na jugu. Rob kotline je terasast in nesklenjen, saj ga prekinjajo poplavne ravnice spodnjih delov pritokov Mirne. Vzpeti svet z relativnimi vi{inami 1 do 5 m in povpre~nimi nakloni 6 predstavljajo v kotlino segajo- ~a, pod aluvij tone~a slemena, ki so najpogosteje iz triasnih dolomitov s plastmi sljudnatega laporja, skrilavcev, pe{~enjakov in apnencev, prekriti pa z debelimi plastmi plio-pleistocenske ilovice, prene{ene s sosednjih vi{jih dolomitnih obmo~ij. ^e je ilovica nastala s preperevanjem karbonatno-silikatnih kamnin, pa vsebuje tudi ro- `ence oziroma kremenove prodnike. Slemena ponekod molijo iz dna kot pragovi ali otoki. Tam se na povr{ini prav tako ka`ejo triasne kamnine. Tu se uveljavlja re~no-denudacijski tip reliefa. Pred poplavami varen vzpeti svet je najpomembnej{e mirnsko njivsko obmo~je, hkrati pa najugodnej{i prostor za poselitev in ureditev komunikacij. Tu te~eta glavna cestna in `elezni{ka povezava med Trebnjem in Sevnico. Prometnica skozi Mirnsko-Mokrono{ko kotlino je imela velik pomen `e v prazgodovinskih in rimskih ~asih. Jugozahodno od Mirne se nahaja Vejarska kotanja. Z Mirnsko-Mokrono{ko kotlino je povezana prek ozke debri, ki jo je v okrog 4 m visoko, zastajajo~o dolomitno pregrado vrezoval desni pritok Mirne Vejar potem, Jugozahodni del Krmeljske kadunje (25 do 32 m) in prehod v Mirnsko-Mokrono{ko kotlino. Tod naj bi po Meliku neko~ tekla proti vzhodu Mirna. (M. K.) 33

36 MIRNSKA DOLINA ko sta se sosednji obmo~ji v zgornjem pliocenu za~eli ugrezati (Melik, 1931). Vejarska kotanja z nadmorskimi vi{inami med 27 in 3 m in nakloni med 2 in 11 je v najni`jem delu poplavna pokrajina z debelim nanosom ilovice, ki se {e kopi~i, vzpeti robni del pa prekrivajo plio-pleistocenske ilovnate preperine, ponekod z ro`enci. V kotanji prepoznamo re~no-akumulacijski in fluviokra{ki, pa tudi kra{ki tip reliefa. Tako kot pri Mirnsko-Mokrono{ki kotlini so tudi tu zazidalne in njivske povr{ine zgo{~ene na vzpetem, pred poplavami varnem robnem delu, na dnu pa so mokrotni travniki. Mirnsko-Mokrono{ke kotline se na severovzhodu dr- `i Krmeljska kadunja, ki sicer spada v senovski terciarni bazen in je med kotlinskimi deli najbolj samosvoja. Sestavljajo jo namre~ miocenski bel litotamnijski apnenec s plastmi kalcirudita, siva glina s premogom in triasne kamnine, med tipi reliefa pa prevladujeta re~no-denudacijski in fluviokra{ki. Nadmorske vi{ine se tu gibljejo med 25 in 3 m, relativne pa od 3 do 5 m. Mikroregija ima najmanj{i dele` poplavnega sveta, zato je njen pomen za pozidavo in poljedelstvo nadpovpre~en. Med Vejarsko kotanjo, Mirnsko-Mokrono{ko kotlino, Krmeljsko kadunjo in celo Dolenjskim podoljem je precej podobnosti, saj naj bi ti deli {e v pliocenu tvorili enotno podolje. Mirna naj bi tedaj tu ~ez proti vzhodu odvajala vse vode Vi{njansko-[entvi{kega potoka. Krmeljsko kadunjo v dinarski smeri pre~i [kocjanski prelom, ki v pokrajini predstavlja o~itno naravno mejo. V kotlinskem delu, katerega povr{inski dele` je 13%, se nahaja 44 naselij s skupno 657 ljudmi ali gostoto 168 ljudi na km 2. Predstavljajo 48 % vsega prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no 149 prebivalcev. V obdobju od l do 1991 je {tevilo ljudi naraslo za 1 %, najve~ v robnem delu Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Prebivalstvo do 2. leta starosti zavzema 31-odstotni dele`, stari 6 let in ve~ pa 16 %. Dele` kme~kega prebivalstva je v tem ~asu padel s 35 na 11 %. L je primarni sektor zaposloval le 19 % aktivnih, sekundarni kar 49 %, terciarni in kvartarni pa 15 oziroma 17 %. Obmo~je je prometno najdostopnej{e in reliefno najbolj ugodno, vendar se tu pojavljajo tudi {tevilni problemi. Zaradi nizke in zaprte lege so kraji v zimski polovici leta v celoti pod vplivom temperaturnega obrata, to je ujetega hladnega zraka in megle, zato sadovnjakov in vinogradov skoraj ni. Zaradi prevladujo~ih klasti~nih kamnin je skoraj tri ~etrtine tal slabo nosilnih, a prav tu je gostota pozidave nadpovpre~na. Mokrotni travniki s slabo nosilnostjo onemogo~ajo pa{o `ivine in hkrati ote- `ujejo pre~no povezavo krajev na severnem in ju`nem robu kotline. Povr{ine, ki so zaradi reliefnih razmer za ureditev njiv najprimernej{e, so zaradi ob~utljive pedolo{ke sestave podvr`ene precej{nji eroziji. Kmet se je prilagodil tako, da je terasiral celo polo`na pobo~ja. Debele, mo~no sprane in zakisane prsti na ilovnato-glineni podlagi poleg tega zahtevajo obilno gnojenje. V kotlini se prekrivajo razli~ni interesi. Najbolj{e njivske povr{ine so navadno zanimive tudi za pozidavo. Ker ima kmetijska namembnost prednost, in ker je {irjenje naselij omejeno {e s poplavnim svetom, je marikateri kraj zato obsojen na stagnacijo. VEJARSKA KOTANJA (K 1) 6,5km 2 velika regija, podalj{ek Mirnsko-Mokrono{ke kotline proti jugozahodu, je del tektonske enote Mokrono{- kega nagubanega ozemlja, kjer {e danes poteka ugrezanje. Nekdaj naj bi tu ~ez tekla reka, izvirajo~a v [entvi{- kem kotu. S kotlino na vzhodu naj bi bila povezana prek dana{nje Brezovice, kjer se je do danes ohranil preval. Kasneje, ko je Temenica reko obglavila, je staro strugo Mirne prevzela Cedilnica in se skupaj z Vejarjem zajed- Vzhodni del Vejarske kotanje. Spredaj so brezovske njive v terasah, sledi poplavno dno (27 m), zadaj pa je med gozdnatim Kincljem (393 m) in poseljeno Gorenjsko goro prebojna dolina Vejarja, ki se `e pod mirnskim gradom izlije v Mirno. (M. T.) 34

37 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Severovzhodni del Krmeljske kadunje (25 do 32 m) s Krmeljem levo v dolini. Zadaj je za pregrado iz odpornej{ih kamnin {entjan{ko obmo~je (3 do 35 m). (M. K.) la v zastajajo~e obmo~je Trbinca, medtem ko sta se Vejarska kotanja in kotlina severovzhodno od tu ugrezali. Danes sta obe obmo~ji povezani prek ozke debri pri mirnskem gradu. Vejarska kotanja je dokaj pisane sestave. Tudi tu je kotlinski rob ve~inoma prekrit s plio-pleistocenskimi nanosi ilovnate preperine, ponekod z ro`enci, nane{ene z okoli{kih vi{jih dolomitnih obmo~ij. Skupaj je takih povr{in nad polovico. ^etrtina, predvsem najni`ji deli, je pokrita z aluvialnimi nanosi ilovice, ki ostaja po poplavah Vejarja. Vejarska kotanja je za osrednjim dnom Mirnsko-Mokrono{ke kotline drugo najve~je poplavno obmo~je v pore~ju Mirne. 16,5 % je redno poplavljenih tal, 2,3 % pa jih je prizadetih ob izrednih poplavah. Kar 8 % povr{ja, predvsem okrog naselij na obodu kotanje, je vrta~astega. Med kotlinskimi regijami je tako Vejarska kotanja najbolj kra{ka. Omeniti moramo krpo miocena pri Gorenji vasi pri Mirni, ki pomeni najzahodnej{o lego sedimentov te starosti. Vsebujejo tudi plasti lignita, ki so ga neko~ pridobivali v dnevnem kopu. Sredi kotanje je otok triasnega dolomita, segajo~ 7 m nad dno. Je del potopljenega slemena, ki visi od reke Mirne proti Temenici. Dve tretjini kotanje le`i 2 do 3 m visoko, le robovi spadajo v naslednji stometrski pas. Povpre~je zna- {a 276 m. Prevladujejo vi{inske razlike 3 do 75 m in nakloni 2 do 11, povpre~na nagnjenost pa je 5. Regija je v celoti pod vplivom temperaturnega obrata, zato spodnje dele hitro prizadene pozeba. Sadno drevje slabo uspeva. V Vejarski kotanji je le 2 % zaradi erozije ogro`enih povr{in. V ni`jih delih ali na mokrotnem dnu je travnata (36 %), na vzpetih robovih pa so zgo{~ene njive (28 %). Prav toliko povr{ja je pod gozdom. Med kotlinskimi regijami je Vejarska kotanja najbolj gozdnata. Prevladujeta zdru`bi bukve z belkasto bekico in gabra z belkasto bekico. Med prstmi je najve~ srednje mo~nega gleja, precej je tudi rjavih in kislih rjavih prsti na ilovnati preperini. ^e so v ilovnati preperini prisotni ro`enci, je obmo~je pod gozdom, ~eprav bi sicer zaradi ekspozicije in naklona pri~akovali kr~evine. Osem srednje velikih naselij: Ra~je selo, Blato, Velika in Mala [evnica, [krjan~e, [evnica, Gorenja vas pri Mirni in Hudeje je umaknjenih na vzpeti rob. Kotanja je nadpovpre~no gosto poseljena (84 ljudi na km 2 ), v letih pa je pridobila 7 % prebivalcev. Ima ugoden prometni polo`aj zaradi bli`ine Dolenjskega podolja in ob~inskega centra Trebnjega. Dele` kme~kega prebivalstva zna{a 18 %. Sicer pa ljudje delajo najve~ v Trebnjem, na Mirni in v Ra~jem selu (34 % v primarnem, 41 v sekundarnem in 17 % v terciarnem sektorju). KRMELJSKA KADUNJA (K 2) 6,12 km 2 velika regija se dr`i Mirnsko-Mokrono{ke kotline na severovzhodu. Pokriva se z istoimensko tektonsko enoto, ki je del senovskega terciarnega bazena, ima sinklinalno zgradbo in le`i na stiku tektonskih enot Mokrono{kega nagubanega ozemlja in Grude Kr{kega hribovja. Krmeljsko kadunjo v dinarski smeri pre~i [kocjanski prelom. Nanj so vezani topli izviri (Birna vas). Regijo sestavljajo jo predvsem miocenski bel litotamnijski apnenec s plastmi kalcirudita, siva glina s premogom, deloma triasne kamnine dolomit, lapor, apnenec in argilit, plio-pleistocenska ilovnata preperina z ro`encem in tudi kredni sedimenti. Najve~ je re~no-denudacijskega in fluviokra{kega tipa reliefa. Nanj opozarjajo: obviseli suhi dolini vzhodno od Kamenice nad Peklom, zna~ilni amfiteatrski konci dolin, npr. zahodno od Brezij, {iroke koritaste doline in dolci, npr med Zgornjimi Mladeti~ami in Poljem. Tu naj bi od Pijavic prek Gabrijel in Krmelja proti Brezjam tekla nekdanja struga Mirne. Zahodno od Krmelja naletimo tudi na posamezne vrta~e. Ob Hinji je {e pas re~no-akumulacijskega tipa reliefa. ^e re~ice poplavljajo, imajo doline ravna dna. Krmeljska kadunja ima le nekaj ni`je nadmorske vi- {ine kot Vejarska kotanja; ve~ina le`i v pasu 2 do 3m (povpre~je 263 m), vi{inske razlike merijo 3 do 75 m, 35

38 MIRNSKA DOLINA nagibi pa med 11 in 21 (povpre~je je za kotlino precej{- nje, 8 ). Tu je 3 % zaradi erozije ogro`enih povr{in (obmo~je ju`no in jugovzhodno od Kamenice). Tudi v Krmeljski kadunji je, kot v Vejarski kotanji, relativno veliko gozda (27 %). Prevladuje bukev z belkasto bekico. Zara{~a se 7 % povr{in. 29 % tal je v njivah, 27 % pa v travnikih. Namembnost je odvisna od kislosti prsti in strmin. Pribli`no z enakim dele`em so zastopane tako rjave kot rjave kisle prsti. Krmeljska kadunja je relativno zelo ugodna za poselitev oziroma za pozidavo. Po indeksu koncentracije se uvr{~a takoj za vzpeti rob Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Tu poleg ostalih ugodnih razmer namre~ skoraj ni tal, ki bi jih ogro`ala poplavna voda, je pa kadunja v celoti pod vplivom temperaturnega obrata. V obmo~ju le`i {est naselij, ki so precej velika: Zgornje in Spodnje Mladeti~e, Gabrijele, Polje pri Tr`i{~u, Krmelj, Kamenica (29 ljudi v povpre~ju, najve~ji Krmelj jih ima 769). To je druga najgosteje poseljena regija (25 prebivalcev na km 2 ) in obmo~je z zelo nizkim dele`em kme~kih prebivalcev (8 %). Vlogo pomembnega naselja s sredi{~nimi funkcijami I. stopnje opravlja od vsega za~etka ne `ivi od kmetijstva; razvil se je na osnovi zalog premoga, opekarske gline in kremena. Po zaprtju rudnika premoga l pa sta za {ir- {o okolico najva`nej{a obrata kovinske in tekstilne industrije. [tevilo prebivalcev je v letih naraslo za 3 %. Regija ima namre~ ugoden prometni polo`aj in urejeno cestno mre`o, tako da so mogo~e vsakodnevne migracije tako v trebanjsko kot v sevni{ko smer. Aktivni delajo v primarnem (15 %), v sekundarnem sektorju kar 58 %, po 14 % pa tudi v terciarnem in kvartarnem. OSREDNJE MOKROTNO DNO (K 3) 14,86 km 2 velika regija sredi tektonske enote Mokrono{- kega nagubanega ozemlja se pokriva predvsem s poplavnim obmo~jem. Gre za obmo~je, ki je ve~inoma pokrito z aluvialnimi ilovnatimi sedimenti. Poleg teh so sem na dobro desetino povr{in z vi{jih obmo~ij prene{ene plio-pleistocenske ilovice, ponekod z ro`enci, nekaj pa je {e starej{ih, triasnih kamnin, ki v obliki otokov molijo iz dna. Nad 9 % je torej re~no-akumulacijskega reliefa, ostale povr{ine pa imajo re~no-denudacijski zna~aj. Obmo~je le`i v celoti v pasu 2 do 3 m nad morjem, povpre~no pa 25 m visoko; na zahodu pri Mirni dosega vi{ino 249 m, na Brinjskem polju ju`no od [entruperta 259 m, na Mo{~anskih travnikih (6 km vzhodneje) pa se spusti na 229 m. Povpre~na nagnjenost tal je tu najmanj{a v pore~ju (le 2 ); ve~je naklone lahko izmerimo le v obmo~ju Doba, v pragu med Bistrico in Slep{kom in pri Martinji vasi. Po dnu poteka regulirana struga Mirne, zna~ilna pa je {e prepredenost s stranskimi koriti in ponekod mo~virnost oziroma mokrotnost. Med prstmi je najbolj raz{irjen tip srednje mo~an glej, ki se je razvil v obmo~ju vpliva visoke talne vode. Petino povr{in zavzemajo slabo oglejene prsti, ki jih najdemo le na nekoliko vi{jem, rahlo nagnjenem svetu Brinjskega polja. Manj{i dele` odpade na kisle rjave prsti na triasnih kamninah in rjave prsti na meljasto-ilovnatem koluviju. ^eprav je bilo obmo~je nekdaj v celoti gozdnato, danes gozd pokriva le {e 8 % povr{in. To je predvsem poplavni gozd doba in belega gabra, stalno pod vplivom visoke talne vode. Zaradi melioracijskih posegov se je `e precej skr~il, kar pomeni veliko {kodo za ohranjanje ekolo{kega ravnovesja. Ostale vi{je otoke prekriva bukev z belkasto bekico ali pa beli gaber z belkasto bekico. Mokrotno dno je ve~inoma pod kislimi travniki (56 %), {e vedno velik pa je dele` njiv (29 %), zlasti v okolici Doba. Najbolj izrazita poplavna pokrajina v pore~ju Mirne obsega kar 5,5 km 2 pogosto poplavljenih tal in skoraj 2 km 2 tal, ki jih zalije le visoka voda. Skupaj pome- Osrednje mokrotno dno z re~ico Mirno, dobskim pragom in poplavnim gozdom hrasta doba in belega gabra. Spredaj so odrastki v kotlino segajo~ih slemen z naseljem Log. (M. K.) 36

39 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE ni to 56 % vsega poplavnega sveta v mirnskem pore~ju. Za kmetijstvo neugodnim vodnim razmeram v prsti in slabi nosilnosti tal se pridru`ujejo tudi slabe podnebne lastnosti (temperaturni obrat, meglenost in velika vla`nost zraka). Osrednjemu mokrotnemu dnu so se naselja izognila; v ravnini se je zna{la le Pu{~ava s 11 prebivalci, od katerih je le 6 % kmetov. Leta 1991 je bilo {tevilo prebivalcev v primerjavi z letom 1961 nespremenjeno. Odliv prepre~uje ugoden prometni polo`aj; stoji ob cesti in `eleznici, ki povezujeta Dolenjsko podolje in dolino Save. Bli`ina Mokronoga in Mirne ter ugoden polo`aj glede na sredi{~na kraja Sevnico in Trebnje pomenita precej{njo perspektivo, vendar naravne razmere omejujejo {irjenje naselja. Prebivalci delajo predvsem v sekundarnem (49 %) in terciarnem (2 %) sektorju. VZPETI ROB IN PRAGOVI (K 4) Mlin na lopate ob Sotli na dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline. (M. K.) To je precej obse`na, 11,73 km 2 velika, a»raztrgana«pokrajina. Nesklenjeno namre~ oklepa osrednje mokrotno dno Mirnsko-Mokrono{ke kotline; prekinjajo jo poplavne ravnice spodnjih delov mirnskih pritokov. Tudi ta regija spada v okvir tektonske enote Mokrono{kega nagubanega ozemlja. Vzpeti rob tvorijo spodnji deli pod aluvij tone~ih slemen, prekriti s plio-pleistocensko ilovnato preperino, ki ponekod vsebuje tudi ro`enec. V tem primeru so prsti bolj kisle in namesto njiv se na polo`nem slemenu {iri gozd. Gozd pa prera{~a tudi obmo~ja s povsem plitvimi prstmi, kjer gledajo na dan starej{e, ve~inoma triasne kamnine: dolomit s plastmi sljudnatega laporja, skrilavci, pe{~enjaki in apnenci. Ve~inoma spada vzpeti rob v vi{inski pas 2 do 3 m (povpre~je 255 m), le 3 % povr{ja prese`e te vi- {ine. Prevladujo~e vi{inske razlike so med 3 in 75 m, tretjina povr{ja pa spada {e v razred 75 do 15 m. Dobra polovica povr{ja je nagnjenega pod 6, lahko pa naletimo tu tudi na velike naklone. Regija je v celoti pod vplivom temperaturnega obrata, zato sadno drevje slabo uspeva. Predstavlja pa najve~je njivsko obmo~je pore~ja Mirne. Orne povr{ine zavzemajo kar 4 % povr- {in. Namenjene so predvsem pridelavi krmnih rastlin; regija se je namre~ usmerila v hlevsko `ivinorejo. Izjemno pomembna je tudi kot zazidalna povr{ina (24 %), saj se `al najbolj primerne povr{ine za njive in za pozidavo pokrivajo. Danes je njihovo {irjenje v tem prostoru onemogo~eno, ker jih na eni strani omejujejo orne povr{ine, ki imajo prednost, na drugi pa poplavni svet Mir- Struge vodotokov v dnu kotline so ve~inoma regulirane. Bistrica, ki ima povirje med Dolsko in Gobljansko-Vodi{ko planoto, je najve~ji pritok Mirne. (M. T.) 37

40 MIRNSKA DOLINA [irjenje zazidalnih povr{in v kotlini omejujejo na eni strani orne, na drugi pa poplavne povr{ine. Naselja so navadno gru- ~asta, umaknjena na vi{je terase oziroma na slemena, segajo- ~a v kotlino, ki so v jedru iz triasnih karbonatnih kamnin. Na sliki je [entrupert z zaledjem. (M. K.) ne in njenih pritokov. Zato so naselja ostala relativno majhna. 15 % vseh povr{in je pod gozdno odejo. Bolj kisle prsti pokrivata bukev z belkasto bekico in bor z borovnico. V bli`ini naselij je gozd izredno degradiran; spremenjen je zaradi pretiranega steljarjenja. Njive zavzemajo predvsem rjave prsti na ilovnati preperini, manj ugodne prsti so izkori{~ene za travnike (19 %). Precej{en del povr{in (24 %) je v tej regiji pozidan; najve~jo sklenjeno pozidano povr{ino predstavljata obmo~ji Mirne in Mokronoga. Na 4 % od vseh povr{in `ivi v 29 naseljih (Mirna, Trstenik, Stra`a, Brinje, [krljevo, Draga pri [entrupertu, [entrupert, Kamnje, Vrh, Slovenska vas, Rakovnik pri [entrupertu, Prelesje, Bistrica pri Mokronogu, Gorenje in Dolenje Jesenice, Hrastovica, Most, Pijavice, Skrovnik, Bruna vas, Martinja vas pri Mokronogu, Mokronog, Slep{ek, Beli Gri~, Ostro`nik, Log, Glinek, Vol~je Njive, Zabrdje) 34 % prebivalcev pore~ja Mirne, kar pomeni gostoto 397 ljudi na km 2. Naselja {tejejo v povpre~ju 161 prebivalcev, le`ijo pa na dvignjenem robu, pravzaprav po vrhovih potopljenih slemen, navadno nad izlivi potokov ali ob njihovih izhodih v kotlino. Naselja, ki le`ijo na severnem robu kotline, imajo bistveno ugodnej{o lego: obse`nej{a, polo`nej{a, proti soncu obrnjena slemena, ki jih med seboj lo~ijo poplavne doline dalj{ih levih pritokov Mirne, nudijo ve~ za obdelavo in pozidavo primernega prostora. Zato so te vasi ve~je od tistih na jugu, ki jih na eni strani omejujejo strma gozdnata in sen~na pobo~ja, na drugi pa poplavne ravnice vmesnih dolinic, navadno precej vetrovnih. Ker so ju`ni oziroma desni pritoki Mirne precej kraj{i in gostej{i, tudi niso nanesli dovolj gradiva, ki bi na debelo obdalo potapljajo~a slemena in ubla`ilo naklone. Za- Veselogorsko sleme se kot do 3 m visok prag nadaljuje tudi dale~ v mokrotno dno kotline. Omogo~il je pozidavo in ureditev ornih povr{in. Na sliki je gospodarski del dobske kaznilnice. (M. T.) 38

41 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Tipi~no slemensko naselje Log (259 m) na ju`nem robu kotline z njivami na vzpetem svetu in travniki v mokrotnem dolu. (M. T.) to pa tu pogosto naletimo na kamnolome.»dolomitne rane«zijajo takoreko~ iz vsakega slemena. Zaradi omenjenih lastnosti reliefa je tudi povezava kotlinskih vasi z vi{jim zaledjem precej bolj{a na severnem kot na ju`nem robu. Ve~ina naselij je gru~astega tipa, nekaj pa je tudi razlo`enih in obcestnih. Vsa naselja povezuje obodna cesta, vendar sta glavna cesta in `eleznica speljani po severnem robu. Pre~ne povezave so zaradi mokrotnega dna redke; pomembnej{a te~e le prek Pu{~ave, kjer se kotlina najbolj zo`i, oziroma jo premo{~a prag. Vodi proti najve~jemu kraju ju`nega obrobja Mokronogu, ki je staro, neko~ najpomembnej{e naselje kotline. Razvilo se je na vzpetem robu pod prevalom, prek katerega vodi iz doline Mirne stara pot v dolino Laknice in dalje proti reki Krki v Kr{ko-Bre`i{ko kotlino. Hkrati le`i blizu vzhodnega konca Mirnsko-Mokrono{ke kotline, ob izhodu v mirnsko deber, ki povezuje Dolenjsko podolje z dolino Save. Danes najve~ji kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline, Mirna, pa je zrasel na njenem skrajnem zahodnem robu, ob velikem koncentri~nem vodnem stekali{~u in prometnem vozli{~u. Sem se s severa in zahoda iz gri~evja prebijejo re~ica Mirna ter pritoka Lipoglav{~ica in Vejar, z juga in jugovzhoda pa Gomil{~ica, Pravharica in Zabr{~ica. Mirna le`i ob glavni prometnici med Dolenjskim podoljem in dolino Save pri Sevnici, ob poti, ki povezuje Mirnsko dolino z Litijo prek prevala Javorski Pil v Gabrov{kem hribovju, in je hkrati izhodi{~e za {tevilna vinorodna son~na slemena v okolici. Najstarej{i del kraja je prislonjen k strmemu jugovzhodnemu pobo~ju Trbinca, novej{i del pa se je razrasel na tone~em sleme- Bistrica pri Mokronogu je obcestno naselje. Pogled proti vzhodnemu delu Mirnsko-Mokrono{ke kotline in Mokronogu goro. (M. K.) 39

42 MIRNSKA DOLINA Njivske povr{ine Gorenjega Jelenja (77 m) na Dolski planoti. (M. T.) nu onstran re~ice Mirne, ki prav tu spreminja smer za 9. Najni`je dele na obeh straneh re~ice, nekdanjo poplavno ravnico, je naselila mirnska industrija. Ta privla~i delavce iz celotne kotline, pa tudi z dobr{nega dela gri~evja (Mirnsko, [entrupersko gri~evje). Kme~kega prebivalstva je {e 11 %. V obdobju je tu {tevilo prebivalcev naraslo za 12 %, kar uvr{~a regijo na tretje mesto, takoj za Bo{tanjskim hribovjem in Trebanjskim gri~evjem, ki sta zaradi neposredne bli`ine ob~inskih centrov (Sevnica in Trebnje) glede rasti {tevila prebivalcev na prvem in drugem mestu. PLANOTE Tu obravnavamo 7 do 8 m visoko Dolsko in jugozahodno od nje, onstran globoke doline zgornje Bistrice le`e~o in povpre~no 2 m ni`jo Gobljansko-Vodi{- ko planoto. Skupaj zavzemata 8,6km 2 ali slabe 3% mirnskega pore~ja. Zahodno od Radgonice se je na karbonatnih kamninah Dolskega nariva razvil kra{ki relief z nad 3 vrta~ami na km 2. Danes se tu travne povr{ine mo~no zara{~ajo. Od ostalih kra{kih oblik so prisotne uvale, podzemne jame in ob vzno`jih planot kra{- ki izviri. Obe planoti sta namre~ popolnoma brez povr{inske vode. Tu prevladujejo nakloni do 9. Na planotah se nahaja 1 naselij s skupno 364 ljudmi ali gostoto 42 ljudi na km 2. Nanje odpade 3 % vsega prebivalstva v pore~ju. Naselja {tejejo povpre~no 36 prebivalcev. V obdobju od l do 1991 je {tevilo ljudi upadlo za 27 %, na Gobljansko-Vodi{ki planoti pa kar za 33%. Prebivalstvo do 2. leta starosti zavzema 25-odstotni dele`, prav toliko je tudi starih 6 let in ve~. Dele` kme~kega prebivalstva je v obdobju padel z 82 na 25 %. Najve~ aktivnih zaposluje primarni sektor (46 %), precej tudi sekundarni (36 %). DOLSKA PLANOTA (P 1) Dolska planota zavzema le 3,47 km 2 povr{in v obmo~ju Dolskega nariva. Razteza se med Ti~nico (763 m) na severu, ki predstavlja razvodni rob nad Sopoto, in Kalom pri Dolah na jugu, ki je dvignjen visoko nad dolini zgornje Bistrice in Bene. Je enotna po sestavi; gradi jo triasni skladovit in masiven dolomit, na katerem se uveljavljata kra{ki (dve tretjini) in fluviokra{ki tip reliefa (tretjina). Dolska planota je zelo visoko dvignjena, povpre~no 3 m nad osrednje dolenjske mezozojske grude. Ve~ina spada v najvi{ji vi{inski pas 7 do 8m n.m. (povpre~je 741 m). Povpre~ni naklon meri 8. Trde karbonatne kamnine so omogo~ile tudi razvoj precej{njih strmin, a nad 18 je nagnjenih le 3 % tal. Na 9 % povr{in izmerimo vi{inske razlike 75 do 15 m, na ostalih 15 do 2 m. Le na ~etrtini obmo~ja ni vrta~, drugje so razli~no gosto posejane, na ~etrtini, npr. ju`no od Zavrha, jih na{tejemo nad 3 na km 2. Ponekod naletimo celo na ve~je kra{ke depresije uvale. Posebno veliki sta severno od Kala in ju`no od Zagozda. Nad povirjema Bene in Bistrice opazimo {tevilne obvisele suhe doline. Posebno izrazita je dolina Velike Preske, ki visi proti Sopoti. Po njej te~e cesta, ki pomeni glavno povezavo z dolino in Rade~ami. Na obmo~ju ni nikakr{nih vodotokov; voda podzemno odteka proti Bistrici, Beni in Sopoti. Na 25 % Dolske planote raste gozd, najve~ bukev s ~rnim gabrom, bukev s kresni~evjem ali pa preddinarski podgorski bukov gozd, prevladujejo pa travniki. Najve~ je rjavih prsti na dolomitu. Prst je tanka, zato je njiv malo, pa {e te po~asi ozelenjujejo. Kar 5% tal, predvsem bolj nagnjenih ali pa vrta~astih obmo~ij, se zara{- ~a (Jelenjska gora, Goli vrh, obmo~je ju`no od Zavrha). To so torej obmo~ja, ki se v celotnem pore~ju najhitreje zara{~ajo, zato bi bilo tu smiselno na~rtno pogozdovanje. Zaradi precej{nje nadmorske vi{ine je klima ostra in cvetenje sadnega drevja kasni tri do {tiri tedne za kra- 4

43 PODROBNA ^LENITEV MIRNSKE DOLINE Kra{ki svet je med vsemi najbolj podvr`en zara{~anju. Na sliki je Jelenjska gora (83 m) na Dolski planoti. (M. T.) ji v najtoplej{em pasu, travnike pa kosijo le enkrat letno. Kraji so tudi mo~no izpostavljeni vetru. Gostota poselitve na Dolski planoti je povpre~na (46 na km 2 ). Sem spadajo naselja Gorenje in Spodnje Jelenje, Zagozd in Kal pri Dolah. Vsa le`ijo na robu planote oziroma na sti~i{~u s hribovjem. Oskrbujejo se v manj{em sredi{~nem kraju Dole pri Litiji, sicer pa gravitirajo v precej oddaljene Rade~e in Sevnico. Pere~ problem pomanjkanja vode zaradi kra{kega zna~aja tal so prebivalci re{ili s ~rpanjem vode iz doline Sopote. Dele` kmetov zna{a 23 %. Za obdobje smo izra~unali indeks gibanja prebivalstva 82. GOBLJANSKO-VODI[KA PLANOTA (P 2) Gobljansko-Vodi{ka planota je 5,11 km 2 velika regija, prav tako del Dolskega nariva. Sega od Male Gobe na severu do ju`nega roba nariva nad Gabrovko. Od Dolske planote jo lo~i globoko vrezana dolina zgornje Bistrice, na zahodu pa jo omejuje dolina zgornje Morav{- ~ice. V kamninski sestavi povsem prevladujejo triasni dolomiti, nekaj pa je tudi apnencev, celo jurskih, zato kra{- ki videz tu mo~no izstopa. Na jugu so vmes manj prepustne primesi: tufi, tufiti, skrilavci, meljevci, laporji in ro`enci. Tu izvira edini potok Gabrov{~ica. Na skoraj 7 % povr{ja gostota vrta~ prese`e 15 na km 2, na 38 % celo 3 na km 2 Najve~ jih je pri Mali in Veliki Gobi ter ^epljah. Tu le`ita v dinarski smeri dve uvali: ena med Malo in Veliko Gobo, med Brezovim in ^epljami pa le`i uvala Lisina. Vmesna vi{ja obmo~ja so precej uravnana, vrta~asta in brez povr{inske vode. Gobljansko-Vodi{ka planota visi proti jugu in dosega vi{ine med 5 in 8 m (povpre~je 656 m). Vi{inske razlike in nakloni so precej ve~ji kot na Dolski planoti (povpre~je 11 ). Zaradi erozije je 4 % ogro`enih povr- Na robu povpre~no 65 m visoke Gobljansko-Vodi{ke planote se dviga Velika Pe~ (776 m), kjer se je v ~istem jurskem apnencu razvilo ve~ kra{kih jam. Pod njo stoji vas Podpe~ pod Skalo (48 m), kjer je bilo visoko nad dolino zgornje Morav{- ~ice oziroma Mirn{~ice domnevno prazgodovinsko gradi{~e. Tu so tudi ru{evine Podpe{kega gradu (Gallenstein), prvi~ omenjenega v 14. stoletju. (M. K.) 41

44 MIRNSKA DOLINA {in: to sta pas med Vodicami in ^epljami in obmo~je Pa- {nika pri Veliki Gobi. Zaradi ve~jih naklonov je dele` gozda tu v primerjavi z Dolsko planoto precej ve~ji (47 %); to je predvsem preddinarski podgorski bukov gozd, nekaj pa je tudi bukve s ~rnim gabrom in s kresni~evjem. 19 % povr{in se zara{~a. Med prstmi je najbolj zastopan tip kislih rjavih prsti na dolomitu, veliko pa je tudi rjavih prsti. Travni{ke povr{ine mo~no prevladujejo nad ostalimi kmetijskimi (17 %). 13 % povr{in zavzemajo njive, a prst je marsikdaj preplitva in kamnita. Pridelek je omejen tudi zaradi ostrega podnebja. Planota le`i namre~ v celoti v vi{inskem pasu, v kra{kih depresijah pa moramo ra~unati {e na u~inek toplotnega obrata. Na planoti uspeva tudi sadno drevje, vendar tu cvetenje `e kasni teden do dva za ni`jimi toplej{imi kraji. Naselja imajo urejene va{ke vodovode, a v su{ni dobi vode zmanjka. Na obmo~ju je po neizrazitih slemenih oziroma po robovih razporejenih {est naselij (Brezovo, Vodice, ^eplje, Velika in Mala Goba ter Pre`enjske Njive) s povpre~no 34 prebivalci. Dele` kmetov zna{a 29 %. V letih je obmo~je zaradi odro~nosti in kra{kega zna~aja izgubilo 33 % prebivalcev. Ljudje se oskrbujejo in zaposlujejo v Gabrovki, [martnem pri Litiji in v Litiji. S temi sredi{~i je regija povezana prek Morav{ke Gore na jugu in prek Velike Preske na severu. POVR[JE NASTAJANJE POVR[JA Najstarej{e kamnine v obravnavanem obmo~ju izvirajo iz mlaj{ega paleozoika, iz permo-karbona. Od tedaj pa do danes se je v ve~ kot 3 milijonih let zvrstilo ve~ faz, med katerimi je bilo obmo~je zdaj kopno, drugi~ spet pod bolj ali manj plitvim morjem, v~asih pa so nastali tu celo globlji geosinklinalni jarki. Tu je bilo namre~ robno obmo~je panonskih morskih zalivov (Melik, 1962). Posledica dviganj in spu{~anj ozemlja in s tem napredovanja in umikanja morja je menjavanje razli~nih usedlin, re~nih s kopnega, plitvomorskih in globljemorskih, neprepustnih in prepustnih. V posameznih obdobjih so o`iveli tudi vulkani, odtod ponekod vulkanske in z rudami bogate kamnine. Najve~krat pa je bilo obmo~je pod plitvim morjem. Tako je bilo konec karbona, v spodnjem in srednjem permu, v spodnjem triasu, deloma v zgornjem triasu, v juri, spodnji kredi, nekaj ~asa v zgornji kredi in v miocenu. Zato v pore~ju prevladuje plitvomorsko in obre`no, s kopnega prene{eno klasti~no gradivo, ki ga sestavljajo rde~i, zelenkasti in sivkasti pe{~enjaki, alevroliti, argiliti, skrilavci, laporji in laporni apnenci, bre~e in konglomerati, vmes pa so tudi karbonatne kamnine. Ve~inoma so to slabo prepustna tla. Miocenske kamnine so v pore~ju prava redkost. Melik (1959) meni, da je segal sem le ozek zaliv miocenskega morja, in to vsaj do ^ate`a. [ifrer (1984, 199 in 1995) pa trdi, da je bila v miocenu preplavljena vsa Dolenjska, a zaradi slabe odpornosti so se iz takratnega morja izvirajo- ~e kamnine po obdobju mo~nega mehanskega razpadanja v pleistocenski ledeni dobi ohranile le na obmo~jih podrivanja, mo~nej{ega tektonskega zastajanja in ugrezanja, v na{i regiji v Krmeljski kadunji ter na obmo~jih [entjan`a, [entruperta in Gorenje vasi pri Mirni. Ponekod vsebujejo premog. Po srednjem triasu se je ozemlje ve~krat dvignilo nad morsko gladino. Zaradi odsotnosti morskih usedlin sklepamo, da je kopno obstajalo nekaj ~asa v zgornjem triasu, v juri, na meji med spodnjo in zgornjo kredo, v miocenu v tortonu, ko se je iz morja dvignilo Kr{ko hribovje, in v pliocenu. Karbonatne kamnine, apnenec in dolomit so se kopi~ile v ve~jih lagunah proti koncu paleozoika in v geosinklinalnih jarkih spodnjega in zgornjega triasa. Tektonika je bila ob~asno `iva v vseh dobah triasa, kasneje pa spet v miocenu. Spremljal jo je vulkanizem. Posebno pomembni so ugrezi Kr{kega polja, senovskega bazena in Krmeljske kadunje v tortonu. V spodnjem pliocenu je pri{lo do luskanja Posavskih gub, v vla`nem in zmernovla`nem tropskem podnebju pa zatem do mo~nega kemi~nega preperevanja, katerega u~inek je peneplenizacija ali nastanek terciarnih ravnikov. Najprej so bile odstranjene debele plasti terciarnih morskih in kopenskih sedimentov, kasneje pa se je za~elo {e zni`evanje vedno bolj razkritih mezozojskih kamnin. Kemi~no preperevanje naj bi bilo tako mo~no, da je izni~ilo celo u~inke v srednjem pliocenu `ive tektonike. Z nastopom su{nega podnebja se je v zgornjem 42

45 POVR[JE pliocenu zni`evanje in uravnavanje povr{ja ustavilo. Sledilo je zakrasevanje karbonatnih kamnin in kopi~enje rde- ~ih glin, ki lahko vsebujejo tudi precej ro`enca ([ifrer, 1984, 199, 1995, Stepan~i~, 1975, [lebinger, 1967). V zgorjem pliocenu so u~inki tektonike spet o~itni. Posledica neotektonskih premikov so krajevna uslo~enja in prelomi dinarske smeri (Morav{ki, [kocjanski, Oto{- ki, Impoljski, Sevni{ki in drugi prelomi), ki so dotlej enoten ravnik razkosali v grude. Njegovi ostanki so v obliki krp ohranjeni le severno od reke Mirne (Premru, 1976). Posavske gube so se za~ele narivati na Zahodne dolenjske mezozojske grude in na ~elu velikih alpskih narivnih struktur je na alpsko-dinarsko-balatonski tektonski ~rti med drugimi nastala tudi Mirnsko-Mokrono{ka kotlina. V zgornjem pliocenu se je ugreznila hkrati s Kr{ko kotlino, ki ima kot ve~ina jugovzhodne Slovenije prevladujo~o balatonsko smer. To je omogo~ilo globoko tropsko preperevanje zaledja; pospe{ilo je tudi re~no raz~lenjevanje, erozijo prsti in ekshumiranje razli~no globoko preperelih tal, s tem pa nastanek za Mirnsko dolino zna- ~ilnih kopastih reliefnih oblik. 15 do 2 m nad dnom kotline so se krajevno ohranile {iroke, pedimentom podobne oblike, pokrite z debelo rjavorde~o preperelino, ki vsebuje drobce ro`encev ([ifrer, 199 in 1995). Po Meliku (1931) naj bi v tem ~asu pri{lo do obse`nih hidrografskih sprememb: do preto~itve Save s severa in do sprememb v mirnskem in temeni{kem pore~ju. Pliocenska Mirna naj bi izvirala med Sti~no, Vi{njo Goro in Muljavo in odvajala tudi vode Vi{njansko-[entvi{kega potoka in zgornje Temenice. Zaradi mo~ne zadenjske erozije tedaj {e povr{inske Temenice je Mirna izgubila tretjino pore~ja in njen izvir je odtlej pod Presko nad Morav~ami. V delu nekdanje mirnske struge najdemo danes Cedilnico oziroma Vejar, nekdanja struga med Mladeti~ami, Gabrijelami, Krmeljem in Hinjicami pa je opu{~ena. Mirnsko deber vzhodno od Mirnsko-Mokrono{- ke kotline lahko razdelimo na zgornji mlaj{i in spodnji starej{i del. V prvem odseku je zgornji del doline {ir{i, razmaknjen okrog 2 km. Na pobo~jih so vidne terase, ki se s tokom navzdol zo`ujejo. Reka je prvotno vijugala po {ir{i ravnici, ob dvigovanju hribovja pa se je sproti vrezovala. Tako je nastala epigenetska dolina z ujetimi okljuki. Ni`e od Turi{kega gradu so namesto teras ohranjeni le pregibi, pobo~ja dose`ejo izredno strmino in okljukov ni ve~. Ta ozka deber je zelo stara, nastala v obmo~ju najve~jega dvigovanja in je antecendentnega zna~aja. Zaradi razlik med tektonskim dogajanjem v Mirnsko-Mokrono{ki in Kr{ki kotlini obstajajo v njunih pore~jih razli~ne mo`nosti re~ne erozije. Erozijska energija Mirne upada, Krkina pa raste. Zato leva Krkina pritoka Temenica in Radulja hitro napredujeta proti razvodnici z Mirno. Razlike v tektoniki so tudi vzrok neenaki eroziji znotraj pore~ja. Mo~nej{e dviganje v njegovem severnem delu je vplivalo na podalj- {evanje levih pritokov Mirne, medtem ko je zastajanje grude na jugu vodilo h kraj{anju njenih desnih pritokov; odtod izrazita asimetri~nost pore~ja. Dokaz za neotektonska dogajanja v Mirnsko-Mokrono{ki kotlini so potresi (v tem stoletju jih je bilo pet stopnje po EMS lestvici, trije v zadnjih dvajsetih letih pa so imeli u~inke stopnje (Godec, Vidrih, 1998). Zaradi ugrezanja dna kotline te`ijo potoki k ponovni vzpostavitvi ravnote`nega profila in na {iroko poplavljajo. V zadnji in predzadnji ledeni dobi so dno zasuli s periglacialnim gradivom; pri Mirni pod Gradcem je [ifrer, 199, identificiral pleistocenske akumulacijske terase. V holocenu pa so se odlo`ile debele plasti ilovnato-glinenih usedlin. [e trajajo~e ugrezanje dokazujejo tudi koncentri~no stekajo~i se pritoki Mirne in v kotlino segajo~a slemena, ki tonejo pod aluvialno dno. Govorimo o akorelativnih nivojih. Podobni, a manj{i obmo~ji ugrezanja sta {e Vejarska kotanja in Morav{ka kotlinica, kjer prav tako opazimo poplavno ravnico in koncentri~no se stekajo~e vode. Ujeti meandri Mirne (23 m) v Kr{kem hribovju (Tinger, 441 m). Cesta sledi reki, `eleznica pa je speljana skozi ve~ predorov. (M. K.) 43

46 MIRNSKA DOLINA TEKTONSKE ENOTE Tektonsko pripada mirnsko pore~je Dinaridom, natan~neje: vzhodni del Notranjim Dinaridom, kjer se je med srednjim triasom in vrhom zgornje krede razprostiral Slovenski jarek in so se v njem kopi~ile globokomorske usedline, zahodni del pa Zunanjim Dinaridom, kjer se za~enja plitvomorska sedimentacija Dinarske karbonatne platforme. Po starem, ko je geolo{ka meja med Posavskimi gubami in Zunanjimi Dinaridi potekala po razvodnici med Mirno in Temenico, so obravnavano obmo~je {teli {e k Posavskim gubam. Na Dolenjskem sicer prevladuje grudasta zgradba, vendar so bile tu v novej{em ~asu ugotovljene tudi pokrovne oziroma narivne strukture. (Buser, 1984) Najve~ji del pore~ja spada v Mokrono{ko nagubano ozemlje, katerega sestavni del je tudi prostrana Mirnsko-Mokrono{ka kotlina, nadaljevanje Senovsko-Sevni{ke sinklinale. V okviru te tektonske enote je dve tretjini vsega gri~evnatega dela pore~ja. Gube imajo alpsko in balatonsko smer, na skrajnem jugu pa se uveljavi dinarska smer. Na severu prehaja Mokrono{ko nagubano obmo~je na ~rti Gabrovka Reber Zaloka Hom Hrastno Podbor{t v [entjan{ki nariv. Ta je prvotno prekrival vso Litijsko antiklinalo, kasneje pa je bil zaradi erozije ponekod odstranjen (npr. med Homom in dolino Pekla). Sestavljajo ga ladinijski, karnijski, norijski, retijski in spodnjekredni sedimenti, med katerimi prevladuje dolomit. Litijsko antiklinalo, ki je marsikje razkrita, gradijo paleozojske in triasne plasti. Razteza se od zahoda proti vzhodu in v tej smeri tudi tone. Je precej razlomljena. Pokriva se v glavnem s hribovitim svetom. Severozahodni del pore~ja zajema Dolski nariv. Zgornjetriasni dolomit je bil tu med sarmatom in pliocenom narinjen na okoli{ke starej{e triasne plasti Litijske antiklinale. Narivna ploskev je povsod pokrita, pod majhnim kotom nagnjena proti zahodu in nerazlomljena. Na njej se je razvil kras. Za okrog 3 m je dvignjena vi{je kot osrednja dolenjska gruda. Zajema predvsem hribovito in planotasto obmo~je. [kocjanski prelom (Podbor{t Gabrijele Tr`i{~e) lo~i Mokrono{ko nagubano obmo~je in Grudo Kr{kega hribovja. Ta se na severu na ~rti Podbor{t Gabrje Jelovec Dobje Bo{tanj stika z Litijsko antiklinalo, ponekod {e pokrito s [entjan{- kim narivom. Kredni pelagi~ni sedimenti s prevladujo- ~o alpsko smerjo le`ijo na triasnih kamninah, ki imajo dinarsko smer gub. Na jugovzhodnem delu pore~ja se strukturni elementi Posavskih gub in Zunanjih Dinaridov prepletajo mo~neje kot drugod. V pore~ju Mirne se nahaja {e Krmeljska kadunja, ki pripada senovskemu terciarnemu bazenu in ima sinklinalno zgradbo. Le`i na stiku Mokrono{kega nagubanega obmo~ja in Grude Kr{kega hribovja. STAROST KAMNIN Pogled v Krmeljsko kadunjo, ki se proti severovzhodu podalj{uje v senovsko podolje. (M. K.) V pore~ju so torej prisotne kamnine vseh starosti od karbonske naprej. Dele` posameznih starosti je zelo razli- ~en. Prevladujejo mezozojske kamnine (7 %), 12 % je kamnin terciarne, 1 % paleozojske in 7 % kvartarne starosti. Najstarej{e so neprepustne mladopaleozojske karbonske in permske kamnine, predvsem glinasti skrilavci, kremenovi pe{~enjaki in konglomerati. Permo-karbonske kamnine se nahajajo na obmo~ju Litijske antiklinale med Srednikom in Novim Gradom, na zahodu pa v povirju Morav{~ice in med potokom Cerknico in Gobnikom. Permske (sosijske) kamnine pokrivajo 7 % povr{ja. Tu se na hitro menjajo rde~i kremenasti pe{~enjaki, glinasti in sljudnati pe{~enjaki, pe{~eni glinasti skrilavci, alevrolit, argilit, konglomerat, glinovci in meljevci, to je t. i. grödenski skladi. Med njimi prevladujejo kremenovi pe{~enjaki. Raz{irjeni so na Jatni med Radgonico in Brunkom, s presledki do [tajngroba in obmo~ja [entjan`a na jugu. Najju`neje najdemo srednjepermske krpe pri Hrastnem, Gorenjih Jesenicah in Mokronogu (Zape~ar), vle~ejo pa se tudi po zahodnem razvodju od Laz pri Gobniku do potoka Du{ice. Plasti segajo 5 do nekaj sto metrov globoko. V teh neprepustnih kamninah ju`nih odrastkov Posavskega hribovja so se izoblikovala povirja Mirne in njenih glavnih levih pritokov. 44

47 POVR[JE Dale~ najve~ji dele` (6 %) odpade na razli~no stare triasne kamnine. Bolj plitvo je bilo morje, v katerem so nastale, bolj so pisane po sestavi in manj prepustne so. V spodnjetriasnih (skitskih) plasteh se na kratke razdalje menjajo dolomiti s plastmi laporja, oolitni apnenci, sivi apnenci, pe{~enjaki, argiliti, skrilavci in sljudnati meljevci. Bolj sklenjeno se nahajajo med Radgonico na severu, Bistrico pri Mokronogu na jugu in Hinjami na vzhodu, posamezne krpe pa so v obmo~ju Jatne okrog Kladja in Leskovca, med Srednikom in Dobjem, okrog Kala pri Krmelju, med Brglezom in potokom Lo~ico severno od Mirne, v obmo~ju med Sotlo in Busenko pri Brinju, v obmo~ju ^ate{ke gore, v mirnsko-temeni{kem razvodju pri Sevnem, med Dolenjo Nem{ko vasjo in Meglenikom, v Deben{kem hribovju, okrog [kovca in Mokronoga, severno od Dolenjih Laknic in ju`no od Trebelnega. Na anizijske belo do svetlo sive plastovite in neplastovite dolomite s primesmi apnenca naletimo v obmo~ju okrog Gabrovke in Tihaboja, Podbor{ta in med dolino Pekla in Lipovcem, v okolici Tr`i{~a, Malkovca, Mokronoga in Trebelnega, v gri~evju severno od Debenca in vzhodno od Dolenje Nem{ke vasi. Med Javorjem in Gabrovko so zgornjeanizijske in spodnjeladinijske plasti, kjer se menjavajo lapor, meljevec, skrilavec, apnenec, ro`enec, dolomit, tuf in tufit. Ladinijske plasti so ponekod enotne iz dolomita z apnencem (vzhodno od Velike Gobe, Gabrska gora), drugje pa se menjavajo apnenec, dolomit z ro`enci, skrilavec, argilit, tuf, tufit, pe{- ~enjak, dolomitna bre~a in konglomerat (obmo~je [entjan{kega nariva med Brezovim in Ravnami in na jugu do Zabukovja, med Glavi{kim potokom in zgornjo Hinjo, med Cirnikom in Krmeljem, ni`je terase med Poljem in Bruno vasjo, manj{e krpe v Mokrono{kem gri- ~evju, obmo~je med Lipnikom in Vejarsko kotanjo, v dinarski smeri od Debenca do Brgleza, ob re~ici Mirni med Mirno in ^ate`em). Zna~ilna sestavina ladinijskih plasti je tuf, ki pri~a o takratnem vulkanskem delovanju. [ir{e obmo~je Dol pri Litiji, pas ob desnem bregu spodnje Mirne in krpo pri Vozenku sestavljajo neplastoviti dolomiti in dolomiti z ro`encem ladinijske in karnijske starosti. Karnijske plasti so spet bolj pisane sestave: iz apnencev, dolomitov z ro`enci, glinastih skrilavcev, tufov, argilitov, pe{~enjakov in bre~e. Le`ijo med Kamenico in Cerovcem, na obmo~ju zahodno od Vozenka in gradijo Zaplaz pri ^ate`u. Razvodje med Trebnjem in Ra~jim selom ter pore~je Radulje od povirja do zavoja proti severu pa sestavljajo plastnati in neplastnati dolomiti mlaj{ega triasa. Jurske, predvsem razli~ne apnen~aste in dolomitizirane kamnine, so v mirnskem pore~ju redke (1%). Lia{- ke krpe so raztresene v obmo~ju Kr{kega hribovja ob mirnski debri in ju`no od nje. Najdemo jih tudi na zahodnem robu Gobljansko-Vodi{ke planote. Ju`no od Trebnjega in Dolenje Nem{ke vasi pa prevladajo. V takih ~istih karbonatih so nastali ponori, podzemne jame in druge kra{ke oblike, nanje pa so vezani tudi kra{ki izviri. V regiji so pogosto zastopane tudi kredne morske usedline (9%). Med [entjan`em in Bo{tanjem le`ijo v obmo~ju [entjan{kega nariva transgresivno na ba{kem dolomitu, karnijskem apnencu in ladinijskem tufu spodnjekredne aptijsko-albijske plasti temno sivega glinastega skrilavca, laporja, kalkarenita in apnen~eve bre~e. Drugo obse`no nahajali{~e je gruda Kr{kega hribovja ju`neje, kjer le`e zgornjekredni skladi rjavega in zelenega laporja, lapornega apnenca, sivega ali rde~ega plo{- ~astega apnenca z vlo`ki apnen~eve bre~e in zoogena bre- ~a s plastmi apnenca (po starem velikotrnski skladi) diskordantno na triasnih in jurskih skladih. Zahodno od [kocjanskega preloma so enako stare kamnine {e na skrajnem jugu v gri~evju med povirjem Radulje in Lan{pre{- ~ico v gri~evju Stare gore, erozijske krpe senonijskih plasti pa jugovzhodno od ^ate`a in ob soto~ju Mirn{~ice in Du{ice. Pravo redkost v pore~ju pa pomenijo oligocenski glinasti sedimenti, ki vsebujejo prodnike ro`enca in drugih kislih kamnin. Najdemo jih le v okolici [entjan`a in vzhodno od Jablanice. Miocenske kamnine so se po [ifrerju (1984) zaradi slab{e odpornosti ohranile le na obmo~jih mo~nej{ega ugrezanja. Miocen je zastopan na obmo~ju Krmelja in pri [entrupertu (spodnji torton) z litotamnijskim apnencem in kalciruditom, na obmo~ju [entjan`a in pri Gorenji vasi pri Mirni (zgornji torton) pa z laporjem, pe{- ~enjakom in kremenovim peskom. Med sladkovodnimi pe{~eno-glinastimi sedimenti so plasti rjavega premoga. Izkori{~ali so ga v krmeljskih rudnikih, pri Gorenji vasi pri Mirni pa so v dnevnem kopu pridobivali lignit. Iz plio-pleistocena izvirajo razli~ne gline, ki pokrivajo ni`je, zaobljene gri~e in slemena v dolini Temenice in obrobju Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Tak pas se vle~e od [marja prek Ivan~ne Gorice, Trebnjega in Mirne Pe~i do Novega mesta. Gline so nastale s preperevanjem mezozojskih karbonatnih kamnin na mestu ali pa so bile prene{ene na ni`je le`e~a obmo~ja. ^e vsebujejo tudi kremenove prodnike, sklepamo o izvoru na vi{je le`e~ih karbonatno-silikatnih kamninah. Med sedimenti holocenske starosti smo lo~ili: a) aluvialne re~ne naplavine Mirne in njenih pritokov. Sedimenti so predvsem glinasti, glinasto-pe{~eni ali glineni z redkimi prodniki. Najdemo jih v dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline, Vejarske kotanje, Morav{ke kotlinice in v {ir{ih delih dolin, b) preperino z ro`enci in jerino, nastalo pri preperevanju zgornjetriasnih dolomitov in apnencev z ro`enci, pri ~emer ostane v prsti precej ro`en~evih kosov (okoli [entjan`a in zahodno od Sevnice) in c) glino, sprano s pobo~ij in po kratkem»transportu«odlo`eno v kotlini ob vzno`ju slemen. LITOLO[KA OSNOVA Da bi dobili splo{nej{i pregled nad litolo{ko osnovo regije, smo kamnine razvrstili v: a) trde karbonatne kamnine (paleozojski do terciarni apnenec in dolomit), b) mehke karbonatne kamnine (lapor z veliko vsebnost- 45

48 MIRNSKA DOLINA Ena najju`nej{ih leg v pore~ju, kjer prihajajo na dan stare permo-karbonske kamnine, je Vrh pri [entrupertu (32 m). Pisana sestava oziroma menjava razli~no starih karbonatnih in silikatnih kamnin na razdalji nekaj metrov je zna~ilna za velik del mirnskega pore~ja. Zato se hitro menjavajo tudi tip reliefa in prsti, rastje in talne vodne razmere. (M. T.) jo karbonatov, laporni apnenec), c) trde silikatne kamnine (pe{~enjak, ro`enec, paleozojski konglomerat), ~) mehke silikatne kamnine (mehki tufi, tufiti, glinasti skrilavci), d) terciarne glinaste in pe{~ene sedimente, e) terciarne glinaste in pe{~ene sedimente z ro`encem, f) kvartarno glino z ro`enci in g) aluvialne nasutine. Tretjina pore~ja je kamninsko izredno heterogena: me{ajo se trde in mehke karbonatne in silikatne kamnine. Izmenjajo se lahko celo na razdalji nekaj metrov ali decimetrov. Prevladuje dolomit, med primesmi pa so sljudnati meljevec, pe{~enjak, skrilavec, laporni in oolitni apnenec, argilit, tuf in tufit, apnen~eva bre~a in konglomerat. Na tako me{anico naletimo v gri~evnatem in hribovitem delu pore~ja od Dobovice proti jugovzhodu do [entjan`a; ju`no od Brezovega in Hudih Raven, s presledki do Vejarske kotanje in obrobja Mirnsko-Mokrono{ke kotline, na vzhodu do Krmelja, v pasovih med Brezovico in Lipnikom in med Vol~jimi Njivami in Trebelnim. Pokrajina s tako litolo{ko sestavo je zelo razgibana. Tu se uveljavlja mo~na selektivna erozija, prevladujejo nakloni nad 11, na tretjini povr{in celo nad 21. Zna~ilna je menjava kopastih in koni~astih vrhov, nekatera najvi{ja razvodna obmo~ja pa so zakrasela. Med Bobne~im vrhom, Gradi{~em in Prelesjem najdemo celo kra{- ko depresijo z vrta~ami. Ni`je so kra{ki pojavi redkej- {i; kra{ke uravnave s posameznimi vrta~ami opazimo na obmo~ju Selc, Hudih Raven, Raven nad [entrupertom. Tu ni povirij in vodotokov; obmo~je pre~kajo le ve~je alohtone vode Bistrica, Bu~avnica in Bena. Stranskih dolin skoraj ni, a povr{je je drobno raz~lenjeno z grapami in dolci. Doline so bolj razvejane le v bli`ini severnega roba kotline, kjer je drobna razlomljenost zlasti v smeri od zahoda proti vzhodu ve~ja. Valovita fluviokra{ka pokrajina pri Brezju nad Krmeljem. Dolce pre~ijo terase z njivami. (M. T.) 46

49 POVR[JE Slabo odporne kamnine spodnjetriasne ali skitske starosti, kjer se dolomiti me{ajo s plastmi laporja, oolitnimi apnenci, sivimi apnenci, pe{~enjaki, argiliti, skrilavci in sljudnatimi meljevci, so zelo ob~utljive za gradbene posege. (M. T.) Nadaljnjih 3 % povr{ine zavzemajo karbonatne kamnine, od tega trde 18 %, ~iste mehke 1 %, me{anica obeh pa 11 %. Dolomiti in apnenci so ~istej{i na severozahodu, na obmo~ju planot in uravnav, na zahodu med Hohovico, Morav~ami in ^ate`em, v okolici Sela, med Glinkom in Mokronogom, okrog Tr`i{~a in severno od tod, v okolici [entjan`a in Vrha pri Bo{tanju. Tu so kra{ki pojavi najpogostej{i. Poleg {tevilnih vrta~ (nad 3/km 2 ), uravnav in suhih dolin z amfiteatrsko sklenjenim koncem dolin (med Pre`enjskimi Njivami in reko Bistrico) naletimo tu tudi na ve~je kra{ke depresije uvale. Najve~ja je dolga 1,25 km in le`i severovzhodno od Velike Gobe, markantna pa je tudi Lisina severno od Morav{ke gore pri Vodicah. Pogosta reliefna oblika je dolec. Vrhovi so zaobljeni in kopasti, slemena pa manj izrazita in razvejana. V obmo~ju masivnega dolomita vzhodno od ~rte Gorenje Jelenje ^eplje Brezovo je zakrasevanje po~asnej{e, vrta~e so redkej{e, gostota dolin z ob~asnim vodotokom pa ve~ja. Doline so V-oblike, s trikotnim zgornjim koncem, slemena pa izrazitej{a in pobo~ja manj raz~lenjena. Mo~no zakraselo je tu le najvi{- je razvodno obmo~je severno od Dol pri Litiji, kjer je uravnava {iroka 2 km. Vrta~e so zelo na gosto posejane, vmes pa so ohranjeni odseki suhih dolin. Zanimiv je Bohinj~ev hrib z radialnim tipom re~ne mre`e. Mehke karbonatne kamnine s prevlado lapornatega {entjurskega apnenca, se nahajajo pri [entjan`u in severno od Vejarske kotanje. Zanje so zna~ilni majhni nakloni, blage, zaobljene reliefne oblike. Laporji in laporni apnenci z apneno bre~o prevladujejo v Kr{kem hribovju, Bo{tanjskem hribovju okrog Jablanice in Deben{kem hribovju. Relief je izredno raz~lenjen, slemena mo~no razvejana, pobo~ja pa nerazgibana, brez grap. Vodotoki so ve~inoma ob- ~asnega zna~aja. V okolici ^ate`a pa je pokrajina mo~no zakrasela, s {tevilnimi vrta~ami, kra{kimi izviri (Mo- ~ila), suhimi dolinami (Dolenja vas pri ^ate`u, obmo~je severovzhodno od Gornjih Raven) in kra{kimi depresijami (Balentova dolina). Zaradi ve~jega dele`a laporja pride kra{ki zna~aj manj do izraza (Spodnje Vodale vrta~e, uravnanost, obviseli dolini, Turi{ki grad posamezne vrta~e, Planina, zahodno od Kali{~a obvisela dolina). ^iste silikatne kamnine zavzemajo le desetino pore~ja. Ve~inoma so trde in mehke skupaj (9 %); to so raznobarvni pe{~enjaki, meljevci, glinovci, konglomerati, skrilavci, argiliti in alevroliti, ki se povr{insko menjavajo. Bolj strnjeno se nahajajo silikatne kamnine na severu na obmo~ju Jatne med Radgonico in Novim Gradom in na zahodu v povirju Cerknice. Manj{e krpe so pri Hrastnem, Malem Cirniku, jugovzhodno od [entruperta, najju`neje pa pri Mokronogu. Zna~ilnost pokrajine so blage reliefne oblike, redki zaobljeni vrhovi, redka, mogo~na, v drobnem neraz~lenjena slemena. ^isti kremenovi pe{~enjaki (,8 %) se nahajajo na zahodnem razvodju ju`no od Nove Gore in severno od Javorja, ~isti glinasti skrilavci (,3 %) pa v povirju Morav{- ~ice. Na 9 % pore~ja se me{ajo trde karbonatne in trde silikatne kamnine, predvsem dolomiti z ro`enci. Najobse`nej{e tako obmo~je je Bo{tanjsko hribovje vzhodno od Jablanice, manj{a pa so v Mirnskem gri~evju med Lipnikom in Brezovico pri Mirni, zahodno od Mirne v smeri proti ^ate`u in okrog Zabukovja. Zna~ilni so kopasti vrhovi, mo~no raz~lenjena slemena, enostavni in amfiteatrski konci dolin, obvisele doline (okolica Vrha pri Bo{tanju in Vol~jih Njiv) in ponekod uravnave z vrta~ami. Skoraj 9 % je terciarnih glinastih in pe{~enih sedimentov, od tega 4 % s kosi ro`enca. Njihova lega je vezana na nahajali{~a dolomita z ro`encem. ^e gre za presedimentirano gradivo, so prisotni kremenovi prodniki. Vendar je glina z ro`encem v dolini Mirne ve~inoma primarna ali le malo prenesena. Skoraj vsa ni`je le- `e~a in potapljajo~a se slemena, ki izginjajo v kotlini, so pokrita z debelo plastjo te preperine. V samem obrobju kotline ve~inoma ne najdemo kremenovih prodnikov. 47

50 MIRNSKA DOLINA Ni`je oble gri~e v gri~evju pokrivajo ve~ metrov debele plasti plio-pleistocenske preperine, kljub ob~utljivosti za erozijo navadno izkori{~ene za njive. ^e vsebujejo kose ro`enca, pa so prsti zelo kisle in pod gozdom, ~eprav nakloni niso preveliki. (M. T.) Najobse`nej{e obmo~je glinastih in pe{~enih terciarnih sedimentov je jugozahodno razvodje pri Trebnjem do Dola na vzhodu, pokrivajo pa {e ve~ino roba Vejarske kotanje do prevala pri Brezovici, vsa slemena okrog naselja Mirne, ve~ino tone~ih slemen na ju`nem robu kotline med Vol~jimi Njivami in Mokronogom, slemena med Hrastovico in Tr`i{~em in obmo~je zahodno od Krmelja. Gre za ni`je nadmorske vi{ine, praviloma pod 35 m, saj je bilo gradivo prene{eno z okoli{kih vi{jih obmo~ij. Tu lahko naletimo na kra{ke pojave vrta~e, dolce in amfiteatrske konce dolin. Prevladujejo nakloni pod 11. Kremenovi prodniki v preperini so zna~ilni za severnej{a obmo~ja za nekoliko vi{je (3 5 m), vr- {ne lege globlje v gri~evju. Obse`no tako obmo~je se {iri med Morav{ko kotlinico in Tihaboj{~ico na severu in dolino Mirne na jugu. Manj{e zaplate so zahodno od [entruperta, pri [evnici v Vejarski kotanji, okrog Irsovca, pri Krmelju, Mladeti~ah, Vodalah in Gabrju. V primerjavi s preperino brez ro`enca so tu nakloni ve~ji (ve~inoma nad 11 ), kra{ki pojavi (zakraseli zgornji deli dolin, dolci, posamezne vrta~e) pa redkej{i. Zna~ilni so kopasti vrhovi in redki vodotoki. Podobna, a mlaj{a je kvartarna glina z ro`enci, ki smo jo na{li le v obliki krp (najve~ja pri Birni vasi meri 1,5 km 2 ) na obmo~ju med [entjan`em in Sevnico. Skupaj je je 1 %. Zna~ilni sta vr{na lega z nadmorsko vi{ino 3 5 m in lega v bli`ini dolomita z ro`encem, od koder izvira. Trikotni konci dolin, ki so zelo pogosti v neposredni bli`ini kvartarne gline, dokazujejo periglacialni izvor. Precej (7 %) je {e aluvialnih naplavin, ki so prete`no ilovnatoglinene. Poleg dna Mirnsko-Mokrono{ke kotline pokrivajo {e ozek pas ob Vejarju in ob Gomil{~ici, Morav{ko kotlinico, del dolin Du{ice, Bistrice, Studen~nice pri Vrtov{kem hribu, dno ob Hinji pri Podbor{tu in ob Mirni v raz{iritvah na poti skozi Kr{ko hribovje. Gri~evje in hribovje sta si po sestavi zelo podobna; za oba je zna~ilna izredno pestra kamninska sestava, to je velik dele` me{anice trdih in mehkih karbonatnih in silikatnih kamnin. Bistvena razlika je v prisotnosti plio-pleistocenske gline z ro`enci. Te namre~ v hribovju ni, v gri~evju pa prekriva dobro desetino povr{in. Planotast in kotlinski del sta bolj enotna glede litolo{ke sestave: prvega grade predvsem trdi karbonati (9%), v drugem pa prevladujejo aluvialne nasutine (38 %) in plio-pleistocenske gline, ponekod z ro`enci (35 %). V kotlini se poka`ejo karbonati in silikati na povr{ini le ponekod na obrobju ali pa na vzpetinah, ki molijo iz njenega dna. NOSILNOST TAL Zelo pomembna lastnost tal, ki jo je treba upo{tevati posebno pri pozidavi, je njena nosilnost. Izkazalo se je, da so Mirnsko dolino pozidavali popolnoma brez upo- {tevanja trdnosti tal. Glede na to, da spada pore~je Mirne v verigo seizmogenih obmo~ij na dinarsko-alpski mejni ~rti od cerkljanskega obmo~ja prek Ljubljanske kotline do Kr{ko-Bre`i{kega polja (Ribari~, 1983, [ifrer, 1995) in da se Mirnsko-Mokrono{ka kotlina {e vseskozi ugreza, smo upo{tevali tudi ta geofaktor. Dokazi za ugrezanje so: proti kotlini vise~a slemena, vodotoki, ki se koncentri~no stekajo proti kotlini, kjer poplavljajo, debele plasti najmlaj{ih usedlin in potresi. U~inke med 6. in 8. stopnjo po EMS lestvici je imelo v tem stoletju pet potresov ( , , , , ), ti v zadnjih dvajsetih letih ( , in ) pa so dosegli 5. do 6. stopnjo. Najmo~nej{i potres z u~inki stopnje po EMS lestvici je bil na tem obmo~ju zabele`en (Godec, Vidrih, 1998). Seizmi~na karta (1982) sicer uvr{~a Mirnsko dolino med srednje ogro- `ena obmo~ja, kjer lahko pri~akujemo potrese do 7 stopnje. 48

51 POVR[JE najbolj{a nosilnost srednja nosilnost slaba nosilnost km Zemljevid 4: Nosilnost tal. Upo{tevali smo litolo{ko karto v merilu 1 : 25. (Topole, 199) in takole dolo~ili razrede nosilnosti: 1. najbolj{a nosilnost trde kamnine (plastnati in neplastnati (masivni) apnenci in dolomiti, tudi z vlo`ki ro`enca, kremenovi in rde~i pe{~enjaki), 2. srednja nosilnost mehke in me{ane kamnine (menjavanje glinastega skrilavca, kremenovega pe{~enjaka, konglomerata, alevrolita in argilita, apnenca in dolomita s plastmi laporja, ali z bre~o in konglomeratom, apnenca in dolomita z ro`encem in plastmi laporja, skrilavci, tufi in tufiti, menjavanje pe{~enjaka, laporja, meljevca in skrilavca, tudi apnen~eve bre~e z vlo`ki laporja), 3. slaba nosilnost klasti~ne kamnine (pesek, prod, gru{~, glina, ilovica, alevrolit, debela plast prepereline), 4. tla niso nosilna meli{~a, vodne povr{ine. Nosilnost tal po regijah. Razredi nosilnosti Regija Povr{ina vkm 2 km 2 % km 2 % km 2 % G 1 9,6 4,42 48,79 4,12 45,47,52 5,74 G 2 17,72 6,77 38,21 4,25 23,98 6,7 37,81 G 3 8,7 1,51 17,36 3,79 43,56 3,4 39,8 G 4 26,44 8,59 32,49 12,81 48,45 5,4 19,6 G 5 4,36,35 8,3 2,51 57,57 1,5 34,4 G 6 23,72 1,94 8,18 19,58 82,55 2,2 9,27 G 7 18,28 3,64 19,91 11,48 62,8 3,16 17,29 G 8 14,59 2,2 13,85 1,8 69,9 2,49 17,7 G 9 6,37 2,62 41,13 3,6 48,4,69 1,83 G 129,24 31,86 24,65 71,68 55,46 25,7 19,89 H 1 2,41 1,55 64,32,86 35,68,, H 2 2,88 2,15 74,65,66 22,92,7 2,43 H 3 4,89 3,26 66,67 1,61 32,92,2,41 H 4 24,66 1,35 41,97 13,98 56,69,33 1,34 H 5 2,23 2,34 11,57 17,2 85,2,69 3,41 H 6 25,42,61 2,4 24,61 96,81,2,79 H 7 9,47 6,53 68,95 1,59 16,79 1,35 14,26 H 8 19,19 5,56 28,97 12,75 66,44,88 4,59 H 9 9,17 3,28 35,77 5,78 63,3,11 1,2 H 118,32 35,63 3,11 79,4 66,8 3,65 3,8 K 1 6,5,71 1,92,73 11,23 5,6 77,85 K 2 6,12 2,57 41,99 1,15 18,79 2,4 39,22 K 3 14,86,69 4,64,66 4,44 13,51 9,92 K 4 11,73 1,65 14,7 2,23 19,1 7,85 66,92 K 39,21 5,62 14,33 4,77 12,17 28,82 73,5 P 1 3,47 3,47 1,,,,, P 2 5,11 3,76 73,58 1,35 26,42,, P 8,58 7,23 84,27 1,35 15,73,, M 295,35 8,34 27,2 156,84 53,1 58,17 19,7 49

52 MIRNSKA DOLINA Planote Kotlina Hribovje Gri~evje Pore~je 14,33 3,11 24,65 27,2 najbolj{a srednja slaba 12,17 Nosilnost tal 84,27 55,46 53,1 73,5 66,8 15,73 19,89 19,7 3, % Dele`i povr{ja v posameznih razredih nosilnosti. Iz preglednice je razvidno, da so glede nosilnosti razmere dale~ najbolj ugodne na obmo~ju obeh planot, Dolske in Gobljansko-Vodi{ke. Tam namre~ prevladuje skladovit in masiven dolomit. Sledijo jima nekatere hribovske regije, ki so prav tako v ve~jem delu iz karbonatnih trdnih kamnin (Gabrov{ko, Bo{tanjsko, Mirnsko povirno in Cerkni{ko povirno hribovje). V nobeni od regij v gri~evju najbolje nosilna tla ne prese`ejo 5 % povr{in. Takemu dele`u se pribli`a le Cerkni{ko gri~evje. Najve~ tal v tretjem razredu pa ima kotlinski del, {e zlasti dno, medtem ko so razmere nekoliko bolj{e v Krmeljski kadunji, ki jo sestavljata tudi triasni in litavski apnenec. NADMORSKA VI[INA Skoraj 3 km 2 veliko pore~je Mirne je mo~no razgibana pokrajina, katere povpre~na nadmorska vi{ina meri 43 m. Najvi{je se`e hrbet Jatne pri Predlogu (85 m), najni`je pa le`i ustje Mirne pri Sevnici (175 m). Vi{inska razlika zna{a torej 673 m. Najobse`nej{i je vi{inski pas med 3 in 399 m, ki zavzema 35 % pore~ja, ve~ina (78 %) pa le`i 2 do 499 m visoko. Nadmorske vi{ine pod 2 m ugotovimo le okrog izliva Mirne v Savo; takoj ob strugi navzgor se vle~e ozek pas z vi{inami 2 do 299 m (mirnska deber) in se raz- {iri {ele pri izhodu iz Pekla pri Kri`i{~u. Od tam se proti zahodu nadaljuje v dveh pasovih: v severnem, kjer te- ~e stara, in ju`nem, kjer poteka sedanja struga Mirne. Zahodno od Pijavic se dolina razprostre v obse`no Mirnsko-Mokrono{ko kotlino, kjer je pas {irok do 5 km. Do Mirne je sklenjen, iz njega gledajo v sredi le posamezni gri~i, na robu kotline pa spodnji deli potapljajo~ih se slemen. Do izraza pride prag med Bistrico pri Mokronogu in Slep{kom, Slan~ev hrib in Bo`ji grob, oba visoka 315m. Vi{ina v metrih: Zemljevid 5: Nadmorske vi{ine stometrski vi{inski pasovi km % Pore~je % Gri~evje % Hribovje % Kotlina % ,16 24,83 34,56 18,93 9,34 7,18 4,81, m m m m m m m m 24,15 57,21 16,2 2,38, m m m m m m m m,39 5,11 21,12 29, ,26 8,11, m m m m m m m m 92,2 7, m m m m m m m m m m Planote 1,14 35,78 53,61, m m m m m m Dele`i povr{ja v posameznih vi{inskih pasovih po morfolo{kih enotah. 5

53 POVR[JE Nadmorske vi{ine stometrski vi{inski pasovi po regijah. Vi{inski pasovi v m Nadmorska vi{ina Ampli tuda Regija Povr{ina povr{ina povpr. max min (str. 12) v km 2 km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % G 1 9,6,,,, 2,5 22,63 5,51 6,82 1,5 16,56,,,,,, G 2 17,72,,,, 1,93 61,68 5,61 31,66 1,1 6,21,8,45,,,, G 3 8,7,,,8,92 5,49 63,1 2,78 31,95,35 4,2,,,,,, G 4 26,44,, 6,73 25,45 17,68 66,87 1,99 7,53,4,15,,,,,, G 5 4,36,, 1,74 39,91 2,57 58,94,5 1,15,,,,,,,, G 6 23,72,, 6,62 27,91 14,2 59,11 3, 12,65,8,34,,,,,, G 7 18,28,, 1,99 1,89 14,3 78,23 1,99 1,89,,,,,,,, G 8 14,59,, 1,18 69,77 4,41 3,23,,,,,,,,,, G 9 6,37,, 3,87 6,75 2,49 39,9,1,16,,,,,,,, G 129,24,, 31,21 24,15 73,94 57,21 2,94 16,2 3,7 2,38,8,6,,,, H 1 2,41,,,,,,,36 14,94 1,47 61,,58 24,7,,,, H 2 2,88,,,,,,,69 23,96 1,48 51,39,71 24,65,,,, H 3 4,89,,,,,,,46 9,41 1,4 21,27 1,75 35,79 1,62 33,13,2, H 4 24,66,,,,,29 1,18 2,62 1,62 6,98 28,3 8,96 36,33 5,46 22,14,35 1, H 5 2,23,,,, 3,71 18,34 8,1 4,4 5,26 26, 1,95 9,64 1,14 5,64,7, H 6 25,42,,,, 3,15 12,39 1,32 4,6 6,37 25,6 4,1 16,13 1,38 5,43,1, H 7 9,47,4 4,22 2,16 22,81 5,26 55,54 1,62 17,11,3,32,,,,,, H 8 19,19,6,31 3,14 16,36 8,69 45,28 6,69 34,86,61 3,18,,,,,, H 9 9,17,,,75 8,18 3,89 42,42 4,11 44,82,42 4,58,,,,,, H 118,32,46,39 6,5 5,11 24,99 21,12 34,97 29,56 23,66 2, 18,5 15,26 9,6 8,11,54, K 1 6,5,, 4,82 74,15 1,68 25,85,,,,,,,,,, K 2 6,12,, 5,33 87,9,79 12,91,,,,,,,,,, K 3 14,86,, 14,84 99,87,2,13,,,,,,,,,, K 4 11,73,, 11,9 94,54,64 5,46,,,,,,,,,, K 39,21,, 36,8 92,2 3,13 7,98,,,,,,,,,, P 1 3,47,,,,,,,,,,,2,58 3,41 98,27,4 1, P 2 5,11,,,,,,,,,87 17,3 3,5 59,69 1,19 23,29,, P 8,58,,,,,,,,,87 1,14 3,7 35,78 4,6 53,61,4, Pore~je 295,35,46,16 73,34 24,83 12,6 34,56 55,91 18,93 27,6 9,34 21,2 7,18 14,2 4,81,58, Na jugozahodu se pas nadaljuje po dolinah Gomil{~ice in Lan{pre{~ice in ~ez preval pri Brezovici preide v Vejarsko kotanjo. Pas skupaj zavzema ~etrtino pore~ja. Vi{inski pas 3 do 399 m je naj{ir{i med vsemi in zavzema tretjino povr{ine pore~ja. Na {iroko obroblja kotlino in se`e ob Mirn{~ici celo 9km v notranjost proti Morav~am. Obsega tudi obmo~je med Temenico in Mirno s plo{~atimi in ravnimi vrhovi in slemeni, ki je po Meliku (1931) ostanek re~ne ravnine nekdanjega potoka, ki je tekel od Velike Loke proti Ra~jemu selu in dalje na severovzhod. V ta pas spada tudi celotno obmo~je [entjan`a. Ostali stometrski vi{inski pasovi so o`ji (najve~ 1 km {iroki). Proti severozahodu prehajajo postopno Nadmorska vi{ina maksimalna povpre~na minimalna m G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 K 1 K 2 K 3 K 4 P 1 P 2 Pore~je Gri~evje Hribovje Kotlina Planote Maksimalna, povpre~na in minimalna nadmorska vi{ina mikroregij in morfolo{kih enot. 51

54 MIRNSKA DOLINA drug v drugega. Vi{ine nad 6 m se ju`no od kotline (v Kr{kem in Deben{kem hribovju) ne pojavijo nikjer. Najju`neje jih izmerimo na robu Dolskega nariva v Brezovski livadi in Morav{ki gori, severno od tod pa prevladajo. Na vzhodu nanje zadnji~ naletimo okrog Leskovca na Jatni. Hribovje ju`no od Mirnsko-Mokrono{ke kotline je po Meliku ekvivalent pontskemu nivoju Dolske planote in dinarskih visokih planot, ki dose`ejo 8 do 9 m, a je od teh zaradi tektonskega zastajanja ni`je za okrog 3 m. V najvi{ji pas (8 9 m) spadajo le posamezni vrhovi oziroma slemena: sleme Jatne vzhodno od Radgonice, hkrati razvodje med Mirno in Sopoto, ki se vzpne pri Predlogu na 85 m, vrhovi ju`no od tod pri Prelesju in Gradi{~u, Bobne~i vrh in vrhovi na severozahodnem razvodju pri Preski. NAKLON Pogled ~ez naj{ir{i del Mirnsko-Mokrono{ke kotline ob Bistrici proti severozahodu. V dnu je pod gozdom lepo viden del sicer potopljenega praga v bli`ini Bistrice pri Mokronogu. Zadaj se nad [entruperskim kotom dviga [entrupersko gri~evje, to pa prehaja v hribovje. (M. K.) Naklon ali nagnjenost povr{ja je pomemben geomorfolo{ki dejavnik, ki omejuje posamezno rabo tal: lahko onemogo~a infrastrukturno izgradnjo, strojno obdelavo, vpliva na prst, erozijo, na koli~ino prejete son~ne energije ter na vegetacijsko odejo; od njega so odvisne tudi odto~ne razmere v pokrajini. Karto smo izdelali na osnovi DMR-ja 1 1 m. Naklon je izra`en v stopinjah in izra~unan po obrazcu n = arctg (a 2 +b 2 ) 1/2 (Gabrovec, 199). a in b sta koeficienta regresijske ravnine. Izra~u- Nakloni v : < 3, 3, 5,9 6, 8,9 9, 11,9 12, 16,9 17, 23,9 24, 32,9 33, in ve~ Zemljevid 6: Naklonski razredi km Pore~je % % % % % , , ,95 23,4 3 25, ,45 24,1 19 2,86 25,84 22,87 23,1 9,96 11,54 13,51 16,15 2 1, ,64 1 1,29 1 3,71 9,5612,8316,11 15,76 8,9 7,8211,65 9,36,7 1 1,12 4,31 2,46 1 6,1 1,91,1 1 4,55 2,9 3 5,9 6 8,9 9 11, , , ,9 33 in ve~ Gri~evje 2,9 3 5,9 6 8,9 9 11, , , ,9 33 in ve~ Hribovje 2,9 3 5,9 6 8,9 9 11, , , ,9 33 in ve~ Kotlina 2,9 3 5,9 6 8,9 9 11, , , ,9 33 in ve~ Planote 7,93 2,21 2,9 3 5,9 6 8,9 9 11, , , ,9 33 in ve~ Dele`i povr{ja v posameznih naklonskih razredih po morfolo{kih enotah. 52

55 POVR[JE Naklonski razredi po regijah. Naklonski razredi v stopinjah Povpr. Maks. Regija Povr{ina 2,9 3 5,9 6 8,9 9 11, , , ,9 33 in ve~ naklon naklon (str. 12) v km 2 km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % v stopinjah G 1 9,6,13 1,43,38 4,19,69 7,62 1,2 13,25 2,88 31,79 2,99 33,,73 8,6,6, G 2 17,72,9 5,8 2,22 12,53 2,84 16,3 3,8 17,38 4,6 22,91 3,28 18,51 1,31 7,39,3, G 3 8,7,3 3,45,72 8,28 1,2 13,79 1,68 19,31 2,65 3,46 1,49 17,13,61 7,1,5, G 4 26,44,78 2,95 2,39 9,4 2,83 1,7 3,61 13,65 7,4 26,63 7,2 26,55 2,53 9,57,24, G 5 4,36,35 8,3,88 2,18,85 19,5 1,13 25,92,84 19,27,28 6,42,3,69,, 9 28 G 6 23,72,58 2,45 1,92 8,9 2,97 12,52 3,97 16,74 6,37 26,85 5,51 23,23 2,15 9,6,25 1, G 7 18,28,72 3,94 1,97 1,78 2,73 14,93 2,93 16,3 4,68 25,6 3,89 21,28 1,14 6,24,22 1, G 8 14,59,77 5,28 1,27 8,7 1,71 11,72 2,28 15,63 3,6 24,67 3,61 24,74 1,29 8,84,6, G 9 6,37,27 4,24,61 9,58,76 11,93,94 14,76 1,42 22,29 1,71 26,84,66 1,36,, G 129,24 4,8 3,71 12,36 9,56 16,58 12,83 2,82 16,11 33,54 25,95 29,78 23,4 1,45 8,9,91, H 1 2,41,3 1,24,11 4,56,2 8,3,41 17,1,68 28,22,81 33,61,15 6,22,2, H 2 2,88,4 1,39,5 1,74,7 2,43,28 9,72,61 21,18 1,18 4,97,54 18,75,11 3, H 3 4,89,2,41,6 1,23,38 7,77,43 8,79 1,1 22,49 1,63 33,33 1,19 24,34,8 1, H 4 24,66,29 1,18 1,38 5,6 2,39 9,69 3,38 13,71 6,44 26,12 6,83 27,7 3,49 14,15,46 1, H 5 2,23,2,99,91 4,5 1,82 9, 2,12 1,48 4,62 22,84 6,49 32,8 3,57 17,65,5 2, H 6 25,42,17,67,83 3,27 1,73 6,81 3,51 13,81 8,36 32,89 7,63 3,2 3, 11,8,19, H 7 9,47,21 2,22,6 6,34,77 8,13 1,9 11,51 2,4 21,54 2,61 27,56 1,59 16,79,56 5, H 8 19,19,23 1,2,86 4,48 1,32 6,88 1,86 9,69 4,27 22,25 6,41 33,4 3,37 17,56,87 4, H 9 9,17,14 1,53,3 3,27,57 6,22,7 7,63 1,7 18,54 3,43 37,4 2,21 24,1,12 1, H 118,32 1,33 1,12 5,1 4,31 9,25 7,82 13,78 11,65 29,82 25,2 37,2 31,29 19,11 16,15 2,91 2, K 1 6,5 2,11 32,46 2,41 37,8 1,17 18,,49 7,54,26 4,,6,92,,,, 5 23 K 2 6,12,47 7,68 1,37 22,39 1,67 27,29 1,4 22,88,91 14,87,28 4,58,2,33,, 8 24 K 3 14,86 11,51 77,46 2,12 14,27,8 5,38,25 1,68,13,87,5,34,,,, 2 2 K 4 11,73 1,96 16,71 4,23 36,6 2,54 21,65 1,53 13,4 1,9 9,29,36 3,7,2,17,, 6 3 K 39,21 16,5 4,93 1,13 25,84 6,18 15,76 3,67 9,36 2,39 6,1,75 1,91,4,1,, 5 3 P 1 3,47,21 6,5,98 28,24 1,13 32,56,67 19,31,34 9,8,12 3,46,2,58,, 8 26 P 2 5,11,18 3,52,86 16,83,93 18,2,96 18,79 1,45 28,38,56 1,96,17 3,33,, 11 3 P 8,58,39 4,55 1,84 21,45 2,6 24,1 1,63 19, 1,79 2,86,68 7,93,19 2,21,, 9 3 M 295,35 22,57 7,64 29,43 9,96 34,7 11,54 39,9 13,51 67,54 22,87 68,23 23,1 29,79 1,9 3,82 1, namo ju s pomo~jo vi{in vogalnih to~k celice (z 1, z 2, z 3,z 4 ): a = ( z 1 +z 2 z 3 +z 4 )/2 b = ( z 1 z 2 +z 3 +z 4 )/2. Naklon do 3 (7,6 % povr{in) prevladuje v vsej kotlini med naseljema Mirna in Pu{~ava. Na severu se`e ob Bistrici dale~ v notranjost do Drage, sicer pa predstavljajo severno in ju`no mejo tega obmo~ja poseljene robne terase. Ve~ja obmo~ja ravnega in rahlo nagnjenega sveta so {e ob Mirni vzhodno od Pu{~ave, ob Vejarju, ob Mirn{~ici na obmo~ju Morav~ in ob spodnji Hinji. O`ji pasovi le`ijo ob potokih, ki poplavljajo. Najmanj{i naklon je vezan predvsem na aluvialna tla ali poplavne ravnice, delno pa {e na plio-pleistocenske terase in miocensko pokrajino (Podbor{t). Naklon v stopinjah povpre~ni maksimalni % G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 K 1 K 2 K 3 K 4 P 1 P 2 Pore~je Gri~evje Hribovje Kotlina Planote Povpre~ni in maksimalni naklon mikroregij in morfolo{kih enot. 53

56 MIRNSKA DOLINA Na velikih strminah in erodibilnih tleh lahko kr~enje gozda hitro poru{i ekolo{ko ravnovesje. Zareza v pobo~ju tik pod gozdno mejo je dokaz za pospe{eno erozijo na golih tleh. (M. T.) Naklone med 3 in 6 lahko izmerimo v obrobju Vejarske kotanje in Mirnsko-Mokrono{ke kotline, okrog Tihaboja, v Krmeljski kadunji, obmo~ju [entjan`a, na obeh planotah in na uravnavah v Dolskem in [entruperskem hribovju. Ti so predvsem na plio-pleistocenski glini, na mehkih lapornih apnencih in na kra{kih tleh. Naklonski razred med 6 in 12 obroblja prej{njega. Zna~ilen je za {tevilne slemenske uravnave; tako se pojavlja v ozkih pasovih sem in tja po vsem gri~evju. Poleg gline je lahko litolo{ka osnova tudi laporni apnenec in ladinijski dolomit. Srednje strm svet (12 24 ) je najbolj raz{irjen; zavzema polovico vseh povr{in. Zna~ilen je za gri~evje in hribovje z ve~jim dele`em nekarbonatnih kamnin (^ate{ko in Cerkni{ko gri~evje, [entjan{ko hribovje, [entjan{ko, [entrupersko in Spodnjemirnsko gri~evje). Strmine med 24 in 33 zavzemajo desetino pore~ja. Prevladujejo v povirju Morav{~ice v Gabrov{kem hribovju, v obmo~ju severno od ^ate`a, na meji med hribovitim in gri~evnatim delom med Gabrovko in [entrupertom, na obmo~ju med Selom, Zagradom, Trbincem, Irsovcem in v Deben{kem hribovju, v Kr{kem hribovju, na severu pa ob zgornji Bistrici okrog Bohinj~evega hriba v Dolskem hribovju, ob Beni in Grdem grabnu v [entruperskem in [entjan{kem hribovju, pa v Bo{tanjskem hribovju ob spodnji Grahovici. Ve~je strmine so vezane na trde karbonatne kamnine s silikatnimi primesmi. Zna~ilne so tudi za spodnje dele pobo~ij. Najbolj strma obmo~ja (nad 33 ) so vezana na ozke prebojne doline Bene, Studen~nice in Grdega grabna, Glavi{kega potoka in zgornje Hinje. Pogosta so tudi ob pritokih spodnje Mirne v Kr{kem hribovju. Manj sklenjeno se nahajajo v Deben{kem hribovju, ob Hinji pred Krmeljem, ob spodnjem Kameni{kem potoku v Peklu in ob Mirni pred vstopom v kotlino. Povpre~ni naklon v pore~ju meri 14, 13 pa je povpre~ni naklon gri~evnatega sveta, ki v pokrajini prevladuje. V hribovitem svetu je povr{je nagnjeno povpre~no 17, v planotastem 9 in v kotlini z robnimi terasami 5. Naklon se v regiji zelo hitro spreminja; ve~je homogene povr{ine so v kotlinskem delu pore~ja, od os- Pogled v prebojno dolino Vejarja, ki lo~i hriba Trbinc (41 m) in Kincelj (393 m, levo) od Klju~a (395 m, desno). Spredaj te~e pod razvalinami mirnskega gradu potok Mirna. (M. K.) 54

57 POVR[JE talih pa so enotnej{i le {e obmo~je [entjan`a, zakraseli deli Jatne, Dolska planota in fluviokra{ki svet ob Tihaboj{~ici in Hom{~ici. Nagnjenost povr{ja je najbolj odvisna od tektonike, gostote pobo~nih grap, tipa reliefa in litolo{ke osnove. Tako se najmanj{i nakloni pojavljajo na obmo~ju re~no-akumulacijskega reliefa, na aluvialnih sedimentih, najve~ji pa so na obmo~ju narivnih stopenj in vrezanih dolin, v mejah re~no-denudacijskega in fluviokra{kega reliefa, posebno na trdih silikatnih, precej tudi na trdih karbnonatnih kamninah in na njihovih me{anicah. Zanimiva je razlika med plio-pleistocenskimi glinastimi sedimenti brez in z ro`encem. Pri prvih ima nad 8 % povr- {in naklone pod 11, pri drugih pa nad 7 % naklone, ve~je od 11. Ekstremni nakloni nad 33 se pojavijo, ~e so vsaj delno prisotne trde karbonatne kamnine. RELIEFNA ENERGIJA Reliefna energija je potencialna energija, ki jo ima relief zaradi lege nad neko ni`jo to~ko. V obdelavo smo jo vklju~ili, ker so v raz~lenjeni regiji, kakr{na je Mirnska dolina, lahko krajevne oziroma regionalne vi{inske razlike pomembnej{e od nadmorskih vi{in. Karto reliefne energije smo izdelali tako, da smo ugotavljali vi{insko razliko med vrhom in sosednjim dolinskim dnom v posameznem kvadratu velikosti 1 km 1 km, ki mo~no razrezanemu fluvialnemu reliefu obravnavane pokrajine najbolj ustreza. Tako namre~ v en kvadrat»padeta«ravno eno sleme oziroma vrh in eno dolinsko dno. Na osnovi vi{inskih razlik smo lo~ili: relifna amplituda 1. ravnino, 3, m, 2. valovito gri~evje 3,1 75, m, 3. raz~lenjeno gri~evje 75,1 15, m, 4. mejo gri~evje/hribovje 15,1 2, m, 5. raz~lenjeno hribovje > 2, m. Povpre~na reliefna amplituda celotnega pore~ja zna{a 166 m. V gri~evju, katerega povpre~na amplituda meri 126 m, ni velikih razlik med regijami; izstopa le nizko Trebanjsko razvodno gri~evje s povpre~no amplitudo 69 m. Precej ve~je vi{inske razlike izmerimo v hribovju (povpre~na amplituda 238 m). Tu je v ospredju Gabrov{ko hribovje (277 m), ki ga sestavljajo razli~no odporne kamnine, {e bolj pa k vi{inskim razlikam prispevata narivni stopnji Dolskega in [entjan{kega nariva. Velike relativne vi{ine so zna~ilne tudi za [entjan{ko hri- Vi{inska razlika v m:, 3, 3,1 75, 75,1 15, 15,1 2, > 2, km Zemljevid 7: Relativne vi{ine. Pore~je Gri~evje Hribovje % % % % , , , ,3 32, ,62 16,92 17, ,84 1,49 3, ,43 1,38 1,21 22,39 Kotlina 49,35 27,67,59 Planote 61,19 5,13 5,1 28,67, 3, m 3,1 75, m 75,1 15, m 15,1 2, m > 2, m, 3, m 3,1 75, m 75,1 15, m 15,1 2, m > 2, m, 3, m 3,1 75, m 75,1 15, m 15,1 2, m > 2, m, 3, m 3,1 75, m 75,1 15, m 15,1 2, m > 2, m, 3, m 3,1 75, m 75,1 15, m 15,1 2, m > 2, m Dele`i povr{ja v posameznih amplitudnih razredih po morfolo{kih enotah. 55

58 MIRNSKA DOLINA Relativne vi{ine po regijah. Reliefna amplituda Regija Povr{ina, 3,m 3,1 75, m 75,1 15, m 15,1 2, m >2, m Povpre~na reliefna (str. 12) v km 2 km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % amplituda G 1 9,6,,,, 5,94 65,56 2,49 27,48,63 6, G 2 17,72,, 2,6 14,67 12,19 68,79,9 5,8 2,3 11, G 3 8,7,,,6 6,9 7,62 87,59,48 5,52,, 112 G 4 26,44,9,34 2,6 9,83 21,83 82,56 1,61 6,9,31 1, G 5 4,36,47 1,78 2,4 55,5 1,49 34,17,,,, 69 G 6 23,72,, 3,42 14,42 13,89 58,56 5,6 21,33 1,35 5, G 7 18,28 1, 5,47,77 4,21 1,5 57,44 5,8 27,79,93 5,9 131 G 8 14,59,,,65 4,46 9,71 66,55 3,75 25,7,48 3, G 9 6,37,,,52 8,16 2,86 44,9 2,99 46,94,, 137 G 129,24 1,56 1,21 13,56 1,49 86,3 66,57 22,36 17,3 5,73 4, H 1 2,41,,,, 1,1 45,64,66 27,39,65 26, H 2 2,88,,,,,77 26,74,3 1,42 1,81 62, H 3 4,89,,,24 4,91 1,69 34,56 1,29 26,38 1,67 34, H 4 24,66,,,35 1,42 6,9 27,98 1,77 43,67 6,64 26,93 22 H 5 2,23,,,, 7,11 35,15 6,58 32,53 6,54 32, H 6 25,42,,,, 4,83 19, 1,2 4,13 1,39 4, H 7 9,47,,,75 7,92 1,69 17,85 1,65 17,42 5,38 56, H 8 19,19,,,, 1,46 54,51 3,41 17,77 5,32 27, H 9 9,17,,,29 3,16 2,48 27,4 3,2 32,93 3,38 36,86 24 H 118,32,, 1,63 1,38 37,3 31,3 37,88 32,1 41,78 35, K 1 6,5,68 1,46 3,44 52,92 2,38 36,62,,,, 71 K 2 6,12,, 4,1 66,99 2,2 33,1,,,, 72 K 3 14,86 6,55 44,8 5,47 36,81 2,84 19,11,,,, 47 K 4 11,73 1,55 13,21 6,34 54,5 3,61 3,78,23 1,96,, 68 K 39,21 8,78 22,39 19,35 49,35 1,85 27,67,23,59,, 61 P 1 3,47,,,, 3,11 89,63,34 9,8,2,58 12 P 2 5,11,,,44 8,61 2,14 41,88,9 1,76 2,44 47, P 8,58,,,44 5,13 5,25 61,19,43 5,1 2,46 28, M 295,35 1,34 3,5 34,98 11,84 139,16 47,12 6,9 2,62 49,97 16, bovje (258 m), ki ga na severu omejuje globoko vrezana dolina Sopote (najve~ja amplituda okrog 5 m). Tudi planote imajo precej{njo reliefno amplitudo (151 m), {e posebej Dolska. Dejansko relativne vi{ine znotraj planote niso tolik{ne; tako visoko povpre~je smo dobili, ker sta v tem primeru zajeti tudi globoko vrezani dolini zgornje Bistrice in zgornje Sopote, ki planoto oklepata. Temu se zaradi velikosti osnovnega kvadrata, prilagojeni mo~no raz~lenjenemu reliefu, ne moremo izogniti. Podatek o gostoti vseh dolin, to je dolin s stalnim in ob~asnim vodotokom, pa tudi suhih dolin nam predstavo o raz- ~lenjenosti reliefa {e izostri. Povpre~na gostota dolin zna- {a 19m/km 2. Gostote nad 3 m/km 2 so ve~inoma vezane na gri~evnato obmo~je. Najbolj raz~lenjen je svet Normalni odtok, ponekod fluviokras Meliorirane poplavne povr{ine Poplavne povr{ine z na~rtovano melioracijo Ostale poplavne povr{ine Kra{ke povr{ine Zemljevid 8: Na~in vodnega odtoka km 56

59 POVR[JE Pogled iznad severnega pobo~ja Jatne (866 m) na Kum (122 m) onstran doline Sopote. Do 5 m globoko vrezana Sopota prispeva k veliki reliefni energiji hribovitega dela mirnskega pore~ja, prevzema pa tudi del njegovih podzemno se pretakajo~ih voda. (M. K.) med ^ate`em in [entrupertom, precej tudi med Velikim Cirnikom in Tr`i{~em. Temu nasprotna so obmo~ja planot in uravnav med Veliko Gobo in Strmcem (brez doline Bene) in kotlinsko obmo~je. Gostota dolin je odvisna od litolo{ke osnove, starosti povr{ja in tektonike. V globoki dolini Mirne so nekdaj delovali {tevilni mlinarski in `agarski obrati. Marsikateri od danes delujo~ih je elektrificiran ali pa predelan v malo elektrarno. (M. T.) TIPI RELIEFA V pore~ju prevladuje fluviokra{ki tip reliefa (48 %); tu opa`amo tako proces korozije kot delovanje teko~ih voda. Do prepletanja prihaja po eni strani zaradi ne~istih Na~in vodnega odtoka Planote Normalni odtok, delno fluviokras Meliorirane poplavne povr{ine Poplavne povr{. z na~rtovano melioracijo 57,46 Ostale poplavne povr{ine Podzemni vodni odtok 42,54 Kotlina 74,88 8,93 8,34 Hribovje 98,23 Gri~evje 93,93 Pore~je 92, Dele`i povr{ja z razli~nimi na- ~ini vodnega odtoka po morfolo{kih enotah. 57

60 MIRNSKA DOLINA Kra{ki in nekra{ki relief. Tip reliefa Regija Povr{ina Pravi kras Ostale povr{ine (str. 12) v km 2 km 2 % km 2 % G 1 9,6,7,77 8,99 99,23 G 2 17,72,5 2,82 17,22 97,18 G 3 8,7,7 8,5 8, 91,95 G 4 26,44,72 2,72 25,72 97,28 G 5 4,36,7 16,6 3,66 83,94 G 6 23,72,46 1,94 23,26 98,6 G 7 18,28,, 18,28 1, G 8 14,59,68 4,66 13,91 95,34 G 9 6,37,11 1,73 6,26 98,27 G 129,24 3,94 3,5 125,3 96,95 H 1 2,41,2,83 2,39 99,17 H 2 2,88,14 4,86 2,74 95,14 H 3 4,89,3,61 4,86 99,39 H 4 24,66,48 1,95 24,18 98,5 H 5 2,23,41 2,3 19,82 97,97 H 6 25,42,1,39 25,32 99,61 H 7 9,47,23 2,43 9,24 97,57 H 8 19,19,2 1,4 18,99 98,96 H 9 9,17,24 2,62 8,92 97,27 H 118,32 1,85 1,56 116,46 98,43 K 1 6,5,56 8,62 5,94 91,38 K 2 6,12,, 6,12 1, K 3 14,86,, 14,86 1, K 4 11,73,24 2,5 11,49 97,95 K 39,21,8 2,4 38,41 97,96 P 1 3,47 1,55 44,67 1,92 55,33 P 2 5,11 2,1 41,1 3,1 58,9 P 8,58 3,65 42,54 4,93 57,46 M 295,35 1,24 3,47 285,11 96,53 kem hribovju, v Deben{kem hribovju in na obmo~ju med Vejarsko kotanjo na jugu in reko Mirno na severu. Po obsegu mu sledi re~no-denudacijski relief (36 %). Razvit je na celotnem obmo~ju od razvodja med Radgonico in Novim Gradom pa do Mirnsko-Mokrono{- ke kotline z izjemo Krmeljskega. Drugje se dr`i v krpah, med katerimi so najve~je: razvodje okrog Preske, povirja desnih pritokov Mirn{~ice, povirje Cedilnice, soto~je pri Mirni in razvodje pri Malkovcu. Gostota dolin s stalnim vodotokom in gostota grap sta tu najve~ji. Re~no-akumulacijski relief je omejen na kotlinske oziroma ravninske dele Mirnsko-Mokrono{ke kotline, Vejarsko kotanjo, Morav{ko kotlinico, tihabojsko depresijo in [entjan{ko, izstopa pa tudi v {ir{ih delih dolin pritokov Mirne. Zavzema le slabo desetino pore~ja. Kra{ki relief smo na{li le na dobrih 3% povr{ja. Ve~ja kra{ka obmo~ja, kjer je prevladujo~ proces kemi~no raztapljanje ali korozija, voda pa odteka podzemno, so Dolska, Gobljansko-Vodi{ka planota in razvodno obmo~je pri Trebnjem. Ostale manj{e uravnave kra{kega sveta so pri Radgonici, Gradi{~u in Prelesju na severnem razvodju, pri Dolah, Slavini in Ravnah nad [entrupertom, okrog Zaloke, na razvodju pri Trebelnem, okrog Spodnjih Vodal, Gabrja in {e ni`je ob mirnski debri. Vrta~e opa`amo le na okrog 25,75 km 2 ali 9 % pore~ja. S pomo~jo topografske karte v merilu 1 : 25. in z aeropo- karbonatnih kamnin oziroma me{anice polprepustnih dolomitov, ne~istih apnencev, laporjev in drugih primesi, po drugi strani pa zaradi precej{njih strmin, ki vplivajo na povr{inski odtok vode. Zna~ilne fluviokra{ke oblike so slepe in vise~e doline, na tak tip pa opozarjajo tudi doline z ob~asnim vodotokom, doli oziroma dolci in amfiteatrsko sklenjene doline. Fluviokras je v mirnskem pore~ju najbolj raz{irjen med Dolsko in Gobljansko-Vodi{ko planoto na severozahodu in med [entrupertom, okrog Krmelja in v Kr{- Pravi kras Ostali tipi reliefa Planote 42,54 57,46 Kotlina 2,4 97,96 Hribovje 1,56 98,43 Gri~evje 3,5 96,95 Pore~je 3,47 96, Dele` pravega krasa v posamezni morfolo{ki enoti. Mirnska dolina se vzhodno od kri`i{~a s [kocjanskim prelomom (225 m, zadaj) vse bolj o`i. Ob robu poplavnega dna te~e cesta na eni in `eleznica na drugi strani reke. (M. K.) 58

61 POVR[JE snetki smo izra~unali njihovo povpre~no gostoto 1 na km 2. Nad 3 jih na{tejemo le na obmo~ju Dolske in Gobljansko-Vodi{ke planote, 15 do 29 jih je na obmo~ju Gradi{~a na Jatni, pri Zaloki, Spodnjih Vodalah, Dolenji vasi pri ^ate`u in na razvodju jugovzhodno od Dola pri Trebnjem. V posebej ~istih apnencih, npr. na robu Gobljansko-Vodi{ke planote in v trebanjskem razvodju, so se razvile celo kra{ke jame (Ajdovska, Fantovska in druge jame v obmo~ju Velike Pe~i, jame v Br{i in Rebri nad Tihabojem, Zijalo pri Dolu pri Trebnjem). Ob pomanjkanju padavin na teh obmo~jih zelo hitro nastopi su{a. VODOVJE IN RE^NA ME@A RE^NA MRE@A Hidrografska mre`a v regiji je neenakomerno razvita. Povpre~na gostota zna{a 19m/km 2 (Povr{inski vodotoki, 1998). Razlike izhajajo iz pestre litolo{ke sestave oziroma iz razli~nih tipov reliefa. Zaradi majhnega dele`a ~istih karbonatnih kamnin prevladuje na dobrih 9 % povr{ja povr{inska re~na mre`a. Sem smo {teli tudi krpe fluviokrasa, kjer sta v nasprotju s pravim krasom zaradi nagnjenosti tal in manj ~istih karbonatnih kamnin prisotni tudi denudacija in erozija. Re~na mre`a je najgostej{a na zahodnem delu mirnskega pore~ja in v obmo~ju [entruperskega ter [entjan{kega gri~evja in Kr{kega hribovja. Na obmo~jih, kjer se prepustne kamnine menjajo z neprepustnimi, opa`amo kraj{e ponikalnice in kra{ke izvire. Ve~ja obmo~ja kra{kega reliefa in s tem podzemnega vodnega odtoka so na obmo~ju Dolske in Gobljansko-Vodi{ke planote, pa tudi na obmo~ju Trebanjskega. Dol`ine dolin smo merili s kurvimetrom na topografski karti v merilu 1 : 25., pomagali pa smo si tudi z le- Vodni odtok po regijah Regija Povr{ina Normalni odtok, Meliorirane Poplavne povr{ine Ostale poplavne Podzemni vodni (str. 12) delno fluviokras poplavne povr{ine z na~rtovano melioracijo povr{ine odtok vkm 2 v% km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % G 1 9,6 3,7 8,86 97,79,,,,,13 1,43,7,77 G 2 17,72 6, 16,39 92,49,,,,,83 4,68,5 2,82 G 3 8,7 2,95 7,89 9,69,,,,,11 1,26,7 8,5 G 4 26,44 8,95 24,84 93,95,,,9,34,79 2,99,72 2,72 G 5 4,36 1,48 3,57 81,88,,,3,69,6 1,38,7 16,6 G 6 23,72 8,3 23,3 97,9,,,,,23,97,46 1,94 G 7 18,28 6,19 17,59 96,23,,,,,69 3,77,, G 8 14,59 4,94 13,9 89,72,,,,,82 5,62,68 4,66 G 9 6,37 2,16 6,13 96,23,,,6,94,7 1,1,11 1,73 G 129,24 43,77 121,39 93,93,,,18,14 3,73 2,89 3,94 3,5 H 1 2,41,82 2,39 99,17,,,,,,,2,83 H 2 2,88,98 2,74 95,14,,,,,,,14 4,86 H 3 4,89 1,66 4,86 99,39,,,,,,,3,61 H 4 24,66 8,35 24,18 98,5,,,,,,,48 1,95 H 5 2,23 6,85 19,73 97,53,,,,,9,44,41 2,3 H 6 25,42 8,61 25,27 99,41,,,,,5,2,1,39 H 7 9,47 3,21 9,24 97,57,,,,,,,23 2,43 H 8 19,19 6,5 18,9 98,49,,,,,9,47,2 1,4 H 9 9,17 3,1 8,92 97,27,,,,,,,24 2,62 H 118,32 4,8 116,23 98,23,,,,,23,19 1,85 1,56 K 1 6,5 2,2 4,72 72,62,,,, 1,22 18,77,56 8,62 K 2 6,12 2,7 6,11 99,84,,,,,1,16,, K 3 14,86 5,3 7,53 5,67 3,41 22,95 2,2 14,8 1,72 11,57,, K 4 11,73 3,97 11, 93,78,9,77,8,68,32 2,73,24 2,5 K 39,21 13,27 29,36 74,88 3,5 8,93 2,28 5,81 3,27 8,34,8 2,4 P 1 3,47 1,17 1,92 55,33,,,,,, 1,55 44,67 P 2 5,11 1,73 3,1 58,9,,,,,, 2,1 41,1 P 8,58 2,9 4,93 57,46,,,,,, 3,65 42,54 M 295,35 1, 272,1 92,13 3,5 1,19 2,46,83 7,23 2,45 1,24 3,47 59

62 MIRNSKA DOLINA GrahovicaRadovan a dol Tr`i{ki Mirna vodotok meja pore~ja Mirne Kameni{ki potok Mirna Sklepnica Hinja potok Hinja pot k Glavi{ki o rd graben G i ki potok Jeseni{~ica Bistrica Mirna Savrica Ba~ji potok i Kostanjev{ enk Bus a Bistrica Sotla Zabr{~ica Bena Bistrica Bu~avnica oj{~i b c Lo~ica Ceti{ka Tiha a Gabrov{~ica Mirn{~ica C c erkni Hom{~ica Kamnarica Du{ica Mirna Cedilnica ca Vejar an ~i {p { re L km Geografski in{titut ZRC SAZU Zemljevid 9: Re~na mre`a. 6

63 POVR[JE Pogled na Mirno, Mirnsko gri- ~evje in Deben{ko hribovje. Spredaj je poplavna dolina Mirne (25 m), po kateri vodi pot iz Mirnske doline proti Litijski kotlini, nad njo pa je nekdaj mogo~ni mirnski grad (3 m). (M. K.) talskimi posnetki. Povpre~na gostota dolin s stalnimi vodotoki je 666 m/km 2. Najgosteje (2 4 m/km 2 ) so posejane v Cerkni{kem in Gabrov{kem gri~evju (obmo~je Turnske Cerknice, Cerknice in Du{ice). Brez stalnih vodotokov so planote, vrhnji deli Jatne in obmo~je severno in severozhodno od Trebnjega. Mre`a dolin z ob- ~asnim tokom ima povpre~no gostoto 498 m/km 2. Ob- ~asno imajo vodo predvsem stranske doline ali pa zgornji deli dolin. Suhih dolin (233 m/km 2 ) je ve~ v zahodnem delu okrog Hohovice, Vodic in Gabrovke, ju`no od Tihaboja, okrog Zabukovja, ^ate`a, Dola pri Trebnjem, Mokronoga, Tr`i{~a, [entjan`a in jugovzhodno od Krmelja, to je v gri~evnatem in planotastem svetu. Grape, ve~je ali plitvej{e zajede v pobo~ju, s pribli`no enakim naklonom kot je naklon tega pobo~ja, nimajo stalnega vodotoka. Pobo~ne grape so gostej{e v severni polovici pore~ja, kjer se uveljavlja re~no-denudacijski relief. Na obmo~ju krasa in fluviokrasa pa k drobni raz~lenjenosti prispevajo dolci. Povpre~na gostota grap oziroma dolcev je 822 m/km 2. Najve~ji vodotok v regiji je 44km dolga Mirna. Nekdaj naj bi odmakala tudi Sti{ko-[entvi{ki kot, v zgornjem pliocenu pa naj bi jo»obglavila«temenica. Od tedaj ima svoj izvir na vi{ini 735 m, v permo-karbonskih kamninah pod Presko nad Morav~ami. S povirnega hribovja prite~e v ugrezajo~o se Morav{ko kotlinico (35 m), zato tam poplavlja. Sledi tok proti jugovzhodu skozi fluviokra{ki svet ^ate{kega in Gabrov{kega gri~evja. Vsi pritoki, ki jih dobi Mirna z desne na zahodnem delu pore~ja, imajo alpsko smer. To so Turnska Cerknica, Cerknica in Du{ica. Tu je gostota re~ne mre`e najve~ja (2 do 4 m na km 2 ). Pri Ravnah se Mirna obrne proti vzhodu. Tu je v dvigajo~e se povr{je vrezala do 9m globoko deber. V Mirnskem gri~evju, nedale~ od mirnskega gradu, napravi ve~ zavojev. Takoj ko vstopi v kotlino, se Mirni z desne pridru`i Vejar oziroma Cedilnica, ki izvira jugovzhodno od ^ate`a in se med vzpetinama Trbinc in Klju~ prebije iz Vejarske kotanje. Po vstopu v kotlino te~e Mirna kratek ~as ob vzhodnem vzno`ju Gorenjske gore in Trbinca proti jugu, potem pa v naselju Mirna napravi oster ovinek za 9. Tok proti vzhodu nadaljuje skozi dno Mirnsko-Mokrono{ke kotline (28 do 24 m) bli`e ju`nemu robu. Tu je struga regulirana. Z leve dobi mo~nej{e pritoke, ki prav ta- Na nadmorski vi{ini 175 m se pri Sevnici Mirna po 44 km dolgem toku izlije v Savo. Tik pred tem vanjo z leve prite~e Grahovica. Med njo in desnim bregom Save je stisnjen Dolenji Bo- {tanj (195 m). (M. K.) 61

64 MIRNSKA DOLINA ko zbirajo vode v neprepustnih kamninah Posavskega hribovja. Vsi ti vodotoki izkori{~ajo dinarske prelomnice in te~ejo proti jugovzhodu. Med Dolsko in Gobljansko-Vodi{ko planoto ter v Dolskem hribovju ima svoje povirje Bistrica s pritokoma Bu~avnico in Beno, v [entruperskem hribovju Jeseni{~ica, v [entjan{kem hribovju pa Hinja. Ve~ji desni pritoki Mirne so Zabr{- ~ica, Ba~ji potok in Savrica s povirjem v Deben{kem hribovju. Doline ob njihovih spodnjih tokovih so raz{irjene in poplavnega zna~aja ter mokrotne, tako kot celoten osrednji del ugrezajo~e se Mirnsko-Mokrono{ke kotline. ^e gre za krajevno ugrezanje (Morav{ka kotlinica, soto~je Bene in Bu~avnice) ali za nenadno zo`enje dolin, potoki poplavljajo tudi sredi gri~evja. Pri Pu{~avi se Mirna usmeri proti severovzhodu in pri Pijavicah zapusti kotlino. Dolina te~e dalje skozi Kr{ko hribovje in se vse bolj o`i. Prostor je le za cesto in `eleznico, pa {e ta se od Gabrja navzdol, ko Mirna zaide v ujete meandre, umakne v predore. Tik pred izlivom pri Sevnici se Mirni z leve pridru`i {e Grahovica, ki ima alpsko smer. RE^NI RE@IM MIRNE Poglejmo si povpre~ne mese~ne pretoke v spodnjem toku Mirne pri Gabrju, tik preden reka zaide v ujete okljuke sredi Kr{kega hribovja. Podatki veljajo za obdobje Z letnim pretokom 4,48 m 3 /s se Mirna uvr{~a med najve~je dolenjske vodotoke, a je v primerjavi s Krko, katere povpre~ni pretok zna{a pri Podbo~ju 54,7m 3 /s, `e precej manj vodnata. Maksimalni pretok v marcu in aprilu, v ~asu pomladanskega de`evja in topljenja snega, je skoraj {e enkrat ve~ji kot minimalni pretok v avgustu, septembru in juliju, ko se odra`a nadpovpre~na poletna 3 m /s 6 5,5 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1,5 J F M A M J J A S O N D L Povpre~ni mese~ni in letni pretoki Mirne pri Gabrju v m 3 /s ( ). evapotranspiracija ali izhlapevanje s tal in prek rastlin. Drugi vi{ek novembra in decembra je le nekaj ni`ji od pomladanskega. Reka ima torej de`no-sne`ni re~ni re`im. V enem letu se izgubi z evapotranspiracijo dobra polovica padavinske vode, kar sklepamo na osnovi razlike med letno koli~ino padavin 12 mm in specifi~nim odtokom, ki po podatkih Hidrometeorolo{kega zavoda zna{a 17 l/km 2 v 1 sekundi. Verjetno pa so izgube z evapotranspiracijo nekoliko manj{e, ~e upo{tevamo, da del padavinske vode, ki pade na pore~je Mirne, odte~e podzemno drugam (v Sopoto in zgornjo Temenico). Pristov (Povr{inski vodotoki, 1998) ugotavlja, da ima Sopota glede na koli~ino padavin dejansko prevelik odtok. POPLAVNI SVET Redne poplave so {e nedavno prizadevale Mirnsko dolino na skoraj 4 % povr{ja, v kotlinskem delu, kjer je njeno glavno poselitveno in njivsko obmo~je, pa celo na Ni poplav Redne poplave Izredne poplave Planote 1 Kotlina 76,92 17,47 5,61 Hribovje 99,81,19 Gri~evje 96,97 3,3 Pore~je 95,53 3,72,74 Dele` poplavnega sveta po morfolo{kih enotah % Povpre~ni mese~ni pretoki v spodnjem toku Mirne pri Gabrju v m 3 /s ( ). J F M A M J J A S O N D L 4,31 4,75 5,93 5,62 4,36 4,73 3,4 3,1 3,17 4,15 5,13 5,17 4,48 62

65 POVR[JE Poplavni svet skupaj Izredne poplave Redne poplave Gri~evje Hribovje Kotlina 29,64 35,58 17 % (po [ifrerju, 1983). ^eprav se je z melioracijami v zadnjem desetletju verjetnost poplav precej zmanj{ala, se ob izrednem neurju voda razlije navadno v prav takem obsegu kot nekdaj. Melioriranih je ~etrtina poplavnih povr{in, za slabo petino imajo na~rte, dobra polovica sedanjih poplavnih povr{in pa bo {e ostala izpostavljena ob~asnemu vplivu visokih voda. Poplavni svet je najobse`nej{i v srednjem toku reke Mirne, v obmo~ju tektonskega ugrezanja Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Pokriva se s tipom re~no-akumulacijskega reliefa; na eni strani gre tam za odna{anje prsti v ~asu poplave, po drugi strani pa za kopi~enje gradiva, ki ostaja po poplavah tamkaj{njih vodotokov. Aluvialno ravnico tvori ilovnato-glineno gradivo. Poplavi{~e rednih poplav je v osredju Mirnsko-Mokrono{ke kotline {iroko,25 do 1 km; naj{ir{e je na mestih, kjer se v kotlino iztekajo stranske doline. Poplavni svet se`e po njihovih dolinah tudi v gri~evje (najve~je so doline potokov Jeseni{~ice, Bistrice, Busenke, Sotle, Lan{pre{~ice), manj{a pa so poplavna obmo~ja desnih pritokov Mirne na prehodu iz Deben{kega hribovja v Mirnsko-Mokrono{ko kotlino (Glin{ki, Gomilski, Ba~ji potok, Savrica, Stajni{ki potok). Od glavnega poplavnega obmo~ja so lo~ena poplavi{~a Mirne med Morav~ami in pritokom Du{ico, Tihaboj{~ice med Tihabojem in Homom jugozahodno od Sela, Vejarja v Vejarski kotanji med Ra~jim selom in vhodom v sotesko pri hribu Kinclju, spodnje Mirne med Tr`i{~em in vstopom v deber severovzhodno od Gabrja, spodnje Hinje in Tr`i{kega potoka ter ve~ potokov v [entjan{kem gri~evju. Tudi tu je najpogostej{i vzrok poplavljanja ugrezanje obmo~ij. Poplavne doline se navadno kon~ajo v gri~evju, na mejo s hribovjem se`ejo le ob Bistrici, po Grdem grabnu in ob Tr`i{kem potoku. Od regij v gri~evju so glede poplavnih povr{in v ospredju Spodnjemirnsko gri- ~evje (5,6 %), Gabrov{ko gri~evje (4,7 %; Mirna od Morav~ navzdol, Tihaboj{~ica), [entjan{ko gri~evje (3,8 %; 1,74 2,9 1 68,61 62, % Zastopanost morfolo{kih enot v poplavnem svetu. ni poplav redne poplave izredne poplave km Zemljevid 1: Poplavni svet. Ni poplav Redne poplave Izredne poplave K 4 95,82 2,56 1,62 K 3 5,67 36,81 12,52 K 2 99,84,16 K 1 81,23 16,46 2,31 Kotlina 76,92 17,47 5, % Dele` poplavnega sveta v kotlinskih regijah. 63

66 MIRNSKA DOLINA Poplavni svet po regijah. Poplavne razmere Regija Povr{ina Ni poplav Redne poplave Izredne poplave Poplavni svet skupaj (str. 12) v km 2 km 2 % km 2 % % v pore~ju km 2 % % v pore~ju km 2 % % v pore~ju G 1 9,6 8,93 98,57,13 1,43 1,18,,,,13 1,43,99 G 2 17,72 16,89 95,32,83 4,68 7,55,,,,83 4,68 6,29 G 3 8,7 8,59 98,74,11 1,26 1,,,,,11 1,26,83 G 4 26,44 25,56 96,67,88 3,33 8,1,,,,88 3,33 6,67 G 5 4,36 4,27 97,94,9 2,6,82,,,,9 2,6,68 G 6 23,72 23,49 99,3,23,97 2,9,,,,23,97 1,74 G 7 18,28 17,59 96,23,69 3,77 6,28,,,,69 3,77 5,23 G 8 14,59 13,77 94,38,82 5,62 7,46,,,,82 5,62 6,22 G 9 6,37 6,24 97,96,13 2,4 1,18,,,,13 2,4,99 G 129,24 125,33 96,97 3,91 3,3 35,58,,, 3,91 3,3 29,64 H 1 2,41 2,41 1,,,,,,,,,, H 2 2,88 2,88 1,,,,,,,,,, H 3 4,89 4,89 1,,,,,,,,,, H 4 24,66 24,66 1,,,,,,,,,, H 5 2,23 2,14 99,56,9,44,82,,,,9,44,68 H 6 25,42 25,37 99,8,5,2,45,,,,5,2,38 H 7 9,47 9,47 1,,,,,,,,,, H 8 19,19 19,1 99,53,9,47,82,,,,9,47,68 H 9 9,17 9,17 1,,,,,,,,,, H 118,32 118,9 99,81,23,19 2,9,,,,23,19 1,74 K 1 6,5 5,28 81,23 1,7 16,46 9,74,15 2,31 6,82 1,22 18,77 9,25 K 2 6,12 6,11 99,84,1,16,9,,,,1,16,8 K 3 14,86 7,53 5,67 5,47 36,81 49,77 1,86 12,52 84,55 7,33 49,33 55,57 K 4 11,73 11,24 95,82,3 2,56 2,73,19 1,62 8,64,49 4,18 3,71 K 39,21 3,16 76,92 6,85 17,47 62,33 2,2 5,61 1, 9,5 23,8 68,61 P 1 3,47 3,47 1,,,,,,,,,, P 2 5,11 5,11 1,,,,,,,,,, P 8,58 8,58 1,,,,,,,,,, M 295,35 282,16 95,53 1,99 3,72 1, 2,2,74 1, 13,19 4,46 1, Ob izteku v poplavno dolino se grape raz{irijo. (M. T.) Grdi graben in Hinja, Gomil{~ica in Kameni{ki potok) in Mirnsko gri~evje (3,3 %; Mirna, Lan{pre{~ica, Sotla pred vstopom v kotlino). Izredne poplave so omejene na kotlinski del, v gri- ~evju pa se pojavljajo le redne poplave. Nanj odpade 35,6 % vseh nedavno redno poplavljenih povr{in ali 29,6 % vsega poplavnega sveta v pore~ju Mirne. Ves ostali del pripada kotlini, ki je bila redno poplavljena na 17,5 % povr{in, ob visokih vodah pa {e na nadaljnjih 5,6 %, kar skupaj pomeni 23 % ali slabo ~etrtino povr- {in. To je dobri dve tretjini vseh poplavnih povr{in v pore~ju (68,6 %). Razlike znotraj kotline pa so ogromne. Osrednje mokrotno dno kotline je bilo nedavno na 36,8 % povr{in redno poplavljeno, {e 12,5 % povr{in pa je bilo pod vodo ob izrednih poplavah. Poplavni svet zajema torej polovico mikroregije. Tu je tudi polovica vseh poplavnih povr{in pore~ja, 85 % vseh ob izrednih poplavah prizadetih povr{in ali skupaj 55,6 % vsega poplavnega sveta v Mirnski dolini. Tako jo upravi~eno imenujemo poplavno pokrajino. Druga kotlinska regija, Vejarska kotanja, ima 16,5% redno poplavljenih in 2,3 % povr{in, ki so ogro`ene ob izrednih poplavah, skupaj okrog 9% vsega poplavnega sveta v pore~ju. Precej manj ga je na vzpetem robu (skupaj 4 %), Krmeljske kadunje pa poplave ne ogro`ajo. 64

67 POVR[JE Triprekatni kamniti most ~ez Bistrico na Bistrici pri Mokronogu je bil kos tudi poplavnim vodam. (M. K.) Pred poplavami varno slemensko naselje Log (259 m). Poplavno dno (tu 237 m) je travnato in posuto s posami~nim higrofilnim drevjem in grmovjem. V ozadju je ostanek poplavnega gozda. (M. T.) Mokrotno dno kotline (tu 24 m). Ob vzno`ju gozdnatega Gradca (285 m) se vije Mirna, levo spredaj pa vidimo levi pritok Sotlo z melioracijskimi jarki. (M. K.) 65

68 PODNEBJE Po Gamsu (1972) spada Mirnska dolina v klimatsko provinco osrednje Slovenije, kjer se uveljavlja zmernocelinsko vla`no podnebje. Malovrh (1962) ugotavlja tu prehodnost med panonsko-subpanonskim in srednjeevropskim podnebnim obmo~jem. Odra`a se v raz{irjenosti vinogradov, tako zna~ilnih za panonski svet. Sem namre~ {e se`ejo tipi~ne vinogradni{ke pokrajine, proti zahodu pa povsem izginejo. Za Mirnsko dolino in okolico imamo na razpolago podatke temperaturnih postaj Trebnje (278 m) za obdobje , Mokronog (251 m) , Malkovec (4m) , Primskovo (539m) , Sevno na Dolenjskem (539 m) od 1961 dalje, Rade~e (23 m) , Loka pri Zidanem Mostu (25 m) in Mirna (26 m) , padavinskih postaj Mokronog (251 m) od 1946 dalje, Tel~e (55 m) od 1951 dalje in Sevno na Dolenjskem (539m) in od 1955 dalje. Maksimalne mese~ne vi{ine padavin so znane za postaje Malkovec ( ), Dole ( ), Kal nad [entjan`em ( ), Dolenje Medvedje selo ( ), Sevno na Dolenjskem ( ), Sevnico ( ), Mokronog ( ) in Tel~e ( ), povpre~ne koli~ine padavin v polurnih nalivih pa za postajo Sevno na Dolenjskem ( ). Postaje za spremljanje vetrov so bile v obdobju na Mirni, na Malkovcu, v Sevnem na Dolenjskem in v Rade~ah. Zaradi la`je ~asovne primerjave smo med temi izbrali kotlinsko postajo Mirna (26 m), slemensko postajo Malkovec (4 m) in pobo~no postajo Sevno na Dolenjskem (539 m). Ker sta bili postaji Mirna in Malkovec ukinjeni, smo lahko upo{tevali le obdobje med letoma 1962 in 198, posamezne manjkajo~e podatke pa smo pridobili s pomo~jo interpolacije. TEMPERATURE Povpre~ne mese~ne temperature merijo julija 18 do 19 C), minimum, ki nastopi v januarju, pa se giblje okrog 1 C. Letno povpre~je zna{a okrog 9 C. Sevno je za malenkost hladnej{e zaradi nadmorske vi{ine, Mirna pa ima relativno nizko povpre~je zaradi temperaturnega obrata. V primerjavi z Mirno je Sevno nekoliko toplej- {e predvsem v jesenskih mesecih, Malkovec pa v toplej- {i polovici leta. Letna temperaturna amplituda zna{a torej 19 do 2 C, najve~ja pa je v primeru Malkovca. Zanimiva je primerjava postaj glede dol`in vegetacijske dobe, poljedelske sezone in obdobja s pov- Povpre~ne mese~ne in letne temperature v C (postaje Mirna, Malkovec in Sevno na Dolenjskem, ). T v C Mirna Malkovec Sevno J F M A M J J A S O N D L Povpre~ne mese~ne in letne temperature v C (obdobje ). Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D L Mirna,9 1,4 5,1 9,1 13,9 17,5 18,8 17,9 13,2 9,3 5,4,7 9,1 Malkovec 1,2 1,4 4,5 9,4 14, 17,1 19, 18,1 14,9 1,2 5,3,6 9,3 Sevno na Dolenjskem 1,1 1,1 4,3 8,5 13,1 16,4 18,2 17,7 13,2 9,8 5,2,2 8,9 66

69 PODNEBJE pre~no temperaturo pod C (upo{tevano obdobje ): Za vegetacijsko dobo je ni`ja nadmorska vi{ina kljub topolotnemu obratu {e vedno pomembnej{a; tako traja na Mirni 262 dni ali 4 dni dlje kot na 14 m vi{jem Malkovcu in en teden dlje kot v 279 m vi{jem Sevnem. Pri poljedelski sezoni se ka`e prednost Malkovca, katerega nadmorska vi{ina ni previsoka, spomladi in jeseni pa je zunaj plasti temperaturne inverzije; tako tu traja obdobje s temperaturo nad 1 C povpre~no 181 dni, kar je 9 dni dlje kot na Mirni. Sevno pa je zaradi vi{je nadmorske vi{ine na slab{em, ~eprav je zunaj plasti temperaturne inverzije; tako sta z Mirno pribli`no izena~ena. Sklepamo lahko, da so kraji, ki so dvignjeni nad kotlino okrog 28 m glede dol`ine poljedelske sezone primerljivi s kotlinskimi, ki so prikraj{ani zaradi temperaturnega obrata. Anketa glede fenolo{kih pojavov (cvetenja sadnega drevja predvsem jablane) je pokazala, da imajo kraji, le`e~i v nadmorskih vi{inah 3 do 5 m, prednost pred dolino ali pa za njo vsaj ne zaostajajo. Sem spada ve~ina obrobnega gri~evja oziroma neposrednega kotlinskega zaledja. Pri vi{inah 5 do 6 m cvetenje kasni 1 teden, pri 6 do 7 m do dva tedna, v krajih vi{- je pa celo 3 in 4 tedne (Dolska planota). Kraji na Jatni so v zaostanku okrog dva tedna. Omeniti moramo kra{- ke uravnave v Dolskem hribovju, kjer kljub vi{inam okrog {t. dni Vegetacijska doba ({t. dni s T > 5 C) Mirna Malkovec Sevno Poljedelska sezona ({t. dni s T > 1 C) 6 m in ve~ (Selce, Slavina) cvetenje ne kasni ali je celo hitrej{e kot v precej ni`jih krajih. Povpre~ne maksimalne temperature so ve~inoma najvi{je v kotlinski postaji Mirna, ki ima najni`jo nadmorsko vi{ino. Nepravilnost se pojavi le decembra, ko z vi{ino rastejo. Tedaj ni mo~ nadoknaditi toplotnega primanjkljaja, ki nastane ob mo~nem no~nem ohlajanju in Mirna ima za pol stopinje ni`jo maksimalno temperaturo kot 279 m vi{je Sevno. Le tedaj za Sevnim zaostane tudi Malkovec [t. dni s povpr. temperaturo pod C Dol`ina vegetacijske dobe, poljedelske sezone in obdobja s temperaturo pod C na razli~no le`e~ih postajah. Meteorolo{ka postaja Vegetacijska doba Poljedelska sezona Obdobje s T < C ({t. dni s T > 5 C) ({t. dni s T > 1 C) ({t. dni s T povpr. <) Mirna (262) (172) (46) Malkovec (258) (181) (48) Sevno na Dolenjskem (255) (171) (47) Vegetacijska doba, poljedelska sezona in obdobje s temperaturo pod C. Iznad meglenih dolin dvigajo~a se obse`na slemena s kulturnimi terasami. (M. T.) 67

70 MIRNSKA DOLINA Povpre~ne maksimalne temperature v C (obdobje ). Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D L Mirna 2,4 5,8 1,2 15,4 2,4 23,5 25,3 24,5 21, 15,6 9,2 1,9 14,6 Malkovec 1,9 5, 8,7 14,3 19,2 22,2 24,4 23,3 19,8 14,7 8,6 2,2 13,7 Sevno na Dolenjskem 1,6 4,3 8,2 13,2 17,9 21,1 23,1 22,3 18,9 13,9 7,8 2,4 12,9 Povpre~ne maksimalne temperature v C (postaje Mirna, Malkovec in Sevno na Dolenjskem, ). Mirna Malkovec Sevno T v C J F M A M J J A S O N D L Temperaturno inverzijo ka`ejo predvsem povpre~ne minimalne temperature. Najvi{ja postaja Sevno ka- `e v hladnej{i polovici leta najvi{je povpre~ne minimalne temperature. Te so v kotlinski Mirni vse leto najni`je, le januarja se`e inverzijska plast nad Malkovec (4 m). Povpre~na letna minimalna temperatura Mirne je kar za 1,7 C ni`ja kot temperatura 279 m vi{jega Sevnega, v decembru, v ~asu najmo~nej{e inverzije, pa je razlika najve~ja (kar 3,6 C). Tudi Malkovec v~asih {e dose`e inverzijska plast, zato so tam minimalne temperature ni`je kot v Sevnem, a razlike so precej manj{e. Minimalne temperature pod C se pojavljajo pri vseh postajah v zimskih mesecih decembru, januarju in februarju, na Mirni pa zaradi kotlinske lege {e v marcu. Absolutna maksimalna temperatura je odvisna od stopnje kontinentalnosti, od nadmorske vi{ine in prevetrenosti postaje. Ker je mirnska pokrajina `e precej podvr`ena panonsko-subpanonskim podnebnim vplivom, bi tu pri~akovali visoke absolutne maksimalne temperature. Postaja Kr{ko (168 m), kjer so izmerili v Sloveniji najvi{jo temperaturo 4,7 C (Klimatografija Slovenije ), je oddaljena od Mirnske doline le 16 km. Zaradi ve~je zra~nosti pa tu izmerjene absolutne maksimalne temperature ne dosegajo 37 C (Mokronog 36,5, Mirna 35,8, Malkovec 34,, Sevno 36,1 C). Posebno Malkovec ima relativno nizko absolutno maksimalno temperaturo; postaja le`i namre~ na dobro prevetrenem mestu. Kr{ko, Malkovec in Mokronog so kot ve- Slemenska vas Tlaka 4 m nad dolino Gabrov{~ice (levo) in soto~jem Mirn{~ice in Cerknice (desno). V dnu dolin so se zaradi poplav, sen~nosti in toplotnega obrata zna{li le `agarski in mlinarski obrati. (M. K.) 68

71 PODNEBJE Povpre~ne minimalne temperature v C (obdobje ). Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D L Mirna 4, 3,,6 2,8 7,8 1,8 12, 12,1 9,3 4,4 1,1 5,4 3,9 Malkovec 4,1 2,,2 4,6 8,7 11,9 13,6 13,2 1,2 6, 2,2 3,2 5,1 Sevno na Dolenjskem 3,5 1,5,8 4,7 9, 12,3 13,9 13,7 1,8 6,7 2,7 1,8 5,6 T v C Mirna Malkovec Sevno J F M A M J J A S O N D L Povpre~ne minimalne temperature v C (postaje Mirna, Malkovec in Sevno na Dolenjskem, ). ~ina slovenskih postaj dosegli absolutno najvi{jo temperaturo v juliju, Sevno in Mirna pa v avgustu. Absolutne minimalne temperature so ni`je na planotastih obmo~jih z uvalami in vrta~ami, kjer v dolgih zimskih no~eh pride do neoviranega iz`arevanja, in v zaprtih kotlinah, kjer je odtok oziroma pretok zraka oviran. V Sloveniji so najni`je temperature izmerjene na kotlinskih postajah (Babno polje 34,5 C, Klimatografija Slovenije ). Na postajah v obravnavanem obmo~ju tako nizkih temperatur ne bele`imo (Mirna 23,5, Malkovec 19,9, Sevno 16,8 C). Najni`jo temperaturo je dosegla Mirna zaradi svoje kotlinske lege; tu namre~ v hladni polovici leta vlada temperaturna inverzija. Glede {tevila vro~ih dni (s povpre~no maksimalno temperaturo nad 25 C) je na prvem mestu najni`je le`e- ~a Mirna. Najve~ takih dni na{tejemo v juliju (2), pojavljajo pa se od aprila do septembra. Zaradi temperaturnega obrata, ki je pogost od oktobra do vklju~no aprila, je Mirna na prvem mestu tudi glede {tevila hladnih dni, to je dni s povpre~no maksimalno temperaturo pod C). Mirna Malkovec Sevno {t. dni J F M A M J J A S O N D L [tevilo vro~ih dni (s povpre~no temperaturo nad 25 C, obdobje ). 69

72 MIRNSKA DOLINA [tevilo vro~ih dni (s povpre~no temperaturo nad 25 C, obdobje ). Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D L Mirna Malkovec Sevno na Dolenjskem [tevilo hladnih dni (s povpre~no temperaturo pod C, obdobje ). Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D L Mirna Malkovec Sevno na Dolenjskem Mirna Malkovec Sevno [tevilo hladnih dni (s povpre~no temperaturo pod C, obdobje ). {t. dni J F M A M J J A S O N D L EKSPOZICIJE Temperaturne razlike moramo razlagati tudi z razli~no ekspozicijo, to je izpostavljenostjo povr{in son~nim `arkom ali lego povr{ja glede na stran neba. Ekspozicija odlo~ilno vpliva na razli~no rabo tal, saj je z njo in z naklonom povezana koli~ina prejete son~ne energije. Kar 62 % pore~ja ima ugodno lego glede oson~enosti. Najbolj so soncu izpostavljena v dinarski sme- S SV SZ V Z JV JZ J ravno pod 3 C Planote 7,93 16,9 14,22 12,82 17,25 11,77 8,86 5,13 5,13 Kotlina 5 7,83 8,95 7,57 8,59 1,5 6,38 4,36 41,26 Hribovje 1,32 12,15 12,4 11,91 17,99 16,82 1,15 7,11 1,52 Gri~evje 9,59 13,9 13,24 11,16 13,65 15,54 11,1 7,64 4,18 Pore~je 9,23 12,48 12,22 11,3 14,82 15,21 1,3 6,92 8,7 Dele`i povr{ja z razli~no ekspozicijo po morfolo{kih enotah % 7

73 PODNEBJE sever severovzhod severozahod vzhod zahod jugovzhod jugozahod jug ravno (pod 3 ) km Zemljevid 11: Ekspozicije. Ekspozicije po regijah. Regija Povr{ina Ekspozicije S SV SZ V Z JV JZ J ravno pod 3 (str. 12) v km 2 km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % G 1 9,6 1,31 14,46 2,16 23,84 1,26 13,91 1,34 14,79 1,67 18,43,78 8,61,14 1,55,19 2,1,21 2,32 G 2 17,72,52 2,93 1,74 9,82 2,81 15,86 1,64 9,26 2,24 12,64 4,27 24,1 2,98 16,82,56 3,16,96 5,42 G 3 8,7 1,3 14,94 1,68 19,31 1,3 14,94,73 8,39 1,42 16,32 1,19 13,68,37 4,25,37 4,25,34 3,91 G 4 26,44 2,89 1,93 3,94 14,9 3,1 11,72 3,1 11,72 2,92 11,4 3,7 13,99 3,11 11,76 2,72 1,29,96 3,63 G 5 4,36,66 15,14,61 13,99,55 12,61,52 11,93,46 1,55,23 5,28,32 7,34,64 14,68,37 8,49 G 6 23,72 1,63 6,87 3,33 14,4 3,19 13,45 2,82 11,89 4,48 18,89 4,16 17,54 2,66 11,21,82 3,46,63 2,66 G 7 18,28,84 4,6 2,1 11, 2,54 13,89 2,57 14,6 2,89 15,81 3,61 19,75 1,77 9,68 1,31 7,17,74 4,5 G 8 14,59 2,14 14,67 1,61 11,3 1,35 9,25 1,46 1,1 1,34 9,18 1,91 13,9 1,88 12,89 2,1 13,78,89 6,1 G 9 6,37 1,11 17,43,89 13,97 1,1 15,86,24 3,77,22 3,45,23 3,61 1,11 17,43 1,26 19,78,3 4,71 G 129,24 12,4 9,59 17,97 13,9 17,11 13,24 14,42 11,16 17,64 13,65 2,8 15,54 14,34 11,1 9,88 7,64 5,4 4,18 H 1 2,41,18 7,47,26 1,79,45 18,67,27 11,2,3 12,45,47 19,5,33 13,69,11 4,56,4 1,66 H 2 2,88,7 2,43,11 3,82,39 13,54,51 17,71,58 2,14,64 22,22,43 14,93,11 3,82,4 1,39 H 3 4,89,2 4,9,73 14,93,7 14,31,72 14,72,59 12,7,92 18,81,69 14,11,29 5,93,5 1,2 H 4 24,66 1,88 7,62 3,8 12,49 2,83 11,48 3,1 12,57 4,58 18,57 5,57 22,59 2,3 8,23 1,21 4,91,38 1,54 H 5 2,23 1,94 9,59 3,3 14,98 2,41 11,91 2,49 12,31 4,71 23,28 3,25 16,7 1,61 7,96,52 2,57,27 1,33 H 6 25,42 1,26 4,96 2,68 1,54 3,98 15,66 3,22 12,67 6,25 24,59 5,29 2,81 1,99 7,83,53 2,8,22,873 H 7 9,47 1,28 13,52 1,7 11,3,88 9,29 1,64 17,32 2, 21,12,85 8,98,56 5,91,95 1,3,24 2,58 H 8 19,19 3,65 19,2 2, 1,42 1,64 8,55 1,31 6,83 1,52 7,92 2,18 11,36 3,1 15,69 3,5 18,24,38 1,96 H 9 9,17 1,75 19,8 1,41 15,38,97 1,58,83 9,5,75 8,18,73 7,96 1,36 14,83 1,19 12,98,18 1,98 H 118,32 12,21 1,32 14,37 12,15 14,25 12,4 14,9 11,91 21,28 17,99 19,9 16,82 12,1 1,15 8,41 7,11 1,8 1,52 K 1 6,5,34 5,23,52 8,,81 12,46,71 1,92,7 1,77,55 8,46,4 6,15,32 4,92 2,15 33,7 K 2 6,12,3 4,9,73 11,93,93 15,2,89 14,54 1,4 16,99 1, 16,34,54 8,82,2 3,27,49 8, K 3 14,86,3 2,2,43 2,89,52 3,5,28 1,88,27 1,82,69 4,64,5 3,36,34 2,29 11,53 77,59 K 4 11,73 1,2 8,7 1,39 11,85 1,25 1,66 1,9 9,29 1,36 11,59 1,7 14,49 1,6 9,4,85 7,25 2,1 17,13 K 39,21 1,96 5, 3,7 7,83 3,51 8,95 2,97 7,57 3,37 8,59 3,94 1,5 2,5 6,38 1,71 4,36 16,18 41,26 P 1 3,47,39 11,24,54 15,56,42 12,1,4 11,53,38 1,95,43 12,39,4 11,53,26 7,49,25 7,2 P 2 5,11,29 5,68,91 17,81,8 15,66,7 13,7 1,1 21,53,58 11,35,36 7,5,18 3,52,19 3,72 P 8,58,68 7,93 1,45 16,9 1,22 14,22 1,1 12,82 1,48 17,25 1,1 11,77,76 8,86,44 5,13,44 5,13 M 295,35 27,25 9,23 36,86 12,48 36,9 12,22 32,58 11,3 43,77 14,82 44,93 15,21 29,61 1,3 2,44 6,92 23,82 8,7 ri le`e~a slemena in jugozahodna pobo~ja. Izrazito sen~ni so Kr{ko hribovje, severni deli Deben{kega hribovja in obmo~ja, kjer poteka slemenitev v smeri od zahoda proti vzhodu. Take so ozke doline Turnske Cerknice in Cerknice, Bistrice, pobo~je Sabanskega bukovja ter dolin Studen~nice ob Vrtov{kem hribu, Hinje ju`no od [entjan`a in Grahovice. Mikroregije se lahko med seboj po ekspoziciji mo~no razlikujejo: Cerkni{- ko in Mokrono{ko gri~evje imata npr. okrog polovico neugodnih severnih, severovzhodnih in severozahodnih ekspozicij, Gabrov{ko in [entjan{ko pa le dobro ~etrtino. 71

74 MIRNSKA DOLINA Med vsemi primerjanimi postajami je pod vplivom megle najkraj{i ~as najvi{je Sevno (51 dni). Na slab{em sta Malkovec (8) in Mirna (74), kar je povezano s kotlinsko lego in temperaturno inverzijo. Megle je ve~ od avgusta do januarja. Znotraj pore~ja obstajajo precej{nje razlike tudi glede smeri in mo~i vetrov. Ob~utimo jih zlasti, ~e primerjamo kraje na slemenih in kraje v kotlini. Po trditvah doma~inov so posebno vetrovni kraji na severnem razvodju (Borovak, Gorenje Jelenje, Dobovica, Radgonica, Kladje, Osredek, Leskovec), kjer stalno mo~no piha s severa, iz smeri tam ni nobene meritvene postaje, ki bi dala podatke o mo~i vetrov. Postaji Sevno na zahodnem in Malkovec na ju`nem razvodju prav tako ka`eta, da vse leto mo~no prevladuje veter s severa, vendar ni mo~an, na Malkovcu je celo naj{ibkej{i med Trdina v svojem Popotovanju pi{e, da je vino v hribih zahodno od Morav~ precej kislo, ker imajo mrzli vetrovi s severa tu {e preveliko mo~. V teh dejstvih najdemo odgovor, ~emu obmo~je Gabrov{kega hribovja za vinsko trto ni najprimernej{e. Prevladujo~a severna smer vetra je negativna {e iz drugih razlogov; v pokrajino takrat vdira zrak, onesna`en z izpu{nimi plini iz visokega dimnika trboveljske termoelektrarne. V kotlinski Mirni, {e bolj pa v obsavskih Rade~ah, so vetrovi bistveno redkej{i. V Mirnsko-Mokrono{ki kotlini prevladujeta sever in jugozahodnik, ki v poletnih mesecih {e oslabita, bolj vetrovni pa so tam kraji, ki le`ijo ob izhodih iz stranskih dolin. TOPLOTNI PASOVI Eno {tevilnih v kotlino segajo~ih slemen z naseljema Ravnik (3 m) na pobo~ju in Veselo Goro (324 m) na slemenu. Na son~nih terasah so njive, na sen~ni strani, v strmini in na kamnitih tleh pa gozd. (M. K.) MEGLENOST IN VETROVNOST Na razlike v temperaturi in s tem v rabi tal vplivajo razli~ne nadmorske vi{ine. Vendar zaradi pojava toplotnega obrata marsikje temperature z vi{ino ne padajo pravilno. Ker Mirnska dolina v svojem najvi{jem delu le rahlo prese`e vi{ino 8 m, razli~nih toplotnih vi{inskih pasov ni veliko. Opa`amo obstoj treh zna~ilnih pasov. V najni`jem se v hladni polovici leta ob anticiklonalnem in brezvetrnem vremenu zadr`uje hladen zrak; to je pas toplotnega obrata. Sledi termalni pas, ki se za~enja okrog 15 ali ve~ metrov nad dnom kotline in stranskih dolin (Gams, 1984, 1986, 1996) tu je ve~ina vinogradov. Nad njim pa je vi{inski pas, ki zaradi prevelike nadmorske vi{ine onemogo~a uspevanje vinske trte, tudi poljski pridelek je tu skromnej{i, ko{nja pa mogo~a le enkrat v sezoni. ^e bi imeli na razpolago podatke ve~ razli~no le- `e~ih temperaturnih postaj, razmejitev pasov ne bi bila te`ka. Tudi ugotavljanje termalnega pasu s tem, da bi izlo~ili pas med dvema vi{inama, ni ustrezno, ker je inverzijska ploskev pogosto nagnjena. Zato smo ga omejili tako, da smo povezali vse spodnje in na drugi strani zgornje meje vinogradov. To je seveda mogo~e le v vinogradni{ki pokrajini. Termalni pas zajema pribli`no 23 % povr{in pore~ja. Gre predvsem za ni`je dele hribovja. Sem spada dobra tretjina hribovitega sveta in le petina gri~evnatega. Kotlinski del je v celoti znotraj inverzijskega pasu, planotast pa znotraj vi{inskega. Kar 8 % gri- ~evja {e prihaja pod vpliv toplotnega obrata (najve~ Spodnjemirnsko, Mokrono{ko, Trebanjsko in [entru- Povpre~no {tevilo dni z meglo (obdobje ) Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D L Mirna Malkovec Sevno na Dolenjskem

75 PODNEBJE Mirna Malkovec Sevno {t. dni J F M A M J J A S O N D L Povpre~no {tevilo dni z meglo (obdobje ). termalni inverzijski vi{inski km Zemljevid 12: Toplotni pasovi. Gabrovka (38 m) le`i na vzpetem robu Morav{ke kotline, ki je {e pod vplivom toplotnega obrata. Morav{ka Gora (48 m) zadaj, ki predstavlja ju`ni rob Dolskega nariva, je v termalnem pasu. Gobljansko-Vodi{ka planota (6 do 77 m) pa `e spada v vi{inski pas. (M. K.) 73

76 MIRNSKA DOLINA Toplotni pasovi po regijah. Povr{ina Toplotni pasovi Regija Termalni Inverzijski Vi{inski (str. 12) v km 2 km 2 % km 2 % km 2 % G 1 9,6 5,8 56,7 3,52 38,85,46 5,8 G 2 17,72 5,31 29,97 11,95 67,44,46 2,6 G 3 8,7 2,56 29,43 6,14 7,57,, G 4 26,44 5,12 19,36 21,32 8,64,, G 5 4,36,28 6,42 4,8 93,58,, G 6 23,72 4,3 18,13 19,42 81,87,, G 7 18,28 1,91 1,45 16,37 89,55,, G 8 14,59,28 1,92 14,31 98,8,, G 9 6,37,37 5,81 6, 94,19,, G 129,24 25,2 19,5 13,11 79,78,92,71 H 1 2,41,72 29,88,, 1,69 7,12 H 2 2,88 1,62 56,25,, 1,26 43,75 H 3 4,89,94 19,22,, 3,95 8,78 H 4 24,66 4,65 18,86,29 1,18 19,72 79,97 H 5 2,23 8,65 42,76 5,7 28,18 5,88 29,7 H 6 25,42 9,25 36,39 3,41 13,41 12,76 5,2 H 7 9,47 2,47 26,8 7, 73,92,, H 8 19,19 6,89 35,9 12,3 64,1,, H 9 9,17 6,16 67,18 3,1 32,82,, H 118,32 41,35 34,95 31,71 26,8 45,26 38,25 K 1 6,5,1,15 6,49 99,85,, K 2 6,12,, 6,12 1,,, K 3 14,86,, 14,86 1,,, K 4 11,73,1,9 11,72 99,91,, K 39,21,2,5 39,19 99,95,, P 1 3,47,,,, 3,47 1, P 2 5,11,3,59,, 5,8 99,41 P 8,58,3,35,, 8,55 99,65 M 295,35 66,61 22,55 174,1 58,92 54,73 18,53 persko gri~evje), in to ne le s svojimi dolinami, ampak tudi s slemeni (glej povpre~ne minimalne temperature za postajo Malkovec). Najbolj raznoliko je glede mezoklime hribovje, kjer so zastopani vsi toplotni pasovi: 38 % povr{ja zavzema vi{inski pas, 35 % termalni (Deben{ko hribovje kar 67 %, Gabrov{ko 56 %, [entrupersko 43 %) in 27 % inverzijski (zlasti v Bo- {tanjskem in Kr{kem hribovju, kamor spadajo tudi globoke doline). Planote Kotlina Hribovje Gri~evje Toplotni pasovi termalni inverzijski vi{inski,35 99,65,5 99,95 34,95 26,8 38,25 19,5 79,78,71 Pore~je 22,55 58,92 18,53 PADAVINE Mirnska dolina se uvr{~a med obmo~ja z vla`nim podnebjem. Koli~ina padavin navadno raste z nadmorsko vi{ino, vendar razlike niso velike. Sevno ima letno 1226 mm padavin, kar je le 6 mm ve~ kot 279 m ni`ja Mirna. Padavine so razporejene skozi vse leto, a naj % Zastopanost toplotnih pasov po morfolo{kih enotah. manj jih je v zimskih mesecih. Najve~ mo~e je v poletnih mesecih v juliju, juniju in avgustu, precej tudi v jesenskih. Povpre~ne mese~ne in letne koli~ine padavin v mm (obdobje ). Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D L Mirna Malkovec Sevno na Dolenjskem

77 PODNEBJE mm Mirna Malkovec Sevno J F M A M J J A S O N D Povpre~ne mese~ne koli~ine padavin v mm (obdobje ). VODNA BILANCA IN OSKRBA Z VODO Vi{ina potencialne evapotranspiracije, to je koli~ina vode, ki se izgubi v zrak z izhlapevanjem iz tal in s transpiracijo iz rastlin, je v vseh mesecih, tudi v ~asu vegetacijske in poljedelske sezone, manj{a od srednje koli~ine padavin. Torej gre za pozitivno vodno bilanco oziroma vla`nostni prese`ek. Stanje je {e najbolj neugodno v mesecu juliju, ko sta potencialna evapotranspiracija in koli~ina padavin skoraj izena~eni. Vse to ponazarja graf: ^eprav v povpre~nem letu obmo~je ni prizadeto zaradi su{e, pa moramo zaradi velike spremenljivosti mese~nih koli~in padavin ob~asno tudi tu ra~unati na splo- {no pomanjkanje vode v tleh. To dokazujejo npr. podatki za postajo Sevno za leta 1991, 1992 in Takrat je evapotranspiracija ve~krat presegla mese~no koli~ino padavin. To se je zgodilo v mesecih maju, juliju, avgustu in septembru. Iz diagrama za dolgoletno povpre~je vidimo, da so to meseci, ko je razlika med koli- ~ino padavin in potencialno evapotranspiracijo najmanj- {a, s tem pa najve~ja verjetnost nastopa su{e. To {e posebej velja za mesec julij. Krivulja, ki ponazarja specifi~ni vodni odtok, je povezana s padavinskimi in tem- Evapotranspiracija Padavine Temperatura Padavine in evapotranspiracija v mm J F M A M J J A S O N D Temperatura v C Vodna bilanca (Sevno na Dolenjskem, obdobje ). Potencialna evapotranspiracija v mm za obdobje , izra~unana po Thornthweitovi metodi). Meteorolo{ka postaja J F M A M J J A S O N D Sevno na Dolenjskem,, 19,9 46,9 85,1 18,1 119,9 18, 68,6 45,1 19,8, 75

78 MIRNSKA DOLINA peraturnimi razmerami oziroma z evapotranspiracijo, vendar se koli~ina padavin na njej odra`a z eno- do dvomese~no zamudo. Po podatkih, ki jih navaja Furlan (1961) spada pore~je Mirne z okrog 1 su{nimi dnevi med slovenska obmo~ja z najve~jim {tevilom su{nih dni v letu. Povpre~no se zvrsti 7 su{nih dob, ki trajajo v povpre~ju 14 dni (su{na doba je vsaj 1-dnevno obdobje, ko pade pod,1 mm padavin dnevno). Podatke o verjetnosti nastopa malih voda pa za reko Mirno najdemo v ~lanku Kolbezna (199). Po njem spada Mirna med vodotoke, ki dose`ejo minimalne pretoke na 5 do 1 let. Zavedati se moramo, da nekatera obmo~ja zaradi svojega zna~aja su{o redno ob~utijo in so ob njenem nastopu bolj prizadeta kot druga. Su{a namre~ ni odvisna le od koli~ine in razporeditve padavin ter temperature, ampak tudi od krajevnih reliefnih, litolo{kih in pedolo{kih zna~ilnosti. Na nadpovpre~no evapotranspiracijo moramo ra~unati v precej{njem delu pore~ja. Najbolj so za su{o ob~utljive prsti na prepustnih karbonatnih kamninah, prsti z majhno retencijsko kapaciteto in skeletne prsti na strmih pobo~jih (takih obmo~ij je po grobi oceni okrog 13 %). Su{nej{e so tudi ju`ne, jugozahodne in jugovzhodne ekspozicije, ki v pore~ju zavzemajo tretjino povr{in. V velikem delu povr{ja je prisotna {e mo~na vetrovnost, njen u~inek pa je posebej izrazit zaradi izredne reliefne raz~lenjenosti in {tevilnih vetru izpostavljenih vr{nih, slemenskih in dolinskih leg. O stopnji evapotranspiracije lahko sklepamo tudi na osnovi razlike med koli~ino vode, ki jo pore~je prejme v obliki padavin, in vodo, ki odteka po reki Mirni. Ker kra{ki svet na razvodjih ne zajema znatnej{ih povr- {in in zato ve~je koli~ine vode ne morejo odtekati podzemno v druga pore~ja, lahko domnevamo, da se dobra polovica prejete vode izgubi z evapotranspiracijo (odto~ni primanjkljaj 55 %). Specifi~ni odtok v Mirnski dolini namre~ meri okrog 17 l/km 2 v 1 sekundi (Hidrometeorolo{ka obdelava, 1982), kar je le 45 % koli~ine (38 l/km 2 v 1 sekundi), ki bi jo namerili, ~e bi vsa voda odtekla po reki. Upo{tevali smo povpre~ne padavine 12 mm na leto. Ugotavljanje evapotranspiracije na osnovi razlik med padavinami in odtokom prina{a bolj{e rezultate le pri ve~jih pore~jih in {e tam je treba ra~unati na odstopanja zaradi nenatan~nosti meritev (Furlan, 1967). Ocena evapotranspiracije v Mirnski dolini 66 mm letno je torej le okvirna. Furlan (1967) navaja podatek o potencialni evapotranspiraciji za postajo Mokronog, izra~unan po Thornthwaiteu na osnovi srednjih mese~nih temperatur za obdobje , in sicer 626mm. Stopnja evapotranspiracije je odvisna predvsem od vlage v prsti, od vla`nostnega primanjkljaja, temperature zraka in vetra ter od vrste in razvitosti rastline (Natek, 1983, Kolbezen, Zupan~i~, 1989). Te lastnosti pa se v reliefno in pedolo{ko pestri pokrajini, kot je Mirnska dolina, krajevno zelo hitro spreminjajo. Za vi{je le`e~o postajo Sevno smo izra~unali potencialno letno evapotranspiracijo 621 mm (pomagali smo si z nomogramom Thornthwaitea, Ho~evar, 1971). Glede na dejstvo, da navadno evapotranspiracija z vi{ino pada (gradient 15 mm na 1 m), bi pri Sevnem pri~akovali vrednost okrog 58 mm. Vendar moramo upo{tevati, da gre tu za ventilirano postajo z ju`no ekspozicijo, kar je vzrok ve~ji evapotranspiraciji. Podatek o vodni bilanci pa ni pomemben le za kmetijstvo, ampak nas zanima tudi v zvezi z oskrbo prebivalcev in `ivine z vodo. V pore~ju sta ve~ja le mirnski in mokrono{ki vodovod, ki oskrbujeta po ve~ vasi. Po popisu prebivalstva leta 1991 v mirnskem pore~ju ni imelo vodovodne napeljave le 5,2 % stanovanj. Slab{e je stanje v Deben{kem, [entruperskem in Cerkni{kem povirnem hribovju, kjer je brez vodovoda 24,1 %, 16,5 % oziroma 11,8 % stanovanj, ter v Cerkni{kem, [entruperskem in Mirnskem gri~evju z 22,2 %, 15,7 % in 12,3 % stanovanj brez vodovodne napeljave. Vendar moramo upo{tevati, da tudi sicer prevladujejo krajevni in hi{ni vodovodi oziroma zajetja krajevnih studencev ali pa ~rpanje vode iz bli`njih dolin. Zaradi pogostih leg v vi{inah in celo na vrheh je namre~ oskrbno zaledje navadno majhno in ti viri ob su{i zelo hitro usahnejo. Tako morajo v marsikatero naselje v gri~evju in hribovju takrat vodo dova`ati. 76

79 PRST Prst je med najpomembnej{imi dejavniki, ki vplivajo na izbiro rabe tal. Tu se stikajo organske in anorganske, naravne in dru`bene prvine okolja. Navadno se prek prsti ka`ejo lastnosti pod njo le`e~ih kamnin, nemalokrat, zlasti ~e je plast prsti debelej{a, pa so njene zna~ilnosti popolnoma druga~ne od zna~ilnosti litolo{ke podlage. TIPI PRSTI Karta tipov prsti je nastala na osnovi pedolo{kih kart v merilu 1 : 5., listov Celje 3, Celje 4, Novo mesto 1 in Novo mesto 2 (Tla sekcije ). Zaradi izredne litolo{ke pestrosti, hkrati pa razli~nih tipov reliefa in razli~nih hidrografskih oziroma talnih vodnih razmer je v mirnski pokrajini prisotnih skoraj 3 razli~nih tipov prsti, kar je precej ve~ kot na primer v sosednjem Dolenjskem podolju. Velik dele`, kar 21 % povr{ja, zavzemajo kisle prsti, med katere uvr{~amo tudi t. i. kremenico. Razvila se je na apnencih in dolomitih s primesjo kremenovih pe{- ~enjakov, laporjev in glinastih skrilavcev. Le`i{~a so precej strnjena, najve~ja vzhodno od Krmelja, na obeh straneh reke Mirne med ^ate`em in pritokom Sotlo in na jugu med Debencem, Vejarsko kotanjo in naseljem Mirno. Razprostranjene so torej v gri~evju in hribovju z me{animi kamninami, fluviokra{kim tipom reliefa in srednjo nagnjenostjo povr{ja. Tu prevladujejo gozdne povr{ine in sicer kisloljubna zdru`ba bukve z belkasto bekico. Za kmetijske namene so take prsti redkeje izkori{- ~ene km Zemljevid 13: Tipi prsti. Sprsteninaste rendzine na apnencih Rjave renzine na apnencih in dolomitih Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu Rjave pokarbonatne prsti na apnencu Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu Rjave prsti na apnencu Rjave prsti na apnencu in dolomitu Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astega pe{~enjaka Rjave prsti na laporju Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku Rjave prsti na werfenskih sedimentih Rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvioglacialnem nanosu Kisle rjave prsti na meljnato-ilovnatem koluviju Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z ro`encem Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih Rjave prsti na velikotrnskih skladih Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah (apnencu in dolomitu z ro`encem, apnencem s tufom, alevrolitom, pe{~enjakom) Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu Obre~ne rjave slabo oglejene prsti Srednje mo~an glej 77

80 MIRNSKA DOLINA 27. Srednje mo~an glej 26. Obre~ne rjave slabo oglejene prsti 25. Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu 24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah (apnencu in dolomitu z ro`encem, apnencem s tufom, alevrolitom, pe{~enjakom) 23. Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih 22. Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih 21. Rjave prsti na velikotrnskih skladih 2. Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih 19. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici 18. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z ro`encem 17. Kisle rjave prsti na meljnato-ilovnatem koluviju 16. Rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvioglacialnem nanosu 15. Rjave prsti na werfenskih sedimentih 14. Rjave prsti na grödenskem peacenjaku 13. Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu 12. Rjave prsti na laporju 11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astega pe{~enjaka 1. Rjave prsti na apnencu in dolomitu 9. Rjave prsti na apnencu 8. Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 7. Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 6. Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 5. Rjave pokarbonatne prsti na apnencu 4. Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu 3. Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu 2. Rjave renzine na apnencih in dolomitih 1. Sprsteninaste rendzine na apnencih 5 1 % Dele` posameznega tipa prsti v pore~ju. Srednje globoke rjave prsti na apnencu in dolomitu pokrivajo petino pore~ja. Najbolj strnjeno se nahajajo na severozahodu, na obmo~ju planot vse do Gabrovke na jugu, na jugovzhodu pa na obmo~ju med Vol~jimi Njivami in Tr`i{~em. Posamezne krpe so {e med Zabukovjem in Svinjskim, vzhodno od [entjan`a in v hribovju na skrajnem vzhodu pore~ja, zahodno od Mirne in na jugozahodnem razvodju ob Vejarski kotanji. So torej {ir{e razprostranjene: v hribovju in gri~evju s karbonatnimi in me{animi kamninami in prevladujo~im fluviokra{kim tipom reliefa. Povezane so s srednjimi nakloni in nadmorskimi vi{inami. Prsti so zra~ne, vla`ne, prepustne in srednje bogate z bazami. Najpogosteje so osnova bukvi z belkasto bekico, veliko pa jih je kmetijsko izkori{~enih. Posebnost so prsti na mehkih karbonatnih kamninah v obmo~ju [entjan`a, ki so kljub legi v gri~evju skoraj v celoti izkori{~ene za njive. Desetino pore~ja zavzemajo zelo kisle prsti na silikatnih kamninah, permo-karbonskih pe{~enjakih, skrilavcih in meljevcih z dolomiti. Strnjena nahajali{~a so na severnem razvodju med Radgonico in Novim Gradom in na zahodu ob desnih pritokih Mirn{~ice. Povezane so z re~no-denudacijskim tipom reliefa. Tam opa`amo velike reliefne amplitude, naklone med 11 in 3 in zato gozdno vegetacijo (bukev z belkasto bekico). Prsti imajo ugodne fizikalne lastnosti, a so zelo ob~utljive za erozijo. Tudi tu je nekaj kmetijskih povr{in: njiv, travnikov in sadovnjakov. Podoben dele` (1 %) imajo tudi rjave prsti na meljevcih, skrilavcih in laporjih s karbonatnimi prime- 78

81 Tipi prsti po regijah. Reg. Povr{. Tip prsti (glej str. 78) (str. 12) povr{ina v km 2 vkm G 1 9,8,,,93,23,,,16,,,,2,,, 1,29,,,,24,, 5,54,,6,,,41 G 2 17,72,,77,66,41,63, 6,9,,,,21,,,,24,, 4,42 1,61,,,72,,,, 1,15 G 3 8,7,, 1,18,26,,,,,, 1,74,,,,7,,7,23 2,2,,,2, 2,41,,,52 G 4 26,44,,59 3,1,,,,,,, 3,42,,17, 2,26,,82 12,57 1,32,,,,,2,8, 2,9 G 5 4,36,,,34,,,,,,,,,,,,48,,31 3,1,,,,,,,,,13 G 6 23,72,,39,32,,,,54,,,,3,,, 6,25,2, 2,41,37 12,28,,6,,,7,,44 G 7 18,28,,11,,,,,,, 2,8,17 4,24,,64 3,52,88,,, 2,2,88 2,84,,,,, G 8 14,59, 3,52,,,,,,,,7,59,,45,,,,,,,22 6,99,,,,45, 2,3 G 9 6,37, 4,44,,,,,,,,,,,11,,,,,, 1,24,,,,,36,,22 G 129,26, 9,82 6,53,9,63, 7,6,, 2,87 6,36 4,24,73,64 14,11,9 1,2 22,73 5,74 15,94 7,87 9,72, 2,49,96, 7,26 H 1 2,41,,,,,,,,,,,,,,,39,,,,,, 2,2,,,,, H 2 2,88,,,,,97, 1,2,,,,,,,,,,,,,,,71,,,,, H 3 4,89, 1,14,,,27,,48,,,,,,,,33,,,,,, 2,67,,,,, H 4 24,66 4,12 2,92,, 6,99, 8,29,7,,,,, 1,13 1,5,,,,,,,,,,,,9 H 5 2,23 1,9, 2,11, 3,43 1,48 1,96,, 2,55,,,, 2,62,, 2,36,16,5, 1,45,,,,,16 H 6 25,42,,,,,1,,,, 2,16,,, 12,17 6,46,,,,,, 4,62,,,,, H 7 9,47,,,,,,,,,69,,,,,,,,,,, 3, 5,54,,,,,24 H 8 19,19,34 2,16,,,,,, 2,98 1,33,8,,,,13,,,,,38 1,42,,43,,,,22 H 9 9,17,91 4,4,,,,,,,, 1,72, 2,5,,,,,,,,,,,,,,9 H 118,32 7,27 1,62 2,11, 11,67 1,48 11,93,7 3,67 6,4 2,52, 2,5 13,3 1,98,, 2,36,16,43 13,42 17,1,43,,,,8 K 1 6,5,,,55,,,,23,,,,5,,,,, 1,86,86 1,8,,,,,,, 1,87 K 2 6,12,,13,,,,,,,,,76, 2,16,,7,,,, 1,25,42,,,,74,,59 K 3 14,86,,9,5,,,,,,,,19,,,,,,38,57,1,9,,,, 1,7 2,22 8,75 K 4 11,73, 1,34,14,,,,,,,,31,,,,6,,95,72, 3,2,,,, 2,42,44 2,15 K 39,21, 1,56,74,,,,23,,, 1,31, 2,16,,13, 3,19 2,15 1,9 5,35,42,,, 4,86 2,66 13,36 P 1 3,47,3,,,,, 3,1,43,,,,,,,,,,,,,,,,,,, P 2 5,11,,9,, 2,96, 1,83,,,,,,,,,,,,,,,23,,,,, 79 P 8,58,3,9,, 2,96, 4,84,43,,,,,,,,,,,,,,23,,,,, M 295,35 7,3 22,9 9,38,9 15,26 1,48 24,6,5 3,67 8,91 1,19 4,24 4,94 13,94 25,22,9 4,39 27,24 6,99 21,72 21,71 26,96,43 2,49 5,82 2,66 21,42 PRST

82 8 Dele`i posameznih tipov prsti po regijah. Reg. Pov. Tip prsti (glej str. 78) (str. 12) Povr{ina v km 2 vkm G 1 9,6,, 1,26 2,54,, 1,77,,, 2,21,,, 14,24,,, 2,65,, 61,15,,66,, 4,53 G 2 17,72, 4,35 3,72 2,31 3,56, 38,94,,, 1,19,,, 1,35,, 24,94 9,9,, 4,6,,,, 6,49 G 3 8,7,, 13,56 2,99,,,,,, 2,,,,,8,,8 2,64 25,29,,,23, 27,7,, 5,98 G 4 26,44, 2,23 11,72,,,,,,, 12,93,,64, 8,55, 3,1 47,54 4,99,,,,,8,3, 7,9 G 5 4,36,, 7,8,,,,,,,,,,, 11,1, 7,11 71,1,,,,,,,, 2,98 G 6 23,72, 1,64 1,35,,, 2,28,,,,13,,, 26,35,8, 1,16 1,56 51,77, 2,53,,,3, 1,85 G 7 18,28,,6,,,,,,, 15,32,93 23,19, 3,5 19,26 4,81,,, 12,4 4,81 15,54,,,,, G 8 14,59, 24,13,,,,,,,,48 4,4, 3,8,,,,,, 1,51 47,91,,, 3,8, 15,76 G 9 6,37, 69,7,,,,,,,,,, 1,73,,,,,, 19,47,,,, 5,65, 3,45 MIRNSKA DOLINA G 129,26, 7,6 5,5,7,49, 5,88,, 2,22 4,92 3,28,56,5 1,92,7,93 17,58 4,44 12,33 6,9 7,52, 1,93,74, 5,62 H 1 2,41,,,,,,,,,,,,,, 16,18,,,,,, 83,82,,,,, H 2 2,88,,,, 33,68, 41,67,,,,,,,,,,,,,, 24,65,,,,, H 3 4,89, 23,31,, 5,52, 9,82,,,,,,, 6,75,,,,,, 54,6,,,,, H 4 24,66 16,71 11,84,, 28,35, 33,62,28,,,,, 4,58 4,26,,,,,,,,,,,,36 H 5 2,23 9,39, 1,43, 16,96 7,32 9,69,, 12,61,,,, 12,95,, 11,67,79,25, 7,17,,,,,79 H 6 25,42,,,,,4,,,, 8,5,,, 47,88 25,41,,,,,, 18,17,,,,, H 7 9,47,,,,,,,, 7,29,,,,,,,,,,, 31,68 58,5,,,, 2,53 H 8 19,19 1,77 11,26,,,,,, 15,53 6,93 4,17,,,,68,,,, 1,98 54,3, 2,24,,, 1,15 H 9 9,17 9,92 47,98,,,,,,,, 18,76, 22,36,,,,,,,,,,,,,,98 H 118,32 6,14 8,98 1,78, 9,86 1,25 1,8,6 3,1 5,1 2,13, 1,73 11,24 9,28,, 1,99,14,36 11,34 14,38,36,,,,68 K 1 6,5,, 8,46,,, 3,54,,,,77,,,,, 28,62 13,23 16,62,,,,,,, 28,77 K 2 6,12, 2,12,,,,,,,, 12,42, 35,29, 1,14,,,, 2,42 6,86,,, 12,9, 9,64 K 3 14,86,,61,34,,,,,,, 1,28,,,,, 2,56 3,84,7 6,6,,,, 11,44 14,94 58,88 K 4 11,73, 11,42 1,19,,,,,,, 2,64,,,,51, 8,1 6,14, 27,28,,,, 2,63 3,75 18,33 K 39,21, 3,98 1,89,,,,59,,, 3,34, 5,51,,33, 8,14 5,48 2,78 13,64 1,7,,, 12,39 6,78 34,7 P 1 3,47,86,,,,, 86,74 12,39,,,,,,,,,,,,,,,,,,, P 2 5,11, 1,76,, 57,93, 35,81,,,,,,,,,,,,,, 4,5,,,,, P 8,58,35 1,5,, 34,5, 56,41 5,1,,,,,,,,,,,,, 2,68,,,,, M 295,35 2,47 7,48 3,18,3 5,17,5 8,33,17 1,24 3,2 3,45 1,44 1,67 4,72 8,54,3 1,49 9,22 2,37 7,35 7,35 9,13,15,84 1,97,9 7,25

83 PRST smi. Zaradi hitrega preperevanja so plasti zelo debele. So zra~ne, rahle, prepustne, a precej kisle in ob~utljive za erozijo. Strnjeno obmo~je je med Ravnami nad [entrupertom in [entjan`em, krpe pa segajo tudi proti severu proti Radgonici in Kladju in na jug, kjer so raz{irjene v povirju Sotle. Nahajali{~a so v hribovju in gri~evju z me{animi kamninami, s precej{njimi nakloni in reliefno energijo. Povr{ine pokriva najpogosteje bukov gozd z belkasto bekico ali pa so kmetijsko izkori{~ene. Rjave prsti na meljasto-ilovnatem nanosu so omejene na kotlinski rob (rob Vejarske kotanje in Mirnsko-Mokrono{ke kotline) in zavzemajo 7,7 % vseh povr{in. Kljub nagnjenosti povr{ja pod 11, manj- {i reliefni energiji in majhnim nadmorskim vi{inam (2 do 3 m) so precej ob~utljive za erozijo. Za obdelavo lahke so le v zgornjem delu, spodaj pa so mo~no zbite in neprepustne. Danes so te prsti mo~no antropogenizirane, spremenjene zaradi obilnega gnojenja in globokega oranja. Kmetijska raba je najpomembnej- {a. Na polo`nej{ih delih so njive, drugje pa travniki in gozd. Tudi prsti na laporjih, lapornih, glinastih in sljudnatih skrilavcih je 7,7 %. Najdemo jih med [entrupertom in Krmeljem in severovzhodno od Mokronoga, to je v ni`jem gri~evju z re~no-denudacijskim reliefom, srednjimi nakloni in reliefnimi amplitudami. Najve~ teh povr{in je pod bukovim gozdom z belkasto bekico, nekaj pa jih je namenjenih tudi kmetijstvu. Med oglejenimi prstmi ima velik dele` srednje mo~an glej. Zna~ilen je za ve~ino aluvialnega dna Mirnsko-Mokrono{ke kotline, delno tudi za Vejarsko kotanjo in dele dolin Mirne in njenih ve~jih pritokov. Tu izmerimo nadmorske vi{ine med 2 in 3 m, najmanj{o reliefno energijo in naklone. Na podtalnico lahko naletimo blizu povr{ine. S tem so povezani tudi te`ja prehodnost terena, slaba povr{inska drena`a, slaba nosilnost tal in zato prevlada hlevske `ivinoreje. Obmo~je je pogosto poplavljeno in ima stalno povi{ano relativno vlago. Zna~ilna zimska pojava sta temperaturni obrat in megla. To je prostor najve~jih melioracijskih posegov. Svet je ve~inoma izkr~en; zaradi neugodnih teksture in strukture ter slabe prepustnosti je izkori{~en za mokrotne travnike. Njive najdemo le na vzpetem svetu. Na manj{ih povr{inah sta prisotna bukov gozd z belkasto bekico in poplavni gozd, ponekod pa naletimo {e na ostanke gozda belega gabra z belkasto bekico. Slabo oglejene obre~ne prsti imajo bolj- {e lastnosti in zato so v celoti kmetijsko izkori{~ene. Najdemo jih le ob spodnji Bistrici. Ogonski na~in obdelave in brazde, potekajo~e radialno glede na pobo~je, nas opozarjajo na prisotnost pobo~nega psevdogleja. Ta je pogost na izteku pobo~ij iz plio-pleistocenskih ilovic. Zaradi kopi~enja delcev, prene{enih z vi{jih obmo~ij, in zaradi bolj{ega vodnega in zra~nega re`ima so tu urejene njive. Tudi na apnencih in dolomitih na ve~jih nadmorskih vi{inah, obmo~jih z ve~jo reliefno energijo in strminami so se ponekod razvile kisle rjave prsti. Takih povr- {in je 5,6 %. Nahajajo se v severnem delu pore~ja, na zahodnem robu planote med Malo Gobo in Morav~ami, v hribovju okrog soto~ja med Beno in Bistrico ter med Prelesjem in Kostanjevico severno od Vrtovskega hriba. Tu prevladuje podgorski preddinarski bukov gozd, precej pa je tudi bukve s ~rnim gabrom. Na 4,5 % povr{ja so se razvile razli~ne rendzine. Najve~ jih je na severozahodu pri Mali Gobi in v {ir{em obmo~ju Dol pri Litiji ter na jugu okrog Trebelnega. Nahajajo se v hribovju s karbonatnimi, pa tudi me{animi kamninami, v obmo~ju fluviokra{kega reliefa, na strmih pobo~jih z naklonom nad 11 in na ozkih slemenih in vrhovih med 5 in 7 m nadmorske vi{ine. Prsti so plitve, z majhno vododr`nostjo in skeletne, a bogate z bazami. Najve~krat tu uspeva bukev s ~rnim gabrom, v~asih pa tudi bukev z belkasto bekico ali pa preddinarski podgorski bukov gozd. Na izkr~enih povr{inah so travniki in ko{enice. Kisle prsti na ilovnati preperini s kremenovimi prodniki so raz{irjene na 4,2 % povr{ine (ju`no od Tihaboja, severno od Sela, med Trebanjskim Vrhom in Zabrdjem, okrog Hrastovice in jugovzhodno od Krmelja). Gre za gri~evje z nakloni med 11 in 21 in prevlado kisloljubnega bukovega gozda. Prsti so podvr`ene mo~ni eroziji. Nekaj pa je tudi kmetijsko izkori{~enih tal. Rjave prsti na trdih laporjih, apnencih in pe{~enjakih pokrivajo 3,2 % tal. Glavna nahajali{~a so v Krmeljski kadunji, okrog Debenca in v okolici ^ate`a. Tudi tu prevladuje gozd bukve z belkasto bekico, vmes pa so kmetijsko izkori{~ene povr{ine. Pokarbonatne in rjave pokarbonatne prsti, ki so plitve do srednje globoke, so razvite na 2,4 % pore~ja, v gri~evnatem obmo~ju ju`no od Gabrovke ter v bli`ini ^ate`a. Nagnjenost povr{ja je povpre~na. Te prsti so najpogosteje izkori{~ene za kmetijske namene, v~asih pa jih pokrivata bukov gozd z belkasto bekico ali preddinarski gorski bukov gozd. EROZIJA PRSTI Nekateri vidni znaki kot so poglobljeni kolovozi, globoke brazde, talna vi{inska razlika na meji med gozdom in izkr~eno povr{ino, koluvialni sto`ci na pobo~jih pod cestnimi odtoki, usadi na strmih travni{kih povr{inah in debele plasti koluvija ob robu in aluvija na dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline nakazujejo, da je eden va`nej- {ih problemov v pokrajini erozija, to je odna{anje prstenih delcev z vi{jih obmo~ij in kopi~enje gradiva v ni`jih legah. Zanimata nas predvsem erozija, kjer je glavni dejavnik voda, in erozija, ki jo je s svojim nepremi{ljenim delovanjem, z neprimernim kultiviranjem ali neustrezno rabo in obdelavo tal pospe{il ~lovek. ]iri} (1984) govori o pospe{eni eroziji, ~e izgube presegajo,5 do 1,8 tone prsti na hektar letno. Karta erozijskih `ari{~ in erodiranosti obmo~ij (1973) prikazuje mirnsko po- 81

84 MIRNSKA DOLINA Ker v ~asu obilnih padavin na pregibih, je`ah ali tako imenovanih»mejah«privro na dan mo~ni vodni tokovi, so ta mesta najbolj ob~utljiva za pro`enje usadov. Na sliki je usadno pobo~je pri Gradi{~u v Dolskem hribovju. (M. T.) re~je kot enotno, zaradi erozije neproblemati~no obmo~je, a znotraj regije obstajajo velike razlike. Wischmeier-Smithova ena~ba (R. U. Cooke & J. C. Doornkamp, 1978, Morgan, 198, Goldman, 1986) spada med empiri~ne modele in omogo~a ocenjevanje ploskovne erozije in erozije, katere u~inki so drobne brazde: E=R K L S C P. Upo{tevanih je pet dejavnikov: R erozivnost ali razdiralna mo~ de`ja, ki jo poenostavljeno lahko izra~unamo po ena~bi: povpre~na letna koli~ina padavin povpre~na letna erozivnost / 1 (po E. J. Roose, Morgan, 198). Uporabili smo podatke o povpre~ni koli~ini padavin v polurnih nalivih, ki so jih namerili na postaji Sevno na Dolenjskem v dvanajstletnem obdobju od l do K erodibilnost ali ob~utljivost prsti za erozijo, ki je odvisna od teksture in strukture prsti, dele`a organskih in kemi~nih sestavin v prsti, ki so rastlinskega in `ivalskega izvora, infiltracijske in perkolacijske kapacitete ali velikosti in stabilnosti por ter oblike profila. LS topografski faktor, odvisen od dol`ine in naklona pobo~ja, C pokritost prsti z vegetacijo in P dejavnik, ki je odvisen od na~ina obdelave oziroma od poteka brazd. Ra~unali smo potencialno ogro`enost posameznih tipov prsti zaradi erozije in ne ogro`enosti ni`jih horizontov v primeru pospe{ene erozije, ko iz razli~nih vzrokov pride do kanalizacije vodnega toka. Uporaba omenjene ena~be omogo~a oceno ploskovne in brazdne erozije, ne pa tudi ocene izgub prsti, ki so posledica strnjenih tokov in katerih u~inek so ve~ji jarki ali linijska erozija ve~jih razse`nosti. Pri njivah in vinogradih upo{tevamo manj{i P-faktor, ~e potekajo v smeri izohips, in ve~jega, ~e so vinogradi urejeni v vrstah ali njive v smeri pobo~ja. Podobno je faktor ve~ji v gozdu, ~e v njem steljarijo. V mirnski pokrajini prevladujejo njive v terasah, vinogradi v vrstah, gozd pa izkori{~ajo za pridobivanje stelje predvsem v bli`ini naselij. Leskovec v Podbor{tu (721 m). Zaradi slabo odpornih silikatnih tal (raznobarvnih pe{~enjakov, meljevcev, glinovcev, konglomeratov, skrilavcev, argilitov in alevrolitov) je vzdr`evanje cest in poti v [entjan{kem hribovju zelo zahtevno. (M. T.) 82

85 PRST V t/ha letno:, 4,9 5, 14,9 15, 34,9 35, 74,9 75, 149,9 15, 299,9 3, 599,9 6, in ve~ km Zemljevid 14: Ob~utljivost za erozijo prsti ob sedanji rabi tal osem razredov. To~nost izra~una erodibilnosti prsti je seveda odvisna od ve~ faktorjev: od zanesljivosti pedolo{ke karte, od velikosti kvadrata, ki smo ga vzeli kot osnovo za zajemanje podatkov oziroma od stopnje posplo{evanja podatkov. Podatki o lastnostih posameznih tipov prsti niso bili zbrani za namene dolo~anja njihove ob~utljivosti za erozijo, zato so ocene prepustnosti in strukture prsti vpra{ljive. Vendar `e brez upo{tevanja teh dveh postavk lahko pridemo do prve pribli`ne ocene erodibilnosti prsti. Obmo~ja lahko na osnovi izra~unane letno odne{ene prsti (v t/ha) razvrstimo v osem razredov (upo{tevali smo sedanjo rabo tal). Te`ko je trditi, da izra~unane koli~ine letno odplavljene prsti popolnoma dr`ijo v absolutnem smislu; verjetno so nekoliko previsoke. Ker nas zanimajo predvsem Stopnja erozije prsti po regijah (v t/ha letno). Erozijski razredi (letna izguba prsti v t/ha) Regija Povr{ina ,9 t/ha 5, 14,9 t/ha 15, 34,9 t/ha 35, 74,9 t/ha 75, 149,9 t/ha 15, 299,9 t/ha 3 599,9 t/ha 6 t/ha in ve~ (str. 12) v km 2 km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % G 1 9,6,21 2,32,76 8,39 2,41 26,6 2,95 32,56 1,7 18,76,79 8,72,23 2,54,1,11 G 2 17,72,88 4,97 3,34 18,85 5,2 28,33 5,4 28,44 2,63 14,84,71 4,1,1,56,, G 3 8,7,39 4,48 1,29 14,83 2,42 27,82 2,7 23,79 1,56 17,93,76 8,74,18 2,7,3,34 G 4 26,44,76 2,87 3,24 12,25 6,5 22,88 8,95 33,86 4,63 17,51 2,6 7,79,59 2,23,16,61 G 5 4,36,46 1,55 1,35 3,96 1,52 34,86,78 17,89,2 4,59,4,92,1,23,, G 6 23,72 2,4 8,6 5,82 24,54 6,18 26,6 5,35 22,55 3,12 13,15,94 3,96,26 1,1,1,4 G 7 18,28 1,4 7,66 4,22 23,9 6,82 37,31 3,89 21,28 1,31 7,17,59 3,23,5,27,, G 8 14,59 1,14 7,81 3,63 24,88 4,76 32,63 3,9 21,18 1,29 8,84,53 3,63,15 1,3,, G 9 6,37,42 6,59 1,39 21,82 1,99 31,24 2,6 32,34,31 4,87,13 2,4,7 1,1,, G 129,24 7,7 5,96 25,4 19,37 37,17 28,76 34,18 26,45 16,75 12,96 6,55 5,7 1,64 1,27,21,16 H 1 2,41,7 2,9,35 14,52,73 3,29,79 32,8,21 8,71,24 9,96,1,41,1,41 H 2 2,88,5 1,74,27 9,38,78 27,8 1,8 37,5,48 16,67,16 5,56,4 1,39,2,69 H 3 4,89,5 1,2,5 1,22 1,29 26,38 1,93 39,47,79 16,16,25 5,11,8 1,64,, H 4 24,66 1,44 5,84 4,31 17,48 8,57 34,75 6,78 27,49 2,72 11,3,71 2,88,13,53,, H 5 2,23,84 4,15 2,71 13,4 5,28 26,1 6,43 31,78 3,52 17,4 1,17 5,78,25 1,24,3,15 H 6 25,42 1,4 4,9 4,39 17,27 8,28 32,57 6,75 26,55 3,18 12,51 1,41 5,55,35 1,38,2,8 H 7 9,47,61 6,44 1,43 15,1 2,22 23,44 2,86 3,2 1,44 15,21,72 7,6,18 1,9,1,11 H 8 19,19 1,17 6,1 3,65 19,2 6,85 35,7 5,59 29,13 1,44 7,5,42 2,19,7,36,, H 9 9,17,23 2,51 1,7 11,67 2,62 28,57 3,61 39,37 1,11 12,1,45 4,91,8,87,, H 118,32 5,5 4,65 18,68 15,79 36,62 3,95 35,82 3,27 14,89 12,58 5,53 4,67 1,19 1,1,9,8 K 1 6,5 1,4 16, 2,12 32,62 1,92 29,54 1,12 17,23,27 4,15,3,46,,,, K 2 6,12,33 5,39 1,77 28,92 2,41 39,38 1,28 2,92,29 4,74,3,49,1,16,, K 3 14,86 5,1 34,32 7,1 47,17 1,78 11,98,67 4,51,2 1,35,8,54,2,13,, K 4 11,73 1,71 14,58 3,58 3,52 3,4 28,99 1,93 16,45,78 6,65,27 2,3,6,51,, K 39,21 8,18 2,86 14,48 36,93 9,51 24,25 5, 12,75 1,54 3,93,41 1,5,9,23,, P 1 3,47,47 13,54 1,57 45,25 1,9 31,41,31 8,93,2,58,,,1,29,, P 2 5,11,6 11,74 1,62 31,7 1,51 29,55,84 16,44,46 9,,7 1,37,1,2,, P 8,58 1,7 12,47 3,19 37,19 2,6 3,3 1,15 13,4,48 5,59,7,82,2,23,, M 295,35 22,45 7,6 61,39 2,79 85,9 29,8 76,15 25,78 33,66 11,4 12,56 4,25 2,94 1,,3,1 83

86 MIRNSKA DOLINA % Pore~je % Gri~evje % Hribovje % Kotlina % Planote ,6 4,9 t/ha 2,79 5, 14,9 t/ha 29,8 25,78 15, 34,9 t/ha 35, 74,9 t/ha 11,4 4,25 75, 149,9 t/ha 15, 299,9 t/ha 1,, ,9 t/ha 6 t/ha in ve~ 5,96 4,9 t/ha 19,37 5, 14,9 t/ha 28,76 26,45 15, 34,9 t/ha 35, 74,9 t/ha 12,96 5,7 75, 149,9 t/ha 15, 299,9 t/ha 1,27, ,9 t/ha 6 t/ha in ve~ 4,65 4,9 t/ha 15,79 5, 14,9 t/ha 3,95 3,27 15, 34,9 t/ha 35, 74,9 t/ha 12,58 4,67 75, 149,9 t/ha 15, 299,9 t/ha 1,1, ,9 t/ha 6 t/ha in ve~ 2,86 4,9 t/ha 36,93 5, 14,9 t/ha 24,25 15, 34,9 t/ha 12,75 35, 74,9 t/ha 3,93 1,5 75, 149,9 t/ha 15, 299,9 t/ha,23, 3 599,9 t/ha 6 t/ha in ve~ 12,47 4,9 t/ha 37,19 5, 14,9 t/ha 3,3 15, 34,9 t/ha 13,4 35, 74,9 t/ha 5,59,82 75, 149,9 t/ha 15, 299,9 t/ha,23, 3 599,9 t/ha 6 t/ha in ve~ Dele`i povr{ja v posameznem erozijskem razredu po morfolo{kih enotah. medsebojna razmerja oziroma razli~ne stopnje erozijske ogro`enosti tal, ki jih bomo vrednotili z vidika posameznih tipov rabe tal, nam taki rezultati zado{~ajo. Ve~ji dele` mirnskega pore~ja (58 %) spada v ni`je erozijske razrede, kjer letne izgube prsti ne prese`ejo 35 t/ha. Na 17 % povr{in je erozija mo~nej{a kot 75 t/ha in le na 1 % prese`e 3 t/ha. Gri~evje je zaradi ve~jega dele`a mehkej{ih in klasti~nih kamnin za erozijo {e nekoliko bolj ob~utljivo kot hribovje. Najve~ tal z erozijo nad 15 t/ha (okrog 1 %) imajo Cerkni{ko, ^ate{- ko in Mirnsko gri~evje ter Cerkni{ko in Bo{tanjsko hribovje. Na{tete regije v gri~evju so v ospredju tudi, ~e upo- {tevamo vi{je razrede ob~utljivosti, pridru`ita pa se {e Spodnjemirnsko in Gabrov{ko hribovje. Poleg regij v kotlini in na planotah, kjer je povsod nad 8% tal v najni`jem erozijskem razredu, je za erozijo najmanj ob~utljiva regija Trebanjsko gri~evje. Povpre~no se v Mirnski dolini z enega km 2 letno odplavi okrog 52 t prstenega gradiva. Upo{tevati pa moramo, da se tu hkrati odlaga gradivo z vi{je le`e~ih obmo- ~ij, zlasti ~e je vi{je zaledje dovolj veliko. RASTJE Mirnsko pore~je spada po Wrabru (196) v preddinarsko rastlinsko zemljepisno obmo~je Slovenije. Ozna- ~ujemo ga tudi kot prehodno obmo~je med Alpami in Dinaridi. V neposredni bli`ini, severno od Jatne, se za- ~enja predalpsko fitogeografsko obmo~je, sosednja Kr{- ka kotlina pa spada v alpsko-subpanonsko obmo~je. V okviru evrosibirsko-severnoameri{ke fitogeografske regije se mirnsko pore~je vklju~uje v vzhodnodolenjski okoli{ zahodnodinarskega sektorja ilirske province (Seli{kar, 1992). Karto rastja smo izdelali na osnovi Karte dejanske in potencialno naravne vegetacije (Marin~ek, Puncer, Seli{kar, Zupan~i~, ). Ugotavljali smo prevladujo~e gozdne zdru`be. Opise lastnosti zdru`b smo povzeli po Marin~ku (198, 1987). Conalne gozdne zdru`be, ki so pod vplivom makroklime, se uveljavljajo le na 12 % gozdnih povr{in. V mirnski pokrajini so to preddinarski gorski in podgorski bukov gozd ter gozdna zdru`ba belega gabra in belkaste bekice. Ostale zdru`be so aconalne, razvite pod vplivom drugih dejavnikov: litolo{ke in pedolo{ke osnove, ekspozicije in naklona. Gozd prekriva v pore~ju Mirne 6 % povr{in (podatek na osnovi letalskih posnetkov). Najve~ je razli~nih gozdnih zdru`b bukve; zavzemajo nad 9 % vseh gozdnih povr{in. Seveda sestoji niso vselej ~isti. 47 % gozdnih povr{in odpade na zmerno kisloljubne bukove gozdove z belkasto bekico (Luzulo Fagetum). Strnjeno se {irijo na celotnem obmo~ju vzhodno od ~rte med Radgonico na Jatni in Malkovcem na jugovzhodnem razvodju. Manj{e krpe so severovzhodno od [entruperta, v povirju Cerknice, med ^ate`em, Tihabojem in Mirno ter zahodno od Debenca. Prera{~ajo povr{ine, kjer prevladuje nekarbonatna litolo{ka osnova, prekrita s srednje globokimi do globokimi distri~nimi rjavimi prstmi, slabo zasi~enimi z bazami. Relief je razgiban, srednje strm do strm, z vmesnimi globokimi jarki. Gozdni sestoji so ~istej{i na prisojah, na osojah pa je po- 84

87 RASTJE gosto prime{ana smreka. Njihov vi{inski razpon je dokaj velik; segajo od 2 pa vse do 9 m nadmorske vi{ine. Zdru`ba je ob~utljiva za vlago, tako na strmih pobo~jih in grebenih, ki so zaradi hitrega vodnega odtoka su{nej- {i, bukev hitro zamenjajo bolj suholjubne drevesne vrste. Zaradi nestabilnosti oziroma biolo{ke neobstojnosti zdru`be so kakr{nikoli posegi vanjo izredno ko~ljivi. 8 % pore~ja pokriva zdru`ba bukve in ~rnega gabra (Ostryo Fagetum). Te najdemo ve~inoma na severozahodu med Borovakom, Hudimi Ravnami in Dobovico, v manj{em obsegu pa zahodno od [entruperta. Uspevajo od dna dolin do najve~jih vi{in. Zdru`ba je vezana na izrazito prisojne lege sicer razgibanega reliefa s kopastimi slemeni in strmimi gladkimi pobo~ji in na prevladujo~o dolomitno kamninsko osnovo s slabo rodovitnimi srednje globokimi in zelo skeletnimi rendzinami. Izpostavljena je ekstremnim temperaturnim spremembam v toku dneva in leta. S tem je povezano tudi izredno intenzivno mehansko razpadanje kamnin. Zdru`ba zahteva 1 do 12 mm padavin letno in ugodno mikroklimo. Kr~enje gozda za pa{nike je izredno nevarno za razmah erozije, spremenjena mikroklima pa onemogo~a ponovno zara{~anje pa{nikov z bukvijo in gabrovcem. Ve~ji dele` (6,3 %) imajo tudi preddinarski gorski bukovi gozdovi (Lamio orvalae Fagetum var. geogr. Dentaria pentaphyllos oz. Fagetum montanum praedinaricum). Zna~ilno zanje je, da se tu nahajajo ni`e od podgorskih gozdov; ekspozicija namre~ nanje vpliva mo~neje kot nadmorska vi{ina. Na gorske bukove gozdove naletimo v ozkih dolinah, le`e~ih v vzhodno-zahodni Gozd pokriva kar 6 % pore~ja Mirne, od tega pripada tri ~etrtine kisloljubni zdru`bi bukve z belkasto bekico (Luzulo Fagetum). (M. K.) smeri, na primer severno od ^ate`a, na osojnem delu Deben{kega hribovja, v krpah pa po drugih ozkih dolinah v gri~evju, ki obdaja kotlino. Svet je precej strm in povr{je pogosto zakraselo. Tak gozd pokriva le karbonatne kamnine, na katerih so se v odvisnosti od reliefa razvile zelo rodovitne rendzine, srednje globoke do globoke rjave pokarbonatne prsti ali pa celo prave rjave prsti. Zdru`bi zelo prija vla`nost. Odlikuje jo izredna stabilnost in v primeru izkr~itve se hitro ponovno zaraste. Tako je bukev dobila celo oznako»agresivna«(marin~ek, 1987). Preddinarski podgorski bukovi gozdovi (Hacquetio Fagetum praedinaricum var. geogr. Rusens hypoglossum, 5,7 %) so se raz{irili na karbonatnih krpah v povirju Morav{~ice severno od Morav~ in Gabrovke, v povirju Studen~nice in okrog Grdega grabna. Tudi tu so razvite rodovitne srednje globoke do globoke rjave pokarbonatne prsti. Zdru`ba je zmerno toploljubna in vlagoljubna in uspeva na vseh ekspozicijah, v na{em primeru pogosteje na prisojah. Kot preddinarski gorski bukovi gozdovi je tudi ta conalna zdru`ba stabilna in hitro obnovljiva. Vsaka od ostalih zdru`b zavzema `e pod 2 % povr- {in, a jih omenjamo kot posebnosti. Borovnica in rde~i bor (Vaccinio myrtilli Pinetum, 1,7 %), izredno kisloljubni vrsti, sta se naselili na obmo~jih zelo pisane kamninske sestave, kjer je imel velik vpliv ~lovek. V bli`ini kotline in naselij je gozd zaradi prekomernega izkori{~anja oziroma steljarjenja mo~no degradiran. Prevladujejo rjave globoke do srednje globoke sprane in kisle prsti z labilno strukturo in slabo rodovitnostjo. Ve~je povr{ine takega gozda so na karti ozna~ene med [entrupertom in Jesenicami, pri Mladeti~ah in Ravnah nad [entrupertom. Zdru`ba bukve z velecvetno mrtvo koprivo (Lamium orvale Fagetum,,8 %) je omejena na podro~je Br{e nad Tihabojem in obmo~je vzhodno od Dol pri Litiji. 1 % povr{in odpade na zdru`bo bukve z rebrenja- ~o (Blechno Fagetum: Laze pri Gobniku, Hude Ravne, obmo~je zahodno od Male Gobe). Porasla je ve~inoma nekarbonatna tla, distri~ne rjave kisle in zelo kisle ter zelo globoke prsti in rankerje. Je izredno kisloljubna in uspeva v vseh ekspozicijah, a {e bolje v osojah. Bukev s kresni~evjem (Arunco Fagetum) pora{~a prav tako 1 % povr{in, predvsem jugozahodno in severno od Dol pri Litiji in ju`no od Radgonice, na dolomitu in le na osojah, kjer so dnevne in letne temperaturne spremembe manj{e. Prera{~a strma in zelo strma pobo~ja, zelo kru{ljiva in pokrita s srednje globokimi skeletnimi rendzinami. Neporasel svet bi bil tu izpostavljen mo~ni eroziji, a na sre~o ni primeren za kmetijsko rabo. Zdru`bo hrasta z belkasto bekico (Melampyro vulgati Quercetum petraeae var. geogr. Epimedium alpinum,,4 %) najdemo na Rjavki in Kujaku pri Tihaboju, pri Zaloki in vzhodno od [entruperta, na kisli ilovnati podlagi z velikim dele`em ro`enca in na drugih silikatnih kamninah. 85

88 MIRNSKA DOLINA Hrast graden z grahorjem (Lathyro Quercetum, (,4 %) je porasel pobo~ja Rebri nad Tihabojem in okrog Migolice, zlasti strmine z zmerno kislimi distri~nimi rjavimi prstmi ali rankerjem. Ima vlogo polvarovalnega gozda. Termokserofilni hrast puhavec s ~rnim gabrom (Querco Ostryetum carpinifoliae) je {e rekej{i (,1 %), lociran na soto~ju Bistrice in Bu~avnice in nekaterih drugih strmih prisojnih apni{ko-dolomitnih pobo~jih ob potokih, prekritih s protorendzino in rendzino. Ima izrazito varovalno vlogo. Izjemen je tudi poplavni gozd hrasta doba in belega gabra (Piceo abietis Quercetum roboris,,1 %), ohranjen le {e na dnu kotline med Dobom in Bistrico pri Mokronogu. Razvit je na aluviju, na srednje mo~nem gleju in ima pomembno vlogo pri ohranjanju ekolo{kega ravnovesja. Zato so kakr{nakoli melioracijska dela v {ir{i okolici, ki vplivajo na zni`anje nivoja talne vode, lahko usodna. Kljub ugodni zasi~enosti adsorbcijskega talnega kompleksa je mineralizacija organskih snovi ote`ko~ena in biolo{ko kro`enje snovi mo~no ovirano. Nekdanji obseg zdru`be je bil precej ve~ji, a tak gozd je bil `e zgodaj izkr~en za vla`ne travnike. Gaber z borovnico (Vaccinio myrtilli Carpinetum,,8 %) je prav tako omejen na ni`je nadmorske vi- {ine; spada med conalne gozdne zdru`be. Opazimo ga v Vejarski kotanji in okrog Dola pri Trebnjem. Za razliko od gozda hrasta doba in belega gabra ni ve~ pod vplivom talne vode; zahteva zmerno vla`ne in zmerno kisle globoke humusne prsti. Navadno pora{~a povr{ine s plio-pleistocenskimi glinami. Je toploljuben in prevladuje na ju`nih pobo~jih, ki so `e prestrma za kmetijsko rabo. Drugje je v veliki meri izkr~en. Beli gaber z lakoto (Asperulo odoratae Carpinetum,,2 %) najdemo povsod, kjer ni ugodnih razmer za kmetijstvo (v dolih okrog Gabrovke, v ozkih dolinah Mirne pred Zagradom in Vejarja pri mirnskem gradu ter po ozkih dolinah okrog Vodal). Vegetacija je bila prvotno povsod v regiji gozdna. V mirnski regiji kot stari kulturni pokrajini so obse`ne povr{ine izkr~ili za kmetijske namene. Gozd so posekali celo v dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline, Vejarske kotanje in spodnjih delih dolin pritokov Mirne, ki so za kmetijstvo manj ugodne. Danes ta obmo~ja prekrivajo mokrotni travniki oziroma higrofilno rastje. Precej kr~evin se je ponovno zaraslo. Dele` gozda je odvisen predvsem od litolo{ke osnove in ob~utljivosti za erozijo, od naklona, reliefne energije, gostote pobo~nih grap, ekspozicije in oddaljenosti od naselij. [e posebno visok dele` povr{in v zara{~anju je na planotah (31 %), v hribovju se zara{~a 6,5 %, v gri~evju 3,4 %, v kotlini pa le 2,6 %. Jo`efinski voja{ki zemljevid habsbur{ke dr`ave, katerega spremni teksti med drugim navajajo podatke o zna~ilnostih terena ter o vrsti in kakovosti gozdov v drugi polovici 18. stoletja (Raj{p, 1994), nakazuje nekdanji ve~ji obseg izkr~enih povr{in. Kotlinsko zaledje je tam najve~krat ozna~eno kot grmi~ast gozd ali celo grmovje. Ponekod, zlasti v bli`ini naselij, je danes zaradi pretiranega steljarjenja gozd mo~no degradiran, rastje in prst pa povsem druga~na od prvotnega. Drugje je sestava gozda spremenjena zaradi uvajanja monokulture smreke. Sicer pa pokrajina deluje kot mozaik: med gozdom se vrstijo zaplate njiv in travnikov. RABA TAL OBSTOJE^A RABA TAL Karta obstoje~e rabe tal je osnovna karta, ki jo uporabljamo pri analizi geoekolo{kih razmer v regiji in v planerske namene. Potrebujemo jo tudi za dolo~anje C- in P-faktorja pri ugotavljanju ob~utljivosti tal za erozijo. Izdelali smo jo s pomo~jo letalskih posnetkov. Lo~ili smo sedem kategorij rabe tal: pozidane povr{ine (obkro`ili smo sklenjeno pozidane povr{ine. Vklju~ena so tudi dvori{~a, manj{i vrtovi in travne povr{ine s posameznim sadnim drevjem okrog hi{, ki so zaradi»ujetosti«izgubljene za druge rabe), vinogradi (s pomo~jo letalskih posnetkov lahko lo~imo tudi vinograde v vrstah in vinograde na terasah), njive (upo{tevano je stanje leta 1985 oziroma 1986, niso pa v{tete njive, ki so bile tedaj ozelenjene zaradi kolobarjenja), sadovnjaki (niso upo{tevani stari sadovnjaki med hi- {ami, ki bi pa skupaj pove~ali obseg za okrog pol odstotka). travniki (upo{tevani so travniki in pa{niki, hkrati pa njivske povr{ine, ki so bile v ~asu snemanja za~asno zelene) 86

89 RABA TAL Del vinorodne Morav{ke Gore na ozkem slemenu med dolinama Gabrov{~ice in Tihabojskega potoka pod gozdnato Br{o (686 m). Naselje je privla~no za graditelje po~itni{kih bivali{~ in za stalno naseljevanje. (M. K.) pozidano vinogradi njive sadovnjaki travniki zara{~anje gozd km Zemljevid 15: Obstoje~a raba tal. Pozidane p. Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~ajo~e p. Gozd Planote 3,3 11,77 14,92 31,24 38,11 Kotlina 11,48 31,96 37,21 2,65 16,37 Hribovje 2,72 4,73 11,16 6,46 71,7 Gri~evje 4,12 8,26 16,9 3,37 63,11 Pore~je 4,5 1,1 16,89 5,32 59, % Dele` povr{ja s posameznim tipom obstoje~e rabe tal po morfolo{kih enotah. 87

90 88 Obstoje~a raba tal po regijah. Pozidane povr{ine Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~anje Gozd Regija Povr{ina Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks (str. 12) v km 2 % km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. G 1 9,6 3,7,38 4,19 93,86 9,49 365,3 3,31 33,24 2, ,6 17,66 15,21 2, ,47 6,38 11 G 2 17,72 6,,88 4,97 11,77 4, ,34 13,21 131,55 3, ,26 18,4 19,97 5, ,95 5,51 85 G 3 8,7 2,95,44 5,6 112,34 3,91 15,5 5,75 57,5, ,74 2, 118,14 1,61 3 5,49 63,1 16 G 4 26,44 8,94 1,31 4, ,48 5, ,96 7,41 73,22, ,6 15,36 91,52 1, ,89 63,88 17 G 5 4,36 1,48,5 1,15 26,,,37 8,49 84,,,44 1,9 59,, 3,5 8, G 6 23,72 8,3,82 3, , 4, ,3 5,48 54,15, ,24 13, ,26 5,31 1 5,95 67, G 7 18,28 6,19,71 3,88 86,39 2, ,19 11,98 119,28 1, ,82 15,43 91,72 3, ,17 61,11 12 G 8 14,59 4,94,59 4,4 9,12, ,27 8,7 86,2, ,7 18,51 11,4 2, ,49 65,4 19 G 9 6,37 2,16,14 2,2 49,5,78 3,45 7,6 7,1,16 16,94 14,76 87,13 2,4 38 4,65 73, 122 MIRNSKA DOLINA G 129,24 43,76 5,32 4, ,1 3, ,68 8, ,52 1, ,8 16,9 95 4,35 3, ,56 63,11 16 H 1 2,41,82,4 1,66 37,1,41 16,19 7,88 78,4 1,66 17,29 12,3 71,, 1,84 76, H 2 2,88,98,6 2,8 46,,,8 2,78 28,19 6,6 673,21 7,29 43,48 16, ,86 64,58 18 H 3 4,89 1,66,13 2,66 59,1,2 8,8 1,64 16,,,44 9, 53,5 1, ,73 76, H 4 24,66 8,34,33 1,34 3,,,88 3,57 35,1, ,74 11, ,98 8, ,63 75, H 5 2,23 6,85,59 2,92 65,62 3,6 118,95 4,7 47,25 1, ,7 1, ,41 6, ,34 7, H 6 25,42 8,6,9 3,54 79,72 2, ,77 6,96 69,5 1, ,87 15,22 9 1,82 7, ,84 62,31 15 H 7 9,47 3,21,5 5,28 117,42 4,44 17,41 4,33 43,4, ,27 13,41 79,39 4, ,44 68, 114 H 8 19,19 6,5,48 2,5 56,4 2,8 8,84 4,38 43,, 1,67 8,7 52,99 5, ,81 77, H 9 9,17 3,1,19 2,7 46,46 5,2 193,4 4,36 43,6,65 67,64 6,98 41,7, ,35 8, H 118,32 4,6 3,22 2,72 6 2,64 2, ,6 4, ,18 1, 12 13,2 11, ,64 6, ,84 71,7 12 K 1 6,5 2,2,43 6,62 147,1,15 6 1,83 28,15 279,, 2,33 35,85 212,6, ,84 28,31 47 K 2 6,12 2,7,58 9,48 211,, 1,8 29,41 292,1, ,67 27,29 162,43 7, ,63 26,63 45 K 3 14,86 5,4,69 4,64 13,, 4,25 28,6 283,2, ,33 56,6 332,42 2, ,15 7,74 13 K 4 11,73 3,97 2,8 23,87 53,1,9 3 4,65 39,64 393,8,68 7 2,26 19,27 114,13 1, ,8 15,35 26 K 39,21 13,28 4,5 11,48 255,2,5 2 12,53 31,96 316,11, ,59 37, ,4 2,65 5 6,42 16,37 27 P 1 3,47 1,17,9 2,59 58,,,37 1,66 16,2,58 59,39 11, ,73 49,86 941,87 25,7 42 P 2 5,11 1,74,17 3,33 74,1,2 8,64 12,52 124,5,98 11,89 17,42 13,95 18, ,4 46,97 79 P 8,58 2,91,26 3,3 67,1,12 4 1,1 11,77 116,7, ,28 14, ,68 31, ,27 38,11 64 M 295,35 1, 13,3 4,5 1 7,68 2,6 1 29,82 1,1 1 2,88, ,87 16, ,71 5, ,9 59,62 1

91 RABA TAL % , ,19 4,97 5,6 4,95 1,15 3,46 3,88 4,4 2,2 4,12 1,66 2,8 2,66 1,34 2,92 3,54 5,28 2,5 2,7 2,72 6,62 9,48 G 1 4,64 11,48 2,59 3,33 3,3 4,5 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Dele` pozidanih tal po mikroregijah in morfolo{kih enotah. povr{ine v zara{~anju (z letalskih posnetkov lahko zelo dobro izlo~imo povr{ine, ki se zara{~ajo; pazljivi moramo biti le v bli`ini naselij, da jih ne zamenjamo s povr{inami sadnega drevja), gozd (obseg, pridobljen s topografskih kart smo a`urirali s pomo~jo letalskih posnetkov). V pore~ju je pozidanih 13,3 km 2 ali 4,5 % vseh povr{in. Najve~ jih odpade na gri~evje (4%), na drugem mestu pa je kotlina (34 %). Ta je relativno najbolj pozidana. Medtem, ko zna{a dele` v hribovju le 2,72, na planotah 3,3 in v gri~evju 4,12 %, je v kotlini pozidanih celih 11,48% povr{in, na obrobnih terasah celo 23,87%. Indeksi koncentracije nad 1 nam povedo, da gre tu za nadpovpre~ni pomen pojava. Za kotlinski rob ta zna{a kar 53. K temu najve~ prispevajo obse`ne povr{ine z manj{imi nagibi, varnost pred poplavami, primerna nadmorska vi{ina in geografski polo`aj. Med najslab{e pozidanimi regijami (indeks pod 5) so kra{ko Trebanjsko gri~evje, Mokrono{- ko gri~evje, od hribovij pa Dolsko, Cerkni{ko, Gabrov{- ko in Deben{ko. Med vzroki so najpogosteje strmina in velika reliefna raz~lenjenost ter tako pomanjkanje primernega prostora, pa tudi velika nadmorska vi{ina in odro~nost. Dve tretjini pozidanih povr{in le`i pod nadmorsko vi{ino 4 m, nad 6 m visoko pa jih je le {e 6 %. Pozidane povr{ine so povezane z relativno velikimi nakloni; zidanice najdemo celo na tleh, nagnjenih nad 2. Do 12 nagiba pa smo izmerili pri dveh tretjinah pozidanih povr{in. Okrog 6 % pozidanih povr{in se nahaja na tleh, ob~utljivih za erozijo. Najpogostej{a litolo{ka osnova pozidanim povr{inam je rjava ilovnata preperina in jerina, sledijo pa lapornat {entjurski apnenec, aluvialna tla, glina in ilovica z ro`encem ter kremenov pe{~enjak in konglomerat. Zanimiv je podatek, da spada nad 6 % pozidanih povr{in v inverzijski pas, kar pomeni, da so pozimi pod vplivom ujetega hladnega zraka. [entruperski kot z vr{ajem Bistrice in Busenke je pomemben poselitveni prostor in glavno njivsko obmo~je Mirnske doline. Na sliki je ve~ naselij gru- ~astega tipa, med njimi v sredi{~u [entrupert (28 m), kamor se steka ve~ina poti. V poljski razdelitvi gre najpogosteje za prehodno obliko med grudami in delci oziroma za nepravilne delce. (M. K.) 89

92 MIRNSKA DOLINA Vi{inski kakovostni razredi za pozidavo primernih povr{in po regijah. 1. razred < 4 m 2. razred 4 6 m 3. razred > 6 m Razred Razred Regija Povr{ina (str. 12) v km 2 Povr{ina v km 2 Dele` v % G 1 9,6 2,5 7,1, 22,63 77,37, G 2 17,72 1,93 6,71,8 61,68 37,87,45 G 3 8,7 5,57 3,13, 64,2 35,98, G 4 26,44 24,41 2,3, 92,32 7,68, G 5 4,36 4,31,5, 98,85 1,15, G 6 23,72 2,64 3,8, 87,2 12,98, G 7 18,28 16,29 1,99, 89,11 1,89, G 8 14,59 14,59,, 1,,, G 9 6,37 6,36,1, 99,84,16, G 129,24 15,15 24,1,8 81,36 18,58,6 H 1 2,41, 1,83,58, 75,93 24,7 H 2 2,88, 2,19,69, 76,4 23,96 H 3 4,89, 1,52 3,37, 31,8 68,92 H 4 24,66,29 9,69 14,68 1,18 39,29 59,53 H 5 2,23 3,71 13,38 3,14 18,34 66,14 15,52 H 6 25,42 3,15 16,71 5,56 12,39 65,74 21,87 H 7 9,47 7,82 1,65, 82,58 17,42, H 8 19,19 11,89 7,3, 61,96 38,4, H 9 9,17 4,64 4,53, 5,6 49,4, H 118,32 31,5 58,8 28,2 26,62 49,7 23,68 K 1 6,5 6,5,, 1,,, K 2 6,12 6,12,, 1,,, K 3 14,86 14,86,, 1,,, K 4 11,73 11,73,, 1,,, K 39,21 39,21,, 1,,, P 1 3,47,, 3,47,, 1, P 2 5,11,,89 4,22, 17,42 82,58 P 8,58,,89 7,69, 1,37 89,63 M 295,35 175,86 83,7 35,79 59,54 28,34 12,12 7,69 km 2 ali 2,6 % vseh povr{in pokrivajo vinogradi. Zgo{~eni so v termalnem pasu, ki je dejansko zelo ozek (23 % pore~ja). Seveda moramo tu od{teti osojne, gozdne in pozidane povr{ine, preve~ strme in za oranje primerne povr{ine. V gri~evju je tako pod vinogradi 3,88 % povr{in. Najve~ji dele`i (nad 4 %) so v Cerkni{- kem, Mirnskem, Gabrov{kem in [entruperskem gri~evju. Tu je dve tretjini vseh vinogradov v pore~ju. Ostali spadajo v hribovite regije, kjer se z na{tetimi lahko primerjata le nizki Bo{tanjsko in Deben{ko hribovje. Za vinograde zaradi temperaturnega obrata ni primerna kotlina, zaradi vi{ine pa ve~ina hribovitih regij in planot. Vinogradi se raztezajo v nadmorskih vi{inah 3 do 6m, najugodnej{e lege pa pomenijo vi{ine 37 do 5m. Tu se jih nahaja nad dve tretjini. Prav toliko jih le`i na pobo~jih z nagibom med 12 in 24. Na tla, ki so ob~utljiva za erozijo, odpade ~etrtina vinogradov. Najve~krat vinska trta raste na karbonatni osnovi, kjer so prisotni tudi ro`enci, glinasti skrilavci, kremenovi pe{~enjaki in kongomerati, potem na me{anici alevrolitov, argilitov, meljevcev, % 1 9, ,35 3,91 5,6 4,22 2,13,82,78 3,88,41,2 3,6 2,83 4,44 2,8 G 1 5,2 G 2 2,23 G 3,15 G 4 G 5 G 6,9 G 7,5 G 8 G 9,2 Gri~evje,12 H 1 2,6 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Dele` povr{ja z vinogradi po mikroregijah in morfolo{kih enotah. 9

93 RABA TAL V zaledju [entruperta so ugodne razmere za sadno drevje in vinsko trto. (M. K.) glinovcev in laporjev, na laporju, pe{~enem laporju in lapornatem apnencu, na me{anici apnenca, laporja, glinastega laporja, dolomita, tufa, tufita, argilita, glinastega skrilavca in bre~e ter dolomita s tufom in tufitom. Njivske povr{ine zavzemajo dobro desetino pore~ja (3 km 2 ). Za oranje je dale~ najprimernej{i vzpeti svet v kotlini; tam je njivskih povr{in povsod nad 28 %, na vzpetem kotlinskem robu celo 4 %. Razlogi za zgostitev so podobni kot pri pozidavi. Pedolo{ka osnova tu sicer ni bila najugodnej{a. Debele sprane prsti na ilovnato-glineni podlagi potrebujejo predvsem obilno gnojenje, zato so mo~no antropogenizirane. Vi{inski kakovostni razredi za vinograde po regijah. 1. razred 37 5m, 2. razred 3 369m in 5 599m, 3. razred <3m, 4. razred >5m Razred Razred Regija Povr{ina (str. 12) v km 2 Povr{ina v km 2 Dele` v % G 1 9,6 7,2 2,4,, 77,48 22,52,, G 2 17,72 1,52 7,12,,8 59,37 4,18,,45 G 3 8,7 4,47 4,15,8, 51,38 47,7,92, G 4 26,44 5,78 13,93 6,73, 21,86 52,69 25,45, G 5 4,36,22 2,4 1,74, 5,5 55,5 39,91, G 6 23,72 5,78 11,32 6,62, 24,37 47,72 27,91, G 7 18,28 5,2 11,9 1,99, 28,45 6,67 1,89, G 8 14,59,7 4,34 1,18,,48 29,75 69,77, G 9 6,37,37 2,13 3,87, 5,81 33,44 6,75, G 129,24 39,43 58,52 31,21,8 3,51 45,28 24,15,6 H 1 2,41,36 1,47,,58 14,94 61,, 24,7 H 2 2,88,69 1,48,,71 23,96 51,39, 24,65 H 3 4,89,46 1,4, 3,39 9,41 21,27, 69,33 H 4 24,66 2,86 7,3, 14,77 11,6 28,51, 59,89 H 5 2,23 1,11 6,96, 3,16 49,98 34,4, 15,62 H 6 25,42 12,48 7,36, 5,58 49,1 28,95, 21,95 H 7 9,47 3,2 3,71 2,56, 33,79 39,18 27,3, H 8 19,19 9,47 6,52 3,2, 49,35 33,98 16,68, H 9 9,17 5,54 2,88,75, 6,41 31,41 8,18, H 118,32 45,17 38,45 6,51 28,19 38,18 32,5 5,5 23,83 K 1 6,5, 1,68 4,82,, 25,85 74,15, K 2 6,12,,79 5,33,, 12,91 87,9, K 3 14,86,,2 14,84,,,13 99,87, K 4 11,73,,64 11,9,, 5,46 94,54, K 39,21, 3,13 36,8,, 7,98 92,2, P 1 3,47,,, 3,47,,, 1, P 2 5,11,,87, 4,24, 17,3, 82,97 P 8,58,,87, 7,71, 1,14, 89,86 M 295,35 84,6 1,97 73,8 35,98 28,64 34,19 24,99 12,18 91

94 MIRNSKA DOLINA % , ,15 29,41 28,6 31, ,31 13,21 5,75 7,41 8,49 5,48 11,98 8,7 7,6 8,26 7,88 2,78 1,64 3,57 4,7 6,96 4,33 4,38 4,36 4,73 1,66 12,52 11,77 1,1 G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Dele` ornih povr{in (njiv) po mikroregijah in morfolo{kih enotah. Polja med Mokronogom in Martinjo vasjo pri Mokronogu (levo) ka`ejo precej manj{o zemlji{ko razdrobljenost, kot smo je v Mirnski dolini vajeni. Prevladujejo ve~je grude. (M. K.) Veselogorsko sleme (324 m) z bo`jepotno baro~no cerkvijo sv. Fran~i{ka Ksaverija iz 18. stoletja. Na pobo~ju so terase z njivami. (M. T.) 92

95 RABA TAL Med najpomembnej{imi njivskimi obmo~ji moramo omeniti Brinjsko polje oziroma [entruperski kot med Trstenikom, Bistrico pri Mokronogu in Drago, obmo~je med Mokronogom in Martinjo vasjo, Krmeljsko kadunjo med Pijavicami in Kamenico, in obrobje Vejarske kotanje. V gri~evju so najpomembnej{i Morav{ka kotlina, miocensko obmo~je [entjan`a in fluviokra{ki svet Tihaboja. Precej njiv je tudi na planotah, a te so zaradi velike nadmorske vi{ine, ponekod majhne debeline prsti in pomanjkanja vode slab{e kategorije. Izrazito malo njiv imajo mo~no raz~lenjene in visoko segajo~e regije, kjer so njive omejene na ozke pobo~ne terase, slemena in vrhove. To velja zlasti za Cerkni{ko gri~evje ter Gabrov{ko, Mirnsko povirno in Dolsko hribovje. Najpomembnej{e njivske povr{ine se ujemajo z obmo~ji nekdanjega gabrovega gozda z belkasto bekico in Razred Razred Regija Povr{ina (str. 12) v km 2 Povr{ina v km 2 Dele` v % G 1 9,6,54 8,52, 5,96 94,4, G 2 17,72 6,2 11,7, 33,97 66,3, G 3 8,7 3,88 4,82, 44,6 55,4, G 4 26,44 2,62 5,82, 77,99 22,1, G 5 4,36 4,14,22, 94,95 5,5, G 6 23,72 17,86 5,86, 75,3 24,7, G 7 18,28 13,8 5,2, 71,55 28,45, G 8 14,59 14,52,7, 99,52,48, G 9 6,37 6,,37, 94,19 5,81, G 129,24 86,66 42,58, 67,5 32,95, H 1 2,41, 2,32,9, 96,27 3,73 H 2 2,88, 2,63,25, 91,32 8,68 H 3 4,89, 2,28 2,61, 46,63 53,37 H 4 24,66,5 14,65 9,96,2 59,41 4,39 H 5 2,23 1,7 16,45 2,8 8,4 81,31 1,28 H 6 25,42,99 21,25 3,18 3,89 83,6 12,51 H 7 9,47 6,24 3,23, 65,89 34,11, H 8 19,19 9,11 1,8, 47,47 52,53, H 9 9,17 3,21 5,96, 35,1 64,99, H 118,32 21,3 78,85 18,17 18, 66,64 15,36 K 1 6,5 6,5,, 1,,, K 2 6,12 6,12,, 1,,, K 3 14,86 14,86,, 1,,, K 4 11,73 11,73,, 1,,, K 39,21 39,21,, 1,,, P 1 3,47,, 3,47,, 1, P 2 5,11, 1,99 3,12, 38,94 61,6 P 8,58, 1,99 6,59, 23,19 76,81 M 295,35 147,17 123,42 24,76 49,83 41,79 8,38 Vi{inski kakovostni razredi za njive po regijah. 1. razred < 37 m 2. razred m 3. razred > 65 m Velikost v ha: nad pod km Zemljevid 16: Sklenjenost njiv. 93

96 MIRNSKA DOLINA Sklenjena njivska povr{ina Sklenjenost njiv po regijah. Regija Njivska (str. 12) povr{ina >1 ha 5 1 ha <5 ha vkm 2 km 2 % km 2 % km 2 % G 1,3,,,6 2,,24 8, G 2 2,34 1,72 73,5,4 17,9,22 9,4 G 3,5,22 44,,16 32,,12 24, G 4 1,96 1,12 57,14,35 17,86,49 25, G 5,37,23 62,16,6 16,22,8 21,62 G 6 1,3,52 4,,33 25,38,45 34,62 G 7 2,19 1,72 78,54,12 5,48,35 15,98 G 8 1,27,67 52,76,15 11,81,45 35,43 G 9,45,3 66,67,9 2,,6 13,33 G 1,68 6,5 6,87 1,72 16,1 2,46 23,3 H 1,19,,,9 47,37,1 52,63 H 2,8,,,1 12,5,7 87,5 H 3,8,,,1 12,5,7 87,5 H 4,88,17 19,32,41 46,59,3 34,9 H 5,95,32 33,68,24 25,26,39 41,5 H 6 1,77,5 28,25,54 3,51,73 41,24 H 7,41,,,13 31,71,28 68,29 H 8,84,12 14,29,45 53,57,27 32,14 H 9,4,1 25,,14 35,,16 4, H 5,6 1,21 21,61 2,2 36,7 2,37 42,32 K 1 1,83 1,65 9,16,9 4,92,9 4,92 K 2 1,8 1,57 91,67,13 7,22,1 5,56 K 3 4,25 3,96 93,18,19 4,47,1 2,35 K 4 4,65 4,2 86,45,42 9,3,21 4,52 K 12,53 11,2 9,2,83 6,62,5 3,99 P 1,37,24 64,86,8 21,62,5 13,51 P 2,64,2 31,25,22 34,38,22 34,38 P 1,1,44 43,56,3 29,7,27 26,73 M 29,82 19,43 64,89 4,87 16,33 5,6 18,78 Sadno drevje zaradi toplotnega obrata v kotlini slabo uspeva. Obmo~je je najpomembnej{e v pridelavi koruze in drugih krmnih rastlin ter krompirja. (M. K.) gabrovega gozda z lakoto, ki sta bila `e zgodaj skoraj povsem izkr~ena za kmetijske namene. Dobrih 75 % njiv le`i pod 4 m visoko, zato so pozimi v obmo~ju temperaturnega obrata. 6 m vi{ine prese`e le 8 % njiv. Tri ~etrtine jih najdemo na tleh, ki so nagnjena manj kot 12. Mo~neje se zred~ijo {ele, ~e nagib prese`e 17. Sicer pa so ponekod v hribovju zorana {e presenetljivo strma pobo~ja (nad 2 ), zato so marsikje mo~no prizadeta zaradi erozije. Najpogostej{a litolo{ka podlaga njiv so: lapornat {entjurski apnenec, ilovnato-glineni sedimenti, rjava ilovnata preperina in jerina, glineno-pe{~eni aluvij pa ilovica in glina z ro`enci. 94

97 RABA TAL >1 ha 5 1 ha <5 ha 1 % 8 % 6 % 4 % 2 % % G 1 G 2 G 3 G 4 G G G G G Gri~evje H H H 3 H H H H H H Hribovje K K K K Kotlina P P Planote Pore~je Sklenjenost njiv po regijah. Orne povr{ine Mirnske doline so precej razdrobljene, saj jih 19 % sestavljajo pod 5 ha velike njivske krpe, 16 % pa velikosti 5 do 1 ha. Ve~je sklenjene povr{ine (nad 1 ha) se raztezajo, kjer to dopu{~a relief: v Mirnsko-Mokrono{ki kotlini, v obrobju Vejarske kotanje, v Krmeljski kadunji, v gri~evju pa v Morav{ki kotlinici, tihabojski depresiji in okolici [entjan`a. V gri~evju zaradi izredne razdrobljenosti izstopa Cerkni{ko gri~evje, med hribovitimi regijami pa Gabrov{ko, Mirnsko povirno in Bo{tanjsko hribovje. V kotlini je 9 % njivskih povr{in v okviru enot, ve~jih od 1 ha; v gri~evju ta dele` pade na 61 %, na planotah zna{a 44 % in v hribovju 22 %. Sadovnjaki pokrivajo le 3 km 2 (1 % pore~ja), ~eprav je obmo~je z vidika sadjarstva zelo ugodno. Izjemi sta kotlina, kjer sadno drevje ogro`a pozeba, in vi{je hribovje, kjer je letna vsota efektivnih temperatur zanje `e prenizka. Zato jih dobrih 8 % odpade na vi{ine 3 do 6 m. Kjub vsemu je {e vedno skoraj polovica sadovnjakov v obmo~jih, ki jih prizadeva toplotni obrat. Relativno najve~ povr{in s sadnim drevjem ugotavljamo v Gabrov{kem, Cerkni{kem in [entjan{kem gri~evju ter v Gabrov{kem, [entjan{kem, Cerkni{kem povirnem in [entruperskem hribovju, to je tam, kjer naklon ote`uje oranje. Sadjarstvo ima tu poleg mesne `ivinoreje relativno pomembnej{o vlogo kot mle~na `ivinoreja, saj se zaradi odro~nosti pojavlja problem vsakodnevnega odvoza mleka. Sadovnjaki so zgo{~eni na obmo~jih z nagibom 6 do 17. Znotraj teh meja jih je tri ~etrtine. Z ve~jim naklonom nara{~a erozija, pri ni`jem pa se zmanj{a koli~ina prejete son~ne energije. Sadovnjaki se najpogosteje nahajajo na lapornatem {entjurskem apnencu, kremenovem konglomeratu, me{anici glinastega skrilavca, kremenovega pe{~enjaka in konglomerata, alevrolita, argilita, meljevca, glinovca in laporja, apnenca in dolomita z ro`encem, tufa in tufita ter bre~e. Nekdaj je bilo sadjarstvo tu precej bolj razvito kot danes. V regiji sta bili na tej osnovi zgrajeni tovarni za predelavo sadja Dana na Mirni in Presad v Gabrovki. S~asoma sta predelovali vse ve~ uvo`enega sadja in kmetje, ki so se `e usmerili v pridelavo jabolk, hru{k, sliv ali ribeza, so se zna{li v velikih te`avah, ker niso bili ve~ konkuren~ni. Travno rastje v pokrajini zaradi relativno nizkih nadmorskih vi{in ni primarno, ampak ga je ~lovek raz{iril s kr~enjem gozda. Nadpovpre~en obseg ima predvsem v kotlini, kjer je travnatih nad tretjino povr{in, v osrednjem mokrotnem dnu celo nad polovico. Najbolj strnjeno se {irijo na obmo~ju re~no-akumulacijskega reliefa in oglejenih prsti, {e posebej na aluviju, na obmo~ju nek- % 7 6, ,65 3,1 2 1 G 1 G 2,57,83,63 1,53,14,16 1,18 1,66,41 1,24 1,97,42,65 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 1,16,13,68,28,58,98,82,98 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Dele` sadovnjakov po mikroregijah in morfolo{kih enotah. 95

98 MIRNSKA DOLINA Vi{inski kakovostni razredi za sadovnjake po regijah. 1. razred m, 2. razred m, 3. razred m in m, 4. razred 8 m in ve~. Razred Razred Regija Povr{ina (str. 12) v km 2 Povr{ina v km 2 Dele` v % G 1 9,6 8,91,15,, 98,34 1,66,, G 2 17,72 15,62 2,1,, 88,15 11,85,, G 3 8,7 6,5 2,57,8, 69,54 29,54,92, G 4 26,44 9,52 1,19 6,73, 36,1 38,54 25,45, G 5 4,36,39 2,23 1,74, 8,94 51,15 39,91, G 6 23,72 8,4 8,7 6,62, 35,41 36,68 27,91, G 7 18,28 8,17 8,12 1,99, 44,69 44,42 1,89, G 8 14,59,57 3,84 1,18, 3,91 26,32 69,77, G 9 6,37,73 1,77 3,87, 11,46 27,79 6,75, G 129,24 58,36 39,67 31,21, 45,16 3,69 24,15, H 1 2,41 2,41,,, 1,,,, H 2 2,88 2,88,,, 1,,,, H 3 4,89 3,25, 1,62,2 66,46, 33,13,41 H 4 24,66 18,85, 5,46,35 76,44, 22,14 1,42 H 5 2,23 18,28,74 1,14,7 9,36 3,66 5,64,35 H 6 25,42 23,71,23 1,38,1 93,27,9 5,43,39 H 7 9,47 4,57 2,34 2,16,4 48,26 24,71 22,81 4,22 H 8 19,19 11,98 4,1 3,14,6 62,43 2,9 16,36,31 H 9 9,17 6,78 1,64,75, 73,94 17,88 8,18, H 118,32 92,71 8,96 15,65 1, 78,36 7,57 13,23,85 K 1 6,5, 1,68 4,82,, 25,85 74,15, K 2 6,12,,79 5,33,, 12,91 87,9, K 3 14,86,,2 14,84,,,13 99,87, K 4 11,73,,64 11,9,, 5,46 94,54, K 39,21, 3,13 36,8,, 7,98 92,2, P 1 3,47,2, 3,41,4,58, 98,27 1,15 P 2 5,11 3,92, 1,19, 76,71, 23,29, P 8,58 3,94, 4,6,4 45,92, 53,61,47 M 295,35 155,1 51,76 87,54 1,4 52,48 17,52 29,64,35 danjega poplavnega gozda, ki zaradi visoke talne vode, poplavne ogro`enosti in slabe nosilnosti ni primerno za druge rabe. V gri~evju, zlasti v Gabrov{kem, ^ate{kem, Mokrono{kem in Cerkni{kem, k visokemu dele`u travnikov ne prispevajo le poplavne in ozke sen~ne doline, ampak ponekod tudi kra{ki zna~aj tal, drugje pa velika kislost prsti. Kot manj{e krpe pa so raztreseni na razli~nih litolo{kih osnovah v gri~evju in hribovju ter na planotah. Na zelo strmih, za erozijo ob~utljivih ali pa mo~no zakraselih tleh se travniki hitro zara{~ajo. Zara{~ajo~i se travniki zavzemajo 5,32 % vseh povr{in, od tega odpade kar dve tretjini na hriboviti in planotasti svet. Indeksi koncentracije ka`ejo, da je ta proces dale~ najmo~neje zajel kra{ki svet oziroma planote % 6 56, ,85 37, , ,66 18,4 2 15,36 1,9 13,66 15,43 18,51 14,76 16,9 12,3 7, ,11 1,23 15,22 13,41 8,7 6,98 11,16 19,27 11,24 17,42 14,92 16,89 G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Dele` travnikov po mikroregijah in morfolo{kih enotah. 96

99 RABA TAL Mokrotni travniki pri Ostro`niku in vrbe z obsekano kro{njo ob Ba~jem potoku. Gojili so jih predvsem zaradi {ib, potrebnih v pletarstvu in za vezanje trte. (M. K.) (obmo~je med Gorenjim Jelenjem in Dolami pri Litiji ter med Malo in Veliko Gobo, okrog Vodic in Brezovega), potem uravnave v hribovitem svetu (okrog Radgonice in Prelesja, v okolici Slavine, Selc in Suhadol, okrog Zaloke) in strma povirna obmo~ja v Cerkni{kem, Gabrov{kem, [entruperskem ter [entjan{kem hribovju in gri~evju. Ker so nekdaj v vi{jem svetu kr~ili predvsem gozd na me{ani in karbonatni osnovi, je danes proces zara{~anja najmo~nej{i na teh litolo{kih enotah. Naravna oziroma potencialna vegetacija v Mirnski dolini je gozdna. Velik del gozdnih povr{in je bil v Mirnski dolini kot stari kulturni pokrajini `e v davni preteklosti izkr~en za kmetijske namene. Negozdne povr{ine so dosegle najve~ji obseg v 15. stoletju. Do danes pa se je `e precej povr{in ponovno zaraslo; proces je pospe{en po drugi svetovni vojni, predvsem zaradi depopulacije, staranja prebivalstva in upadanja {tevila kme~kih prebivalcev oziroma poklicnega prestrukturiranja. Tako gozd sedaj pokriva `e 6 % mirnskega pore~ja. V hribovju in marsikje tudi v gri~evju je to prevladujo~a oblika rabe tal. V hribovju zavzema 65 do 8%, v gri~evju 5 do 8 % povr{in, na planotah je pod gozdno odejo 38 % sveta, v kotlini pa le 16 %. % 5 49, ,32 5,47 1,61 1,97 5,31 G 1 3,94 2,74 2,4 3,37 G 2 G 3 16,67 G 4 1,22 G 5 8,3 G 6 6,97 G 7 7,16 G 8 4,12 G 9 5,16 Gri~evje,76 H 1 6,46 H 2,92 7,3 2,83 1,11 2,65 18,59 31,24 5,32 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Dele` zara{~ajo~ih povr{in po mikroregijah in morfolo{kih enotah. % ,38 5,51 63,1 83,88 8,28 67,24 61,11 65, ,11 76,35 64,58 76,28 75,55 7,88 62, ,18 8,15 71,7 28,31 26,63 7,74 15,35 16,37 25,7 46,97 38,11 59,62 G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Dele` gozdnih tal po mikroregijah in morfolo{kih enotah. 97

100 MIRNSKA DOLINA Poselitev na pobo~nem pomolu. Strmine se zara{~ajo, na son~ni legi pa so tudi te izkori{~ene za njive. (M. T.) Dele` gozda je odvisen predvsem od litologije in ob- ~utljivosti za erozijo, od naklona, reliefne energije, gostote pobo~nih grap, ekspozicije in oddaljenosti od naselij. Pri naklonih nad 11 dele` prese`e 75 %. Obmo~ja z gostoto grap nad 3/km 2 povsod pokriva varovalni gozd. Odvisnost od ekspozicije pa ka`ejo naslednji podatki: na osojnih legah je gozdnih nad 9 % povr{in, na vzhodnih in zahodnih nad 8 %, v prisojah in na ravnem pa le {e nekaj nad polovico. Dele` pozidanih povr{in je po katastru za,85% ni`ji od dele`a, izra~unanega s pomo~jo letalskih posnetkov. Delni vzrok je razlika v metodologiji (glej opredelitev pozidanih povr{in zgoraj). Razlika je relativno najve~ja pri vinogradih; dele` na osnovi katastra je ni`ji za dober odstotek. Na osnovi letalskih posnetkov smo izmerili le 1-odstotni dele` njiv, medtem ko zna{a dele` po katastru 13 %. Deloma je do razlike pri{lo, ker iz letalskih posnetkov ne moremo razbrati zaradi kolobarjenja ozelenjenih njiv. Ni`ji dele` sadovnjakov na na{i karti ima spet vzrok v razli~ni metodologiji (glej opredelitev sadovnjakov zgoraj). Kataster ne lo~uje travni{kih povr{in od povr{in v zara{~anju. ^e ti na{i kategoriji se{tejemo, je podatek primerljiv z vsoto travni{kih in pa{ni{kih povr{in iz katastra. Gozdne povr{ine pa po katastru zavzemajo skoraj 3% manj{i dele`, kot smo ga izmerili mi (glej stran 99). V preglednicah, ki sledijo, smo najprej prikazali odnose med posameznimi tipi rabe tal in geofaktorji ter indekse koncentracije, ki veljajo za posamezno kategorijo ali razred geofaktorja in ka`ejo razlike med regijami. Poleg tega smo prikazali podatke o pokritosti posamezne kategorije ali razreda nekega geofaktorja s posameznimi tipi rabe tal. Gozdnato povirje Hinje v Jatni, na vrhu pa naselje Osredek pri Krmelju (721 m). (M. T.) 98

101 RABA TAL Raba tal dele`i v odstotkih Osnova Pozidane Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Gozd povr{ine letalski posnetki 4,5 2,6 1,1,98 travniki 16,89 59, in 1986 zara{~anje 5,32 skupaj 22,21 kataster ,65 1,38 13,15 1,44 23,59 56,79 razlika,85 1,22 3,5,46 1,38 2,83 Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po vi{inskih pasovih. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem vi{inskem pasu). Raba tal Nadmorska vi{ina Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Vi{inski pas Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks v m v km 2 pore~ju v km 2 pozidanih p. konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vinogradov konc. v km 2 sadovnjakov konc ,46,16,9,68 425,3,1 63,,,, ,34 24,83 4,88 36, ,63 49,6 198,5,65 3,18 6, ,6 34,56 3,72 27, ,22 27,57 8 2,87 37, ,14 39, ,91 18,93 3,4 22, ,97 9, ,9 53,26 281,84 29, ,6 9,34,77 5, ,59 5,33 57,66 8,59 92,39 13, ,2 7,18,5 3, ,23 4,12 57,1,13 2,26 9, ,2 4,81,3 2, ,15 3,86 8,,,7 2, ,58,2,,,,,,,, skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, m Sadovnjaki 6,25 39,58 29,17 13,54 Vinogradi 37,37 53,26 8,59,65 49,6 27,57 9,96 Njive 36,72 27,92 22,87 Pozidane p. 5,33 5, % l (1=pore~je) Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki m Razporeditev posameznega tipa rabe tal po vi{inskih pasovih. Indeksi koncentracije posameznih tipov rabe tal v posameznih vi{inskih pasovih. Vi{inski pasovi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Raba tal Nadmorska vi{ina Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Razred Vi{inski pas Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vm vkm 2 vkm 2 pozidanih v km 2 v pasu v km 2 vinogradov v km 2 sadovnjakov tal v pasu v pasu v pasu ,46,9 19,57,3 6,52,,,, ,34 4,88 6,65 14,63 19,95,5,7,18, ,6 3,72 3,64 8,22 8,5 2,87 2,81 1,14 1, ,91 3,4 5,44 2,97 5,31 4,9 7,32,84 1, ,6,77 2,79 1,59 5,76,66 2,39,39 1, ,2,5 2,36 1,23 5,8,1,5,26 1, ,2,3 2,11 1,15 8,1,,,7, ,58,,,,,,,, Skupaj 295,35 13,3 4,5 29,82 1,1 7,68 2,6 2,88,98 99

102 MIRNSKA DOLINA % Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki 19,57 6,52 6,65 19,95,7,25 3,64 8,5 2,81 1,12 5,44 5,31 7,32 1,5 2,79 5,76 2,39 1,41 2,36 5,8,5 1,23 2,11 8,1, m 1,39 Sadovnjaki 5,56,78 Vinogradi 2,47 1,3 5,21 Njive Pozidane p. < 3, 3, 5,9 6, 8,9 9, 11,9 12, 16,9 17, 23,9 24, 32,9 33, in ve~ 16,83 12,49 17, ,9 18,5 29,4 17,23 19,35 15,2 37,84 38,67 15,49 19,56 14,59 16,32 13,54 3,13,26 1,41 7,21,3 2,63 11,51, % Pokritost vi{inskih pasov s posameznimi tipi rabe tal. Razporeditev posameznega tipa rabe tal po naklonskih razredih. Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po naklonskih razredih. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem naklonskem pasu). Raba tal Naklonski razred Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Dele` v v km 2 vseh konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vseh konc. v km 2 vseh konc. Povr{ina pore~ju pozidanih vinogr. sadovnj. v v km 2 % povr{in 1. < 3, 22,57 7,64 1,66 12, ,2 16,83 22,6,78 1,4 1, , 5,9 29,43 9,96 2,8 21, 211 7,48 25,9 252,19 2,47 25,16 5, , 8,9 34,7 11,54 2,29 17, ,77 19,35 168,4 5,21 45,51 17, , 11,9 39,9 13,51 2,2 15, ,62 15,49 115,77 1,3 74,52 18, , 16,9 67,54 22,87 2,6 19, ,35 14, ,23 29, ,9 37, , 23,9 68,23 23,1 1,53 11,51 5 2,15 7, ,97 38,67 167,47 16, , 32,9 29,79 1,9,35 2,63 26,42 1, ,4 13,54 134,9 3, , in ve~ 3,82 1,29,5,38 29,1,3 2,2,26 2,, Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 (1=pore~je) Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki l Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki < 3, 3, 5,9 6, 8,9 9, 11,9 12, 16,9 17, 23,9 24, 32,9 33, in ve~ st % ,35 22,24,27,18 9,48 25,42,65,54 6,72 16,94 1,17 1,5 5,6 11,58 1,93 1,3 3,85 6,44 3,3 1,61 2,24 3,15 4,35,69 1,17 1,41 3,49,3 1,31,26,52 < 3, 3, 5,9 6, 8,9 9, 11,9 12, 16,9 17, 23,9 24, 32,9 33, in ve~ st. Indeksi koncentracije posameznih tipov rabe tal po posameznih naklonskih razredih. Pokritost naklonskih razredov s posameznimi tipi rabe tal. 1

103 Naklonski razredi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Raba tal RABA TAL Naklonski razred Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki v Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vkm 2 vkm 2 pozidanega v km 2 v pasu v km 2 vinogradov v km 2 sadovnjakov pasu v pasu v pasu 1. < 3, 22,57 1,66 7,35 5,2 22,24,6,27,4, , 5,9 29,43 2,8 9,48 7,48 25,42,19,65,16, , 8,9 34,7 2,29 6,72 5,77 16,94,4 1,17,51 1,5 4. 9, 11,9 39,9 2,2 5,6 4,62 11,58,77 1,93,52 1, , 16,9 67,54 2,6 3,85 4,35 6,44 2,23 3,3 1,9 1, , 23,9 68,23 1,53 2,24 2,15 3,15 2,97 4,35,47, , 32,9 29,79,35 1,17,42 1,41 1,4 3,49,9, , in ve~ 3,82,5 1,31,1,26,2,52,, Skupaj 295,35 13,3 4,49 29,82 1,1 7,68 2,6 2,88,98 Pozidane povr{ine in vinogradi po razredih reliefne amplitude. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem amplitudnem razredu). Raba tal Reliefna amplituda Pozidane povr{ine Vinogradi Razred Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks vm vkm 2 v v km 2 vseh koncentr. v km 2 vseh koncentr. pore~ju pozidanih vinogradov povr{in 1., 3, 1,34 3,5,75 5,64 161,3, ,1 75, 34,98 11,84 2,74 2,62 174,16 2, ,1 15, 139,16 47,12 6,44 48, ,4 52, ,1 2, 6,9 2,62 1,96 14, ,79 23, > 2, 49,97 16,92 1,41 1, ,66 21, Skupaj 295,35 1, 13,3 4,5 1 7,68 2,6 1, 3, m 3,1 75, 75,1 15, 15,1 2, > 2, Vinogradi,39 2,8 52,6 23,31 21,61 Pozidane p. 5,64 2,62 48,38 14,75 1, % Razporeditev pozidanih povr{in in vinogradov po razredih reliefne amplitude. Raba tal Reliefna amplituda Pozidane povr{ine Vinogradi Razred v m Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` tal pod vkm 2 vkm 2 pozidanih tal v km 2 vinogradi 1., 3, 1,34,75 7,25,3, ,1 75, 34,98 2,74 7,83,16, ,1 15, 139,16 6,44 4,62 4,4 2, ,1 2, 6,9 1,96 3,22 1,79 2,94 5. > 2, 49,97 1,41 2,82 1,66 3,32 Skupaj 295,35 13,39 4,5 7,68 2,6 Razredi reliefne amplitude in njihova pokritost s pozidanimi povr{inami in vinogradi. 11

104 MIRNSKA DOLINA l (1=pore~je) Pozidane p. Vinogradi % 1 Pozidane p. Vinogradi ,25 7, ,62 2,9 3,22 2,94 2,82 3, , 3, m 3,1 75, 75,1 15, 15,1 2, > 2, m 2,29,46, 3, 3,1 75, 75,1 15, 15,1 2, > 2, m Indeksi koncentracije pozidanih povr{in in vinogradov po posameznih razredih reliefne amplitude. Pokritost razredov reliefne amplitude s pozidanimi povr{inami in vinogradi. najbolj{a nosilnost srednja nosilnost slaba nosilnost 22,72 44,32 32,96 % 5 % 1 % najbolj{a nosilnost srednja nosilnost 167 slaba nosilnost % ,76 3,76 najbolj{a nosilnost srednja nosilnost 7,53 slaba nosilnost Razporeditev pozidanih tal po razredih nosilnosti. Indeksi koncentracije pozidanih povr{in na tleh razli~ne nosilnosti. Pokritost razredov reliefne amplitude s pozidanimi povr{inami in vinogradi. Pozidane povr{ine po razredih nosilnosti. (Dele`i pozidanih tal in indeks konc. v posameznem razredu nosilnosti). Raba tal Razredi nosilnosti in njihova pokritost s pozidanimi povr{inami. Raba tal Nosilnost Pozidane povr{ine Nosilnost Pozidane povr{ine Razred Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vseh Indeks nosilnosti v km 2 v pore~ju v km 2 pozidanih koncentr. povr{in 1. 8,34 27,2 3,2 22, ,84 53,1 5,9 44, ,17 19,7 4,38 32, Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 Razred Povr{ina Povr{ina Dele` nosilnosti v km 2 vkm 2 pozidanih tal v razredu 1. 8,34 3,2 3, ,84 5,9 3, ,17 4,38 7,53 Skupaj 295,35 13,3 4,5 Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po morfolo{kih enotah. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posamezni morfolo{ki enoti. Raba tal Morfolo{ka enota Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Ime Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks vkm 2 pore~ju v km 2 vseh konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vseh konc. v km 2 vseh konc. pozidanih vinogr. sadovnj. povr{in 1. Gri~evje 129,24 43,76 5,32 4,3 91 1,68 35, ,1 65, ,52 52, Hribovje 118,32 4,6 3,22 24,23 6 5,6 18, ,64 34, ,18 4, Kotlina 39,21 13,28 4,5 33, ,53 42,2 316,2,26 2,11 3, Planote 8,58 2,91,26 1, ,1 3,39 116,1,13 4,7 2,43 84 Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 12

105 Morfolo{ke enote in regije, njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal ter njihovi indeksi koncentracije. Pozidane povr{ine Vinogradi Njive Sadovnjaki Travniki Zara{~anje Gozd Regija Povr{ina Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks Povr{ina Indeks (str. 12) v km 2 % km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. km 2 % koncentr. G1 9,6 3,7,38 4,19 93,86 9,49 365,3 3,31 33,24 2, ,6 17,66 15,21 2, ,47 6,38 11 G2 17,72 6,,88 4,97 11,77 4, ,34 13,21 131,55 3, ,26 18,4 19,97 5, ,95 5,51 85 G3 8,7 2,95,44 5,6 112,34 3,91 15,5 5,75 57,5, ,74 2, 118,14 1,61 3 5,49 63,1 16 G4 26,44 8,94 1,31 4, ,48 5, ,96 7,41 73,22, ,6 15,36 91,52 1, ,89 63,88 17 G5 4,36 1,48,5 1,15 26,,,37 8,49 84,,,44 1,9 59,, 3,5 8, G6 23,72 8,3,82 3, , 4, ,3 5,48 54,15, ,24 13, ,26 5, ,95 67, G7 18,28 6,19,71 3,88 86,39 2, ,19 11,98 119,28 1, ,82 15,43 91,72 3, ,17 61,11 12 G8 14,59 4,94,59 4,4 9,12, ,27 8,7 86,2, ,7 18,51 11,4 2, ,49 65,4 19 G9 6,37 2,16,14 2,2 49,5,78 3,45 7,6 7,1,16 16,94 14,76 87,13 2,4 38 4,65 73, 122 G 129,24 43,76 5,32 4, ,1 3, ,68 8, ,52 1, ,8 16,9 95 4,35 3, ,56 63,11 16 H1 2,41,82,4 1,66 37,1,41 16,19 7,88 78,4 1,66 17,29 12,3 71,, 1,84 76, H2 2,88,98,6 2,8 46,,,8 2,78 28,19 6,6 673,21 7,29 43,48 16, ,86 64,58 18 H3 4,89 1,66,13 2,66 59,1,2 8,8 1,64 16,,,44 9, 53,5 1, ,73 76, H4 24,66 8,34,33 1,34 3,,,88 3,57 35,1, ,74 11, ,98 8, ,63 75, H5 2,23 6,85,59 2,92 65,62 3,6 118,95 4,7 47,25 1, ,7 1, ,41 6, ,34 7, H6 25,42 8,6,9 3,54 79,72 2, ,77 6,96 69,5 1, ,87 15,22 9 1,82 7, ,84 62,31 15 H7 9,47 3,21,5 5,28 117,42 4,44 17,41 4,33 43,4, ,27 13,41 79,39 4, ,44 68, 114 H8 19,19 6,5,48 2,5 56,4 2,8 8,84 4,38 43,, 1,67 8,7 52,99 5, ,81 77, H9 9,17 3,1,19 2,7 46,46 5,2 193,4 4,36 43,6,65 67,64 6,98 41,7, ,35 8, H 118,32 4,6 3,22 2,72 6 2,64 2, ,6 4, ,18 1, 12 13,2 11, ,64 6, ,84 71,7 12 K1 6,5 2,2,43 6,62 147,1,15 6 1,83 28,15 279,, 2,33 35,85 212,6, ,84 28,31 47 K2 6,12 2,7,58 9,48 211,, 1,8 29,41 292,1, ,67 27,29 162,43 7, ,63 26,63 45 K3 14,86 5,4,69 4,64 13,, 4,25 28,6 283,2, ,33 56,6 332,42 2, ,15 7,74 13 K4 11,73 3,97 2,8 23,87 53,1,9 3 4,65 39,64 393,8,68 7 2,26 19,27 114,13 1, ,8 15,35 26 K 39,21 13,28 4,5 11,48 255,2,5 2 12,53 31,96 316,11, ,59 37, ,4 2,65 5 6,42 16, P1 3,47 1,17,9 2,59 58,,,37 1,66 16,2,58 59,39 11, ,73 49,86 941,87 25,7 42 P2 5,11 1,74,17 3,33 74,1,2 8,64 12,52 124,5,98 11,89 17,42 13,95 18, ,4 46,97 79 P 8,58 2,91,26 3,3 67,1,12 4 1,1 11,77 116,7, ,28 14, ,68 31, ,27 38,11 64 M 295,35 1, 13,3 4,5 1 7,68 2,6 1 29,82 1,1 1 2,88, ,87 16, ,71 5, ,9 59,62 1 RABA TAL

106 MIRNSKA DOLINA Gri~evje Hribovje Kotlina Planote Sadovnjaki 52,78 4,97 3,82 Vinogradi 65,23 34,38 Njive 35,81 18,78 42,2 Pozidane p. 4,3 24,23 33,86 Razporeditev tipov rabe tal po posameznih morfolo{kih enotah % Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki 27. Srednje mo~an glej 26. Obre~ne rjave slabo oglejene prsti 25. Rjave prsti, sprane, na pliopleisto~enskem nanosu 24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah 23. Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih 22. Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih 21. Rjave prsti na velikotrnskih skladih 2. Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih 19. Menjava evtricnih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici 18. Menjava evtricnih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z ro`encem 17. Kisle rjave prsti na meljnato ilovnatem koluviju 16. Rjave prsti na pe{~eno prodnem fluvioglacialnem nanosu 15. Rjave prsti na werfenskih sedimentih 14. Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku 13. Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu 12. Rjave prsti na laporju 11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astega pe{~enjaka 1. Rjave prsti na apnencu in dolomitu 9. Rjave prsti na apnencu 8. Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 7. Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 6. Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 5. Rjave pokarbonatne prsti na apnencu 4. Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu 3. Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu 2. Rjave renzine na apnencih in dolomitih 1. Sprsteninaste rendzine na apnencih Razporeditev tipov rabe tal po posameznih tipih prsti. % % 14

107 RABA TAL Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki 27. Srednje mo~an glej 26. Obre~ne rjave slabo oglejene prsti 25. Rjave prsti, sprane, na pliopleistocenskem nanosu 24. Kisle rjave prsti na me{anih nekarbonatnih kamninah 23. Kisle rjave prsti na kremenovih peskih in prodih 22. Kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih 21. Rjave prsti na velikotrnskih skladih 2. Globoke rjave sprane prsti na werfenskih sedimentih 19. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na pliocenski ilovici 18. Menjava evtri~nih in distri~nih rjavih prsti na apnencu, pe{~enjaku in apnencu z ro`encem 17. Kisle rjave prsti na meljnato ilovnatem koluviju 16. Rjave prsti na pe{~eno prodnem fluvioglacialnem nanosu 15. Rjave prsti na werfenskih sedimentih 14. Rjave prsti na Grödenskem pe{~enjaku 13. Rjave prsti na laporju in glinastem skrilavcu 12. Rjave prsti na laporju 11. Evtri~ne rjave prsti na kompleksu laporja, apnenca in apnen~astega pe{~enjaka 1. Rjave prsti na apnencu in dolomitu 9. Rjave prsti na apnencu 8. Sprane rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 7. Srednje globoke rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 6. Plitve rjave pokarbonatne prsti na apnencu in dolomitu 5. Rjave pokarbonatne prsti na apnencu 4. Globoke pokarbonatne prsti na dolomitu 3. Kompleks plitvih in srednje globokih pokarbonatnih prsti na dolomitu 2. Rjave renzine na apnencih in dolomitih 1. Sprsteninaste rendzine na apnencih indeks Indeksi koncentracije posameznega tipa rabe tal na posameznem tipu prsti. 49 t/ha in ve~ Sadovnjaki 29,51 38,89 16,67 8,68 Vinogradi 17,84 32,68 25,91 11,85 6,64 Njive 66,8 2,19 7,11 3,25 Pozidane p. 77,7 16,84 4, % Razporeditev tipov rabe tal glede na letne izgube v prsti. 15

108 MIRNSKA DOLINA Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po posameznih tipih prsti. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije na posameznem tipu prsti. Tipe prsti glej na strani 77.) Raba tal Tip prsti Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki [t. tipa Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` Indeks (str. 78) v km 2 pore~ju v km 2 vseh konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vseh konc. v km 2 vseh konc. pozidanih vinogr. sadov. povr{in 1 7,3 2,47,4,3 12,22,74 3,1,13 5,1, ,9 7,48,84 6, ,78 5,97 8,34 4,43 59,2, ,38 3,18,4 3,1 95,53 1,78 56,27 3,52 111,4 1, ,9,3,3,23 77,6,2 67,2,26 87,, 5 15,26 5,17,42 3,16 61,9 3,2 58,1 1,3 25,34 11, ,48,5,5,38 76,23,77 154,3,39 78,4 1, ,6 8,33,84 6, ,21 7,41 89,54 7,3 84,11 3, ,5,17,2,15 88,15,5 294,,,, 9 3,67 1,24,7,53 43,8,27 22,1,13 1,, 1 8,91 3,2,19 1,43 47,4 1,34 44,8 1,4 34,13 4, ,19 3,45,61 4, ,3 3,45 1,52 6,77 196,7 2, ,24 1,44,29 2, ,35 4,53 315,3,39 27,1 3, ,94 1,67,23 1,73 14,96 3,22 193,24 3,13 187,4 1, ,94 4,72,26 1,96 42,96 3,22 68,12 1,56 33,25 8, ,22 8,54 1,48 11, ,89 6, ,53 19,92 233,36 12, ,9,3,3,23 77,23,77 257,,,4 1, ,39 1,49,59 4, ,81 6,7 47,1,13 9,6 2, ,24 9,22 1,14 8, ,71 9,9 99 1,27 16,54 179,17 5, ,99 2,37,24 1,81 76,59 1,98 84,37 4,82 23,39 13, ,72 7,35 1,13 8, ,58 8,65 118,21 2,73 37,9 3, ,71 7,35,63 4, ,5 3,52 48,42 5,47 74,2, ,96 9,13 1,12 8, ,39 4, ,49 19,4 212,52 18, ,43,15,,,,,,,, 24 2,49,84,21 1,58 188,3 1,1 12,7,91 18,3 1, ,82 1,97,67 5, ,43 8,15 414,,,1, ,66,9,23 1, ,8 3,62 42,,,, 27 21,42 7,25 1,54 11, ,9 9,73 134,,,4 1,39 19 SK 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 Rang posameznega tipa prsti in indeks koncentracije pri posameznem tipu rabe tal oz. najbolj pogosti tipi prsti za posamezne tipe rabe tal. Tipe prsti glej na strani 77. Raba tal Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti Rang Indeks Tip prsti (str. 78) (str. 78) (str. 78) (str. 78)

109 Raba tal RABA TAL Tipi prsti in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Tipe prsti glej na strani 77. Tipi prsti Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki [t. tipa Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa (str. 78) v km 2 v% vkm 2 pozidanih tal v km 2 z njivami v km 2 z vinogradi v km 2 s sadovnjaki znotraj tipa 1 7,3 2,47,4,55,22 3,1,1,14,1, ,9 7,48,84 3,8 1,78 8,6,34 1,54,2,9 3 9,38 3,18,4 4,26,53 5,65,27 2,88,4,43 4,9,3,3 3,33,6 6,67,2 2,22,, 5 15,26 5,17,42 2,75,9 5,9,1,66,34 2,23 6 1,48,5,5 3,38,23 15,54,3 2,3,4 2,7 7 24,6 8,33,84 3,41 2,21 8,98,54 2,2,11,45 8,5,17,2 4,,15 3,,,,, 9 3,67 1,24,7 1,91,8 2,18,1,27,, 1 8,91 3,2,19 2,13,4 4,49,8,9,13 1, ,19 3,45,61 5,99 1,3 1,11,52 5,1,7, ,24 1,44,29 6,84 1,35 31,84,3,71,1 2, ,94 1,67,23 4,66,96 19,43,24 4,86,4, ,94 4,72,26 1,87,96 6,89,12,86,25 1, ,22 8,54 1,48 5,87 1,89 7,49 1,53 6,7,36 1,43 16,9,3,3 3,33,23 25,56,,,4 4, ,39 1,49,59 13,44 1,81 41,23,1,23,6 1, ,24 9,22 1,14 4,19 2,71 9,95 1,27 4,66,17, ,99 2,37,24 3,43,59 8,44,37 5,29,39 5, ,72 7,35 1,13 5,2 2,58 11,88,21,97,9, ,71 7,35,63 2,9 1,5 4,84,42 1,93,2, ,96 9,13 1,12 4,15 1,39 5,16 1,49 5,53,52 1,93 23,43,15,,,,,,,, 24 2,49,84,21 8,43,3 12,5,7 2,81,3 1,2 25 5,82 1,97,67 11,51 2,43 41,75,,,1, ,66,9,23 8,65 1,8 4,6,,,, 27 21,42 7,25 1,54 7,19 2,9 13,54,,,4,19 SK 295,35 1, 13,3 4,5 29,82 1,1 7,68 2,6 2,88,98 Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki glede na razli~en vodni odtok. Raba tal vodni odtok Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Vrsta Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vseh Povr{ina Dele` vseh vkm 2 v% vkm 2 pozidanih p. v km 2 njiv v km 2 vinogradov v km 2 sadovnjakov Normalni odtok, delno fluviokras 271,92 92,7 12,37 93, 26,85 9,4 7,6 98,96 2,77 96,18 Meliorirane poplavne 3,5 1,19,4,3,51 1,71,,,, povr{ine Poplavne povr{ine z 2,46,83,3,23,3 1,1,,,, na~rtovano melioracijo Ostale poplavne 7,23 2,45,46 3,46,83 2,78,1,13,, povr{ine Podzemni vodni odtok 1,24 3,47,4 3,1 1,33 4,46,7,91,11 3,82 Pore~je 295,35 1, 13,3 1, 29,82 1, 7,68 1, 2,88 1, Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po erozijskih razredih. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem erozijskem razredu.) Raba tal Letna erozija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks t/ha v km 2 pore~ju v km 2 pozidanih p. konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vinogr. konc. v km 2 sadovnj. konc ,37 7,21 1,25 77, ,92 66,8 95 1,37 17,84 25,85 29, ,89 18,92 2,24 16, ,2 2, ,51 32, ,12 38, ,29 5,52,64 4, ,12 7, ,99 25,91 469,48 16, ,86 2,32,12,9 39,97 3,25 14,91 11,85 511,25 8, ,55 1,2,3,23 19,31 1,4 87,51 6,64 553,1 3, ,15,73,2,15 21,19,64 88,18 2,34 321,5 1, ,42,48,,,14,47 98,19 2,47 515,, ,62,21,,,1,34 162,2,26 124,2, in ve~ 1,2,41,,,5,17 41,,,1,35 85 Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 17

110 MIRNSKA DOLINA Erozijski razredi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Raba tal Erozija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki t/ha Povr{ina Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` Povr{ina Dele` letno v km 2 vkm 2 pozidanih tal v km 2 v razredu v km 2 vinogradov v km 2 sadovnjakov v razredu v razredu v razredu 49 27,37 1,25 4,94 19,92 9,61 1,37,66,85, ,89 2,24 4,1 6,2 1,77 2,51 4,49 1,12 2, ,29,64 3,93 2,12 13,1 1,99 12,22,48 2, ,86,12 1,75,97 14,14,91 13,27,25 3, ,55,3,85,31 8,73,51 14,37,1 2, ,15,2,93,19 8,84,18 8,37,5 2, ,42,,,14 9,86,19 13,38,, ,62,,,1 16,13,2 3,23,2 3,23 4 in ve~ 1,2,,,5 4,17,,,1,83 Skupaj 295,35 13,3 4,5 29,82 1,1 7,68 2,6 2,88,98 l Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki t/ha in ve~ % ,61 1,77 13,1 12,22 4,94 4,1 4,49 2 3,93 2,95 1,75 3,64,66,41 Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki 14,14 13,27 8,73 14,37 8,84 8,37 9,86 13,38 16,13 2,82 2,33 3,23 3,23 4,17,85,93,83 49 t/ha in ve~ Indeksi koncentracije tipov rabe tal v posameznem erozijskem razredu. Pokritost erozijskih razredov s posameznimi tipi rabe tal. Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po ekspozicijah. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posamezni ekspoziciji.) Raba tal Ekspozicija Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm 2 pore~ju v km 2 pozidanih p. konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vinogradov konc. v km 2 sadovnjakov konc. 1. S 27,25 9,23,82 6, ,58 5,3 57,1,13 1,14 4, SV 36,86 12,48,67 5,4 4 2,53 8,48 68,18 2,34 19,17 5, SZ 36,9 12,22 1,35 1, ,32 11,13 91,52 6,77 55,32 11, V 32,58 11,3 1,36 1, ,52 11,8 17 1,51 19,66 178,44 15, Z 43,77 14,82 3, 22, ,49 15,6 12 2,63 34,24 231,57 19, JV 44,93 15,21 2,59 19, ,73 15, ,1 27,34 18,73 25, JZ 29,61 1,3 1,15 8, ,2 1,13 11,54 7,3 7,41 14, J 2,44 6,92,64 4,82 7 1,51 5,6 73,11 1,43 21,5 1, Ravno 23,82 8,7 1,72 12, ,12 17,17 213,8 1,4 13,5 1,74 22 Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 18

111 RABA TAL Ekspozicija S SV SZ V Z JV JZ J ravno Sadovnjaki 4,86 5,9 11,11 15,28 19,79 25,35 14,24 1,74 1,74 Vinogradi 2,34 6,77,13 19,66 34,24 27,34 7,63 1,43 1,4 Njive 5,3 8,48 11,13 11,8 15,6 16,85 1,14?? 17,17 Pozidane p. 6,17 5,4 1,16 1,23 22,5 19,49?? 4,12 12, % Razporeditev tipov rabe tal po posameznih ekspozicijah. l (1=pore~je) Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki S SV SZ V Z JV JZ J ravno % ,1 5,8 6,86,4,51 1,82 Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki,49,46 3,74 9,2 4,17 1,8 4,63 1,44,89 1,35 6,83 1,26 6,1 1,3 5,76 1,53 4,67 1,62 3,88 1,2 1,82 1,38 3,13 7,39 7,22 21,49,54,24 S SV SZ V Z JV JZ J ravno,34,21 Indeksi koncentracije posameznega tipa rabe tal na posameznih ekspozicijah. Pokritost ekspozicij s posameznimi tipi rabe tal. Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po toplotnih pasovih. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem toplotnem pasu. Raba tal Toplotni pas Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm 2 pore~ju v km 2 pozidanih p. konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vinogradov konc. v km 2 sadovnjakov konc. 1. Termalni 66,61 22,55 3,77 28, ,5 11, ,55 98,31 436,82 28, Inverzijski 174,1 58,92 8,3 62, ,76 76,32 13,13 1,69 3 1,41 48, Vi{inski 54,73 18,53 1,23 9,26 5 3,56 11,94 64,,,65 22, Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 Toplotni pasovi termalni inverzijski vi{inski Sadovnjaki 28,47 48,96 22,57 Vinogradi 98,31 1,69 Njive 11,74 76,32 11,94 Pozidane p. 28,37 62,45 9,26 % 1 % 2 % 3 % 4 % 5 % 6 % 7 % 8 % 9 % 1 % Razporeditev tipov rabe tal po posameznih toplotnih pasovih. 19

112 MIRNSKA DOLINA l 5 4 (1=pore~je) Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki 436 % Pozidane p. Vinogradi 11,33 13,8 Njive Sadovnjaki Termalni Inverzijski Vi{inski ,66 5,25 1,23 4,77,7,81 2,25 6,5 1,19 Termalni Inverzijski Vi{inski Indeksi koncentracije posameznega tipa rabe tal v posameznem toplotnem pasu. Pokritost toplotnih pasov s posameznimi tipi rabe tal. Toplotni pasovi in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Raba tal Toplotni pas Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` pasu Povr{ina Dele` pasu Povr{ina Dele` pasu vkm 2 vkm 2 pasu v km 2 z njivami v km 2 z vinogradi v km 2 s sadovnjaki 1. Termalni 66,61 3,77 5,66 3,5 5,25 7,55 11,33,82 1,23 2. Inverzijski 174,1 8,3 4,77 22,76 13,8,13,7 1,41,81 3. Vi{inski 54,73 1,23 2,25 3,56 6,5,,,65 1,19 Skupaj 295,35 13,3 4,5 29,82 1,1 7,68 2,6 2,88,98 Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki po toplotnih pasovih, (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem toplotnem pasu) Raba tal Toplotni pas Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm 2 pore~ju v km 2 pozidanih p. konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vinogradov konc. v km 2 sadovnjakov konc. 1. Termalni 66,61 22,55 3,77 28, ,5 11, ,55 98,31 436,82 28, Inverzni 174,1 58,92 8,3 62, ,76 76,32 13,13 1,69 3 1,41 48, Vi{inski 54,73 18,53 1,23 9,26 5 3,56 11,94 64,,,65 22, Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki na pravem krasu in ostalih povr{inah. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem tipu reliefa. Raba tal Tip reliefa Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm 2 pore~ju v km 2 pozidanih p. konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vinogradov konc. v km 2 sadovnjakov konc. 1. Pravi kras 1,24 3,47,4 3,1 87 1,33 4,46 129,7,91 26,11 3, Ostalo 285,1 96,53 12,9 96, ,49 95, ,61 99,9 13 2,77 96,18 1 Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 Tip reliefa in njegova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Raba tal Relief Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa Povr{ina Dele` tipa vkm 2 vkm 2 tipa v km 2 z njivami v km 2 z vinogradi v km 2 s sadovnjaki 1. Pravi kras 1,24,4 3,91 1,33 12,99,7,68,11 1,7 2. Ostalo 285,1 12,9 4,52 28,49 9,99 7,61 2,67 2,77,97 Skupaj 295,35 13,3 4,5 29,82 1,1 7,68 2,6 2,88,98 11

113 RABA TAL Pozidane povr{ine, njive, vinogradi in sadovnjaki glede na poplavni svet. (Dele`i posameznega tipa rabe in njegov indeks koncentracije v posameznem obmo~ju). Raba tal Poplavni svet Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Dele` v Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks Povr{ina Dele` vseh Indeks vkm 2 pore~ju v km 2 pozidanih p. konc. v km 2 vseh njiv konc. v km 2 vinogradov konc. v km 2 sadovnjakov konc. 1. Ni poplav 282,16 95,53 12,77 96, ,18 94,5 99 7,67 99, ,88 1, Redne poplave 1,99 3,72,41 3,9 83 1,24 4,16 112,1,13 3,, 3. Izredne poplave 2,2,74,12,9 122,4 1,34 181,,,, Skupaj 295,35 1, 13,3 1, 1 29,82 1, 1 7,68 1, 1 2,88 1, 1 Poplavne povr{ine in njihova pokritost s posameznimi tipi rabe tal (pozidanimi povr{inami, njivami, vinogradi in sadovnjaki). Raba tal Relief Pozidane povr{ine Njive Vinogradi Sadovnjaki Povr{ina Povr{ina Dele` pozid. Povr{ina Dele` njiv Povr{ina Dele` vinog. Povr{ina Dele` sadov. vkm 2 vkm 2 tal v raz. v km 2 v raz. v km 2 v raz. v km 2 v raz. 1. ni poplav 282,16 12,77 4,53 28,18 9,99 7,67 2,72 2,88 1,2 2. redne poplave 1,99,41 3,73 1,24 11,28,1,9,, 3. izredne poplave 2,2,12 5,45,4 18,18,,,, Skupaj 295,35 13,3 4,5 29,82 1,1 7,68 2,6 2,88,98 % ,53 9,99 Pozidane p. Vinogradi 2,72 ni poplav 1,2 3,73 11,28 Njive Sadovnjaki,9 redne poplave 5,45 18,18 izredne poplave Pokritost poplavnega sveta s posameznimi tipi rabe tal. GEOEKOLO[KE RAZMERE ZA KMETIJSTVO IN POZIDAVO GLAVNI KRITERIJI VREDNOTENJA GEOEKOLO[KIH RAZMER Kot glavne kriterije, s pomo~jo katerih smo vrednotili geoekolo{ke razmere za kmetijstvo (za orne povr{ine, vinogradni{tvo in sadjarstvo) ter za pozidavo, smo izbrali: nadmorsko vi{ino, naklone, reliefno energijo, nosilnost tal ali posredno litolo{ko osnovo, morfolo{ke enote, tip prsti, na~in vodnega odtoka, erozijo prsti, ekspozicijo, toplotne pasove in poplavne razmere. Z analizo obstoje~e rabe tal smo omejili tri oziroma {tiri kakovostne razrede geofaktorjev, in sicer tako, da v prvi razred spadajo tiste vrednosti geofaktorja, ki jih ima dobri dve tretjini kvadratkov oziroma povr{in posameznega tipa rabe, v drugi razred nadaljnjih 27 % in v tretji razred zadnjih slabih 5 % (v skladu z normalno porazdelitvijo v statistiki). Ponekod, kjer so razmere za dolo~en tip rabe popolnoma neustrezne, kar pomeni, da jo izklju~ujejo, smo uvedli {e 4. razred in mu pripisali ustrezno {tevilo negativnih to~k. Povr{ine, ki s katerimkoli geofaktorjem»padejo«v ta razred, so za dolo~eno vrsto rabe torej vnaprej odpisane. Pri razvr{~anju v razrede smo si pomagali z indeksi koncentracije ali pa z rangiranjem na osnovi relativnih frekvenc (npr. pri tipih prsti). ^e so bile meje neprakti~ne, smo jih rahlo zaokro`ili (za odstotek gor ali dol). Opisane meje razredov so uporabne le pri planiranju v prehodni srednjedolenjski raz~lenjeni pokrajini s prisotnim vinogradni{tvom. Lahko jih uporabimo tudi pri sorodnih regijah, ali druga~e povedano: spreminjajo se glede na nivo in zna~aj regije, za katero `elimo izdelati plan. Meje razredov dobimo torej z analizo razporeditve posameznih tipov rabe tal v regiji, za katero izdelujemo plan. Korelacijske koeficiente, ki ka`ejo povezanost med geofaktorjem in posameznimi tipi rabe tal, smo izra- ~unali s pomo~jo kontingen~nih tabel (Blejec, 1976, Perko, 199 in 1992). Kasneje smo jih uporabili kot ponderje pri vrednotenju geoekolo{kih razmer. 111

114 MIRNSKA DOLINA Povezanost posameznih tipov rabe tal z osnovnimi fizi~nogeografskimi prvinami in meje kakovostnih razredov. A) Pozidane povr{ine Kakovostni razred Korelacijski Ponder Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda vsota x1) to~k to~k to~k to~k 1. nadm. vi{ina, < 4 m m 68 > 6 m 1 / 2. naklon, < , , in ve~ 3. relief. energ., < 15 m m 1 > 2 m 1 / 4. nosilnost tal x2, najbolj{a 13 srednja 52 slaba 1 niso nosilna 5. erozija prsti, < 35 t/ha l t/ha l t/ha l in ve~ t/ha 6. ekspozicija, rav., J, JZ, JV, Z 31 V, SZ, SV 15 S 1 / 7. toplotni pas, termalni 52 inverzijski 26 vi{inski 1 / 8. poplavne razmere, ni poplav 59 / 3 izredne popl. 1 redne poplave vsota 3, B) Njivske povr{ine Kakovostni razred Korelacijski Ponder Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda vsota x1) to~k to~k to~k to~k 1. nadm. vi{ina, < 37 m m 6 > 65 m 1 / 2. naklon, < , , in ve~ 3. tip prsti, ,7,8,11,12,13,16,17, 116 2,3,4,5,14,15, 19, ,9,1, 21,23 1 / (str. 78) 18,2,24,25,26,27 4. vod. razmere v prsti, norm. odtok in melior. 34 na~rtovane melior. 17 ostale popl. 1 poplav. povr{ine in kra{ki svet povr{ine 5. erozija prsti, < 55 t/ha l t/ha l t/ha l ekspozicija, rav.,j, JZ, JV, Z 22 V, SZ, SV 11 S 1 7. toplotni pas, termalni 13 inverzijski 7 vi{inski 1 8. poplavne razmere, ni poplav 39 izredne poplave 19 redne poplave 1 9. sklenjenost njiv, > 1 ha ha 39 < 5 ha 1 Vsota 2, / C) Povr{ine z vinogradi Kakovostni razred Korelacijski Ponder Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda vsota x1) to~k to~k to~k to~k 1. nadm. vi{ina, m , m 57 < 3 m 1 / 2. naklon, , ,9 51 < 7, 3 32,9 1 / 3. tip reliefa, ost. povr{. 57 / 28 pravi kras 1 4. relief. energija, > 15 m m 13 < 75 m 1 / 5. tip prsti, ,13,15, 18,19, ,3,4,6,7, 2, ,5,8,9,1,12, 1 (str. 78) 14, 16,17, erozija prsti, < 135 t/ha l t/ha l t/ha l. 1 > 4 t/ha l. 7. ekspozicija, J, JZ, JV, Z 63 V 32 SZ, SV,ravno 1 S 8. toplotni pas, termalni 19 / 55 inverzijski 1 vi{inski Vsota 4, D) Povr{ine s sadovnjaki Kakovostni razred Korelacijski Ponder Geofaktor koeficient (korel. koef./ [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda [t. Meje razreda vsota x1) to~k to~k to~k to~k 1. Nadmorska vi{ina, m m ,7 799 m 1 < 2, 8 m in ve~ 2. Naklon, , ,9, 16 23,9 7 < 3, 24 32, in ve~ 3. Morfolo{ka enota, gri~evje 79 hribovje, planota 4 kotlina 1 / 4. Tip prsti, ,6,1,12,14, 13 3,7,11,13,15, 52 1,2,4,8,9, 21,23, 1 / (str. 78) 16,19,22 17,18,2,24 25,26,27 5. Erozija prsti, < 1 t/ha l t/ha l t/ha l. 1 > 3 t/ha l. 6. Ekspozicija, J,JZ,JV,Z 8 V,SZ,SV 4 S 1 / 7. Toplotni pas, termalni 21 inverzijski 11 vi{inski 1 / Vsota 3,

115 RABA TAL Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki Ponder nadmorska vi{ina naklon tip reliefa reliefna energija nosilnost tal 2 tip prsti erozija prsti ekspozicija toplotni pas poplavne razmere vodne razmere v prsti sklenjenost njiv morfolo{ka enota Upo{tevani geoekolo{ki dejavniki in njihovi ponderji v primeru razli~nih tipov rabe tal. A) Po nadmorski vi{ini smo povr{insko enoto uvrstili v prvi kakovostni razred, ~e le`i glede na pozidavo do 4 m, orne povr{ine do 37 m, vinogradni{tvo 37 do 499 m in sadjarstvo 35 do 699 m visoko. V drugi razred spada, ~e le`i z vidika pozidave 4 do 6 m visoko, ornih povr{in 37 do 65 m, vinogradni{tva 3 do 369 in 5 do 599 m visoko, sadjarstva pa 3 do 349 m visoko. Tretji kakovostni razred pomenijo pri pozidavi vi{ine nad 6 m, pri ornih povr{inah nad 65 m, vinogradni{tvu pod 3 m in sadjarstvu 2 do 299 in 7 do 799m visoko. ^etrti kakovostni razred smo v obravnavani regiji, ki ne presega 848 m, uvedli le pri vinogradih (6 m in ve~) in sadovnjakih (pod 2 m in pri 8 m in ve~). Korelacijski koeficienti med nadmorsko vi{ino in rabo tal so povsod pokazali trdne medsebojne povezave, najmo~neje pa so povezani z vi{ino vinogradi (korelacija,7725). Sledijo pozidava (,6427), sadovnjaki (,5769) in njive (,4951). Nadmorska vi{ina je pri vseh tipih rabe eden najpomembnej{ih geofaktorjev. B) Po naklonu se povr{inska enota uvr{~a v prvi kakovostni razred pri naklonu pod 12 za pozidavo, pod 11 za orne povr{ine, 15 29,9 za vinogradni{tvo in 6 15,9 za sadjarstvo. V drugem kakovostnem razredu je, ~e meri naklon 12 21,9 (pozidava), 11 21,9 (orne povr{ine), 7 14,9 (vinogradni{tvo) in med 3 in 5,9 ali med 16 in 23,9 (sadjarstvo). Tretji kakovostni razred pomeni naklon 22 do 32,9 za pozidavo in orne povr- 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred Nadmorska vi{ina v m Naklon v stopinjah Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki Meje kakovostnih razredov nadmorske vi{ine pri posameznih tipih rabe tal. Meje naklonskih kakovostnih razredov pri posameznih tipih rabe tal. 113

116 MIRNSKA DOLINA 1. razred 2. razred 3. razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred Reliefna amplituda v m Pozidane p. Vinogradi Erozija prsti v t/ha Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki Meje kakovostnih razredov reliefne amplitude pri pozidanih povr{inah in vinogradih. Meje kakovostnih razredov glede erozije prsti pri posameznih tipih rabe tal. {ine, pod 7 in med 3 in 32,9 za vinogradni{tvo, pod 3 ali med 24 in 32,9 pa za sadjarstvo. ^e meri naklon 33 in ve~, je enota z vidika vseh vrst rabe v ~etrtem razredu. Korelacijski koeficienti, ki ka`ejo povezavo med nakloni in posameznimi tipi rabe tal, so visoki. Najbolj so z nakloni povezani sadovnjaki (korelacija,7617) in vinogradi (,6816), sledijo pa njive (,473) in pozidava (,3996). Zanimivo je, da je naklon z vidika pozidave precej manj pomemben kot vi{ina, obratno pa je pri sadovnjakih. C) Po relifni energiji smo povr{insko enoto uvrstili v prvi kakovostni razred, ~e razlika do najbli`jega dolinskega dna zna{a pod 15 m, nad 15 m pa pri pozidavi pri vinogradih, v drugi kakovostni razred, ~e zna{a 15 do 2 m pri pozidavi, 75 do 15 m pa pri vinogradih. Tretji kakovostni razred pomeni razlika nad 2 m pri pozidavi, pod 75 m pa pri vinogradih. Ekspozicija 9 ravno 8 J 7 JZ 6 JV 5 Z 4 V 3 SZ 2 SV 1 S 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred Pozidane p. Njive Kakovostni razredi ekspozicije pri posameznih tipih rabe tal. Vinogradi Sadovnjaki Korelacijski koeficient pove, da je reliefna energija pomebmnej{a pri vinogradih (,173) kot pri pozidavi (,919), pri obeh pa je ta geofaktor najmanj pomemben. D) Stopnjo erozije prsti smo dolo~ali s pomo~jo Wischmeier-Smithove ena~be, ki upo{teva intenzivnost padavin, ob~utljivost prsti za erozijo, dol`ino pobo~ja in naklon, pokritost tal z vegetacijo (rabo tal) in ~love{ki faktor (potek brazd). Glede na erozijo prsti smo omejili razrede takole: enota je v prvem razredu, ~e je letna erozija manj{a kot 35 t/ha pri pozidavi, pod 55 t/ha pri njivah, pod 135 t/ha pri vinogradih in pod 1 t/ha pri sadovnjakih. V drugi razred se uvr{~a z erozijo 35 do 99 t/ha (pozidava), 55 do 149 t/ha (njive), 135 do 184 t/ha (vinogradi) in 1 do 29 t/ha (sadovnjaki). Tretji razred omejujejo koli~ine 1 in 249 t pri pozidavi, 15 in 599 t pri njivah, 185 in 4 t pri vinogradih ter 21 in 3 t pri sadovnjakih. Enote z vi{jo erozijo pa spadajo v ~etrti razred. Absolutni podatki o erozijskih izgubah so verjetno nekoliko previsoki, vendar so v relativnem smislu zelo verjetni. To dokazujejo zelo visoke korelacije med erozijo in vsemi tipi rabe (,848 pri pozidavi,,7368 pri sadovnjakih,,6319 pri vinogradih in,5487 pri njivah). ^eprav je eden najpomembnej{ih dejavnikov pri tem naklon, se korelacije med nakloni in rabo tal na eni in med erozijo in rabo tal na drugi strani razlikujejo. To {e zlasti velja pri pozidavi, kjer je korelacija z erozijo (,848) ve~ kot dvakrat ve~ja kot korelacija z naklonom (,3996). To pomeni, da pozidane povr{ine lahko zavzemajo zelo strme povr{ine, vendar le, ~e so tla tam dovolj odporna proti eroziji, ali druga~e: stopnja erozija je lahko na manj nagnjenih tleh vi{ja kot na tleh z ve~jimi nakloni, ~e jih sestavlja bolj ob~utljiva kamnina ali ~e jih pokriva za erozijo ob~utljivej{a prst. Erozija prsti se izkazuje kot prvi in najpomembnej- {i kriterij pri iskanju povr{in, primernih za pozidavo in njive, med najpomembnej{imi pa je tudi v primeru sadovnjakov in vinogradov. Ponderji, ki iz korelacij sle- 114

117 RABA TAL 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 3 vi{inski 2 inverzni 1 termalni Pozidane p. Njive Vinogradi Sadovnjaki meljnato-ilovnatem koluviju in slabo oglejene prsti. Oba zadnja tipa sta mo~no antropogenizirana. Sestava prsti na meljnato-ilovnatem koluviju, ki ima pogosto karbonatno osnovo, se je s~asoma z globokim oranjem spremenila. V vi{je horizonte so za{li karbonatni delci (gru{~) in postali dostopni rastlinam. Vinogradi so pogostej{i na prsti, katere podlaga vsebuje tudi precej silikatnih primesi (karbonske skrilavce in pe{~enjake ter ro`ence). Za sadovnjake so prvorazredne podobne prsti kot za njive, lahko pa so {e nekoliko plitvej{e in z ve~ silikatnih primesi. Za njive tretjerazredne so plitvej{e, k su{i in eroziji nagnjene prsti in prsti z ve~ silikati, za vinograde in sadovnjake pa plitve karbonatne ali pa razli~no oglejene prsti. Kakovostni razredi toplotnih pasov pri posameznih tipih rabe tal. 1. razred 2. razred 3. razred dijo, torej ustrezajo, ugotoviti bi morali le ustrezen delitelj, s katerim bi korigirali absolutne podatke. To ni bil na{ namen; `eleli smo le izlo~iti zaradi erozije bolj in manj ogro`ena obmo~ja, da bi lahko izpeljali vrednotenje tal za posamezne tipe rabe. E) Glede ekspozicije smo enote uvrstili v prvi razred, ~e so obrnjene proti jugu, jugozahodu, jugovzhodu in zahodu pri vseh tipih rabe, pri pozidavi in njivah pa smo dodali {e ravne povr{ine. Drugi razred predstavljajo pri pozidavi, njivah in sadovnjakih vzhodne, severovzhodne in severozahodne ekspozicije, pri vinogradih pa le vzhodne. V tretji razred spadajo povsod severne povr- {ine, razen pri vinogradih, kjer tretji razred predstavljajo severovzhodne, severozahodne lege in ravnine. V ~etrti razred pa spadajo severne lege, in sicer le z vidika vinogradni{tva (glej str. 114). Korelacije ka`ejo, da je ekspozicija bistveno bolj pomembna pri vinogradih (,4248) in sadovnjakih (,4347) kot pri pozidavi (,1435) in njivah (,96). Njive se pojavljajo namre~ na vseh ekspozicijah, do naklona 14 celo v severnih legah. F) Glede na toplotni pas smo pri treh tipih rabe (pri pozidavi, njivah in sadovnjakih) lo~ili kot prvi razred termalni pas, kot drugi razred inverzijski pas in kot tretji razred vi{inski pas. Izjema so vinogradi, kjer predstavlja termalni pas prvi kakovostni razred, inverzijski tretjega, vi{inski pa ~etrtega. Razli~ni tipi rabe tal se precej razlikujejo po legi v toplotnih pasovih. Vinogradi so mo~no vezani na termalni pas, zato je korelacija zelo visoka (,7356). Pozidane povr{ine (korelacija,2435) ka`ejo `e precej manj- {o navezanost nanj, {e bolj pa to velja za sadovnjake (,1154). Ti so raztreseni po termalnem, precej pa tudi {e po vi{inskem pasu. Njive pa so razporejene povsod in to se ka`e tudi v nizki korelaciji (,542). G) Povezavo s tipom prsti smo ugotavljali pri vseh vrstah rabe tal, razen pri pozidavi. Prvi razred ornih povr- {in pomenijo tipi rjavih pokarbonatnih in razli~nih rjavih prsti predvsem na karbonatnih tleh, pa tudi prsti na Tip prsti (glej str. 78) Njive Kakovostni razredi posameznega tipa prsti za razli~ne tipe rabe tal. Vinogradi Sadovnjaki 115

118 MIRNSKA DOLINA Povezave rabe tal s tipom prsti so dokaj mo~ne (,6793 pri vinogradih,,561 pri sadovnjakih in,489 pri njivah). H) Glede na poplavni svet smo obmo~je ocenili kot prvorazredno za pozidavo in orne povr{ine, ~e ga ne ogro- `ajo poplave. Za njive drugorazreden je ob izrednih vodah poplavljen svet, tretjerazreden pa je svet, poplavljen ob rednih poplavah. Za pozidavo so merila stro`ja: izredne poplave obmo~je uvr{~ajo v tretji razred, redne pa celo v ~etrtega. Ker se njive nahajajo tudi na poplavnem svetu, je korelacija pri njih manj{a (,165) kot pri pozidanih povr{inah (,2787). Korelacijski koeficienti, izra~unani s pomo~jo kontingen~nih tabel, ka`ejo stopnjo povezanosti rabe tal s posameznimi geoekolo{kimi dejavniki. So osnova za dolo~itev te`e teh dejavnikov v primeru posameznega tipa rabe tal ali za ponderiranje. ^e geoekolo{ke dejavnike rangiramo na osnovi ponderjev, si pri pozidavi po pomenu sledijo: erozija prsti (ponder 27), nadmorska vi{ina (25), nosilnost tal (155), naklon (128), poplavne razmere (89), toplotni pas (78), ekspozicija (46), reliefna energija (29). Z vidika ornih povr{in je zaporedje naslednje: erozija prsti (197), nadmorska vi{ina (179), tip prsti (174), naklon (171), sklenjenost njiv (117), poplavne razmere (58), na~in vodnega odtoka (51), ekspozicija (33), toplotni pas (2). Vrstni red je precej druga- ~en pri vinogradih: nadmorska vi{ina (172), toplotni pas (164), naklon (152), tip prsti (152), erozija prsti (141), ekspozicija (95), tip reliefa (85), reliefna energija (39). Vpliv geofaktorjev na razmestitev sadnega drevja pa ka- `ejo ponderji: naklon (211), erozija prsti (24), nadmorska vi{ina (159), tip prsti (155), ekspozicija (12), morfolo{ka enota (119), toplotni pas (32). Na osnovi opisanih kriterijev smo izdelali lo~ene karte primernosti povr{in za vsako od {tirih vrst rabe tal, s pomo~jo teh pa karti optimalne rabe negozdnih in mo`ne rabe gozdnih tal. PRIMERNOST POVR[IN ZA POSAMEZNE VRSTE RABE TAL Sintetske karte smo izdelali s prekrivanjem osnovnih kart, s pomo~jo preglednice na str. 112, ki ka`e povezanost posameznih tipov rabe tal z osnovnimi fizi~nogeografskimi prvinami in meje kakovostnih razredov. Pri pozidavi smo upo{tevali osem, pri njivah devet, pri vinogradih osem in pri sadovnjakih sedem plasti geofaktorjev. Nastale karte smo preklasificirali in tako dobili osem kakovostnih razredov: 1. in manj to~k, , , , , , , Najve~ji mo`ni se{tevek pri vseh rabah je 1. V tem primeru spada obmo~je z vidika dolo~ene rabe glede vseh geofaktorjev v najvi{ji kakovostni razred. ^e je vsota enaka ali pa ima negativno vrednost, vemo, da je obmo~je za dolo~eno rabo neprimerno, ker jo absolutno onemogo~a en ali ve~ faktorjev. Modre nianse ozna~ujejo ni`je kakovostne razrede, in sicer tem slab{e ~im temnej{a je niansa, rde~e pa obratno vi{je kakovostne razrede, in sicer tem bolj{e ~im intenzivnej{a je barva. Rumena barva se ujema z obmo~ji, kjer je dolo~ena raba izklju~ena zaradi ve~ ali le enega samega geoekolo{kega dejavnika. Za posamezno rabo smo izdelali po dve ina~ici kart. Pri prvi ugotavljamo primernost vseh povr{in ne glede na obstoje~o rabo, dopu{~amo torej kr~enje gozda, pri drugi pa smo gozdne in `e pozidane povr{ine kot mo`ni prostor za neko drugo rabo izlo~ili. ^e `elimo najprej izkoristiti negozdne povr{ine, se obseg povr{in, primer- Mokronog (251 m) z jugozahoda in vzhodni konec Mirnsko-Mokrono{ke kotline. (M. K.) 116

119 RABA TAL Primernost povr{in za pozidavo. a) Primernost povr{in za pozidavo (vrednoteno je celotno pore~je). Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 295,35 9,88 34,79 13,4 8,56 38,64 8,12,46 19,86 v % 1, 3,35 11,78 34,88 27,28 13,8 2,75,16 6,72 b) Primernost povr{in za pozidavo (gozd je med najmanj primernimi povr{inami). Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 295,35 5,13 8,93 38,27 28,91 17,81 4,73,36 191,21 v % 1, 1,74 3,2 12,96 9,79 6,3 1,6,12 64,74 c) Kakovostni razred obstoje~ih pozidanih povr{in. Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 29,82,95 2,12 5,55 3,12,97,12,1,46 v % 1, 7,14 15,94 41,73 23,46 7,29,9,8 3,46 Indeks koncentracije. nih za dolo~eno rabo, mo~no skr~i; zanima nas predvsem druga karta. PRIMERNOST POVR[IN ZA POZIDAVO Sintetsko sliko primernosti povr{in za pozidavo sestavlja osem plasti, osem geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, reliefna energija, nosilnost tal, erozija prsti, ekspozicija, toplotni pas in poplavne razmere. To~kovali smo jih na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod A v preglednici na str Vrednost vsakega kvadratka na zemljevidu je se{tevek to~k za vseh osem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1, kar pomeni v vseh pogledih za pozidavo najugodnej{e razmere, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr{in za pozidavo; osmi razred predstavlja najvi{jo kakovost. V najvi{je tri razrede spada 18 % vseh povr{in Mirnske doline ali 5 %, ~e upo{tevamo tudi gozdna obmo~ja. Za pozidavo jih iz razli~nih vzrokov (predvsem zaradi velikih naklonov, erozije in poplavnega sveta) ni primernih 27 %, ~e ne dopu{~amo kr~enja gozda pa celo 65 %. Seveda vseh za pozidavo najugodnej{ih tal ne moremo nameniti taki rabi, ker je morda bolj racionalna druga raba, za katero so iste povr{ine prav tako najugodnej{e (npr. za njive) kakovostni razred obstoje~ih pozidanih povr{in 7,14 15,94 41,73 23,46 7,29,8 3,46 gozd med najmanj primerenimi povr{inami 1,74 3,2 12,96 9,79 6,3,12 64,74 vrednoteno celotno pore~je 3,35 11,78 34,88 27,28 13,8,16 6, % Primernost povr{in za pozidavo (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i). 117

120 MIRNSKA DOLINA {t. to~k 1. in manj Zemljevid 17: Primernost povr- {in za pozidavo (ne glede na obstoje~o rabo). Iz preglednice c na str. 117 je razvidno, da se skoraj dve tretjini `e pozidanih povr{in pokriva s prvimi tremi za pozidavo najugodnej{imi razredi. To pomeni, da izpolnjujejo ve~ino pogojev: nadmorske vi{ine ne prese`ejo 4 m, tla so nagnjena manj kot 12, reliefna amplituda pa je manj{a od 15 m. Tla so dobro nosilna, iz kompaktnih kamnin in letne izgube prsti ne prese`ejo 35 t/ha. Gre za lege na ravnem ali za ju`ne, jugozahodne, jugovzhodne in zahodne ekspozicije. Obmo~ij ne ogro`ajo poplave km in so {e posebej ugodna, ~e se`ejo v termalni pas. Tu so indeksi koncentracije zelo visoki: 322, 528, 41. ^e se ne bi najprimernej{e povr{ine za pozidavo in najprimernej- {e povr{ine za njive pogosto prekrivale, bi bili {e vi{ji. Vidimo, da je okrog 44 km 2 ali 84 % za pozidavo najugodnej{ih povr{in neizkori{~enih, ~e dopu{~amo kr- ~enje gozda, pa je odprtih mo`nosti {e precej ve~; seveda imajo tu ve~inoma prednost njive. Dale~ najve~ za pozidavo primernih povr{in imata kotlinska Krmeljska ka- Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i) Mirnske doline za pozidavo regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine). Regija km 2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) Povr{ina v km 2 Povr{ina v % G 1 9,6,57,,13 1,65 3,1 2,69,84,17 6,29, 1,43 18,21 33,22 29,69 9,27 1,88 G 2 17,72 1,2,,44 2,16 4,29 6,45 2,11 1,25 5,76, 2,48 12,19 24,21 36,4 11,91 7,5 G 3 8,7,54,,17 1,36 2,42 3,,96,25 6,21, 1,95 15,63 27,82 34,48 11,3 2,87 G 4 26,44 2,2,,5 2,47 8,74 7,69 3,99 1,48 7,64,,19 9,34 33,6 29,8 15,9 5,6 G 5 4,36,1,,,8,73 1,87 1,31,27 2,29,, 1,83 16,74 42,89 3,5 6,19 G 6 23,72 1,,,1 2,32 4,9 9,14 5,94,32 4,22,,42 9,78 2,66 38,53 25,4 1,35 G 7 18,28 1,5,,3 1,12 3,29 7,36 4,8,63 5,74,,16 6,13 18, 4,26 26,26 3,45 G 8 14,59 1,1,,1,95 2,75 6,2 3,27,31 7,54,,7 6,51 18,85 42,49 22,41 2,12 G 9 6,37,2,,,2 1,55 2,4 1,49,53 3,14,, 3,14 24,33 37,68 23,39 8,32 G 129,24 7,6,,93 12,31 31,68 46,8 24,71 5,21 5,88,,72 9,52 24,51 36,21 19,12 4,3 H 1 2,41,4,,12,62,8,76,7, 1,66, 4,98 25,73 33,2 31,54 2,9, H 2 2,88,17,2,2,59 1,17,59,14, 5,9,69 6,94 2,49 4,63 2,49 4,86, H 3 4,89,18,3,57 1,84 1,73,48,6, 3,68,61 11,66 37,63 35,38 9,82 1,23, H 4 24,66,65,21 2,36 6,68 9,23 5,39,14, 2,64,85 9,57 27,9 37,43 21,86,57, H 5 2,23 1,3,13 1,67 4,93 6,2 5,55,58,14 5,9,64 8,26 24,37 3,65 27,43 2,87,69 H 6 25,42,92,7 1,72 6,48 9,71 5,66,77,9 3,62,28 6,77 25,49 38,2 22,27 3,3,35 H 7 9,47,88,,15,76 2,39 2,92 1,82,55 9,29, 1,58 8,3 25,24 3,83 19,22 5,81 H 8 19,19 1,1,, 1,46 5,29 8,77 2,9,48 5,73,, 7,61 27,57 45,7 1,89 2,5 H 9 9,17,26,,13 1,16 3,3 2,99,93,4 2,84, 1,42 12,65 35,99 32,61 1,14 4,36 H 118,32 5,23,46 6,92 24,52 39,82 33,11 6,6 1,66 4,42,39 5,85 2,72 33,65 27,98 5,58 1,4 K 1 6,5 1,7,,,6,98 3,5,47,42 16,46,,,92 15,8 53,85 7,23 6,46 K 2 6,12,2,,,1,68 2,97,81 1,54,33,, 1,63 11,11 48,53 13,24 25,16 K 3 14,86 5,49,,,11,63 7,88,42,33 36,94,,,74 4,24 53,3 2,83 2,22 K 4 11,73,43,,,39 1,85 6,56 1,78,72 3,67,, 3,32 15,77 55,92 15,17 6,14 K 39,21 7,1,,,66 4,14 2,91 3,48 3,1 17,88,, 1,68 1,56 53,33 8,88 7,68 P 1 3,47,1,,,19 1,85 1,42,,,29,, 5,48 53,31 4,92,, P 2 5,11,1,,27,96 3,7,8,,,2, 5,28 18,79 6,8 15,66,, P 8,58,2,,27 1,15 4,92 2,22,,,23, 3,15 13,4 57,34 25,87,, M 295,35 19,86,46 8,12 38,64 8,56 13,4 34,79 9,88 6,72,16 2,75 13,8 27,28 34,89 11,78 3,35 118

121 RABA TAL {t. to~k 1. in manj km Zemljevid 18: Primernost povr- {in za pozidavo (gozd je izlo- ~en). dunja in Vzpeti rob s pragovi (26 oziroma 16 % v najbolj{ih dveh in nad 6 % v najbolj{ih treh razredih), nadpovpre~no veliko jih opazimo {e v Gabrov{kem in [entjan{kem gri~evju (11 in 8 % v dveh, 25 in 22 % povr{in v prvih treh razredih), na najslab{em pa sta Cerkni{ko (1 %) in ^ate{ko gri~evje. S kr~enjem gozda pa bi lahko pridobili primerne povr{ine tudi v Trebanjskem in Mokrono{kem gri~evju. Obmo~ja, ki so zbrala pod 6 to~k (indeks koncentracije pod 1), so za pozidavo neustrezna v ve~ pogledih (nadmorske vi{ine nad 6 m, nakloni nad 22, reliefna amplituda nad 2 m, slaba nosilnost tal klasti~ne kamnine, letne izgube prsti nad 1 t/ha, severne ekspozicije, poplave). Seveda ni nujno, da izpolnjujejo vse pogoje hkrati. Negativne to~ke pa imajo, ~e so popolnoma neprimerna glede ve~ ali pa tudi samo glede enega Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i) negozdnih obmo~ij za pozidavo regionalni pregled. Regija km 2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) Povr{ina v km 2 Povr{ina v % G 1 9,6 5,92,,1 1,12 1,3,61,21,7 65,34, 1,1 12,36 11,37 6,73 2,32,77 G 2 17,72 9,8,,25 1,3 2,17 3,6,53,88 55,3, 1,41 5,81 12,25 17,27 2,99 4,97 G 3 8,7 5,94,,7,75,91,71,18,14 68,28,,8 8,62 1,46 8,16 2,7 1,61 G 4 26,44 18,49,,1 1,35 2,81 2,6,7,48 69,93,,4 5,11 1,63 9,83 2,65 1,82 G 5 4,36 3,59,,,8,18,35,14,2 82,34,, 1,83 4,13 8,3 3,21,46 G 6 23,72 16,65,,2 1,55 2,8 2,12 1,19,11 7,19,,8 6,53 8,77 8,94 5,2,46 G 7 18,28 11,93,,3,91 1,22 2,11 1,89,19 65,26,,16 4,98 6,67 11,54 1,34 1,4 G 8 14,59 1,47,,1,75 1, 1,38,87,11 71,76,,7 5,14 6,85 9,46 5,96,75 G 9 6,37 4,85,,,1,36,57,26,23 76,14,, 1,57 5,65 8,95 4,8 3,61 G 129,24 87,64,,49 7,64 11,76 13,51 5,97 2,23 67,81,,38 5,91 9,1 1,45 4,62 1,73 H 1 2,41 1,87,,11,24,12,7,, 77,59, 4,56 9,96 4,98 2,9,, H 2 2,88 1,95,2,18,3,33,6,4, 67,71,69 6,25 1,42 11,46 2,8 1,39, H 3 4,89 3,83,3,32,34,31,6,, 78,32,61 6,54 6,95 6,34 1,23,, H 4 24,66 18,84,14 1,6 1,68 2,1,92,1, 76,4,57 4,3 6,81 8,15 3,73,4, H 5 2,23 14,88,1,8 1,62 1,74,94,9,6 73,55,49 3,95 8,1 8,6 4,65,44,3 H 6 25,42 16,59,7 1,32 2,88 3,8 1,34,13,1 65,26,28 5,19 11,33 12,12 5,27,51,4 H 7 9,47 6,78,,14,43,83,86,26,17 71,59, 1,48 4,54 8,76 9,8 2,75 1,8 H 8 19,19 15,3,,,89 1,58 1,31,21,17 78,32,, 4,64 8,23 6,83 1,9,89 H 9 9,17 7,5,,13,39,61,42,3,9 81,79, 1,42 4,25 6,65 4,58,33,98 H 118,32 87,27,36 4,6 8,77 1,61 5,98,77,5 73,76,3 3,43 7,41 8,97 5,5,65,42 K 1 6,5 2,9,,,6,8 2,23,23,28 44,62,,,92 12,31 34,31 3,54 4,31 K 2 6,12 1,65,,,9,59 2,22,3 1,27 26,96,, 1,47 9,64 36,27 4,9 2,75 K 3 14,86 6,25,,,11,62 7,21,35,32 42,6,,,74 4,17 48,52 2,36 2,15 K 4 11,73 2,21,,,39 1,71 5,58 1,31,53 18,84,, 3,32 14,58 47,57 11,17 4,52 K 39,21 13,1,,,65 3,72 17,24 2,19 2,4 33,18,, 1,66 9,49 43,97 5,59 6,12 P 1 3,47,88,,,15 1,3 1,14,, 25,36,, 4,32 37,46 32,85,, P 2 5,11 2,41,,18,6 1,52,4,, 47,16, 3,52 11,74 29,75 7,83,, P 8,58 3,29,,18,75 2,82 1,54,, 38,34, 2,1 8,74 32,87 17,95,, M 295,35 191,21,36 4,73 17,81 28,91 38,27 8,93 5,13 64,74,12 1,6 6,3 9,79 12,96 3,2 1,74 119

122 MIRNSKA DOLINA kriterija. V zadnjem primeru so geoekolo{ke razmere za pozidavo lahko ugodne, obstaja pa nevarnost s strani enega od geofaktorjev (npr. poplavne vode, nakloni nad 33, velika letna izguba prsti). Kljub vsemu znotraj tega razreda najdemo nekaj pozidanih povr{in. Mikroregije z najve~jim dele`em za pozidavo neprimernih povr{in so Trebanjsko, Mokrono{ko, Spodnjemirnsko in [entrupersko gri~evje, ~e pa dopu{~amo {irjenje na ra~un gozda, imajo ravno te regije najve~ mo`nosti. PRIMERNOST POVR[IN ZA NJIVE Sintetsko sliko primernosti povr{in za njive sestavlja devet plasti, devet geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, tip prsti, vodne razmere v prsti, erozija prsti, ekspozicija, toplotni pas, poplavne razmere in sklenjenost njiv. Na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod B v preglednici na str. 112, smo jih to~kovali po kvadratih. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek to~k za vseh devet geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1, kar pomeni v vseh pogledih za njive najugodnej- {e razmere, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr{in za njive; od teh je osmi najbolj{i. V najvi{je tri kakovostne razrede spada 18 % vseh povr{in Mirnske doline, ~e upo{tevamo tudi obmo~je gozda, 31 %. Okrog 6 % jih za njive iz podobnih vzrokov kot pri pozidavi ni primernih, razen ~e jih {irimo na ra- ~un gozda (preglednica na str. 12). Kar tri ~etrtine obstoje~ih njiv le`i na obmo~jih najbolj{ih treh kakovostnih razredov, indeks koncentracije (nad 98) pa ka`e, da so za njive pomembna le tista obmo~ja, ki {tejejo 9 do 1 to~k (7. in 8. razred). Najve~ takih povr{in (kar 35%) najdemo na vzpetem kotlinskem robu, nad 25 % pa jih je tudi v drugih kotlinskih regijah. Od ostalih obsegajo pomembnej{i dele` za njive primernega sveta le [entjan{ko (8%), Gabrov{ko (7%) in Trebanjsko gri~evje (6 %). Neugodno je, da so za njive najprimernej{e povr{ine ponavadi tudi zelo ugodne za pozidavo in zaradi pomanjkanja prostora so se pozidane povr{ine marsikdaj {irile na ra~un njiv. V hribovskem svetu najbolj{ih kakovostnih razredov ni, {e najbolj{e so razmere v Gabrov{kem, [entjan{kem in Bo{tanjskem hribovju. ^e upo{tevamo le prva dva razreda (8., 7.) ugotovimo, da so za njive najprimernej{e povr{ine (dobrih 16 km 2 ali 5 % vsega pore~ja) `e izkori{~ene. Tudi pod gozdno odejo ni nikakr{nih rezerv (primerjaj najvi{ja dva razreda pod a in b v preglednici na str. 12). Na razpolago je le {e 3 km 2 negozdnih in 4 km 2 gozdnih povr- {in tretjega razreda. Obmo~je smo ocenili kot najprimernej{e, ~e le`i ni`je od 37 m n. m., ~e nakloni ne prese- `ejo 11, ~e je pokrito s tipi prsti, ki niso prekisle in preplitve, ~e je vodni odtok normalen (ni poplav, kra{ke prevotljenosti) in ~e letne izgube prsti ne prese`ejo 55 t/ha. Najugodnej{e so ekspozicije na jugu, jugozahodu, jugovzhodu, zahodu in lege na ravnem. ^e njive se`ejo {e v ter- Primernost povr{in za njive. a) Primernost povr{in za njive (vrednoteno je celotno pore~je. Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 295,35 11,93 4,65 75,36 83,56 88,13 26,1 1,6 4,2 v % 1, 4,4 1,57 25,52 28,29 29,84 8,84,54 1,36 b) Primernost povr{in za njive (gozd je med najmanj primernimi povr{inami). Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 295,35 11,93 4,65 35,95 25,84 27,81 11,67,93 176,57 v % 1, 4,4 1,57 12,17 8,75 9,42 3,95,31 59,78 c) Kakovostni razred obstoje~ih njiv. Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 29,82 11,89 4,65 5,7 4,6 2,36,54,5,3 v % 1, 39,87 15,59 19,11 15,43 7,91 1,81,17,1 IIndeks koncentracije 12

123 RABA TAL kakovostni razred obstoje~ih njivskih povr{in 39,87 15,59 19,11 15,43 7,91 1,81,17 gozd med najmanj primerenimi povr{inami 4,4 1,57 12,17 8,75 9,42 3,95,31 59,78 vrednoteno celotno pore~je 4,4 1,57 25,52 28,29 29,84 8,84,54 1, % Primernost povr{in za njive (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i). Na mogo~nih slemenih je sicer dovolj prostora za njive in naselja, a pridelek je zaradi slabo rodovitnih prsti, su{nosti in vi- {ine (Leskovec v Podbor{tu, 721 m) skromen. (M. T.) malni pas, je verjetnost pozeb precej manj{a. Njiv ne smejo ogro`ati poplavne vode in ugodno je, ~e meri njihova sklenjena povr{ina ve~ kot 1 ha. Obmo~ja, ki so zbrala pod 7 to~k, so kot orne povr{ine vsestransko neustrezna (indeksi pod 1), {e zlasti ~e so to~ke negativne. Najve~ takih povr{in imajo hribovske regije (Mirnsko in Cerkni{ko povirno hribovje, Dolsko in [entjan{ko hribovje), zelo neugodna sta tudi Cerkni{ko gri~evje in Gobljansko-Vodi{ka planota. Njive se zelo zred~ijo pri nadmorski vi{ini nad 65 m, naklonih nad 22, na rendzinah oziroma plitvih kra{kih tleh, na kislih in erodibilnih prsteh (letne izgube nad {t. to~k 1. in manj km Zemljevid 19: Primernost povr- {in za njive (ne glede na obstoje~o rabo). 121

124 MIRNSKA DOLINA Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i) Mirnske doline za njive regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine). Regija km 2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) Povr{ina v km 2 Povr{ina v % G 1 9,6,7,1 1,47 4,68 2,57,26,,,77,11 16,23 51,66 28,37 2,87,, G 2 17,72,3,,75 3,87 6,33 5,43,58,73,17, 4,23 21,84 35,72 3,64 3,27 4,12 G 3 8,7,8,,5 2,6 3,41 2,59,6,,92, 5,75 23,68 39,2 29,77,69, G 4 26,44,37,,51 6,18 8,98 9,77,4,23 1,4, 1,93 23,37 33,96 36,95 1,51,87 G 5 4,36,,,,17,85 3,7,11,16,,, 3,9 19,5 7,41 2,52 3,67 G 6 23,72,25, 1,36 3,7 5,68 12,24,3,19 1,5, 5,73 15,6 23,95 51,6 1,26,8 G 7 18,28,22,2,79 3,83 6,36 5,59,18 1,29 1,2,11 4,32 2,95 34,79 3,58,98 7,6 G 8 14,59,6,,26 4,5 6,4 3,41,28,4,41, 1,78 3,84 41,4 23,37 1,92,27 G 9 6,37,,,7 1,12 2,7 2,27,14,7,, 1,1 17,58 42,39 35,64 2,2 1,1 G 129,24 1,8,3 5,71 3,11 42,92 44,63 2,5 2,71,84,2 4,42 23,3 33,21 34,53 1,59 2,1 H 1 2,41,2,,44 1,3,64,1,,,83, 18,26 53,94 26,56,41,, H 2 2,88,12,1,56 1,16,91,12,, 4,17,35 19,44 4,28 31,6 4,17,, H 3 4,89,8,15 1,5 2,63,51,2,, 1,64 3,7 3,67 53,78 1,43,41,, H 4 24,66,46,6 3,83 12,3 6,73,74,, 1,87 2,43 15,53 49,88 27,29 3,,, H 5 2,23,52,4 4,46 7,41 5,26 2,13,5, 2,57 1,98 22,5 36,63 26, 1,53,25, H 6 25,42,19,21 3,89 13,82 6,63,68,,,75,83 15,3 54,37 26,8 2,68,, H 7 9,47,56,4 1,24 3,43 3,65,48,2,5 5,91,42 13,9 36,22 38,54 5,7,21,53 H 8 19,19,87,1 3,6 8,85 5,55,73,3, 4,53,52 15,95 46,12 28,92 3,8,16, H 9 9,17,12,1,94 2,99 4,15,94,2, 1,31,11 1,25 32,61 45,26 1,25,22, H 118,32 2,94 1,52 19,92 53,89 34,3 5,85,12,5 2,48 1,28 16,84 45,55 28,76 4,94,1,4 K 1 6,5,,,,4,6 4,19,55 1,12,,,,62 9,23 64,46 8,46 17,23 K 2 6,12,,,,18,75 3,6,15 1,44,,, 2,94 12,25 58,82 2,45 23,53 K 3 14,86,,,3,7,35 1,31,66 3,44,,,2,47 2,36 69,38 4,44 23,15 K 4 11,73,,,3,27 1,1 6,2,96 3,17,,,26 2,3 9,38 52,86 8,18 27,2 K 39,21,,,6,56 2,8 24,3 2,32 9,17,,,15 1,43 7,14 61,97 5,92 23,39 P 1 3,47,,,3,72 2,4,32,,,,,86 2,75 69,16 9,22,, P 2 5,11,,5,38 2,85 1,41,26,16,,,98 7,44 55,77 27,59 5,9 3,13, P 8,58,,5,41 3,57 3,81,58,16,,,58 4,78 41,61 44,41 6,76 1,86, M 295,35 4,2 1,6 26,1 88,13 83,56 75,36 4,65 11,93 1,36,54 8,84 29,84 28,29 25,52 1,57 4,4 15 t/ha) ter na poplavnem svetu. Najve~jo oviro za orne povr{ine predstavljata naklon nad 33 in visoka erodibilnost. Poplavna voda sicer predstavlja oviro, a ne popolno. PRIMERNOST POVR[IN ZA VINOGRADE Sintetsko sliko primernosti povr{in za vinograde sestavlja osem plasti, osem geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, tip reliefa, reliefna energija, tip prsti, vodni odtok, erozija prsti, ekspozicija in toplotni pas. Na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod C v preglednici na str. 112, smo jih to~kovali po kvadratkih. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek to~k za vseh osem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1, kar pomeni v vseh pogledih za vinograde najugodnej{e razmere, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vredno- {t. to~k 1. in manj Zemljevid 2: Primernost povr- {in za njive (gozd je izlo~en) km 122

125 RABA TAL Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i) negozdnih obmo~ij za njive regionalni pregled. Regija km 2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) Povr{ina v km 2 Povr{ina v % G 1 9,6 5,5,1,85 1,74,84,12,, 6,71,11 9,38 19,21 9,27 1,32,, G 2 17,72 8,98,,41 1,93 2,39 2,7,58,73 5,68, 2,31 1,89 13,49 15,24 3,27 4,12 G 3 8,7 5,52,,16,97 1,15,84,6, 63,45, 1,84 11,15 13,22 9,66,69, G 4 26,44 17,5,,47 2,75 2,74 2,8,4,23 64,49, 1,78 1,4 1,36 1,59 1,51,87 G 5 4,36 3,5,,,8,14,37,11,16 8,28,, 1,83 3,21 8,49 2,52 3,67 G 6 23,72 15,97,,72 1,94 2,23 2,37,3,19 67,33, 3,4 8,18 9,4 9,99 1,26,8 G 7 18,28 11,18,2,45 1,4 1,37 2,39,18 1,29 61,16,11 2,46 7,66 7,49 13,7,98 7,6 G 8 14,59 9,49,,19 1,32 1,81 1,46,28,4 65,4, 1,3 9,5 12,41 1,1 1,92,27 G 9 6,37 4,65,,6,29,23,93,14,7 73,,,94 4,55 3,61 14,6 2,2 1,1 G 129,24 81,84,3 3,31 12,42 12,9 13,98 2,5 2,71 63,32,2 2,56 9,61 9,98 1,82 1,59 2,1 H 1 2,41 1,85,,16,29,1,1,, 76,76, 6,64 12,3 4,15,41,, H 2 2,88 1,9,1,31,44,18,4,, 65,97,35 1,76 15,28 6,25 1,39,, H 3 4,89 3,73,11,41,54,9,1,, 76,28 2,25 8,38 11,4 1,84,2,, H 4 24,66 18,65,18 1,18 2,44 1,72,49,, 75,63,73 4,79 9,89 6,97 1,99,, H 5 2,23 14,41,25 1,6 1,98 1,28,66,5, 71,23 1,24 7,91 9,79 6,33 3,26,25, H 6 25,42 15,87,18 2,29 4,26 2,36,46,, 62,43,71 9,1 16,76 9,28 1,81,, H 7 9,47 6,46,4,75 1,14,81,2,2,5 68,22,42 7,92 12,4 8,55 2,11,21,53 H 8 19,19 14,81,7,92 1,58 1,32,46,3, 77,18,36 4,79 8,23 6,88 2,4,16, H 9 9,17 7,36,1,35,59,54,3,2, 8,26,11 3,82 6,43 5,89 3,27,22, H 118,32 85,4,85 7,97 13,26 8,4 2,63,12,5 71,87,72 6,74 11,21 7,1 2,22,1,4 K 1 6,5 1,84,,,3,36 2,6,55 1,12 28,31,,,46 5,54 4, 8,46 17,23 K 2 6,12 1,63,,,7,44 2,39,15 1,44 26,63,, 1,14 7,19 39,5 2,45 23,53 K 3 14,86 1,15,,3,7,32 9,19,66 3,44 7,74,,2,47 2,15 61,84 4,44 23,15 K 4 11,73 1,8,,3,27,86 4,64,96 3,17 15,35,,26 2,3 7,33 39,56 8,18 27,2 K 39,21 6,42,,6,44 1,98 18,82 2,32 9,17 16,37,,15 1,12 5,5 48, 5,92 23,39 P 1 3,47,87,,1,39 1,88,32,, 25,7,,29 11,24 54,18 9,22,, P 2 5,11 2,4,5,32 1,3,68,2,16, 46,97,98 6,26 25,44 13,31 3,91 3,13, P 8,58 3,27,5,33 1,69 2,56,52,16, 38,11,58 3,85 19,7 29,84 6,6 1,86, M 295,35 176,57,93 11,67 27,81 25,84 35,95 4,65 11,93 59,78,31 3,95 9,42 8,75 12,17 1,57 4,4 sti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr- {in za vinograde. V najvi{je tri kakovostne razrede (8., 7. in 6.) z vidika vinogradni{tva spada 8,55 % vseh povr{in Mirnske doline. ^e upo{tevamo le prva dva razreda (8. in 7.), ki sta dale~ najpomembnej{a (indeksa 1816 in 1487), pa je za vinograde idealnih povr{in le 3,55 % ali 1,5 km 2 oziroma 8 % ali 24 km 2, ~e vrednotimo tudi obmo~je gozda. Idealne razmere so: ~e le`ijo vinogradi med 37 in 5 m n. m., v termalnem pasu, kjer je pobo~je nagnjeno od 15 do 3 in obrnjeno proti jugu, jugozahodu, jugovzhodu ali zahodu, relativne vi{ine pa presegajo Neposredno zaledje [entruperta je eno najpomembnej{ih vinogradni{kih obmo~ij Mirnske doline. Prevladujejo vinogradi v vrstah, ki te~ejo vzdol` pobo~ja, proti vzhodu pore~ja pa je ve~ vinogradov v terasah. (M. K.) 123

126 MIRNSKA DOLINA Primernost povr{in za vinograde. a) Primernost povr{in za vinograde (vrednoteno je celotno pore~je). Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 295,35 8,1 15,78 43,58 61,75 43,44 23,98 17,42 81,39 v % 1, 2,71 5,34 14,76 2,91 14,71 8,12 5,9 27,55 b) Primernost negozdnih povr{in za vinograde (gozd je med najmanj primernimi povr{inami). Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 295,35 3,22 7,28 14,72 17,7 19,17 16,75 16,7 2,44 v % 1, 1,9 2,46 4,98 5,99 6,49 5,67 5,44 67,88 c) Kakovostni razred obstoje~ih vinogradov. Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 29,82 1,52 2,81 2,74,52,5,,,4 v % 1, 19,79 36,59 35,68 6,77,65,,,52 Indeks koncentracije Mirnska dolina je de`ela cvi~ka, enega najbolj svojstvenih vin pri nas. Lahko svetlorde~kasto kiselkasto vino pridobivajo iz ve~ sort grozdja, v zadnjih desetletjih predvsem iz `ametovke, kraljevine in modre frankinje. Odlikuje ga izredno bogastvo kislin in rudninskih snovi oziroma zdravilnih u~inkovin, med drugimi flavonoidnih snovi. Danes ponovno pridobiva sloves, kakr- {nega je u`ival `e v ~asu Avstro-Ogrske. (M. K.) 15 m. Na kra{kih tleh vinogradov ni, ustrezajo jim bolj kisle prsti (na werfenskih skladih, kisle rjave prsti na karbonskih skrilavcih in pe{~enjakih, rjave prsti na plio-pleistocenski ilovici, pa tudi lapornate rjave prsti s silikatnimi primesmi ali rjave prsti na karbonatni osnovi s primesmi ro`enca). Letne izgube prsti so manj{e od 135t/ha. Najbolj{a vinogradni{ka obmo~ja so razporejena po gri~evju, pa tudi po ni`jem hribovju (povsod pod 5 km 2 ). Za vinogradni{tvo najprimernej{e regije imajo nad 4 % povr{ja iz prvih dveh kakovostnih razredov; to so Cerkni{ko, [entrupersko, Mirnsko in Gabrov{ko gri~evje, [entjan{ko, Bo{tanjsko, Deben{ko, [entrupersko in Kr{ko hribovje. ^e vzporejamo primerne in obstoje~e povr{ine (preglednica c na str. 124), ugotovimo, da je v prvih dveh najugodnej{ih razredih kar 56 % vseh vinogradov, v prvih treh pa celo 92%. Vidimo, da je izkori{~enih le 41% vseh povr{in, ki so za vinograde najbolj primerne (v prvih dveh razredih), in le tretjina tistih iz tretjega razreda. Na razpolago je {e 6 km 2 najbolj{ih in 1 km 2 nekoliko manj ugodnih povr{in za vinogradni{tvo, ~e pa upo{tevamo {e gozdna tla, se obseg pove~a {e za nadaljnjih 13 km 2. Na 85% pore~ja je vinogradni{ka raba izklju~ena (~e nadmorska vi{ina prese`e 6 m ali je ni`ja od 3 m, pri naklonih nad 3 ali pod 7, na karbonatnih tleh oziroma na kra{kih obmo~jih, na poplavnih obmo~jih in oglejenih prsteh pri majhnih relativnih vi{inah in veliki letni eroziji, na severnih, severozahodnih in severovzhodnih ekspozicijah in tudi na ravnem in v obmo~jih, kjer 124

127 RABA TAL {t. to~k 1. in manj km Zemljevid 21: Primernost povr- {in za vinograde (ne glede na obstoje~o rabo) kakovostni razred obstoje~ih vinogradov 19,79 36,59 35,68,52 6,77,65 gozd med najmanj primerenimi povr{inami 1,9 4,985,99 6,49 5,675,44 2,46 67,88 vrednoteno celotno pore~je 5,34 2,71 14,76 2,91 14,71 8,12 5,9 27, % Primernost povr{in za vinograde (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i). {t. to~k 1. in manj km Zemljevid 22: Primernost povr- {in za vinograde (gozd je izlo- ~en). 125

128 MIRNSKA DOLINA Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i) Mirnske doline za vinograde regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine). Regija km 2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) Povr{ina v km 2 Povr{ina v % G 1 9,6 1,86,,4,36 1,46 3,21 1,53,6 2,53,,44 3,97 16,11 35,43 16,89 6,62 G 2 17,72 1,4,,31 3,17 6,71 4,18 1,75,56 5,87, 1,75 17,89 37,87 23,59 9,88 3,16 G 3 8,7 1,44,2,44 1,52 3,11 1,59,46,12 16,55,23 5,6 17,47 35,75 18,28 5,29 1,38 G 4 26,44 3,42,4 1,8 4,18 9,49 5,15 1,4,6 12,93 1,5 6,81 15,81 35,89 19,48 5,3 2,27 G 5 4,36,66,3,64 1,6 1,17,18,5,3 15,14,69 14,68 36,7 26,83 4,13 1,15,69 G 6 23,72 1,84,5 2,55 5,74 7,82 3,42 1,54,76 7,76,21 1,75 24,2 32,97 14,42 6,49 3,2 G 7 18,28 1,3,8 1,72 5,48 6,39 2,91,44,23 5,63,44 9,41 29,98 34,96 15,92 2,41 1,26 G 8 14,59 2,22,59 2,17 5,35 3,97,26,3, 15,22 4,4 14,87 36,67 27,21 1,78,21, G 9 6,37 1,12,7 1,16 1,76 1,9,29,6,1 17,58 1,1 18,21 27,63 29,83 4,55,94,16 G 129,24 14,63 1,24 1,83 29,16 42,2 21,19 7,26 2,91 11,32,96 8,38 22,56 32,51 16,4 5,62 2,25 H 1 2,41 1,83,,,,2,33,13,1 75,93,,,,83 13,69 5,39 4,15 H 2 2,88 1,38,,,,19,85,36,1 47,92,,, 6,6 29,51 12,5 3,47 H 3 4,89 3,98,,,,,36,39,16 81,39,,,, 7,36 7,98 3,27 H 4 24,66 19,88,,,25 1,95 2,56,2, 8,62,, 1,1 7,91 1,38,8, H 5 2,23 7,74,,15,94 3,81 5,29 1,48,82 38,26,,74 4,65 18,83 26,15 7,32 4,5 H 6 25,42 13,41,,3,42 2,7 5,7 2,42 2, 52,75,,12 1,65 8,14 19,94 9,52 7,87 H 7 9,47 1,8,15,6 1,18 2,69 1,6,85,6 19,1 1,58 6,34 12,46 28,41 16,9 8,98 6,34 H 8 19,19 4,39,,7 2,69 5,58 3,9 1,66,27 22,88, 3,65 14,2 29,8 2,32 8,65 1,41 H 9 9,17 1,83,,16,69 1,86 2,37 1,21 1,5 19,96, 1,74 7,52 2,28 25,85 13,2 11,45 H 118,32 56,24,15 1,64 6,17 18,17 22,33 8,52 5,1 47,53,13 1,39 5,21 15,36 18,87 7,2 4,31 K 1 6,5,34 2,17 1,98 1,52,48,1,, 5,23 33,38 3,46 23,38 7,38,15,, K 2 6,12,3,42 1,33 3,56,51,,, 4,9 6,86 21,73 58,17 8,33,,, K 3 14,86,31 11,24 2,72,55,4,,, 2,9 75,64 18,3 3,7,27,,, K 4 11,73 1,2 2,2 5,48 2,48,53,2,, 8,7 18,76 46,72 21,14 4,52,17,, K 39,21 1,97 16,3 11,51 8,11 1,56,3,, 5,2 4,88 29,35 2,68 3,98,8,, P 1 3,47 3,47,,,,,,, 1,,,,,,,, P 2 5,11 5,8,,,,,3,, 99,41,,,,,59,, P 8,58 8,55,,,,,3,, 99,65,,,,,35,, M 295,35 81,39 17,42 23,98 43,44 61,75 43,58 15,78 8,1 27,56 5,9 8,12 14,71 2,91 14,76 5,34 2,71 v hladni polovici leta vlada temperaturni obrat). Na{tete lastnosti se nana{ajo na obmo~ja, ki so zbrala pod 7 to~k. PRIMERNOST POVR[IN ZA SADOVNJAKE Sintetsko sliko primernosti povr{in za sadovnjake sestavlja sedem plasti, sedem geofaktorjev: nadmorska vi{ina, naklon, morfolo{ka enota, tip prsti, erozija prsti, ekspozicija in toplotni pas. Na osnovi ponderjev in kakovostnih razredov, ki so navedeni pod to~ko D v preglednici na str. 112, smo jih to~kovali po kvadratkih. Vrednost vsakega kvadratka je se{tevek to~k za vseh sedem geofaktorjev. Vrednosti se gibljejo od 1, kar pomeni v vseh pogledih za sadovnjake najugodnej{e razmere, pa do nekaj tiso~ negativnih to~k, ~e ve~ geofaktorjev tako rabo absolutno onemogo~a. Dobljene vrednosti smo klasificirali v osem razredov primernosti povr{in za sadovnjake. V najvi{je tri kakovostne razrede z vidika sadjarstva spada 16 % povr{in Mirnske doline, ~e upo{tevamo gozdna tla, celo 46%. Dobri dve tretjini negozdnih ali 11% vseh kakovostni razred obstoje~ih sadovnjakov 14, ,85 16,67,69 4,51 1,4 gozd med najmanj primerenimi povr{inami 4,34 1,24 1,78 1,3 5,75 6,58 6,95 vrednoteno celotno pore~je 2,95 1,18 33,78 3,28 11,99 8,7 2,68 Primernost povr{in za sadovnjake (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i) % 126

129 RABA TAL Primernost (8 kakovostnih razredov, 8. najbolj{i) negozdnih obmo~ij za vinograde regionalni pregled. Regija km 2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) Povr{ina v km 2 Povr{ina v % G 1 9,6 5,92,,2,13,68 1,15,82,34 65,34,,22 1,43 7,51 12,69 9,5 3,75 G 2 17,72 9,24,,3 2,13 3,63 1,56,78,8 52,14, 1,69 12,2 2,49 8,8 4,4,45 G 3 8,7 5,84,,29,64 1,4,55,28,6 67,13, 3,33 7,36 11,95 6,32 3,22,69 G 4 26,44 17,73,4 1,22 1,52 2,43 2,1,79,34 67,6 1,51 4,61 5,75 9,19 7,6 2,99 1,29 G 5 4,36 3,55,3,34,41,2,1,, 81,42,69 7,8 9,4,46,23,, G 6 23,72 16,26,2,76 1,53 2,35 1,54,91,35 68,55,8 3,2 6,45 9,91 6,49 3,84 1,48 G 7 18,28 11,35,6 1,35 2,7 1,46,9,31,15 62,9,33 7,39 14,77 7,99 4,92 1,7,82 G 8 14,59 1,7,51 1,33 1,62,82,21,3, 69,2 3,5 9,12 11,1 5,62 1,44,21, G 9 6,37 4,82,7,69,62,9,7,1, 75,67 1,1 1,83 9,73 1,41 1,1,16, G 129,24 84,78 1,9 6,3 11,3 12,52 8, 3,93 1,32 65,6,84 4,87 8,74 9,69 6,19 3,4 1,2 H 1 2,41 2,31,,,,1,8,1, 95,85,,,,41 3,32,41, H 2 2,88 2,5,,,,4,23,1,1 86,81,,, 1,39 7,99 3,47,35 H 3 4,89 4,62,,,,,14,6,7 94,48,,,, 2,86 1,23 1,43 H 4 24,66 23,69,,,4,5,43,, 96,7,,,16 2,3 1,74,, H 5 2,23 16,26,,12,49,95 1,5,56,35 8,38,,59 2,42 4,7 7,41 2,77 1,73 H 6 25,42 2,46,,,21,78 1,92 1,25,8 8,49,,,83 3,7 7,55 4,92 3,15 H 7 9,47 6,77,14,27,36,64,55,52,22 71,49 1,48 2,85 3,8 6,76 5,81 5,49 2,32 H 8 19,19 15,18,,3,6 1,17 1,16,61,17 79,1, 1,56 3,13 6,1 6,4 3,18,89 H 9 9,17 7,52,,1,17,2,66,24,28 82,1, 1,9 1,85 2,18 7,2 2,62 3,5 H 118,32 99,31,14,79 1,87 4,29 6,67 3,35 1,9 83,93,12,67 1,58 3,63 5,64 2,83 1,61 K 1 6,5 2,2 2,3 1,42,83,19,1,, 31,8 31,23 21,85 12,77 2,92,15,, K 2 6,12 1,73,4,98 2,72,29,,, 28,27 6,54 16,1 44,44 4,74,,, K 3 14,86 1,43 1,28 2,65,47,3,,, 9,62 69,18 17,83 3,16,2,,, K 4 11,73 2,61 2,13 4,61 1,98,38,2,, 22,25 18,16 39,3 16,88 3,24,17,, K 39,21 7,79 14,84 9,66 6,,89,3,, 19,87 37,85 24,64 15,3 2,27,8,, P 1 3,47 3,47,,,,,,,,,,,,,,, P 2 5,11 5,9,,,,,2,, 99,61,,,,,39,, P 8,58 8,56,,,,,2,, 99,77,,,,,23,, M 295,35 2,44 16,7 16,75 19,17 17,7 14,72 7,28 3,22 67,87 5,44 5,67 6,49 5,99 4,98 2,46 1,9 povr{in za sadovnjake ni primernih (pod 6 to~k, preglednica na str. 128). Sadno drevje najbolj omejujejo: nadmorska vi{ina (nizka, pod 3 m zaradi toplotnega obrata, visoka, nad 7 m zaradi prenizke temperaturne vsote), nakloni nad 33 oziroma `e nad 24 in visoke letne izgube prsti. Neugodne so tudi sen~ne lege. Kot manj ugodne za sadjarstvo smo spoznali nizka Trebanjsko, Spodnjemirnsko in Mokrono{ko gri~evje, strma in sen~na Mirnsko povirno, Kr{ko in Deben{ko hribovje. 77 % obstoje~ih sadovnjakov le`i na obmo~jih najbolj{ih treh kakovostnih razredov, okrog 4 % pa v prvih dveh. Tudi znotraj teh treh razredov so precej{- Sodobni nasadi sadnega drevja (kot tale v Pe~icah v Gabrov{- kem gri~evju) so v mirnski pokrajini dokaj redki, ~eprav so razmere za sadjarstvo zelo primerne. (M. K.) 127

130 MIRNSKA DOLINA Primernost povr{in za sadovnjake. a) Primernost povr{in za sadovnjake (vrednoteno je celotno pore~je). Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 295,35 8,72 3,8 99,74 89,44 35,41 23,82,21 7,93 v % 1, 2,95 1,18 33,78 3,28 11,99 8,7,7 2,68 b) Primernost povr{in za sadovnjake (gozd je med najmanj primernimi povr{inami). Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 295,35 3,65 12,82 31,85 3,41 16,99 19,44,17 18,2 v % 1, 1,24 4,34 1,78 1,3 5,75 6,58,6 6,95 c) Kakovostni razred obstoje~ih sadovnjakov. Razred primernosti ([t. to~k) Povr{ina skupaj in manj vkm 2 29,82,41,72 1,9,48,13,2,,3 v % 1, 14,24 25, 37,85 16,67 4,51,69, 1,4 Indeks koncentracije nje razlike (indeksi koncentracije od prvega do tretjega zna{ajo: 1148, 576, 351, preglednica c na str. 128). Za sadovnjake najbolj{e razmere nudijo obmo~ja, ki izpolnjujejo ve~ino naslednjih pogojev: le`ijo v nadmorskih vi{inah 35 do 7 m in se njihov naklon giblje med 6 in 16 Najugodnej{e so ju`ne, jugozahodne, jugovzhodne in zahodne ekspozicije v gri~evju, zlasti v termalnem pasu. Sadno drevje najbolje uspeva na ne preve~ kislih prsteh (rjave prsti na plio-pleistocenski ilovici, rjave prsti na pe{~eno-prodnem fluvio glacialnem nanosu, pokarbonatne in lapornate prsti). Njihove izgube zaradi erozije letno ne smejo prese~i 1 t/ha. Najve~ pozitivnih strani smo odkrili pri Gabrov{kem, Cerkni{kem, [entjan{kem in ^ate{kem gri~evju, pa tudi v [entjan{kem in Gabrov{kem hribovju. Nekaj zelo primernih povr{in ima tudi Gobljansko-Vodi{ka planota, medtem ko v kotlini sadno drevje zaradi toplotnega obrata redko uspeva. ^e upo{tevamo le prva dva razreda (8., 7.) ugotovimo, da so za sadno drevje najprimernej{e povr{ine (dobrih 16 km 2 ali 5 % vsega pore~ja) izkori{~ene le dvajsetodstotno. ^e upo{tevamo tudi gozdna tla, jih je 39 km 2. Na voljo je {e 13 km 2 oziroma 36 % za sadovnjake zelo ugodnih povr{in. {t. to~k 1. in manj Zemljevid 23: Primernost povr- {in za sadovnjake (ne glede na obstoje~o rabo) km 128

131 RABA TAL Primernost (8 kakovostnih razredov) Mirnske doline za sadovnjake regionalni pregled (upo{tevane so vse povr{ine) Regija km 2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) Povr{ina v km 2 Povr{ina v % G 1 9,6,3,,3,13 1,28 3,7 1,79 1,83 3,31,,33 1,43 14,13 4,84 19,76 2,2 G 2 17,72,12,,,36 2,88 8,7 4,53 1,13,68,, 2,3 16,25 49,1 25,56 6,38 G 3 8,7,26,,3,46 1,49 4,26 1,57,63 2,99,,34 5,29 17,13 48,97 18,5 7,24 G 4 26,44,96,1,43 2,42 8,13 11,87 2,59,3 3,63,4 1,63 9,15 3,75 44,89 9,8,11 G 5 4,36,1,,2,31 1,64 2,2,18,,23,,46 7,11 37,61 5,46 4,13, G 6 23,72,5,,5 1,17 8,9 11,49 2,37,5 2,11,,21 4,93 34,11 48,44 9,99,21 G 7 18,28,27,,5,32 3,26 8,24 4,57 1,57 1,48,,27 1,75 17,83 45,8 25, 8,59 G 8 14,59,21,3 1,28 3,12 8,8 1,8,7, 1,44,21 8,77 21,38 55,38 12,34,48, G 9 6,37,7,2,22 1,5 3,58,96,2, 1,1,31 3,45 23,55 56,2 15,7,31, G 129,24 2,7,6 2,11 9,79 38,43 53,22 17,69 5,24 2,9,5 1,63 7,58 29,74 41,18 13,69 4,5 H 1 2,41,3,,,2,39 1,42,49,6 1,24,,,83 16,18 58,92 2,33 2,49 H 2 2,88,15,,,2,9 1,3,45,6 5,21,,,69 31,25 45,14 15,63 2,8 H 3 4,89,18,,18,75 1,93 1,46,31,8 3,68, 3,68 15,34 39,47 29,86 6,34 1,64 H 4 24,66,92,1,3 3,51 9,15 7,99 2,1,68 3,73,4 1,22 14,23 37,1 32,4 8,52 2,76 H 5 2,23,84,1,13 1,68 6, 8,49 2,43,65 4,15,5,64 8,3 29,66 41,97 12,1 3,21 H 6 25,42,63,,3,6 4,92 13,11 4,68 1,45 2,48,,12 2,36 19,35 51,57 18,41 5,7 H 7 9,47 1,13,2,57 1,17 2,75 2,77,68,38 11,93,21 6,2 12,35 29,4 29,25 7,18 4,1 H 8 19,19 1,,1 1,18 3,75 8,87 4,,26,12 5,21,5 6,15 19,54 46,22 2,84 1,35,63 H 9 9,17,2,1,3 2,19 3,92 2,28,27, 2,18,11 3,27 23,88 42,75 24,86 2,94, H 118,32 5,8,6 2,69 13,69 38,83 42,82 11,67 3,48 4,29,5 2,27 11,57 32,82 36,19 9,86 2,94 K 1 6,5,, 2,9 2,19 1,64,58,,,, 32,15 33,69 25,23 8,92,, K 2 6,12,1,,77 2,4 3,15,15,,,16, 12,58 33,33 51,47 2,45,, K 3 14,86,2,2 12,48 1,62,72,,,,13,13 83,98 1,9 4,85,,, K 4 11,73,6,7 3,65 4,86 2,89,2,,,51,6 31,12 41,43 24,64 1,71,, K 39,21,9,9 18,99 1,71 8,4,93,,,23,23 48,43 27,31 21,42 2,37,, P 1 3,47,5,,2 1, 2,4,,, 1,44,,58 28,82 69,16,,, P 2 5,11,1,,1,22 1,38 2,77,72,,2,,2 4,31 27,1 54,21 14,9, P 8,58,6,,3 1,22 3,78 2,77,72,,7,,35 14,22 44,6 32,28 8,39, M 295,35 7,93,21 23,82 35,41 89,44 99,74 3,8 8,72 2,68,7 8,7 11,99 3,28 33,77 1,18 2,95 SINTETSKA KARTA NAJPRIMERNEJ[E ALI OPTIMALNE RABE TAL Imamo dve mo`nosti: da upo{tevamo le negozdne povr{ine in morebitno neustrezno rabo zamenjamo z ustreznej{o ali pa da upo{tevamo tudi gozdna tla in dolo~imo povr{ine, kjer bi gozd zaradi primernosti za druge rabe tal lahko izkr~ili. V prvem primeru smo upo{tevali prve tri prej dolo~ene kakovostne razrede, v drugem pa le najbolj{a dva. Na razpolago imamo {tiri delne karte: 1. karto primernosti povr{in za pozidavo (zemljevid 18) 2. karto primernosti povr{in za njive (zemljevid 2) 3. karto primernosti povr{in za vinograde (zemljevid 22) 4. karto primernosti povr{in za sadovnjake (zemljevid 24 {t. to~k 1. in manj km Zemljevid 24: Primernost povr- {in za sadovnjake (gozd je izlo- ~en). 129

132 MIRNSKA DOLINA Primernost negozdnih obmo~ij za sadovnjake (8 kakovostnih razredov) regionalni pregled. Regija km 2 Kakovostni razred Kakovostni razred (str. 12) Povr{ina v km 2 Povr{ina v % G 1 9,6 5,73,,1,4,57 1,31,61,79 63,25,,11,44 6,29 14,46 6,73 8,72 G 2 17,72 9,7,,,25 1,58 3,96 2,22,64 51,19,, 1,41 8,92 22,35 12,53 3,61 G 3 8,7 5,7,,,11,62 1,38,61,28 65,52,, 1,26 7,13 15,86 7,1 3,22 G 4 26,44 17,64,,19 1,5 2,9 3,21 1,45, 66,72,,72 3,97 1,97 12,14 5,48, G 5 4,36 3,51,,2,21,46,15,1, 8,5,,46 4,82 1,55 3,44,23, G 6 23,72 16,22,,3,52 2,7 3,46 1,4,2 68,38,,13 2,19 8,73 14,59 5,9,8 G 7 18,28 11,23,,1,13 1,17 3,3 1,92,52 61,43,,5,71 6,4 18,5 1,5 2,84 G 8 14,59 9,64,1,8,98 2,49,61,6, 66,7,7 5,48 6,72 17,7 4,18,41, G 9 6,37 4,72,2,19,34,98,12,, 74,1,31 2,98 5,34 15,38 1,88,, G 129,24 83,46,3 1,25 3,63 12,84 17,5 8,28 2,25 64,58,2,97 2,81 9,94 13,54 6,41 1,74 H 1 2,41 1,86,,,2,16,29,8, 77,18,,,83 6,64 12,3 3,32, H 2 2,88 1,93,,,2,28,42,21,2 67,1,,,69 9,72 14,58 7,29,69 H 3 4,89 3,82,,4,16,39,42,5,1 78,12,,82 3,27 7,98 8,59 1,2,2 H 4 24,66 18,9,1,13,83 1,98 1,99,62,2 76,64,4,53 3,37 8,3 8,7 2,51,81 H 5 2,23 14,72,,7,82 1,29 2,15,9,28 72,76,,35 4,5 6,38 1,63 4,45 1,38 H 6 25,42 16,21,,3,52 1,74 4,34 1,9,68 63,77,,12 2,5 6,85 17,7 7,47 2,68 H 7 9,47 6,95,2,15,37,77,77,24,2 73,39,21 1,58 3,91 8,13 8,13 2,53 2,11 H 8 19,19 14,89,1,16,53 2,7 1,42,1,1 77,59,5,83 2,76 1,79 7,4,52,5 H 9 9,17 7,44,1,14,47,47,55,9, 81,13,11 1,53 5,13 5,13 6,,98, H 118,32 86,72,5,72 3,74 9,15 12,35 4,19 1,4 73,29,4,61 3,16 7,73 1,44 3,54 1,18 K 1 6,5 1,84, 1,86 1,59,93,28,, 28,31, 28,62 24,46 14,31 4,31,, K 2 6,12 1,64,,68 1,44 2,26,1,, 26,8, 11,11 23,53 36,93 1,63,, K 3 14,86 1,17,2 11,5 1,57,6,,, 7,87,13 77,39 1,57 4,4,,, K 4 11,73 1,86,7 3,4 4,3 2,17,2,, 15,86,6 28,99 34,36 18,5 1,71,, K 39,21 6,51,9 17,44 8,63 5,96,58,, 16,6,23 44,48 22,1 15,2 1,48,, P 1 3,47,92,,2,82 1,71,,, 26,51,,58 23,63 49,28,,, P 2 5,11 2,41,,1,17,75 1,42,35, 47,16,,2 3,33 14,68 27,79 6,85, P 8,58 3,33,,3,99 2,46 1,42,35, 38,81,,35 11,54 28,67 16,55 4,8, M 295,35 18,2,17 19,44 16,99 3,41 31,85 12,82 3,65 6,95,6 6,58 5,75 1,3 1,78 4,34 1,24 ^e `elimo dobiti sliko najprimernej{e rabe tal, moramo najprej izdelati hierarhi~no lestvico; odlo~iti se moramo, katera raba bo prednostna v primeru, ~e bo obmo~je izpolnjevalo najve~je zahteve za dva ali ve~ razli~nih tipov rabe. Navadno se prekrivajo le najugodnej{a obmo~ja za njive in za pozidavo. Pri vsaki rabi bomo upo- {tevali le prve tri kakovostne razrede. Prej{njih 8 kakovostnih razredov bomo prerazporedili v 4 nove: (prej{nji 1 5) neprimerno 1 (prej{nji 6) srednje ugodno 2 (prej{nji 7) zelo ugodno 3 (prej{nji 8) najbolj ugodno ^e ima en tip rabe vi{ji kakovostni razred kot drug tip, se odlo~imo zanj kot za prednostnega, pri enakih kakovostnih razredih pa je vrstni red teoreti~no naslednji: njive, vinogradi, sadovnjaki, pozidava. njive vinogradi sadovnjaki pozidava ostalo Zemljevid 25: Optimalna raba negozdnih tal km 13

133 RABA TAL Optimalna raba negozdnih tal po regijah. Regija Povr{ina Primernost negozdnih povr{in za posamezen tip rabe tal (dele`i v regijah) (str. 12) v km 2 Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % G 1 9,6,98 1,82,84 9,27 1,12 12,36,15 1,66 5,97 65,89 G 2 17,72 4,31 24,32,65 3,67 2,21 12,47,97 5,47 9,58 54,6 G 3 8,7 1,4 16,9,17 1,95,75 8,62,29 3,33 6,9 7, G 4 26,44 4,26 16,11 1,11 4,2,73 2,76 1,7 4,5 19,27 72,88 G 5 4,36,55 12,61,,,1,23,12 2,75 3,68 84,4 G 6 23,72 3,48 14,67 1,22 5,14,89 3,75,91 3,84 17,22 72,6 G 7 18,28 3,31 18,11,37 2,2 1,91 1,45,91 4,98 11,78 64,44 G 8 14,59 1,65 11,31,3,21,6,41 1,43 9,8 11,42 78,27 G 9 6,37,78 12,24,1,16,,,58 9,11 5, 78,49 G 129,24 2,72 16,3 4,4 3,4 7,68 5,94 6,43 4,98 9,1 69,65 H 1 2,41,35 14,52,1,41,7 2,9,, 1,98 82,16 H 2 2,88,48 16,67,11 3,82,21 7,29,3 1,4 2,5 71,18 H 3 4,89,39 7,98,13 2,66,6 1,23,1,2 4,3 87,93 H 4 24,66 2,21 8,96,,,82 3,33,9,36 21,54 87,35 H 5 2,23 2,42 11,96,83 4,1,99 4,89,13,64 15,86 78,4 H 6 25,42 3,9 15,34 1,9 7,47 2,1 7,91,13,51 17,48 68,76 H 7 9,47,78 8,24,58 6,12,34 3,59,58 6,12 7,19 75,92 H 8 19,19 1,7 8,86,78 4,6,3,16,81 4,22 15,87 82,7 H 9 9,17,73 7,96,52 5,67,4,44,2 2,18 7,68 83,75 H 118,32 12,96 1,95 4,86 4,11 4,57 3,86 1,98 1,67 93,95 79,41 K 1 6,5 3,97 61,8,,,,,42 6,46 2,11 32,46 K 2 6,12 3,2 52,29,,,, 1,1 16,5 1,91 31,21 K 3 14,86 12,89 86,74,,,,,42 2,83 1,55 1,43 K 4 11,73 7,88 67,18,,,, 1,22 1,4 2,63 22,42 K 39,21 27,94 71,26,,,, 3,7 7,83 8,2 2,91 P 1 3,47,32 9,22,,,,,95 27,38 2,2 63,4 P 2 5,11 1,51 29,55,,,35 6,85,3,59 3,22 63,1 P 8,58 1,83 21,33,,,35 4,8,98 11,42 5,42 63,17 M 295,35 63,45 21,48 9,26 3,14 12,6 4,27 12,46 4,22 197,58 66,9 ^e bi v pore~ju Mirne prevladala najbolj optimalna raba negozdnih tal, bi dobro petino povr{in zavzemale njive, vinogradi 3 %, sadovnjaki dobre 4 % in pozidane povr{ine 4%. Njivske povr{ine bi se {e raz{irile v kotlinskem delu (gre le za tretji, slab{i, kakovostni razred); tu naj bi predstavljale kar 7 % povr{in. Na karti primernosti za posamezno rabo izstopajo navadno iste regije, kot pri obstoje~i rabi. Zanimivo pa je, da pore~je {e ni dovolj izkori{~eno za sadjarstvo. Precej{nje rezerve obstajajo {e pri Cerkni{kem, Gabrov{kem, ^ate{kem in [entjan{kem gri~evju ter Gabrov{kem, [entruperskem in [entjan{kem hribovju. Za vinogradni{tvo je gri~evje `e izkori{~eno, odprte pa so mo`nosti v ni`jem hribovju na vzhodu in jugu pore~ja. Pozidane povr{ine bi se lahko raz{irile predvsem povsod v gri~evju, zlasti v Spodnjemirnskem in Mokrono{kem, v kotlini pa le v Krmeljski kadunji. Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo 1 % 9 % 8 % 32,46 31,21 1,43 22,42 2,91 7 % 6 % 5 % 65,89 54,6 7 72,88 84,4 72,6 64,44 78,27 78,49 69,65 82,16 71,18 87,93 87,35 78,4 68,76 75,92 82,7 83,75 79,41 63,4 63,1 63,17 66,9 4 % 3 % 2 % 61,8 52,29 86,74 67,18 71,26 1 % % 1,82 24,32 16,9 16,11 12,61 14,67 18,11 11,31 12,24 16,3 14,52 16,67 7,98 8,96 11,96 15,34 8,24 8,86 7,96 1,95 9,22 29,55 21,33 G 1 21,48 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Optimalna raba tal po regijah. 131

134 MIRNSKA DOLINA Primernost negozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal (pomen regije v pore~ju) Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostalo Planote P 2 P 1 Kotlina K 4 K 3 K 2 K 1 Hribovje H 9 H 8 H 7 H 6 H 5 H 4 H 3 H 2 H 1 Gri~evje G 9 G 8 G 7 G 6 G 5 G 4 G 3 G 2 Dele` regije v pore~ju, ki bi ga v primeru optimalne rabe zavzemala v okviru posameznega tipa rabe tal. G % 132

135 RABA TAL Pozidava Njive Vinogradi Sadovnjaki Travniki Zara{~ajo~e p. Gozd 1 % 9 % 8 % 7 % 6 % 5 % 4 % 3 % 2 % 1 % % G 1 G 2 4,19 17,66 2,32 6,38 4,97 18,4 5,47 5,51 5,6 2 1,61 63,1 4,95 15,36 1,97 83,88 1,15 1,9 8,28 3,46 13,66 5,31 67,24 3,88 15,43 3,94 61,11 4,4 18,51 2,74 65,4 G 3 2,2 14,76 2,4 73 G 4 4,12 16,9 3,37 63,11 G 5 1,66 12,3 76,35 G 6 2,8 7,29 16,67 64,58 G 7 2,66 9 1,22 76,28 G 8 1,34 11,11 8,3 75,55 G 9 2,92 1,23 6,97 7,88 Gri~evje 3,54 15,22 7,16 62,31 H 1 5,28 13,41 4,12 68 H 2 2,5 8,7 5,16 77,18 H 3 2,7 6,98,76 8,15 H 4 2,72 11,16 6,46 71,7 H 5 6,62 35,85,92 28,31 H 6 9,48 27,29 7,3 26,63 H 7 4,64 56,6 2,83 7,74 H 8 23,87 19,27 1,11 15,35 H 9 11,48 37,21 2,65 16,37 Hribovje 2,59 11,24 49,86 25,7 K 1 3,33 17,42 18,59 46,97 K 2 3,3 14,92 31,24 38,11 4,5 16,89 5,32 59,62 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Obstoje~a raba tal po regijah. Poglejmo {e, kak{ne so mo`nosti za {irjenje kmetijskih povr{in in povr{in za pozidavo na gozdna tla. Na osnovi kart primernosti povr{in za pozidavo, njive, vinograde in sadovnjake (zemljevidi 19, 21, 23, 25) in na osnovi indeksov koncentracije pod c na straneh 117, 12, 124 in 128 v preglednicah smo se odlo~ili, da gozd kr- ~imo le, ~e obstajajo tam najugodnej{e razmere za neko rabo (sedmi in osmi razred primernosti). Z enako metodo, kot smo jo uporabili pri zemljevidu 25, smo dobili zemljevid 26, ki prikazuje mo`no rabo sedanjih gozdnih tal. Hkrati ozna~uje, ali predlagana raba pomeni prvi (najbolj{i) ali drugi kakovostni razred. Iz preglednice na str. 134 je razvidno, da je mogo- ~e uvesti druga~no rabo tal na petini gozdnih povr{in. Ker smo upo{tevali le najbolj{a dva kakovostna razreda, so njive izpadle. To pomeni, da na ra~un gozda lah- Primernost negozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal po regijah (pomen v pore~ju). Primernost negozdnih povr{in za posamezen tip rabe tal (dele`i v pore~ju) Regija Povr{ina Njive Vinogradi Sadovnjaki Pozidava Ostale povr{ine (str. 12) v km 2 % km 2 % Indeks km 2 % Indeks km 2 % Indeks km 2 % Indeks km 2 % Indeks konc. konc. konc. konc. konc. G 1 9,6 3,7,98 1,54 5,84 9, ,12 8,89 29,15 1,2 39 5,97 3,2 98 G 2 17,72 6, 4,31 6,79 113,65 7, ,21 17,54 292,97 7, ,58 4,85 81 G 3 8,7 2,95 1,4 2,21 75,17 1,84 62,75 5,95 22,29 2, ,9 3,8 14 G 4 26,44 8,95 4,26 6, ,11 11,99 134,73 5, ,7 8, ,27 9,75 19 G 5 4,36 1,48,55,87 59,,,1,8 5,12, ,68 1, G 6 23,72 8,3 3,48 5, ,22 13,17 164,89 7,6 88,91 7, ,22 8,72 19 G 7 18,28 6,19 3,31 5,22 84,37 4, 65 1,91 15,16 245,91 7, ,78 5,96 96 G 8 14,59 4,94 1,65 2,6 53,3,32 6,6,48 1 1,43 11, ,42 5, G 9 6,37 2,16,78 1,23 57,1,11 5,,,58 4, , 2, G 129,24 43,76 2,72 32, ,4 47, ,68 6, ,43 51, ,1 45,56 14 H 1 2,41,82,35,55 67,1,11 13,7,56 68,, 1,98 1, 122 H 2 2,88,98,48,76 78,11 1,19 121,21 1,67 17,3, ,5 1,4 16 H 3 4,89 1,66,39,61 37,13 1,4 84,6,48 29,1,8 5 4,3 2, H 4 24,66 8,35 2,21 3,48 42,,,82 6,51 78,9, ,54 1,9 131 H 5 2,23 6,85 2,42 3,81 56,83 8,96 131,99 7,86 115,13 1, ,86 8,3 117 H 6 25,42 8,61 3,9 6, ,9 2, ,1 15,95 185,13 1, ,48 8,85 13 H 7 9,47 3,21,78 1,23 38,58 6,26 195,34 2,7 84,58 4, ,19 3, H 8 19,19 6,5 1,7 2,68 41,78 8,42 13,3,24 4,81 6,5 1 15,87 8,3 124 H 9 9,17 3,1,73 1,15 37,52 5,62 181,4,32 1,2 1, ,68 3, H 118,32 4,6 12,96 2, ,86 52, ,57 36, ,98 15, ,95 47, K 1 6,5 2,2 3,97 6,26 285,,,,,42 3, ,11 1,7 49 K 2 6,12 2,7 3,2 5,4 243,,,, 1,1 8, ,91,97 47 K 3 14,86 5,3 12,89 2,32 44,,,,,42 3, ,55,78 16 K 4 11,73 3,97 7,88 12,42 313,,,, 1,22 9, ,63 1,33 34 K 39,21 13,28 27,94 44,3 332,,,, 3,7 24, ,2 4,15 31 P 1 3,47 1,17,32,5 43,,,,,95 7, ,2 1,11 95 P 2 5,11 1,73 1,51 2,38 138,,,35 2,78 161,3, ,22 1,63 94 P 8,58 2,91 1,83 2,88 99,,,35 2,78 96,98 7, ,42 2,74 94 M 295,35 1, 63,45 1, 1 9,26 1, 1 12,6 1, 1 12,46 1, 1 197,58 1, 1 133

136 MIRNSKA DOLINA vinogradi I. r. vinogradi II. r. sadovnjaki I. r. sadovnjaki II. r. pozidava II. r. gozd `e negozdna raba Zemljevid 26: Mo`na raba gozdnih tal km ko pridobimo le njivske povr{ine slab{e kakovosti. Za pozidavo lahko pridobimo le obmo~ja drugega kakovostnega razreda; pozidane povr{ine bi s tem lahko raz{irili za tretjino. Velike rezerve pa obstajajo pri vinogradih in zlasti sadovnjakih. ^e i{~emo nove povr{ine za posamezen tip rabe tal, se v prvi fazi ne bomo lotili kr~enja gozda, ampak bomo ustrezneje izkoristili negozdna tla. Ko odpi{emo pozidane in `e optimalno rabljene povr{ine, dobimo sliko {e odprtih mo`nosti za posamezen tip rabe negozdnih tal. Mo`nosti so se kon~no mo~no skr~ile. Za pozidavo lahko najdemo {e najve~ ugodnih povr{in v Gabrov{kem gri~evju in v Krmeljski kadunji, razpr{eno tudi v Mirnskem gri~evju. Povr{in drugega in tret- Primernost gozdnih povr{in za posamezne tipe rabe tal po regijah. Primernost gozdnih povr{in za posamezen tip rabe Regija Vinogradi Sadovnjaki Pozidava. Gozd Danes negozdne (str. 12) Razred Razred Razred povr{ine Povr{ina I II I II II vkm 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % km 2 % G 1 9,6 3,7,37 4,8 1,2 13,25,3 3,31 1,2 11,26,1 1,1 2,48 27,37 3,59 39,62 G 2 17,72 6,,86 4,85 2,27 12,81 1, 5,64,46 2,6,34 1,92 4,2 22,69 8,77 49,49 G 3 8,7 2,95,13 1,49,91 1,46,57 6,55,34 3,91,11 1,26 3,43 39,43 3,21 36,9 G 4 26,44 8,95,58 2,19 1,6 4,1 2,91 11,1,3,11 1, 3,78 11,31 42,78 9,55 36,12 G 5 4,36 1,48,5 1,15,16 3,67 1,2 23,39,,,25 5,73 2,2 46,33,86 19,72 G 6 23,72 8,3,62 2,61 1,13 4,76 4,36 18,38,3,13,21,89 9,6 4,47 7,77 32,76 G 7 18,28 6,19,13,71 2,47 13,51 1,71 9,35 1,5 5,74,37 2,2 5,44 29,76 7,11 38,89 G 8 14,59 4,94,,,1,7 2,39 16,38,,,2 1,37 6,89 47,22 5,1 34,96 G 9 6,37 2,16,5,78,2,31 1,21 19,,,,3 4,71 3,7 48,19 1,72 27, G 129,24 43,76 2,79 2,16 9,23 7,14 15,47 11,97 2,93 2,27 2,88 2,23 48,26 37,34 47,68 36,89 H 1 2,41,82,1 4,15,51 21,16,2,83,6 2,49,, 1,15 47,72,57 23,65 H 2 2,88,98,25 8,68,33 11,46,4 1,39,3 1,4,, 1,21 42,1 1,2 35,42 H 3 4,89 1,66,29 5,93,28 5,73,,,7 1,43,, 3,9 63,19 1,16 23,72 H 4 24,66 8,35,2,8 1,48 6,,8,32,48 1,95,, 16,57 67,19 6,3 24,45 H 5 2,23 6,85,79 3,91 1,92 9,49,39 1,93,36 1,78,8,4 1,8 53,39 5,89 29,12 H 6 25,42 8,61,88 3,46 3,53 13,89,28 1,1,7 2,75,8,31 1,37 4,79 9,58 37,69 H 7 9,47 3,21,21 2,22,68 7,18 1,25 13,2,13 1,37,38 4,1 3,79 4,2 3,3 32, H 8 19,19 6,5 1,5 5,47,21 1,9 1,8 9,38,11,57,31 1,62 11,33 59,4 4,38 22,82 H 9 9,17 3,1,95 1,36,83 9,5,83 9,5,,,31 3,38 4,43 48,31 1,82 19,85 H 118,32 4,6 4,54 3,84 9,77 8,26 4,69 3,96 1,94 1,64 1,16,98 62,74 53,3 33,48 28,3 K 1 6,5 2,2,,,,,24 3,69,,,14 2,15 1,46 22,46 4,66 71,69 K 2 6,12 2,7,,,,,51 8,33,,,27 4,41,85 13,89 4,49 73,37 K 3 14,86 5,3,,,,,7,47,,,1,7 1,7 7,2 13,71 92,26 K 4 11,73 3,97,,,,,47 4,1,,,19 1,62 1,14 9,72 9,93 84,65 K 39,21 13,28,,,, 1,29 3,29,,,61 1,56 4,52 11,53 32,78 83,6 P 1 3,47 1,17,,,,,,,,,,,87 25,7 2,6 74,93 P 2 5,11 1,73,,,37 7,24,,,,,, 2,3 39,73 2,71 53,3 P 8,58 2,91,,,37,,,,,,, 2,9 33,8 5,31 61,89 M 295,35 1, 7,33 2,48 19,37 6,56 21,45 7,26 4,87 1,65 4,65 1,57 118,42 4,9 119,26 4,38 134

137 RABA TAL za njive za vinograde za sadovnjake za pozidavo nespremenjeno km Zemljevid 27: Predlog nove rabe tal ob ohranitvi gozda in pozidanih povr{in. jega kakovostnega razreda je {e precej povsod po gri~evju, od hribovitih regij pa sta perspektivni le ni`je Bo{tanjsko in Kr{ko hribovje. Precej povr{in v tretjem kakovostnem razredu pa je na Dolski planoti. Za njive sta najvi{ja mo`na kakovostna razreda `e izkori{~ena. Na razpolago so le {e povr{ine tretjega kakovostnega razreda, in sicer predvsem v kotlinskih regijah, razpr{eno pa {e povsod po gri~evju, zlasti v Gabrov{kem in [entjan{kem. Za vinograde sta zanimiva le najvi{ja dva kakovostna razreda; v obmo~ju tretjega razreda je `e bolj racionalen drug tip rabe. Najve~ najbolj{ih neizkori{~enih povr{in ugotavljamo v ni`jem delu [entjan{kega hribovja in na jugovzhodu [entruperskega hribovja, precej tudi na severovzhodu [entruperskega gri~evja. Za sadjarstvo je mo`nosti najve~. Prvi kakovostni razred je mo~no zastopan v Cerkni{kem, Gabrov{kem, [entjan{kem in ^ate{kem gri~evju, pa v [entjan{kem, [entruperskem in ju`nem Dolskem hribovju. Ni`je v gri~evjih so zaradi ve~je mo`nosti pozebe na razpolago le povr{ine drugega kakovostnega razreda. Obseg za posamezen tip rabe {e primernih povr{in se je v celotnem postopku mo~no zo`il. ^e bomo dodali {e dru`benogeografske kriterije, bo pri{lo do nadaljnjega izbora povr{in. Tu bo bistveno spremembo prineslo upo{tevanje geografskega polo`aja. Od naravnogeografskih prvin, ki so za opredelitev geoekolo{kih razmer zelo pomembne, pa jih nismo obdelali, moramo omeniti predvsem vsoto efektivnih temperatur in rodovitnost prsti. Upo{tevali smo jih le posredno prek nadmorskih vi{in, toplotnih pasov in ekspozicije ter pogostosti dolo~enega tipa rabe na posameznih tipih prsti. RACIONALNOST OBSTOJE^E RABE TAL Poglejmo si kon~no, kak{en je kakovostni razred obstoje~e rabe tal, ali druga~e povedano: kje je obstoje- ~a raba tal glede na geoekolo{ke razmere neustrezna. Razredi so enaki kot pri kartah primernosti za posamezen tip rabe (zemljevidi 19 do 26). Modre barve ponazarjajo slab- {o, nesmiselno rabo, rde~e pa tem ustreznej{o ~im temnej{a je niansa. V prvem primeru bomo torej rabo tal posku{ali spremeniti. ^e je barva rumena, gre prav tako za Kakovostni razredi: 1. najslab{i najbolj{i 9. neupo{tevano km Zemljevid 28: Osem kakovostnih razredov obstoje~e rabe. 135

138 MIRNSKA DOLINA Tudi za Kal pri Krmelju (55 m) v [entjan{kem hribovju je zna~ilno polikulturno samooskrbno kmetovanje. Strmine se zara{~ajo. (M. T.) vpra{ljivo rabo, vendar je tu problem ob dolo~enih ukrepih oziroma investicijah lahko tudi re{ljiv. Najve~ nesmiselno rabljenih tal je pri njivah. To dr- `i tem bolj, ~im vi{je v hribovje zaidemo. Tam gre namre~ za samooskrbno kmetovanje, pri ~emer ljudje vzdr`ujejo orne povr{ine tudi v `e skoraj nemogo~ih razmerah. Pri vinogradih in sadovnjakih pa so najbolj vpra{ljiva obmo~ja, ki segajo pod plast temperaturne inverzije v obrobju Mirnsko-Mokrono{ke kotline. NASELJA IN PREBIVALSTVO ZGODOVINA POSELITVE DO LETA 1869 ^lovek je `ivel v teh krajih `e v starej{i kameni dobi. V Marov{ki zijalki pri [entlovrencu na Trebanjskem so na{li obsekan kamen kremenca in zglajene kosti lovca in nabiralca plodov (Knez, 1987). Dular in drugi (1991) pa navajajo najdi{~a, ki dokazujejo tukaj{njo poselitev v bakreni (Gradec pri Mirni) in bronasti dobi oziroma Mirna je zrasla ob velikem vodnem stekali{~u in kri`i{~u poti na zahodnem vstopu v Mirnsko-Mokrono{ko kotlino. Pomembni strate{ki to~ki sta mirnski grad (3 m), levo na ozkem pomolu med potokoma Mirno in Vejarjem, in Trbinc (spredaj) oziroma Kincelj (393 m) s sledmi poselitve v starej{i `elezni dobi. (M. K.) 136

139 NASELJA IN PREBIVALSTVO Pogled iznad Mokronoga na jugovzhod proti dolini Raduljinega pritoka Laknice, ki vodi v Kr{ko kotlino. Stara prometna pot ~ez ta preval (32 m) je privla~ila naseljevanje okolice `e v prazgodovini. (M. K.) ob njenem prehodu v `elezno dobo (@empoh nad Ostro`nikom). Pomembna najdi{~a so tudi v neposredni bli`ini zunaj pore~ja (Sveta Ana, Gradi{~e pri Trebnjem). Dokazi o intenzivni poselitvi Dolenjske pa obstajajo {ele za hal{tatsko starej{o `elezno oziroma ilirsko dobo. Dolenjska skupina vzhodnoalpske hal{tatske kulture naj bi pomenila celo vrh na{e prazgodovinske dedi{~ine (Knez, 1987, Dular, 1993). Poselitvena struktura Dolenjske se je takrat korenito spremenila, naselja so bila zasnovana povsem na novo. Poseljena je bila ve~ina gri~evnatega obrobja Mirnsko-Mokrono{ke kotline (Steklasa, 1913). Iliri so se naseljevali na varnih, dvignjenih, strate{ko pomembnih to~kah nad pomembnimi prometnicami, v bli`ini rek in rodovitnega polja. Svoja gradi{~a so obzidavali, mrtve pa pokopavali najprej v `arnih, od 8. stoletja pred Kristusom pa vse bolj v gomilnih grobi{~ih. Ukvarjali so se z `elezarstvom, izdelovanjem nakita in z `ivinorejo. Iz tega ~asa izvirajo gozdne kr~evine, prvi pa{niki in osnovna prometna mre`a. Najpomembnej{a prometnica, na katero je bila vezana poselitev (Kunkel pod Vrhtrebnjem), je tekla po dolini Temenice, od pre~nih povezav, ob katerih se prav tako vrste prazgodovinska najdi{~a, pa sta pomembni predvsem pot prek Tihaboja in Morav~ proti Litiji, in druga, ki so jo obvladovala naselja Kincelj nad Trbincem, Vesela Gora pri in Kri`ni Vrh in je tekla po Mirnski dolini prek Mokronoga in ~ez preval proti jugovzhodu v dolino Laknice. Pomembne najdbe iz tega ~asa so tudi na Trebeljanskem (Brezje pri Trebelnem). Pot proti Savi skozi mirnsko deber pa je imela takrat manj{i pomen (Dular in drugi, 1991). V ~asu najve~jega razmaha ilirske kulture, med letoma 6 in 5 pred Kristusom, ko sta obstajali v sosednjem Dolenjskem podolju dve najve~ji sredi{~i dolenjske ilirske kulture, Magdalenska gora pri [marju in Virsko mesto (obmo~je Sti~ne), je na obmo~ju mirnske pokrajine obstajala pomembna utrjena naselbina pri Mokronogu. V njegovi okolici, na pobo~jih in ob vzno`ju gradi{~, so arheologi na{li {tevilne sledi zemljenih gomil (Svolj{ak, 199). Ostale najpomembnej{e dolenjske naselbine tega ~asa so {e bli`nji Vinji Vrh pri [marjeti, poleg te pa Novo mesto in Podzemelj (Kastelic, 1969, Dular A., 199, Dular J., 199). Prek Trebnjega so tedaj vodile med vzhodom in zahodom pomembne trgovske poti na velike razdalje, skozi sosednji Sti{ko-[entvi{- ki kot pa od severa proti jugu verjetno tudi jantarska pot. Za Kelte, ki so pri{li v 5. in 4. stol. pred Kristusom in Dolenjsko naseljevali v ~asu latenske ali mlaj- {e `elezne dobe, so zna~ilni uporaba lon~arskega vretena, emajliranje, visoko razvito `elezarstvo in bolj intenzivno poljedelstvo. Tudi oni so `iveli v vi{inskih gradi{~ih (Kunkel pod Vrhtrebnjem, Sveta Ana, Kincelj nad Trbincem, Kri`ni Vrh), svoje mrtve pa so pokopavali v planih grobovih. V 1. stoletju pred Kristusom je pri{la Dolenjska pod oblast Rima. Sprva je pripadala provinci Ilirik, kasneje pa Zgornji Panoniji. V 1. stol. po Kristusu je bila zgrajena tranzitna dr`avna cesta Emona/Ljubljana Acervo/obmo~je Sti~ne Praetorium Latobicorum/Trebnje Neviodunum/Drnovo Siscia/Sisak. Najve~ja rimska Grad [krljevo (3 m) je v 11. stoletju zgradila Hema Kr{ka, od mogo~nih grofov Bre{ko-Seli{kih pa je pre{el v last {kofije v Krki na Koro{kem. Dragoceni objekt danes propada in ~aka, da mu naklonijo primerno funkcijo. (M. K.) 137

140 MIRNSKA DOLINA Kapela svetega Mihaela v bli`ini cerkve svetega Petra pri Gorenjem Mokronogu ima okrogel tloris in polkro`no apsido. Je ena redkih ohranjenih romanskih kostnic na slovenskih tleh. V bli`ini je stal tudi grad Mokrono{kih gospodov, omenjen `e sredi 12. stoletja. (M. K.) naselbina na Dolenjskem je bila na obmo~ju dana{njega Drnovega, drugi po velikosti pa je bil Praetorium Latobicorum (dana{nje Trebnje), ki je imel vlogo cesarske po{tne postojanke. Od starej{ih naselij sta v anti~ni dobi na Trebanjskem `iveli {e naselji Kunkel pod Vrhtrebnjem in Sveta Ana, v Mirnski dolini pa Kincelj nad Trbincem (Dular in drugi, 1991). Rimske sledi najdemo tudi v Vejarski kotanji ([evnica) in na ju`nem robu Mirnsko-Mokrono{ke kotline (Sveta Helena, Vol~je Njive, Mokronog). Tu ~ez je namre~ vodila stranska cesta in se prek prevala pri Mokronogu in [kocjana spet pridru`ila glavni dolenjski cesti v Kr{ki kotlini. Vse prometnice in naselbine so v prvi vrsti slu`ile obrambi Rima in njegovemu gospodarstvu. Staroselci so prevzeli rimske navade in kulturo. Na zahtevo Rima so se selili z vi{jih v ni`je lege, k prometnicam. Pri{lo je do intenzivnega razvoja kmetijstva in obrti, na Dolenjskem predvsem lon~arstva, kon~no pa do `ivahne trgovine z oddaljenimi kraji. Uvedeno je bilo denarno gospodarstvo. V 5. stoletju oziroma po zlomu obrambne ~rte, t. i. limesa na Donavi, so razli~na, z vzhoda nenehno prodirajo~a barbarska ljudstva uni~ila zahodni anti~ni svet, njegovo civilizacijo in kulturo. Obcestna urbana sredi{~a so zamirala, ljudje so se zaradi nenehne nevarnosti spet umikali v hribe. Oprijeli so se `ivinoreje in poljedelstva, trgovina je upadla, ljudje so obubo`ali. Arheolo{ke raziskave za to obdobje (Kaplja vas pri Tr`i{~u, Trbinc pri Mirni, Roje pri Gabrovki, Kukenberg pri Homu nad [entrupertom) in za ~as zgodnjega slovanskega naseljevanja teh krajev v 7. in 8. stoletju so {e redke (Slabe, 1985). Za naseljevanje Slovencev je bilo posebej privla~no `e izkr~eno dolenjsko gri~evje. V zgodnjem srednjem veku se je tu utrjevalo kr{~anstvo. Za to so skrbeli oglejski patriarhi, ki so osnovali tudi mre`o prafar. Tedaj so bili postavljeni tudi temelji fevdalnega dru`benega reda, zasnovana je bila fevdalna kolonizacija, katere cilj je bil ~im ve~ja donosnost zemlji{kih posestev. Uvedeno je bilo triletno kolobarjenje s praho. Kjer je bilo doma~ega prebivalstva premalo, so kraljevi uradniki mejni grofje in zemlji{ki gospodje med 1. in 12. stoletjem med Slovence naseljevali tudi nem{ke priseljence. O tem pri~ajo nekatera naselbinska in ledinska imena v okolici Trebnjega (Dolenja in Gorenja Nem{ka vas, Lan{pre`/Landspreis, [tatenberk ). V 1. stoletju, v ~asu mad`arske nevarnosti, so se ob vzhodni meji Velike Karantanije, ki je zdru`evala de- `ele med Donavo in Jadranom, oblikovale mejne grofi- Posestvo Lan{pre` ju`no od Mirne. Gra{~ina iz 16. stoletja je zamenjala {tevilne lastnike; po smrti Petra Pavla Glavarja l pa je bila v njej ustanova za revne bolnike. Po letu 1952 je propadla, ohranjena in obnovljena pa je grajska kapela. (M. K.) 138

141 NASELJA IN PREBIVALSTVO Cerkev svetega Ruperta je stala v [entrupertu `e sredi 12. stoletja, potem pa je do`ivela ve~ gradbenih posegov med 14. in 16. stoletjem. S svojo arhitekturo se uvr{~a v vrh slovenske gotike. V 15. stoletju zgrajeno taborsko obzidje so poru{ili `e l. 1834, ohranjen dokaz nekdanjih tur{kih obleganj pa je utrjeni cerkveni zvonik, ki je imel tudi obrambno funkcijo. (M. K.) je. V eno takih, Spodnjo ali Savinjsko krajino, je tedaj spadala tudi na{a regija. Na zahodu je na ~rti Litija Temenica Trebnje mejila na Kranjsko krajino. Tu so gospodovali grofje Bre{ko-Seli{ki. Uprava zadnjega savinjskega kraji{nika Viljema II., mo`a Heme Kr{ke, je bila v gradu [krljevo (Grailach, Chrilowe) pri [entrupertu, enem najstarej{ih dolenjskih gradov. Sezidan je bil v 11. stoletju. Grofica Hema Kr{ka s slovenskimi sorodstvenimi vezmi je osvobojene dolenjske pokrajine dobila l. 116 v fevd od cesarja Henrika II., v tretjem desetletju 11. stoletja pa v last. Skrbela je za cesarske trdnjave na bli`nji meji med nem{- kim cesarstvom in ogrsko-hrva{kim kraljestvom, ki so Ogrom in Hrvatom prepre~evale vdiranje proti zahodu. Po Höflerju (1986) naj bi bila kmalu po letu 143 ustanovljena tudi {entruperska pra`upnija, sicer prvi~ omenjena v listini l Steklasa (1913) navaja, naj bi bila ta poleg {empeterske `upnije v Ljubljani in tistih v Beli Cerkvi in [kofji Loki ena najstarej{ih na Kranjskem, vendar vsi zgodovinarji niso takega mnenja. Po smrti Viljema II. in obeh sinov je obmo~je z darovnico Heme Kr{ke pripadlo samostanu, kasneje pa {kofiji v Krki na Koro{kem. Nekdaj ogromna posest je za~ela razpadati. Po 11. stoletju so obmo~je mirnske pokrajine dobili v fevd gospodje Vi{njegorski. Kasneje so do 15. stoletja imeli tu med drugimi velik vpliv grofje Celjski, za njimi pa Turja{ki. Med najpomembnej{imi gradovi, zgrajenimi ali prvi~ omenjenimi v 12. in 13. stoletju, so bili v tem obmo~ju {e Gorenji Mokronog (Obernassenfuss) ob cesti Mokronog Trebelno, Mirna (Neudegg) nad soto~jem Mirne in Vejarja, Bo{tanj (Sawenstein) na mirnsko-savskem razvodju nad Bo{tanjem, Mokronog (Nassenfuss) na vzpetini tik pred prevalom iz doline Mirne v dolino Laknice, Svibno (Scharffenberg) na prepadni vzpetini onstran doline Sopote, Rek{tanj (Ruckenstein) nad desnim bregom Mirne v Kr{kem hribovju, Erken- {tajn oziroma Stari grad (Erkenstein) v hribovju Jablanice pri Novem Gradu, Lan{pre` (Landspreis) na obmo~ju Gradi{~a pri Trebnjem, Miltenberg (Miltenberch) nekje v obmo~ju dana{nje Stare Gore, Podpe~ (Gallenstein) nad Morav~ami pri Gabrovki, Slep~jek (Plintenbach) nekje na obmo~ju Kri`nega Vrha ali Stra`e nad Mokronogom, Stra`berk (Strassberg) na skalnem gri~u Stari grad pri Krmelju in Trebnje (Treffen) ob kri`i{~u poti po dolini Temenice in tiste skozi dolino Mirne. Vsi ti grajski objekti so imeli strate{ke polo`aje, bili so utrjeni in iz njih so v zgodnjem srednjem veku nadzorovali najpomembnej{e tukaj{nje poti. Kasneje so gradove predelovali, dozidavali in dodatno utrjevali, redke pa opustili in v njihovi bli`ini zgradili nadomestne stavbe. Med 14. in 17. stoletjem so zrasli {e {tevilni novi dvorci in gra{~ine. Lastniki oziroma fevdniki so se zelo pogosto menjavali. Kr~enje gozda je doseglo svoj vrh v 15. stoletju. Tedaj se je za~elo ravnote`je med povr{ino obdelane zemlje in gozda ru{iti in poljedelska kolonizacija je bila na hitro kon~ana. Nazadnje so bili kolonizirani hribovski kraji ju`no od Save. ^as med 15. in 17. stoletjem so zaznamovali tur{- ki vpadi, pa tudi kme~ki upori. Iz tega obdobja izvira razli~na utrdbena arhitektura (grajski stolpi, taborska obzidja). Uporni kmetje so opusto{ili ve~ gradov predvsem l (Mirna, Bo{tanj, Mokronog, Rek{tajn), l tudi Stari grad. V 1. polovici 19. stoletja je Dolenjska precej trpela zaradi izrednih vojnih davkov Francozom, `e tako pa je bila med kranjskimi pokrajinami z obveznostmi do zemlji{kih gospostev najbolj obremenjena. DEMOGRAFSKI RAZVOJ PO LETU 1869 Prve podatke o {tevilu prebivalcev je prinesel popis leta Tedaj je v regiji `ivelo ljudi. Rast {tevila prebivalcev je bila tu `e do leta 19 po~asnej{a kot v ve~ini slovenskih makroregij; l. 189 je tu `ivelo ljudi, l. 19 pa le Regija je bila na repu slovenskih dogajanj, odmaknjena od prometnih tokov in skoraj brez industrijskih obratov (Granda, 199). Obmo~je je bilo agrarno prenaseljeno, a tak{nega vala izseljevanja v tujino kot sosednje Dolenjsko podolje za- 139

142 MIRNSKA DOLINA Ker so gozdovi v Mirnski dolini precej iz~rpani, les navadno ne prina{a posebnega zaslu`ka. Redki prebivalci pa se {e danes ukvarjajo z oglarstvom. (M. K.) radi prometne odmaknjenosti ni do`ivelo. Zna~ilna smer migracij je bila v prvi fazi iz visoke Dolenjske v nizko Dolenjsko, od tu pa v Ameriko (Melik 1963, Hudales, 1975). Pred prvo svetovno vojno (l. 191) je {tevilo prebivalcev doseglo svoj vrh (17.35). Prva svetovna vojna je izseljevanje zajezila, med obema vojnama pa se je okrepil odliv v Zahodno Evropo v Belgijo, Francijo in na Nizozemsko, po l pa v Nem~ijo. Ker ni bilo industrijskega zaledja, je bilo kmetijske pridelke te`ko prodati, vso tovrstno trgovino pa so imeli v rokah tujci. Med redkimi zaposlenimi v nekmetijski dejavnosti so bili rudarji v [entjan`u, Krmelju in Gorenji vasi pri Mirni. Ti so se l. 192 pridru`ili stavkajo~im delavcem v rudnikih Trboveljske premogokopne dru`be. Najbolj rodovitna zemlja je bila v rokah veleposestnikov, kmetje pa so imeli pogosto le 1 do 5 ha zemlje. Zaradi prevlade ro~nega dela in zaradi pomanjkanja gnojil je bil hektarski donos zelo nizek. Kmetje so bili prisiljeni k poceni prodaji lesa, zato so iz~rpali gozd. Pre`ivljali so se tudi s furmanstvom. Leta 1931 je bilo {tevilo prebivalcev glede na stanje pred prvo svetovno vojno prakti~no nespremenjeno (17.7 ljudi). Z izbruhom druge svetovne vojne se je `e julija 1941 v Posavskem hribovju ju`no od Save oblikovala meja med nem{kim okupacijskim obmo~jem na severu in italijanskim na jugu (Hudales, 1975). Vzdol` nje so posekali gozd in grmi~je v {irini 5 m in jo ozna~ili z bode~o `ico in minami. V mirnskem pore~ju je meja tekla severno od Pustega Javorja proti Preski in Javorskemu Pilu, tik nad Vodicami, severno od Brezovega, do Pavletovega mlina, po potoku Bistrica, ~ez Zabukov{ki hrib ju`no od Raven nad [entrupertom, med Svinjskim in Podkalom, med Vrhom in Podbor{tom, do Krmelja, ju`no od Spodnjih in Gornjih Vodal ter skozi Tel~e proti Bu~ki. Kraji na eni in drugi strani so se bistveno razlikovali glede prebivalstvene politike in njene posledice so ob- ~utne {e danes. Ker so Nemci hoteli skrajno ju`no mejo Nem{kega Rajha utrditi, so po nem{ko-italijanskem sporazumu v obmejnem obmo~ju na desnem bregu Save v 1 do 2 km {irokem pasu od Pol{nika in Kuma do Bre`ic izpraznili slovenske domove in oktobra 1941 v notranjost Nem~ije izselili ve~ kot 35. Slovencev. Mnogim iz vasi ^eplje, Goba, Pre`enjske Njive, Preska, Jelenje, Kal, Dole, Dobovica, Borovak, Hude Ravne, Brdo, Podpe~ pod Skalo, Prevale in Javorje pa je uspel prebeg na italijansko stran v Morav{ko Goro, Gabrovko, na Ore{ki hrib, pa vse do Mirne in [entruperta, s ~imer so se izselitvi izognili. Partizani so sovra`ne na~rte sku{ali onemogo~iti s po`iganjem celih izpraznjenih vasi, a nad 1. Ko~evarjev, ki so pred tem 6 let `iveli na Ko- ~evskem, se je konec leta 1941 kljub temu naselilo v Posavju. Po vojni so od tu pobegnili ali pa bili izgnani ve- ~inoma v Avstrijo, mnogi pa so pot kon~ali v tabori{~ih. Razmerja so bila v Mirnski dolini {e posebej zapletena, ker so imeli tu mo~an vpliv tudi belogardisti (sede` v [entrupertu), kasneje pa domobranci. Prebivalci so mo~no trpeli zlasti med 5. italijansko ofenzivo poleti 1942, ko so bili mnogi internirani na Rab, v Gonars, Padovo in Treviso, {e huje pa po italijanski kapitulaciji, ko so Nemci ve~krat prodirali proti jugu, sku{ali zasesti tukaj{nja osvobojena ozemlja in raz{iriti svojo oblast na biv{e italijansko ozemlje. Nemci so izseljevali ljudi v Nem~ijo, {t [tevilo prebivalcev v Mirnski dolini po popisih (vklju~eni tudi za~asno v tujini)

143 NASELJA IN PREBIVALSTVO [t. prebivalcev na km G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Gostota prebivalcev po regijah (l. 1991). bombardirali Mokronog in [entrupert ter po`gali vasi Migolico in Stra`o oziroma njen zaselek Prapro~e, partizani pa so s po`iganjem uni~ili ve~ tukaj{njih gradov in drugih objektov (`elezni{kih prog, mostov). Po vojni (l. 1948) so v pore~ju na{teli skoraj 5 ljudi manj kot l V povojnih desetletjih je ob~ina Trebnje poleg belokranjskih ob~in do`ivela najve~ji odliv prebivalstva v Sloveniji. Leta 1953 je {tevilo prebivalcev v regiji padlo na ljudi in 1961 na 15.11; takrat je bilo tu 11 % ali 1897 ljudi manj kot l Pri tem moramo upo{tevanti vojne `rtve in izseljevanje iz ekonomskih, socialnih in politi~nih razlogov, ki je bilo usmerjeno v Severno Ameriko (ZDA, Kanado), Ju`no Ameriko (Argentino), Avstralijo, Nem~ijo, Francijo, Avstrijo in [vico. V Zahodno Evropo so ljudje odhajali vse do srede sedemdesetih let. V petdesetih letih so postala privla~na tudi industrijska obmo~ja osrednje Slovenije, v sedemdesetih pa so o`ivele tudi migracije znotraj same regije in v sosednje Dolenjsko podolje, s hribovja in gri~evja v dolino, na Mirno in v Trebnje. Leta 1971 je bilo tu spet 5 % ljudi manj kot pred desetimi leti. Vzroki praznjenja so v zapozneli industrializaciji Mirnske doline, v zaostalem kmetijstvu in nerazviti prometni mre`i. Upadanje opa`amo tudi v zadnjih 3 letih ( , , prebivalcev). Leta 1991 je regija {tela 11 % prebivalcev manj kot leta 1869 ali 17 % manj kot l. 191, ko je dosegla svoj vrh. Gibanje {tevila prebivalcev po posameznih popisih ka`e graf na str. 14. [tevilo prebivalcev se z nadmorsko vi{ino naglo zmanj{uje. Nad 5 m visoko jih `ivi na 21,5 % povr{ine le {e 12 %. Najbolj so zgo{~eni v pasu med 2 in 3 m, kjer na 23 % povr{ine `ivi v 49 naseljih polovica vseh prebivalcev. Samo tu je indeks med {tevilom prebivalcev l in 1961 ve~ji od 1. Gostota se z vi- {ino ne zmanj{uje enakomerno; pas med 6 in 7 m je celo gosteje naseljen kot vse vi{ine med 3 in 6 m; to pa zato, ker se pokriva z vrhovi slemen, kjer vladajo ugodnej{e naravne razmere. Tudi upad {tevila prebivalcev v obdobju med letoma 1961 in 1981 je tu manj- {i kot v dveh ni`jih vi{inskih pasovih. Gostota prebivalstva zna{a v pore~ju Mirne le 47 ljudi na km 2 (v Sloveniji 97 ljudi na km 2 ). Obmo~je je ohranilo kmetijski zna~aj {e precej dlje kot sosednje 1991/ / G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Indeks gibanja {tevila prebivalcev po regijah. 141

144 MIRNSKA DOLINA , ,97 19,47 2,9 22,48 19,12 21,94 21,44 14,52 2,93 19,94 29,69 17, ,28 27,1 3,61 28,57 33,33 22,62 17,85 7,96 6,36 1,91 1,85 22,98 28,57 26,1 16,3 Dele` kme~kih prebivalcev po regijah (l. 1991). G 1 G 2 G 3 G 4 G 5 G 6 G 7 G 8 G 9 Gri~evje H 1 H 2 H 3 H 4 H 5 H 6 H 7 H 8 H 9 Hribovje K 1 K 2 K 3 K 4 Kotlina P 1 P 2 Planote Pore~je Dolenjsko podolje (tam je v dveh zadnjih desetletjih {tevilo prebivalcev naraslo za 14 %). Motorizacija in industrializacija sta sem prodirali zelo po~asi. Tu tudi ne opa- `amo vra~anja nekdanjih izseljencev kot npr. v Grosupeljski pokrajini. Ruralni videz prevladuje tudi danes. Gostota prebivalstva se je v gri~evju in hribovju mo~no zmanj{ala, na robu Mirnsko-Mokrono{ke kotline pa precej pove~ala. Nadpovpre~no gosto je poseljen do 11 nagnjen svet. Tu `ivi na 25 % povr{ja 59 % vseh prebivalcev. Gostota prebivalstva upada z rasto~im naklonom. V tej smeri pada tudi velikost naselij. Rast {tevila prebivalcev opazimo le na najmanj nagnjenem svetu, drugje povsod nazaduje. Za slovenske razmere ima regija nadpovpre~ni, 16-odstotni dele` kme~kih prebivalcev (popis l. 1991). Slovenija je imela tedaj 7,4, sosednje Dolenjsko podolje pa 1,1 % kme~kih prebivalcev. [e leta 1961 jih je bilo v Mirnski dolini skoraj 5 %, dele` aktivnih v primarnem sektorju pa je tedaj zna{al 62 %. Znotraj regije obstajajo velike razlike: na planotah je bil l dele` ~etrtinski, v nekaterih hribovskih regijah se je bli`al celo tretjini. Gri~evje ima povpre~no skoraj 2% kme~kih prebivalcev, kotlinski del pa le 1%. V vi{inskem pasu 2 do 3 m je kme~kih prebivalcev 9 %; `e v naslednjem 1-metrskem pasu je dele` nad 2 %, v vi{inah 7 do 8 m pa se pribli`a polovici. Odstotek kme~kih prebivalcev v splo{nem z raste z oddaljenostjo od krajevnih zaposlitvenih sredi{~. Kme~ko prebivalstvo se je najbolj ohranilo v naseljih, ki le`e nad 2 km od ob~inskega centra; v takih obmo~jih je njegov dele` povpre~no 37 %. V primarnem sektorju je tudi sicer zaposlenih kar 27 % vseh aktivnih. S tem se ta sektor uvr{~a takoj za sekundarnega, ki zaposluje 31 ali 46 % aktivnih prebivalcev. Gre predvsem za industrijske obrate in obrtne delavnice na Mirni, v Trebnjem in Mokronogu, za posamezne pa tudi v sredi{~ih ni`jega ranga v Gabrovki, Krmelju, ^ate`u, [entrupertu in Dolah pri Litiji. Precej slabo sta zastopana terciarni in kvartarni sektor, kjer dela le 16 oziroma 12 % ljudi. Delovna mesta v upravi, trgovini in prometu, v zadnjem ~asu pa ve~ tudi v turizmu, so zgo{~ena predvsem v sosednjih ob~inskih sredi{~ih Trebnjem in Sevnici, `e precej manj pa jih odpade na Mirno in Mokronog. Starostna sestava prebivalstva je dokaj neugodna. Mladi do 19. leta starosti predstavljajo 29 % vseh prebivalcev. 251 ljudi (18 %) je starej{ih od 6 let. Ti podatki ka`ejo star tip starostne sestave. Posebno zaskrbljujo~e je stanje na planotah, v Cerkni{kem povirnem, Deben{kem in [entruper{kem hribovju, kjer ta kategorija zavzema pribli`no ~etrtino ljudi, v posameznih naseljih {e ve~. V gri~evju in hribovju je neuravnote`eno tudi {tevilo mo{kih in `ensk. V Mokrono{kem gri~evju je mo{kih za ~etrtino ve~ kot `ensk, okrog 15 % pa je njihovo {tevilo ve~je tudi v [etruperskem, [entjan{kem, Kr{- kem in Deben{kem hribovju. Odhajanje mlaj{ih `ensk je povezano predvsem z la`jim `ivljenjem ob slu`bi v dolini, mo{ki pa so tradicionalno bolj vezani na doma~ije. Obratno stanje je v Osrednjem mokrotnem dnu, Mirnskem povirnem hribovju in v Gabrov{kem gri~evju, kjer je `ensk 28, 27 oziroma 12 % ve~ kot mo{kih. NASELJA, POSELITEV, PARCELACIJA IN TIP HI[E Zaradi pestrosti naravnih in zgodovinskih razmer obstajajo precej{nje razlike v tipu, legi in gostoti naselij pa tudi v parcelaciji. V mirnski pokrajini lo~imo po Ile{i~u (195) ve~ tipov starej{ih naselij. V gri~evju, ki obdaja Mirnsko-Mokrono{ko kotlino na severu, na Trebanjskem in v obmo~ju med Mirnsko in Kr{ko dolino prevladujejo gru~asta naselja in zaselki, izvirajo~i iz ~asa slovanske naselitve pred na~rtno fevdalno kolonizacijo, ki je potekala med 11. in 13. stoletjem. Najdemo jih na kotlinskem robu, pa tudi na obse`nih slemenih v gri~evju in hribovju. Zanje je zna~ilna poljska razdelitev na prvotne grude. Parcele posameznih kmetij so med seboj pome{ane brez reda in so najrazli~nej{ih nepravilnih oblik in smeri. V hribovitem svetu Posavskega hribovja, gri~evju okrog Morav~, Gabrovke in [ent- 142

145 NASELJA IN PREBIVALSTVO Fluviokra{ki svet okrog Vodal z njivami po dolih in na terasah, med seboj lo~enih z grmi~jem. (M. T.) jan`a pa so pogostej{i celki in drugotne grude, nastale z mo~nim drobljenjem nekdanjih celkov. V tipi~ni nizki, valoviti in gosto naseljeni pokrajini od Temenice do Novega mesta in na dvignjenem robu Mirnsko-Mokrono{- ke kotline, kjer prevladujejo gru~aste vasi, opa`a Ile{i~ nepravilne ali grudaste delce oziroma razne prehodne oblike med grudami in delci. Obse`ni kompleksi so tam razdeljeni na dolge njive jermene, ki so med seboj lo- ~ene z je`ami. Take kulturne terase so urejene tudi na prisojnih pobo~jih in slemenih v hribovju. Pravilnej{im oblikam se parcele pribli`ajo v {ir{ih delih doline okrog Mirne, [entruperta in Mokronoga, a razdelitve na povsem pravilne delce na srednjem Dolenjskem ni. Posebnost so stare farne vasi, ne~ista kme~ka naselja oziroma naselja z dvojno, urbano-agrarno funkcijo. Pravih kmetij je bilo malo, {tevilni pa so bili kaj`arji in obrtniki. Polje je zato razdeljeno brez pravega reda, v precej velikih blokastih, ne posebno pravilnih kosih. Ve~ji bloki so za mo~nej{imi doma~ijami, najve~ji pa so bili v posesti cerkve. Primera starih farnih vasi sta [entrupert in Mokronog. Ti naselji imata hkrati tudi tr`no vlogo. V primeru [entruperta je o~iten vpliv tur{- kih obleganj. Protitur{ko obzidje so `e l odstranili. Sicer je oblika in velikost posamezne dolenjske doma~ije odvisna od njene gospodarske usmerjenosti in ekonomskega stanja. Obcestna naselja opazimo ponekod v kotlini, pogosteje pa v srednjih vi{inah oziroma v toplotnem pasu, kjer so ob po{evnih ali s pobo~jem vzporednih poteh nanizane zidanice in po~itni{ke hi{ice. Taka so tudi stalna naselja, ki so se razvila iz nekdanjih goric. V povezavi s posebno gospodarsko usmerjenostjo so tam raz- {irjene vinogradni{ke in sadovnja{ke grude. Razlo`ena naselja prevladujejo v srednjih vi{inskih pasovih Gru~asto naselje Tihaboj in zemlji{ka razdelitev na delce v fluviokra{kem svetu Gabrov{- kega gri~evja. (M. K.) 143

146 MIRNSKA DOLINA Z rastlinskim okrasjem umetelno vezan kozolec na Bistrici pri Mokronogu iz leta (M. T.) v mo~no razrezanem, zakraselem svetu, v primerih mokrotnih tal pa tudi v dolini. Zna~ilnosti regionalne arhitekture so gank, streha na ~op in simetri~na zasnova fasad. Gre namre~ za tip osrednjeslovenske hi{e, ki je prehoden in se v njem zrcalijo vsi sosednji vplivi, poudarjene pa so zna~ilnosti panonske hi{e. Prevladuje dom v gru~i, kjer so gospodarska poslopja samostojna. Med njimi so zanimive Romarska cerkev Marije Vnebovzete iz 19. stoletja na Zaplazu (544 m) nad ^ate`em. (M. K.) ka{~e, vinski hrami, vezani ali dvojni kozolci (toplarji), hlevi in podi oziroma skednji. Etnolo{ka dedi{~ina je deloma predstavljena v Kme~kem in ~ebelarskem muzeju na Veseli Gori, v kova~iji in mlinu na Trsteniku ter kozolcem na Bistrici pri Mokronogu, med tehni{ko dedi{~ino pa {tejemo zna~ilne, zaradi poplavljanja dvignjene kamnite mostove ~ez Mirno (petprekatni most v sredi{~u naselja Mir- Grad Mirna (Neudegg), 3 m, je bil sprva last grofov Vi{njegorskih, potem pa je pogosto menjal lastnike. Romanski pravokotni stanovanjsko-obrambni stolp, zgrajen v 12. stoletju, so v gotski dobi prezidali in obdali z obzidjem ter ve~ okroglimi in ~etverokotnimi obrambnimi stolpi. Obzidje je bilo obnovljeno v dobi renesanse, potem pa spet predelano v 17. stoletju. Od takrat je verjetno tudi dvori{~ni arkadni hodnik. Leta 1942 so grad po`gali partizani, potem pa je do nedavnega, ko je zasebnik obnovil renesan~ni stolp, propadal. (M. K.) 144

147 NASELJA IN PREBIVALSTVO Znameniti kamniti petprekatni most s konca 17. stoletja, ki povezuje bregova Mirne in oba dela istoimenskega naselja. (M. K.) Zidanice z zna~ilnostmi tradicionalne arhitekture in eno samo funkcijo se vse bolj izgubljajo med novogradnjami, ki imajo pogosto tudi funkcijo po~itni{kega ali celo stalnega bivali{~a. (M. K.) na, triprekatni most pod mirnskim gradom in enoprekatni most pod Migolico), triprekatni most ~ez Bistrico na Bistrici pri Mokronogu ter enoprekatni most ~ez Jeseni{~ico v Dolenjih Jesenicah. Mirnsko pokrajino lahko imenujemo tudi de`elo gradov in cerkva. Omenili smo `e gradove, ki so izginili brez sledu, drugi so v ru{evinah ali pa v slabem stanju. RAZPOREDITEV NASELIJ PO REGIJAH Hi{e, zgrajene na tradicionalni na~in, propadajo in se umikajo novogradnjam, ki so pogosto stilno neprepoznavne. (M. T.) V celotni regiji je bilo l neenakomerno razporejenih 162 naselij. Poglejmo si zna~ilnosti njihove razporeditve po mikroregijah. Po gri~evnaten svetu je raztresenih kar 65 naselij s skupno 477 prebivalci. To pomeni, da so relativno zelo majhna; v povpre~ju imajo le 63 prebivalcev. Vzrok temu je izredna raz~lenjenost reliefa oziroma prevlada ozkih slemen, ki nudijo le malo prostora za pozidavo. [e posebej je prostor omejen pri naseljih, ki so se razvila iz nekdanjih»goric«. Tu za njive skoraj ni prostora. Pozidane so tudi izjemne strmine; zidanice ali po~itni{ke hi- {ice se vrstijo v ve~ nizih ob ozkih poteh nad strmimi vinogradi. Taka naselja so zgo{~ena v zaledju [entruperta in [entjan`a, ju`no od Mirne in Mokronoga, pa tudi v Kr{- kem hribovju in na zahodu okrog Gabrovke in ^ate`a. V gri~evju prevladuje inverzna poselitev: naselja se dr`e vr{nih polo`nih in uravnanih delov vzpetin slemen, vrhov, pobo~nih teras in pomolov. Ozke, mokrotne, sen~ne in meglene doline in spodnji bolj strmi deli pobo~ij pa so popolnoma neposeljeni. Izjeme so tu le mlinarski in `agarski obrati, vezani na vodne tokove. Gri- ~evnati pokrajini, kjer poselitev ni inverzna, sta le obmo~ji blagega reliefa okrog Gabrovke in [entjan`a. Le tu so se lahko razvila nekoliko ve~ja naselja (z nad 1 prebivalci); v njih so se naselile celo nekatere dejavnosti, ki jim dajejo zna~aj sredi{~nih vasi. Po {tevilu prebivalcev prednja~i [entjan` (46 preb.) ob pomembni stari povezavi med dolinama Mirne in Save, potem Gabrovka (239) in Morav~e pri Gabrovki (175) ob poti od Mirne proti Litiji ter Tr`i{~e (215) ob prehodu iz Mirnske doline v ozko mirnsko deber, ki vodi skozi Kr{ko hribovje proti Sevnici. Prednosti teh krajev so torej v ugod- [tevilo prebivalcev Mirnske doline po popisih Leto popisa [t. prebivalcev

148 146 Zemljevid 29: Naselja v Mirnski dolini leta 1995 po mikroregijah (klju~ oznak na strani 12). Borovak pri P. G. Jelenje Zagozd Radgonica H3 Sp. Jelenje Dobovica Osredek pri K. M. Goba P1 Kladje pri K. Brunk Budna vas Pre`enjske Kal pri D. Prelesje Leskovec v P. Njive V. Goba Dole pri L. Gradi{~e H6 Prevale Podpe~ ^eplje Srednik pod S. Je`evec Novi Grad Javorje P2 Suhadole Slavina Kal pri K. Strmec pri G. Vodice pri G. Kostanjevica Cerovec H4 Selce [tajngrob H2 Svinjsko Brezovo Hude Ravne Ravne nad [. [entjan` Jablanica Nova Gora Hohovica Morav{ka Gora Morav~e pri G. Gobnik H5 G7 H7 Dolenji Podbor{t Birna vas Vrh pri B. Koludrje Bo{tanj Gabrovka Kamni Vrh Klanec pri G. Poljane Laze pri G. Tihaboj Lukovec Zaloka Kamenica Hom V. Cirnik Okrog pri P. Gabrska Gora H1 G1 Hrastno Jelovec G2 Krmelj G8 M. Cirnik pri [. Laze pri B. Zabukovje Draga pri [. G6 Gabrje Kamni Vrh pri P. Pe~ice Kamnje K2 ^ate{ka Tlaka Goveji Dol [krljevo Vrh Zagri~ Kr`i{~e Ro`enberk Gora Brezje pri K. Brglez Sp. Gabrijele pri ^. Ravnik [entrupert Okrog Selo pri M. Zg. Mladeti~e Polje pri T. D. Jesenice G3 Pijavice H8 Gor. Ravne G. Jesenice Sajenice Vrhek ^ate` D. vas pri ^. Cirnik G4 Brinje Hrastovica Kri` G. vas pri ^. Selska G. Skrovnik Sp.Vodale Ravne Migolica Slov. vas Prelesje Most Kaplja vas Stra`a Bistrica pri Mok. Zg. Vodale Sejenice Goljek Migolska G. Rakovnik Bruna vas Trstenik Tr`i{~e pri [. Kri{ka Zagorica Pu{~ava K4 Reber Kri` Trbinc Martinja vas pri Mok. K3 [kovec [evnica Mirna G. vas pri M. K4 M. [evnica G9 [krjan~e Glinek Log Slep{ek V. [evnica Vol~je Beli Gri~ Mokronog Kri` pod 2 preb. Zabrdje Ostro`nik Njive K1 G. vas Pugled pri Mok. Tr`i{~e preb. Hudeje Gomila Stan pri Mok. Ribjek Blato Brezovica pri M. Praprotnica Kri`ni Vrh Krmelj preb. Ra~je selo G5 G. Mokronog Debenec preb. Mirna Dol pri T. Brezovica pri T. St. Gora Gradi{~e pri T. lokalna cesta km Geografski in{titut ZRC SAZU Vejar Bistrica Mirna H9 Hinja Mirna regionalna cesta `eleznica vodotok meja pore~ja Mirne MIRNSKA DOLINA meja mikroregije

149 NASELJA IN PREBIVALSTVO Naselja pore~ja Mirne in njihova pripadnost mikroregiji (stanje l. 1995) K 4 G 7 K 4 K 1 H 3 G 2 G 4 H 9 P 2 G 2 K 4 K 4 H 6 H 6 G 7 G 4 G 1 G 3 P 2 H 9 H 4 G 5 H 4 G 3 K 4 H 7 K 4 K 2 G 8 G 2 G 1 K 4 G 1 Beli Gri~ Birna vas Bistrica pri Mokronogu Blato Borovak pri Pol{niku Brezje pri Kumpolju Brezovica pri Mirni Brezovica pri Trebelnem Brezovo Brglez Brinje Bruna vas Brunk Budnavas Cerovec Cirnik ^ate{ka Gora ^ate` ^eplje Debenec Dobovica Dol pri Trebnjem Dole pri Litiji Dolenja vas pri ^ate`u Dolenje Jesenice Dolenji Bo{tanj Draga pri [entrupertu Gabrijele Gabrje Gabrovka Gabrska Gora Glinek Gobnik G 3 G 4 G 3 K 1 G 9 P 1 K 4 H 9 G 2 G 8 H 4 G 4 G 2 H 5 G 6 K 4 H 4 K 1 G 7 H 3 G 8 H 5 P 1 H 6 K 2 G 1 G 1 K 4 G 8 H 6 G 2 G 7 H 5 Goljek Gomila Gorenja vas pri ^ate`u Gorenja vas pri Mirni Gorenja vas pri Mokronogu Gorenje Jelenje Gorenje Jesenice Gorenji Mokronog Gornje Ravne Goveji Dol Gradi{~e Gradi{~e pri Trebnjem Hohovica Hom Hrastno Hrastovica Hude Ravne Hudeje Jablanica Javorje pri Gabrovki Jelovec Je`evec Kal pri Dolah Kal pri Krmelju Kamenica Kamni Vrh Kamni Vrh pri Primskovem Kamnje Kaplja vas Kladje pri Krmelju Klanec pri Gabrovki Koludrje Kostanjevica G 3 H 8 G 4 H 9 K 2 G 1 H 8 H 1 H 6 K 4 G 2 P 2 K 1 G 6 K 4 G 4 G 4 K 4 K 4 G 2 G 2 K 4 H 2 H 6 G 1 G 6 H 6 K 4 G 2 K 4 G 7 H 3 H 1 Kri{ka Reber Kri` Kri` Kri`ni Vrh Krmelj Kr`i{~e pri ^ate`u Laze pri Bo{tanju Laze pri Gobniku Leskovec v Podbor{tu Log Lukovec Mala Goba Mala [evnica Mali Cirnik Martinja vas pri Mokronogu Migolica Migolska Gora Mirna Mokronog Morav~e pri Gabrovki Morav{ka Gora Most Nova Gora Novi Grad Okrog Okrog Osredek pri Krmelju Ostro`nik Pe~ice Pijavice Podbor{t Podpe~ pod Skalo Poljane pri Primskovem K 2 G 4 H 4 K 4 H 4 P 2 G 9 K 3 K 1 H 4 K 4 G 4 H 5 G 6 G 9 G 6 G 4 G 3 H 4 G 4 G 4 K 4 H 4 K 4 K 4 P 1 K 2 G 8 H 6 G 4 G 4 K 4 H 5 Polje pri Tr`i{~u Praprotnica Prelesje Prelesje Prevale Pre`enjske Njive Pugled pri Mokronogu Pu{~ava Ra~je selo Radgonica Rakovnik pri [entrupertu Ravne Ravne nad [entrupertom Ravnik Ribjek Ro`enberk Sajenice Sejenice Selce Selo pri Mirni Selska Gora Skrovnik Slavina Slep{ek Slovenska vas Spodnje Jelenje Spodnje Mladeti~e Spodnje Vodale Srednik Stan Stara Gora Stra`a Strmec H 4 H 6 G 7 K 4 K 1 H 8 K 1 K 4 H 6 G 2 G 2 G 4 K 4 G 8 P 2 K 1 G 6 P 2 K 4 K 4 H 7 G 8 K 4 H 5 G 4 P 1 G 1 H 5 K 2 H 8 Suhadole Svinjsko [entjan` [entrupert [evnica [kovec [krjan~e [krljevo [tajngrob Tihaboj Tlaka Trbinc Trstenik Tr`i{~e Velika Goba Velika [evnica Veliki Cirnik Vodice pri Gabrovki Vol~je Njive Vrh Vrh pri Bo{tanju Vrhek Zabrdje Zabukovje Zagorica Zagozd Zagri~ Zaloka Zgornje Mladeti~e Zgornje Vodale Prebivalstveni podatki in podatki za naselja po regijah in morfolo{kih enotah. Regija Povr{ina Dele` [tevilo Gostota Dele` Indeks Dele` Indeks {t. Indeks {t. [t. kme~kih Dele` [t. naselij Velikost (str. 12) v km 2 povr{ine prebivalcev prebivalcev prebivalcev koncentr. prebivalcev prebivalcev prebivalcev prebivalcev kme~kih naselij v pore~ju 1991 na km 2 v pore~ju 1991 v morfolo{ki 1991/ / prebivalcev ({t. preb.) enoti G1 9,6 3, ,8 59 6, , G2 17,72 6, , , , G3 8,7 2, , , , G4 26,44 8, , , , G5 4,36 1, , , , G6 23,72 8, , , , G7 18,28 6, , , , G8 14,59 4, , , , G9 6,37 2, , , , Gri~evje 129,24 43, , , , H1 2,41, , , , H2 2,88, , , , H3 4,89 1, , , , 3 25 H4 24,66 8, , , , H5 2,23 6, , , , H6 25,42 8, , , , H7 9,47 3, , , , H8 19,19 6, , , , H9 9,17 3,1 72 8, , , Hribovje 118,32 4, ,4 5 1, , K1 6,5 2, , , , K2 6,12 2, , , , K3 14,86 5,3 11 7,8 16 1, , K4 11,73 3, , , , Kotlina 39,21 13, , , , P1 3,47 1, , , , P2 5,11 1, , , , Planote 8,58 2, , , , Pore~je 295,35 1, , 1 1, ,

150 MIRNSKA DOLINA Gabrovka na meji med gri~evjem in planoto je s farno cerkvijo, {olo in tovarno za predelavo sadja pomembno sredi{~no naselje. (M. K.) nem prometnem polo`aju in v obse`nej{ih, za poselitev in obdelavo primernih povr{inah, ki so hkrati varne pred poplavami. Drugi kraji so dosegli nadpovpre~no velikost, ker jih sestavlja izredno {tevilo zaselkov (Jablanica v [entjan{kem gri~evju ima 142 ljudi v 17 zaselkih). Taka oblika poselitve je za gri~evje tudi najbolj tipi~na. Obmo~je, ki je bli`je kotlini, je bilo privla~no za poselitev od najstarej{ih ~asov vso `elezno, rimsko in tudi zgodnjeslovensko dobo. Najmanj ugoden je odmaknjen in izjemno raz~lenjen svet na prehodu v hribovje, kjer se pomanjkanju ravnega sveta pridru`ujeta tudi te`ka dostopnost in prehodnost. V 43 naseljih hribovitega sveta `ivi 2759 ljudi. [tejejo povpre~no 64 ljudi. Hribovje je za poselitev marsikdaj ugodnej{e kot gri~evje. Mogo~na in son~na slemena (pa tudi {iroke uravnave) nudijo za pozidavo in obdelavo ve~ prostora, obenem pa imajo kraji bolj{i prometni polo`aj. [e zlasti tisti na obmo~ju Jatne in na vzhodu (v Kr{kem hribovju) so dobro povezani z zaposlitvenimi in oskrbnimi sredi{~i v dolini Save. To se odra`a tudi v gibanju {tevila prebivalcev, ki sicer navadno ne raste, a tudi ne upada, kar je zna~ilno za odmaknjene dele. Kljub vsemu je naselij z nad 1 prebivalci malo: Vrh pri Bo{tanju (188), Kri` (19) in Osredek pri Krmelju (127), ki so vezani na dolino Save, na zahodu pa Dole pri Litiji (129) s svojo osrednjo lego na prevalu in ve~ sredi{~nimi funkcijami. Najmanj{i so kraji na planotah in manj{ih kra{kih uravnavah, kjer obstajajo te`ave z vodno oskrbo, naselja v Deben{kem hribovju na jugu pa omejujejo strmine. Navadno v njih `ivi pod 4 prebivalcev. Hribovska naselja so pogosto razlo`ena po dolgih slemenih, ki se vle~ejo proti jugovzhodu, {tevilna pa sestavljajo tudi zaselki. Na kra{kih uravnavah so gru~astega tipa ali pa razlo`ena. Tu moramo omeniti {e naselje po~itni{kih hi{ic Jelenjska Reber na robu Dolske planote pri Spodnjem Jelenju, sicer pa se po~itni{ke hi{ice pojavljajo raztreseno povsod v vinogradni{kih obmo~jih. Mirnsko-Mokrono{ka kotlina je s podalj{koma Vejarsko kotanjo in Krmeljsko kadunjo najpomembnej{i poselitveni prostor mirnske pokrajine. V 44 naseljih s povpre~no 149 prebivalci `ivi skupaj 657 ljudi. ^e izlo~imo pet najve~jih naselij: Mirno (15 preb.), Krmelj (793), Mokronog (71), Dolenji Bo{tanj (649) in [entrupert (356), {tejejo naselja povpre~no 84 ljudi. Kar 11% povr{in je pozidanih, ~e upo{tevamo le vzpeti rob Mirnsko-Mokrono{ke kotline, skoraj ~etrtina. Gostota prebivalstva na robnih terasah zna{a 397 na km 2. Naselja, ki le`ijo na severnem robu kotline, imajo bistveno ugodnej{o lego od tistih na njenem ju`nem robu. Obse`nej{a, polo`nej{a, proti soncu obrnjena slemena, ki jih med seboj lo~ijo poplavne doline dalj{ih levih pritokov Mirne, nudijo ve~ za obdelavo in pozidavo primernega prostora ter omogo~ajo bolj{o povezavo z zaledjem. Zato so se razvili tu skoraj vsi najve~ji kraji: poleg Mirne s 15 prebivalci {e Trstenik (16), Stra- `a (116), Brinje (121), Draga pri [entrupertu (12), [entrupert (356), Slovenska vas (123) Rakovnik pri [entrupertu (113), Prelesje (15), Bistrica pri Mokronogu (117), Gorenje Jesenice (115) in Hrastovica (124). [e posebej ugodna za poselitev je Krmeljska kadunja, ki edina ni ogro`ena zaradi poplav. Tam je ob dolini Hinje in pomembni prometnici, ki povezuje Mirnsko dolino pri Tr`i{~u z dolino Save pri Rade~ah, zrasel danes drugi najve~ji kraj Mirnske doline Krmelj. Ve~ja kraja Krmeljske kadunje sta {e Gabrijele (215 preb.) in Polje pri Tr`i{~u (19 preb.), tam pa so tudi {e mo`nosti za pozidavo. Kraje na ju`nem obodu Mirnsko-Mokrono{ke kotline na eni strani omejujejo strma gozdnata in sen~na pobo~ja, na drugi pa poplavne ravnice vmesnih dolinic, navadno precej vetrovnih. Tam se je zaradi pomembnega prometnega polo`aja bolj razrasel le Mokronog (71 preb.), {e pred drugo svetovno vojno najpomembnej{e naselje kotline. Ugodnej{i polo`aj ima tudi Zabrdje (124 preb.) na skrajnem zahodu v bli`ini Mirne. Ve~ina naselij je gru~astega tipa, nekaj pa je tudi razlo`enih in obcestnih. Njihov razvoj je omejen zaradi vmesnih poplavnih ravnic in orne zemlje. Vsa naselja povezuje obodna cesta, vendar sta glavna cesta in `eleznica, 148

151 NASELJA IN PREBIVALSTVO ki povezujeta Dolenjsko podolje pri Trebnjem z dolino Save pri Sevnici, speljani po severnem robu kotline. Pre~ne poti so zaradi mokrotnega dna redke; pomembnej{a te~e le prek Pu{~ave (112 preb.) in Martinje vasi (123 preb.). Tam se kotlina najbolj zo`i. FUNKCIJA NASELIJ V Mirnski dolini ni nobenega naselja, ki bi imelo vlogo ob~inskega sredi{~a. Take funkcije opravljajo za mirnsko regijo Trebnje, Sevnica in Litija. Prvi dve le`ita takoj onstran mirnske razvodnice, Litija pa je od nje oddaljena 15 km. V teh sredi{~ih so zgo{~ene obrt, industrija, oskrbne in upravne dejavnosti, predstavljajo pa tudi pomembna prometna vozli{~a. Kraja znotraj pore~ja, ki opravljata najve~ sredi{~nih funkcij, sta Mirna in Mokronog, nadpovpre~no pa so opremljena {e krajevna sredi{~a Krmelj, [entrupert, [entjan`, Gabrovka pri Litiji, Tr`i{~e, ^ate`, Dole pri Litiji in Dolenji Bo{tanj. Pomembnej{o vlogo so ohranila {e iz fevdalnih ~asov. Takrat so bila vsa, razen Krmelja, ki je mlaj{ega nastanka, tudi `e `upnijska sredi{~a. Kar 28 % prebivalcev Mirnske doline `ivi v naseljih, ki le`ijo manj kot kilometer od naselja, ki opravlja sredi{~ne funkcije 1. stopnje. To pomeni, da je v kraju sede` `upnije, da ima {olo, trgovino osnovne oskrbe, po- {to, gostilno, redko tudi bencinsko ~rpalko, zdravstveno postajo in enega ali ve~ industrijskih obratov, ki zaposlujejo prebivalce o`jega obmo~ja. V mirnskem pore~ju so tako opremljeni poleg Mirne in Mokronoga, ki imata drugo stopnjo centralnosti, {e zgoraj na{teta krajevna sredi{~a. Tu in v neposrednem zaledju se je {tevilo prebivalcev v obdobju 1961 do 1991 najbolj pove~alo. Manj kot 6 km dale~ od sredi{~nega kraja 2. stopnje `ivi polovica prebivalcev Mirnske doline, manj kot 1 km od enega od ob~inskih sredi{~ Trebnjega, Litije ali Sevnice pa 3 % ljudi. Staro krajevno sredi{~e [entjan` (344 m) s poljem v delcih v blagi miocenski pokrajini. Zadaj je prebojna dolina Kaludrskega potoka. (M. K.) SREDI[^NA NASELJA V MIRNSKI DOLINI Mirna je v jedru gru~asto naselje z ve~ zaselki in skupno 15 prebivalci. Danes je najve~ji kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline in opravlja sredi{~ne funkcije druge stopnje. Zrasla je na njenem skrajnem zahodnem robu, Pogled na Mirno in nizko razvodno Trebanjsko gri~evje s severovzhoda. Za razvoj naselja je bil odlo~ilen polo`aj ob vodnem stekali{~u in kri`i{~u poti. Stanovanjski del je na dvignjenih robnih terasah, industrija pa se je razrasla na nekdanjem poplavnem svetu ob re~ici Mirni in `eleznici. (M. K.) 149

152 MIRNSKA DOLINA Sredi{~e Mirne z `upnijsko cerkvijo sv. Janeza Krstnika iz 13. stoletja, gostilno in kamnitim mostom iz 18. stoletja. (M. K.) ob velikem koncentri~nem vodnem stekali{~u in prometnem vozli{~u. Sem se s severa in zahoda iz gri~evja prebijejo re~ica Mirna in pritoka Lipoglav{~ica in Vejar, z juga in jugovzhoda pa Gomil{~ica, Pravharica in Zabr{- ~ica. Mirna le`i ob glavni prometnici med Dolenjskim podoljem in dolino Save pri Sevnici in ob poti, ki povezuje Mirnsko dolino z Litijo prek prevala Javorski Pil v Gabrov{kem hribovju. Hkrati je izhodi{~e za {tevilna vinorodna son~na slemena v zaledju. Arheolo{ke najdbe v okolici dokazujejo poselitev `e v bakreni dobi (Gradec pri Mirni), bli`nji Kincelj nad Trbincem pa je bil naseljen od stare `elezne dobe naprej (Dular in drugi, 1991). L. 118 je bil tu posredno prvi~ omenjen grad, ki so ga upravljali mirnski gospodje, oglejski vazali (Jaki~, 1994). Med drugo svetovno vojno je bil po`gan, danes pa ga postopno obnavljajo. Najstarej{i del Mirne je prislonjen k strmemu jugovzhodnemu pobo~ju Trbinca. Pod gotsko `upnijsko cerkvijo svetega Janeza Krstnika z dragocenim obokanim in poslikanim prezbiterijem je ob raz{irjenem trgu trgovsko in poslovno sredi{~e kraja. Novej{i stanovanjski del se je razrasel na izteku tone~ega slemena onstran re~ice Mirne, ki prav tu spreminja smer za 9. Tam sta tudi {ola in zdravstveni dom. Mirnski zaselki so raztreseni dale~ naokrog, tudi po ju`nem robu kotline. Do srede 19. stoletja se je prebivalstvo ukvarjalo le s kmetijstvom, tedaj pa sta se pojavili predilnica za platno in usnjarna. Ob prvem popisu l je Mirna {tela 292 prebivalcev. Med nekmetijskimi dejavnostmi moramo navesti tudi bli`nje opekarstvo in kova{tvo. Med obema vojnama so tu delovale: parna `aga, pilarna, tovarna krede in sadrenih izdelkov, tovarna barvic in tovarna emajliranih pe~i. Razviti so bili mizarstvo, mlekarstvo in trgovina z lesom in bukovim ogljem, s kmetijskimi pridelki, `ivino, vinom in medom. L so na Mirni na- {teli 417 ljudi, hitreje pa je za~ela rasti po drugi svetovni vojni, zlasti po l Dana{nja industrija naseljuje najni`jo teraso na obeh straneh re~ice Mirne, nekdanjo poplavno ravnico in prostor ob `eleznici Trebnje Sevnica. Privla~i delavce iz celotne kotline, pa tudi z dobr{nega dela zaledja Mirne in [entruperta. Najve~ji pomen imajo `ivilska industrija (Dana, obrat Kolinske, Greda), tekstilna industrija Osrednji del Mokronoga (251 m), ki se `e v 13. stoletju omenja kot trg, je raz{irjena ulica. Okrog nje so nanizani cerkev, grajske razvaline (265 m) in stolp, sicer pa strnjeno pozidane nadstropne stavbe polmestnega tipa. Zunaj sredi{~a najdemo tudi druge tipe hi{, od malih obrtni{kih do ve~jih kme~kih domov, na robu naselja pa kme~ke kaj`e. (M. K.) 15

153 NASELJA IN PREBIVALSTVO Zvezdasto rebrasto obokan prezbiterij `upnijske gotske cerkve sv. Janeza Krstnika na Mirni je eden najve~jih poslikanih obokov na Slovenskem. Poslikava iz let je delo neznanega mojstra. (M. K.) (Prevent SPM in TOM Oblazinjeno pohi{tvo), razvita iz nekdanje tovarne {ivalnih strojev ter industrija nekovin Kremen, kamor spada bli`nji rudnik ro`enca Irsovec. Mokronog je staro, deloma gru~asto, deloma obcestno naselje, ki skupaj z zaselki {teje 71 prebivalca. Okrog osrednje raz{irjene ulice so razporejeni cerkev, grajske razvaline in stolp, sicer pa jo obdajajo strnjeno pozidane nadstropne stavbe. Neko~ je bil najpomembnej{i kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline. Leta 1869 je imel kar trikrat ve~ prebivalcev kot Mirna (843). Razvil se je na jugovzhodnem vzpetem robu kotline, pod prevalom, prek katerega vodi iz doline Mirne stara pot v dolino Laknice in dalje proti reki Krki v Kr{ko-Bre`i{ko kotlino. Le- `i tudi blizu izhoda v mirnsko deber, ki je vrezana Portal polmestne tr{ke hi{e v Mokronogu. (M. K.) v Kr{ko hribovje in povezuje Dolenjsko podolje z dolino Save. Sicer je ni`ji svet precej mokroten; od tod tudi ime kraja. Proti jugovzhodu se terase dvignejo v nizko vinorodno gri~evje, jugozahodno zaledje pa je hribovito, gozdnato in prepredeno s kratkimi, a globokimi dolinami, kjer potoki ob izteku v kotlino poplavljajo. Slemena med njimi so bila naseljena `e na prehodu iz bronaste (Ostro`nik) v staro `elezno dobo (@empoh), Kri`ni Vrh pa vso `elezno dobo (Dular in drugi, 1991, Kri`, 1987). V Mokronogu so na{li tudi rimske grobove, saj je tedaj v dolino Laknice tod vodila pomembna pot. V 11. stoletju je bila mokrono{ka gospo{~ina last savinjskih grofov Bre{- ko-seli{kih, zatem pa je pre{la v roke {kofije v Krki na [entrupert (28 m), v zgodnjem srednjem veku najpomembnej{i kraj Mirnske doline, je danes manj{e sredi{~no naselje. Hi{e so kro`no nanizane okrog cerkve svetega Ruperta in osrednjega trga, kamor se zvezdasto stekajo glavne ceste. (M. K.) 151

154 MIRNSKA DOLINA Krmelj (253 m), mlaj{e rudarsko-industrijsko in sredi{~no naselje, se razteza vzdol` [kocjanskega preloma ob Hinji, ki pre~i Krmeljsko kadunjo v smeri od severa proti jugu. (M. K.) Koro{kem. Sprva je imel pomembnej{o vlogo bli`nji grad Gorenji Mokronog, a je kasneje propadel. Mokronog se prvi~ omenja l. 1249, kot trg pa `e l Cerkveno je kraj spadal v {entrupersko vele`upnijo, v 16. stoletju pa se je osamosvojil. Zelo zgodaj je imel sodno oblast. Bil je znan po usnjarski in ~evljarski obrti ter kot sejmarski in romarski kraj (@alostna l. 188 je dobil {olo, 1815 pa usnjarno, ki je obratovala do l Tedaj je bila ob nem{kem bombardiranju uni~ena. Po drugi svetovni vojni je Mokronog gospodarsko nazadoval; med drugim je ob~util posledice odmaknjenosti od `eleznice. Leta 1971 je imel le 631 ljudi; {tevilo je upadalo do nedavnega. [e pred kratkim je bila tu najpomembnej{a proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev (Iskra elektroliti), danes pa ima najpomembnej{e mesto industrija platnenih izdelkov Dorema. Sicer sta dokaj mo~ni obrt in trgovina. Kraj opravlja sredi{~ne funkcije druge stopnje. [entrupert je gru~asto naselje na severnem robu Mirnsko-Mokrono{ke kotline, ki je tu naj{ir{a. Stoji na dvignjeni terasi vzhodno od Brinjskega polja in ob desnem bregu Bistrice, najve~jega levega pritoka Mirne. Vanj se zvezdasto steka ve~ cest. Tukaj{nja poselitev je `e zelo stara; domnevno naj bi oglejski misijonarji `e leta 796 tu postavili kapelo. Na starih temeljih naj bi potem l. 142 Hema Kr{ka, lastnica novega gradu v [krljevem, sezidala cerkev. V zgodnjem srednjem veku je [entrupert postal sede` vele`upnije, ki je segala od Svibnega do Bo{tanja in Mokronoga, s tem pa je bil najpomembnej{i kraj Mirnsko-Mokrono{ke kotline. V ~asu tur{kih obleganj je imel pomembno obrambno funkcijo. V prvi polovici 15. stoletja so namre~ cerkveni stolp utrdili, kraj pa obzidali. Taborsko obzidje je bilo ob tur{kih napadih hudo po{kodovano, l pa so ga odstranili. Ile{i~ (195) prepoznava v kraju tipi~no farno vas, kjer so hi{e strnjene okrog cerkve in trga. Velikih kmetov je bilo malo, ve~ pa je bilo kaj`arjev in obrtnikov. Od leta 1869 do danes se {tevilo prebivalcev ni bistveno spreminjalo. Ob prvem {tetju jih je bilo 316, danes pa pa jih tu `ivi 356. [entrupert je nekoliko odmaknjen od glavne ceste, ki vodi vzdol` kotline. Z `upnijsko cerkvijo svetega Ruperta, {olo, industrijsko predelavo plasti~nih mas (Plasta) in obrtnimi delavnicami je sredi{~no naselje prve, najni`je stopnje. Krmelj je s 793 prebivalci drugi najve~ji kraj v pore~ju Mirne in sredi{~no naselje najni`je stopnje. Le`i ob Hinji, levem pritoku Mirne, in ob stari cesti, ki povezuje dolino Mirne pri Tr`i{~u z dolino Save pri Rade- ~ah. Obmo~je spada v Krmeljsko kadunjo, ki je del senovskega terciarnega bazena. Kraj se je razvil na osnovi bli`njih nahajali{~ rjavega premoga, ro`enca in gline. Premog so za~eli izkori{~ati konec 18. stoletja. V letih je tu delovala tudi cinkarna. L. 198 so iz Trebnjega do Krmelja speljali celo `elezni{ki tir in po njem l odtovorili 53. ton premoga. Rudnik so zaprli l. odsek do Tr`i{~a ima danes le funkcijo industrijskega tira, pa {e ta se opu{~a. [e nedavno je precej delovnih mest nudil obrat Metalne, po njegovem propadu pa sta najpomembnej{i podjetji Inkos (in`eniring, konstrukcije, strojegradnja) in Konfekcija Lisca, obrat tekstilne industrije. Dolenji Bo{tanj je s 649 prebivalci precej veliko gru- ~asto naselje, le`e~e ob soto~ju med desnim bregom Save in levim bregom Mirne in na vi{jih terasah. Na severozahodu se stika z Bo{tanjem (336 prebivalcev). Na njegovo rast je vplival pomemben prometni polo`aj (skozi jugovzhodni del naselja te~eta `elezni{ka proga in cesta Trebnje Sevnica in se tu pridru`ita obsavskim prometnicam. Kraj ima tudi nekatere sredi{~ne funkcije, a je zaradi le 2 km oddaljene Sevnice na nasprotnem bregu Save njegovo gravitacijsko zaledje relativno majhno. 152

155 GOSPODARSTVO GOSPODARSTVO KMETIJSTVO Dejavnost, ki `e dolga stoletja daje mirnski pokrajini osnovni pe~at, je kmetijstvo. Za take namene so gozd izkr- ~ili `e Iliri, intenzivneje pa so se s kmetovanjem prvi ukvarjali Kelti. Osnovni pomen je dejavnost obdr`ala {e dale~ v obdobju po drugi svetovni vojni. Vse do nedavnega je imela predvsem avtarki~en zna~aj. Ljudje so gojili najve~ ajdo, koruzo, p{enico, r`, oves, je~men, krompir in krmne rastline, pa tudi povrtnine. Majhne kmetije in kmetije z zelo razdrobljeno posestjo, na katerih so delali ro~no, hkrati pa njive slabo gnojili, so te`ko pre`ivljale {tevilno prebivalstvo. Rev{~ina je bila najve~ja v odmaknjenih vaseh po gri~evju in hribovju pore~ja Mirne. Do intenzifikacije in specializacije v kmetijstvu je pri{lo {ele pred kratkim, v sedemdesetih in osemdesetih letih, pa {e to velja bolj za ni`inske kmetije. Usmerile so se predvsem v mle~no in mesno govedorejo, ukvarjajo pa se tudi z vzrejo plemenske `ivine, perutninarstvom in ponekod s pridelavo jedilnega in semenskega krompirja. Po drugi svetovni vojni je Dolenjska postala vzrejno sredi{~e za plemenske bike, krave in so prilagodili tudi poljedelstvo. Med poljskimi kulturami tako poleg krompirja prevladujejo krmne rastline. RUDARSTVO Prva pomembnej{a nekmetijska dejavnost, ki se je po dolgih stoletjih spet pojavila v Mirnski dolini, je bilo rudarstvo. V okolici [entjan`a in Krmelja so za~eli konec 18. stoletja izkori{~ati rjavi premog. Na njegovi osnovi Samooskrbno polikulturno kmetijstvo je zlasti v gri~evju in hribovju {e vedno prevladujo~a oblika gospodarjenja. (M. K.) Rahlo vzpeti svet med Mokronogom in Martinjo vasjo pri Mokronogu z velikimi ornimi povr{inami je bil {e nedavno v dru`beni lasti. (M. K.) 153

156 MIRNSKA DOLINA se je razvil Krmelj, danes najmlaj{e naselje, ki ima sredi{~no funkcijo. Po l je bil pomemben tudi pri elektrifikaciji Dolenjske (Razvoj elektrifikacije, 1976). Krmeljski rudnik so zaradi iz~rpanosti zaprli l Premog slab{e kakovosti (lignit) pa so {e v 3. letih tega stoletja pridobivali v dnevnem kopu pri Gorenji vasi pri Mirni. Med ostalimi rudnimi bogastvi, ki so jih ljudje tu v preteklosti izkori{~ali, naj omenimo `elezovo rudo pri Hrastnem, Veliki Gobi in Velikem Cirniku, manganovo rudo pri Brglezu, Vodicah pri Gabrovki in blizu Brezovice pri Mirni, cinkovo rudo pri Cerovcu pri Trebelnem in pri [kovcu ter svin~evo rudo pri Mokronogu in Sredniku. Glinene usedline v dnu Mirnsko-Mokrono{ke kotline in Vejarske kotanje so omogo~ale delovanje opekarn v Prelesju in na Hudejah. Danes obstajajo v regiji {tevilni manj{i kamnolomi dolomita, najbolj znana pa je po zalogah ro`enca na obmo~ju Irsovca ju`no od Mirne, ekonomsko najpomembnej{em slovenskem nahajali{~u te mineralne surovine. Iz pe{~eno-muljastega ro`en~evega gru{~a s separacijo pridobivajo zelo ~isto kremenovo surovino, ki jo tudi izva`ajo. Pomembnej{a nahajali{~a ro`enca so {e v okolici Krmelja, Gabrovke in na obmo~ju Debenca ([olar, Dimkovski, 1992, Je`ovnik, Eler{ek, Vi`intin, 1981). OBRT IN INDUSTRIJA Regija je bila odmaknjena od glavnih prometnih tokov; tudi industrijskega zaledja, ki bi odkupovalo kmetijske pridelke in izdelke doma~e obrti, tu ni bilo. Vse obrti (mlinarstvo, `agarstvo, kova{tvo, mizarstvo, ~ebelarstvo, pletarstvo in predelava lanu) so v preteklosti zadovoljevale le doma~e potrebe. Trgovska in obrtna dejavnost sta za`iveli v posameznih sredi{~ih {ele sredi 19. stoletja. Mirna, Mokronog, [entrupert in Krmelj so bili v preteklosti in so danes glavna zaposlitvena sredi{~a v mirnskem pore~ju (glej opise naselij). Manj{a sredi{- ~a, ki s svojimi delovnimi mesti zavirajo praznjenje odro~nih, predvsem hribovskih vasi, pa so: ^ate` s svojo Tovarno elektromateriala, Dole pri Litiji s Tovarno transportnih naprav in konstrukcij, Gabrovka s tovarno Presad in Mizarstvom ter Slovenska vas s tovarno protipo- `arne opreme. Sicer pa se ljudje zaposlujejo tudi v {tevilnih bolj ali manj oddaljenih krajih zunaj regije: s severnega in vzhodnega dela v obsavskih krajih od Litije do Rade~ in Sevnice, iz osrednjega, ju`nega in zahodnega dela pa {e v Novem mestu in zaposlitvenih sredi{- ~ih Dolenjskega podolja vse do Ljubljane. PROMET Tako kot v sosednjem Dolenjskem podolju je tudi v mirnski pokrajini promet od nekdaj igral pomembno vlogo v regionalnem razvoju. Zaradi lahke prehodnosti v smeri od zahoda proti vzhodu so mimo Trebnjega po Dolenjskem podolju potekale najstarej{e daljnovodne poti, skozi dolino Mirne in po [tatenber{ki dolini pa {e vzporednice. Tu so prodirale ljudske mno`ice, ki so iskale naselitveni prostor, mimo so vodile trgovske poti; to je bila tudi os, po kateri so se {irili osvajalni oziroma voja{ki in roparski pohodi enkrat z zahoda, drugi~ z vzhoda. Proti koncu 16. stoletja je bila prek Trebnjega vzpostavljena redna po{tna zveza s Karlovcem. Poleg prometnice, ki je povezovala Ljubljansko barje, Grosupeljsko kotlino, [entvi{ko kotlino in Temeni{ko dolino, je imela vedno pomembno vlogo tudi pre~na pot pot iz Suhe krajine: in Dobrni~a ~ez preval pri Grmadi prek Trebnjega in ~ez nizek preval v temeni{ko-mirnskem razvodju prek Mirnske doline na sever proti Litiji, Rade- Pletarstvo v obliki doma~e obrti je doma tudi v Mirnski dolini. Izdelki iz slame, vrbovih in leskovih {ib in viter zadovoljujejo doma~e potrebe, namenjeni pa so tudi trgu. (M. K.) 154

157 GOSPODARSTVO Starej{i del Mirne ob jugovzhodnem vzno`ju Trbinca s cesto in `eleznico. (M. K.) ~am in Sevnici v dolini Save. Pot skozi mirnsko deber je za`ivela {ele v novej{em ~asu, po izgradnji ceste in `eleznice. [e v srednjem veku je namre~ imela pomembnej{o vlogo pot po dolini Grahovice, levega pritoka Mirne. Nanjo so bile vezane tudi utrjene postojanke, ki so varovale povezavo med Dolenjsko in [tajersko. Po Dolenjskem podolju te~e po drugi svetovni vojni (l. 1958) zgrajena t. i. Cesta bratstva in enotnosti, ki izkori{~a traso, obstoje~o v vseh zgodovinskih Ljubljana Novo mesto je bila mimo Trebnjega speljana l L. 198 so iz Trebnjega potegnili stransko normalnotirno rudni{ko progo do Krmelja, potem pa so z izgradnjo odseka Tr`i{~e Sevnica leta 1938 povezali dolenjsko z obsavsko progo. Tako naj bi bila prek Zidanega Mosta in Mirnske doline vzpostavljena vez med severovzhodno Slovenijo in pristani{~em na Reki. Trebnje torej le`i ob enem najpomembnej{ih prometnih kri`i{~ na Dolenjskem. V njegovi bli`nji okolici je Razvodno sleme nad Rade~ami z Brunkom (557 m) in Budno vasjo. Tu vodi ena od dveh v pore~ju Mirne najpomembnej{ih starih poti proti severu. Spodaj vidimo Vrhovo (2 m) s hidroelektrarno na Savi. (M. gora (336 m) pri Mokronogu z baro~no romarsko Matere bo`je iz 17. stoletja in Svetimi stopnicami iz leta (M. K.) 155

158 MIRNSKA DOLINA Dolenjsko pokrajino bogatijo kozolci»toplarji«in {tevilna znamenja. (M. T.) v vseh ~asih od bakrene dobe dalje dokazan obstoj pomembnih naselbin. Tudi vsa ostala sredi{~na naselja regije izkori{~ajo ugodne prometne polo`aje: Gabrovka in Morav~e ter Krmelj in [entjan` le`ijo ob starih poteh iz Mirnske doline v dolino Save, Mokronog na prevalu med Mirnsko dolino in dolino Laknice, Tr`i{~e ob izhodu poti iz Mirnsko-Mokrono{ke kotline v ozko mirnsko deber v Kr{kem hribovju, Mirna pa ob vstopu v Mirnsko-Mokrono{ko kotlino in na kri`i{~u poti v smereh od vzhoda proti zahodu in od severa proti jugu. Promet je vplival na lokacijo in velikost, v nekaterih primerih tudi na obliko naselij (Mokronog, [entrupert zvezdasto {irjenje ob kri- `ajo~ih se poteh). Promet navadno spro`i tudi poklicno prestrukturiranje prebivalcev in omogo~i dnevne migracije. V na{i regiji so krajevne prometne razmere in telefonske povezave nekoliko bolje urejene {ele v zadnjih petih letih, zato je bilo njeno praznjenje veliko mo~nej{e in dalj trajajo~e kot drugje. TURIZEM Vse pomembnej{a gospodarska veja postaja turizem. Ljudi so sem najprej privla~ile romarske cerkve (Zaplaz pri ^ate`u, Vesela gora pri Mokronogu, Topolovec Vrh pri Bo{tanju). [e nedavno je bil turizem tu povsem tranzitnega zna~aja. Pred zadnjo vojno na Balkanu je bila cesta po Dolenjskem podolju med najbolj obremenjenimi slovenskimi cestami: mimo Trebnjega je tekla ena glavnih povezav od Zahodne in Srednje Evrope z Bli`njim vzhodom. V zadnjem ~asu pa se polo`aj s popestritvijo turisti~ne ponudbe spreminja. Regija se namre~ pona{a s {tevilnimi naravnimi in kulturnimi bogastvi: z razgibanim reliefom z izrednimi vi{inskimi razlikami, menjavo re~no-denudacijskega, re~no-akumulacijskega, kra{- kega in fluviokra{kega reliefa, s {tevilnimi slemeni in razglednimi vrhovi, globokimi dolinami s potoki, s planotami in manj{imi kra{kimi uravnavami, ohranjeno naravno mo~virsko vegetacijo, na katero je vezana specifi~na favna, s {tevilnimi arheolo{kimi in drugimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki. Tu so ostanki ilirskih, keltskih in rimskih naselbin, grobi{~ in komunikacij ter {tevilni cerkveni, grajski, etnolo{ki in drugi spomeniki. Regija se vklju~uje v turisti~no ponudbo tudi kot vinogradni{ka pokrajina z nekaterimi urejenimi»vinskimi cestami«(oplenk, Okrog in Zadraga ter Hom v zaledju [entruperta, pot iz Mokronoga ~ez Trebelno v dolino zgornje Radulje, obmo~je Praprotnice, Stare gore in Gradi{- ~a v Deben{kem hribovju), z»vinskimi pe{potmi«(obmo~je Kamnega Vrha, Kr`i{~a, ^ate{ke gore, Zaplaza in Sevnega na zahodnem razvodju) in kot bogat lovski in ribolovni revir. Mnoge naravne in kulturne znamenitosti povezuje ve~ markiranih pohodnih poti (iz Litije do ^ate`a, s ^ate`a na Veselo Goro, z Mirne prek Debenca v Trebnje). Regija je privla~na za gradnjo po~itni{kih bivali{~; ta so vezana na eni strani na hriboviti svet Posavskega hribovja (Dolska planota), na drugi pa na vinogradni{- ka obmo~ja (slemena v zahodnem delu mirnskega pore~ja, zaledje [entruperta in [entjan`a, gri~evje med Mirno in Trebnjem, obmo~je jugovzhodno od Mokronoga, Bo{tanjsko hribovje nad Sevnico). 156

159 POVZETEK DRUGE DEJAVNOSTI Kvartarne dejavnosti so v ve~ji meri prisotne le v Trebnjem, Sevnici in `e oddaljeni Litiji kot ob~inskih sredi{- ~ih, deloma {e na Mirni in v Mokronogu. Regija je v tem pogledu precej slabo razvita. Najbli`ja srednja {ola je {ele v Ivan~ni Gorici. [olarji se vsakodnevno vozijo tudi v Novo mesto, Sevnico in Ljubljano ali pa bivajo v tamkaj{njih internatih. Zdravstveni domovi se nahajajo v Trebnjem, Sevnici in Litiji, znotraj pore~ja pa so v sredi{~ih ni`jega ranga le zdravstvene postaje. Med ostalimi ustanovami naj omenimo {e Kazenski pobolj{evalni dom na Dobu oziroma v Slovenski vasi, ki je ena najve~jih slovenskih mo{- kih kaznilnic zaprtega tipa. Kazenski pobolj{evalni dom na Dobu oziroma Slovenski vasi je ena najve~jih slovenskih mo{- kih kaznilnic zaprtega tipa. (M. K.) POVZETEK Mirnska dolina v {ir{em smislu ali pore~je Mirne je ena manj znanih pokrajin Slovenije. Le`i v njenem osrednjem delu, na srednjem Dolenjskem. Lahko jo imenujemo kar Slovenijo v malem, saj se na tem, okrog 3 km 2 velikem obmo~ju stikajo tri od velikih evropskih regij: alpski, dinarski in panonski svet. Zato je v litolo{kem, reliefnem in klimatskem smislu izrazito prehodna pokrajina. Tu se prepletata alpska in dinarska tektonika, uveljavi pa se tudi balatonska smer, ki sicer prevladuje v jugovzhodni Sloveniji. Ve~ina objavljenih del o Mirnski dolini se ukvarja le s posameznimi strokovnimi podro~ji, v regionalnih obravnavah pa je bila doslej vklju~ena v pravo Dolenjsko, v jugovzhodno in vzhodno Slovenijo, v spodnji del Posavja, njeni posamezni deli pa v Posavsko hribovje, Raduljsko hribovje in Dolenjsko podolje. Z namenom, da bi omogo~ili celostno planiranje nadaljnjega regionalnega razvoja, smo v pri~ujo~em delu posku{ali osvetliti dru`benogeografske in fizi~nogeografske zna~ilnosti pore~ja Mirne, njegovo preteklo, pa tudi sedanje `ivljenje. Na osnovi analiz naravnih razmer, sedanje rabe tal in gospodarske usmerjenosti smo iskali optimalno rabo tal in mo`ne prihodnje razvojne usmeritve. Mirnska dolina je namre~ ena redkih med ve~jimi slovenskimi pokrajinami, kjer se {tevilo prebivalcev `e dalj{e obdobje ob~utno zni`uje. V zadnjih 3 letih je to nazadovalo za 7 %, njegovo {tevilo leta 1991 pa je bilo za 11 % manj{e kot leta

160 MIRNSKA DOLINA Meja pore~ja te~e na severu po alpsko usmerjenem hrbtu Jatne. Tam je tudi najve~ja absolutna vi{ina mirnskega pore~ja, ki zna{a 85 m. Proti vzhodu se slemena zni`ujejo in nad Sevnico, kjer se Mirna na 175 m nadmorske vi{ine po 44 km dolgi poti izliva v Savo, segajo le {e okrog 5 m visoko. Na severozahodni strani proti savskemu in na zahodni strani proti temeni{kemu pore~ju je v kra{ko prevotljenem svetu razvodnico te`je dolo~iti. Na jugu poteka meja po ozkem in nizkem gri~evju, ki lo~i dolini Mirne in Temenice, proti vzhodu pa po vi{jem hribovju, katerega ju`na stran se odmaka v Krkin pritok Raduljo. Razvodnica gre dalje skozi Kr{ko hribovje in se izte~e pri Sevnici. Povpre~na nadmorska vi- {ina Mirnske doline meri okrog 4 m. V obmo~ju smo lo~ili 4 morfolo{ke enote: hribovje zavzema 44 %, gri~evje 4 %, kotlina 13 % in planote 3 % povr{in pore~ja. Ker je obmo~je v vseh pogledih izredno pestro, smo ga raz~lenili {e na 24 bolj ali manj homogenih mikroregij: 9 hribovskih, 9 gri~evnatih, 4 kotlinske in 2 na planotah. Razlike med legami v kotlinskem dnu, na gri~evju, hribovju in na planoti smo {e posebej poudarili. Osrednji del zavzema ugrezajo~a se Mirnsko-Mokrono{ka kotlina s poplavno ravnico Mirne in pritokov. Dno je na debelo zasuto z re~no naplavino. Re~no-akumulacijski tip reliefa se drugje v pore~ju uveljavlja le {e v manj{ih depresijah (Vejarska kotanja, Krmeljska kadunja, Morav{ka kotlinica) in {ir{ih dolinah sredi gri~evja. Na kotlinski del odpade dve tretjini od vseh (13 km 2 ) poplavi{~ v pore~ju, ~etrtina je melioriranih. Za poselitev in obdelavo je najpomembnej{e terasasto obrobje kotline, ki predstavlja 4 % povr{ine pore~ja. Tu pa je 21 % vseh njegovih pozidanih in 19 % vseh ornih povr{in. Kotlino obdaja 3 do 5 m visoko, zelo raz~lenjeno in te`ko prehodno gri~evje. Vi{inske razlike so pod 15 m, nakloni pa ve~inoma 9 do 15, v obmo~jih prebojnih dolin tudi nad 33. Gri~evje se proti severu postopno dvigne v do 85 m visok svet, ki ga `e {tejemo k Posavskemu hribovju. Hribovje, ki oklepa gri~evnat svet ju`no od Mirnsko-Mokrono{ke kotline, je zaradi tektonskega zastajanja okrog 3 m ni`je od tistega na severu. Kljub vi- {inam pod 6 m je izredno raz~lenjeno; zna~ilne so velike vi{inske razlike in strmine. Povpre~na vi{ina meri 5 m, reliefna amplituda 24 m in naklon 17. Relief je slemenasto-dolinast oziroma re~no-denudacijski, v najve~jem delu pa fluviokra{ki. Dele` pravega kra{- kega sveta (3,5 %) je v Mirnski dolini precej manj{i kot v pokrajinah jugozahodno in ju`no. Kras je razvit na Dolski in Gobljansko-Vodi{ki planoti sredi hribovja, delno pa tudi v nizkem trebanjskem razvodju. Ker pore~je pripada razli~nim tektonskim enotam, je litolo{ko izredno pestro. Tu se v kratkih razdaljah vrstijo kamnine najrazli~nej{ih starosti, prepustnosti in trdnosti: od najstarej{ih permo-karbonskih pa vse do najmlaj{ih holocenskih, od neprepustnih silikatnih do prepustnih karbonatnih ter me{anih karbonatno-silikatnih, od kompaktnih do sipkih, od trdih do mehkih. S tem je povezana raznolikost v reliefu, prsteh, rastju, vodnih razmerah in rabi tal. Ker se tu me{ajo vplivi panonskega in zmernocelinskega vla`nega podnebja (povpr. letna temp. okrog 9 C, jan. 1 C, jul. 19 C, 12mm padavin), v sosednjem pore~ju zgornje Temenice ugotavljamo zahodno mejo subpanonskega vegetacijskega in kulturnega vpliva, pa tudi zahodno mejo raz{irjenosti subpanonskega vinogradni{tva. Vinogradi so zna~ilni le za toplotni pas Mirnske doline, ki se za~enja okrog 15 m nad dnom doline, kon~a pa se pribli`no pri 6 m nadmorske vi{ine. Sem spada 22,5 % pore~ja, 11,3 % teh povr{in pa pora{- ~a vinska trta. 59 % pore~ja je pozimi pod vplivom toplotnega obrata, 18,5 % pa ga pripada vi{inskemu pasu. Pokrajina ima pomemben geografski polo`aj. Bogate arheolo{ke najdbe pri~ajo o gosti poselitvi `e v prazgodovinski (v ilirski dobi je bilo tu celo sredi{~e hal{tatske kulture na Slovenskem), rimski in zgodnjeslovenski dobi. Mimo bli`njega Trebnjega te~e stara prometnica od zahoda proti vzhodu; povezuje Ljubljansko kotlino, srednjo Dolenjsko, Kr{ko kotlino in se nadaljuje proti jugovzhodu. Skozi Mirnsko dolino pa poteka tej vzporedna stranska pot. Pomembna je tudi pre~na smer. Stara pot, ki vodi prek Suhe krajine, pre~ka Dolenjsko podolje pri Trebnjem, se prek nizkega prevala spusti v Mirnsko dolino, potem pa se nadaljuje proti severu ~ez Posavsko hribovje prek doline Save. [ele z izgradnjo ceste in `eleznice Trebnje Sevnica je postala pomembna tudi pot skozi ozko mirnsko deber, vrezano v relativno visoko Kr{ko hribovje. V 19. stoletju je regija za~ela zaostajati za drugimi slovenskimi pokrajinami. Zaradi pozne izgradnje `eleznice, pozne elektrifikacije, {ibke industrializacije in po~asne modernizacije cest se je stanje {e naprej slab{alo. Regija je bila zapostavljena tudi po drugi svetovni vojni; znaki zaostalosti niso izbrisani vse do danes. Pokrajini je pe~at vedno dajalo kmetijstvo, posebno vinogradni{tvo. L je zna{al dele` kme~kega prebivalstva 16 % (v Sloveniji 7,4 %). Danes je tu od kmetijstva najpomembnej{a `ivinoreja, tej panogi pa je prilagojeno tudi poljedelstvo. V pokrajini je l `ivelo ljudi. Med 162 naselji jih ima le devet ve~ kot 2 prebivalcev. Gostota poseljenosti je nizka; na km 2 `ivi le 47 ljudi. Zgo{- ~eni so po naseljih na vzpetem kotlinskem robu (na 4 % pore~ja `ivi 34 % ljudi ali 397 na km 2 ), precej manj{a pa je gostota v zaledju (gri~evje 32, hribovje pa 23 ljudi na km 2 ), kjer so raztreseni {tevilni slemenski in pobo~ni zaselki. Pore~je je {e danes prete`no kmetijsko, brez ve~jega sredi{~nega kraja. Najve~ sredi{~nih funkcij opravljata Mirna (15 prebivalcev) in Mokronog (71 prebivalec). Posamezni industrijski obrati so {e v manj{ih sredi{~nih vaseh, sicer pa prebivalci dnevno potujejo v bolj ali manj oddaljena zaposlitvena sredi{~a zunaj regije. Z analizo letalskih posnetkov v merilu 1 : 17.5 iz let 1985 in 1986 smo dobili sliko o obstoje~i rabi tal v pore~ju: 13,3 km 2 (4,5 %) tal je pozidanih, 7,7 km 2 (2,6 %) pokritih z vinogradi, 29,8 km 2 (1,1 %) zoranih, le 2,9km 2 (slab odstotek) je sadovnjakov, 49,8km 2 (16,9%) travnikov, 15,7 km 2 (5,3 %) povr{in v zara{~anju, celih 176 km 2 (59,6 % vseh povr{in) pa je gozdnatih. ^e bi 158

161 POVZETEK v pore~ju Mirne prevladala optimalna raba negozdnih tal, bi dobro petino povr{in zavzemale njive, vinogradi 3 %, sadovnjaki dobre 4 % in pozidane povr{ine 4 %. Njivske povr{ine bi se lahko raz{irile v kotlinskem delu (gre za neko~ mokrotni svet ali tretji kakovostni razred); tu bi pokrivale kar 7 % povr{in. Vinogradov bi bilo torej 2 % (1,6 km 2 ) ve~, sadovnjakov pa kar 4,3-krat toliko kot danes (12,6 km 2 ). Za vinogradni{tvo je gri~evje `e izkori{- ~eno, mo`nosti pa so {e v ni`jem hribovju na vzhodu in jugu pore~ja. Precej za sadjarstvo primernih povr{in je {e v Cerkni{kem, Gabrov{kem, ^ate{kem in [entjan{- kem gri~evju ter Gabrov{kem, [entruperskem in [entjan{kem hribovju. Pozidane povr{ine bi se lahko raz{irile predvsem povsod v gri~evju, zlasti v Spodnjemirnskem in Mokrono{kem, v kotlini pa le v Krmeljski kadunji. Za tretjino pa bi jih lahko raz{irili na ra~un gozda, a le na povr{ine drugega kakovostnega razreda. Gozdne povr{ine pa predstavljajo velike rezerve tudi za vinogradnike in sadjarje. Metoda za ugotavljanje primernosti povr{in oziroma za vrednotenje mikroregij za posamezne tipe rabe tal je tu uporabljena prvi~. Pri tej sta pomembna izbor kriterijev ali geoekolo{kih dejavnikov in njihova»te`a«v posameznih primerih. Kot kriterije smo izbrali: nadmorsko vi{ino, naklone, reliefno energijo, nosilnost tal oziroma litolo{ko osnovo, morfolo{ke enote, tip prsti, na~in vodnega odtoka, erozijo prsti, ekspozicijo, toplotni pas in poplavne razmere. Stopnjo pomembnosti geofaktorjev v primerih razli~nih tipov rabe tal pa smo dolo~ili na osnovi korelacijskih koeficientov, ki ka`ejo stopnjo povezanosti med geoekolo{kimi dejavniki in posameznimi tipi rabe tal. Pokazalo se je, da so v primeru pozidave najpomembnej{i dejavniki: erozija prsti, nadmorska vi{ina in nosilnost tal; pri njivah: erozija prsti, nadmorska vi- {ina, tip prsti in naklon; pri vinogradih: nadmorska vi- {ina in lega v toplotnem pasu, naklon, tip prsti, erozija prsti in ekspozicija; pri sadovnjakih naklon, erozija prsti, nadmorska vi{ina in tip prsti. Pomagali smo si z matemati~nimi in statisti~nimi metodami ter metodami prekrivanja tematskih kart v merilu 1 : 25.. Vse karte in matemati~no-statisti~ne obdelave temeljijo na uporabi geografskega informacijskega sistema. Kot osnovo smo uporabili digitalni model reliefa (DMR) 1 1 m in zemljevid celotne regije prekrili z mre`o kvadratkov. Tematske karte so izdelane s programom Idrisi. Metoda omogo~a izdelavo sintetske karte primernosti tal za vsak posamezen tip rabe tal, izdelavo karte optimalne rabe tal, karte obmo~ij z neprimerno obstoje~o rabo tal, karte predlagane nove rabe tal, karte prednostnih posegov v prostor ter po potrebi {tevilnih kart vmesnih faz. Naloga te`i h kvantifikaciji podatkov in razlagi povezav med geoekolo{kimi in dru`benimi sestavinami pokrajine. Ker smo v pokrajini ugotovili najve~ji pomen `ivinoreje, moramo v prihodnje poiskati mo`nosti za {irjenje travni{kih in pa{ni{kih povr{in. Perspektivno je tudi sadjarstvo. Nekdaj je bilo precej bolj razvito kot danes, ko tu predelujejo uvo`eno sadje. Ve~ji poudarek na predelavi kakovostnega doma~ega sadja bi imel za regijo gotovo vsestranske pozitivne u~inke. Vinogradni{- tvo, kljub temu, da je ponekod precej raz{irjeno in ~eprav cvi~ek ponovno pridobiva sloves, ne predstavlja pomembnej{e gospodarske panoge. Zna~ilni sta velika razdrobljenost vinogradni{kih parcel in prevlada pokrajinskega tipa s tradicionalnim kme~kim vinogradni{tvom. Marsikje je prisotna tudi samorodna trta, t. i. {marnica, ki izredno {kodljivo vpliva na u`ivalce. Po Bel~evi kompleksni vinogradni{ki tipologiji (1978) se pore~je Mirne uvr{~a v predzadnji, 4. kakovostni tip, vendar uspehi nekaterih vinogradnikov v zadnjem ~asu dokazujejo, da regija lahko tudi na tem podro~ju dobi pomembnej{e mesto. Kmetije v gri~evju in hribovju `ivijo bistveno te`je `ivljenje kot tiste v kotlini, zato je izrednega pomena mo`nost dodatne zaposlitve v bli`njih manj{ih industrijskih obratih. Obstoje~i obrati so v zadnjem ~asu navadno v te`kem gospodarskem polo`aju. Problemi, s katerimi se sre~ujejo vi{je le`e~e vasi, so tudi: pomanjkanje ravnega sveta (pomanjkanje prostora in onemogo~ena strojna obdelava), erozija prsti in usadi (erozija ogro`a okrog 3 %, mo~neje pa 11 % pore~ja), uni~evanje pridelkov s strani divjadi, pomanjkanje in usihanje vode v su- {nem obdobju (letne izgube z evapotranspiracijo so pribli`no 5-odstotne, marsikje pa voda izgine v kra{- ko notranjost) in vpra{ljiva kakovost vode, izvirajo~e s kra{kih terenov. Su{a najpogosteje nastopi v juliju, avgustu, septembru in maju. Problem vodne oskrbe ljudje {e vedno re{ujejo v okviru zaselka ali nekaj vasi, pa tudi individualno; vodo napeljujejo izpod bli`nje vzpetine ali jo ~rpajo iz najbli`je doline. Z nara{~anjem nadmorske vi{ine nad 6m (12% pore~ja) upada vsota efektivnih temperatur, s tem pa je pridelek vse bolj okrnjen. Ker prevladujejo naselja po slemenih in vrheh, so kraji pogosto mo~no izpostavljeni streli in hladnim severnim vetrovom, ki nemalokrat vnesejo onesna`en zrak iz trboveljskega visokega dimnika. Zaradi odro~nosti in ponekod izjemno slabih cestnih povezav (zlasti na erozijsko ob~utljivi litolo{ki osnovi) je vsakodnevno oskrbovanje krajev in dnevno migriranje marsikje ote`eno, hkrati pa tudi kakr{nakoli redna prodaja pridelkov. Prevladujejo samooskrbno kmetovanje, neracionalna raba tal (njive na zelo strmih pobo~jih) ter mo~na razdrobljenost parcel. Ostarelo prebivalstvo ne more ve~ vzdr`evati kulturne pokrajine. Travne povr{ine se zara{~ajo (v hribovju na 6.5 %, na planotah pa kar na slabi tretjini povr{in), njive ozelenjujejo, zmanj{uje se {tevilo `ivine in domovi propadajo. Opazna je tudi neuravnote`enost {tevila mo{kih in `ensk (v petih hribovskih regijah je mo{kih 15 do 25 % ve~ kot `ensk). Marsikatera velika kmetija zaman ~aka gospodinjo, ker `enske vidijo la`je `ivljenje ob delovnem mestu v dolini. Odhajanje mladih je povezano tudi z veliko oddaljenostjo srednjih in poklicnih {ol. Ker je dnevno migriranje pogosto prenaporno, so prisiljeni bivati v internatih. Zaradi tega se mnogi odre~ejo nadaljnjemu {olanju, drugi pa se zaradi bolj{ih zaposlitvenih mo`nosti drugje ne vrnejo ve~ domov. 159

162 MIRNSKA DOLINA MAJA TOPOLE: MIRNSKA DOLINA REGIONALNA GEOGRAFIJA PORE^JA MIRNE NA DOLENJSKEM SUMMARY The Mirna Valley in a broader sense or the Mirna catchment is one of the lesser known regions of Slovenia. It lies in its central part, in central Dolenjska. We might even call it»slovenia in miniature«because three of Europe's major geographical regions meet in this 3 square kilometer area: the Alpine, the Dinaric, and the Pannonian regions. This is therefore a distinctly transitional region according to its lithology, relief, and climate. Here, Alpine and Dinaric tectonics intertwine, and the influence of the Balaton direction is felt that dominates southeastern Slovenia. The majority of the works published on the Mirna Valley only deal with individual professional fields. In regional treatments it has until now been included in Dolenjska, in southeastern and eastern Slovenia, and in the lower part of Posavje, while its individual parts have been included in the Posavsko hribovje hills, the Raduljsko hribovje hills, and the Dolenjsko podolje. With the intention of making comprehensive planning of further regional development possible, we tried to throw some light in this work on the sociogeographical and physical geographical characteristics of the Mirna catchment and its past and current life. On the basis of analyzing natural conditions, current land use, and economic orientation, we looked for optimal land use and possible future development orientations. The Mirna Valley is one of the rare larger Slovene regions where the population has been decreasing significantly for a longer period. In the last thirty years, the population has decreased by 7%, and in 1991 its population was 11% smaller than in The boundary of the watershed runs in the north across the Jatna ridge oriented toward the Alps. Here we find the greatest absolute height of the Mirna catchment, 85 meters above sea level. Toward the east, the ridges become lower, and above Sevnica, where the Mirna River flows into the Sava River at an altitude of 175 meters after a 44-kilometer long course, they only reach an altitude around 5 meters. On the northwestern side toward the Sava catchment and on the western side toward the Temenica catchment, the exact boundaries of the Mirna catchment are harder to determine in these hollowed karst regions. In the south, the boundary runs along the narrow and low hills dividing the Mirna and Temenica valleys; and toward the east, it runs along higher hills whose south side is drained by the Radulja, a tributary of the Krka River. The watershed leads further through the Kr{ko hribovje hills and ends near Sevnica. The average altitude of the Mirna Valley is around 4 meters. We distinguished four morphological units in the region: hilly areas occupy 44% of the surface area of the catchment, lower hills 4%, the basin 13%, and plateaus 3%. Because the area is extremely diverse in all respects, we further divided it into twenty-four more or less homogenous microregions: nine hilly areas, nine lower hill regions, four basins, and two plateaus. The differences between sites in the basin bottoms, in hilly areas, in the lower hills, and on plateaus were specially stressed. The central part occupies the sinking Mirna-Mokronog basin with the flood plain of the Mirna River and its tributaries. The bottom is thickly covered with river sediment. This river-accumulation type of relief only occurs in smaller depressions elsewhere in the catchment (Verjanska kotanja, Krmeljska kadunja, Morav{ka kotlinica) and in wider valleys in the middle of the hills. The basin area occupies two thirds of all the flood plains (13 km 2 ) in the catchment, and one quarter of this is improved land. For settling and cultivation, the terraced margins of the basin are of greatest importance and represent 4% of the surface area of the catchment. Here are 21% of all its built-up surfaces and 19% of all its arable surface area. The basin is surrounded by 3- to 5-meter high, very dissected, and difficult to cross lower hills. Altitude differences are less than 15 meters, inclinations range from 9 to 15, and in areas of antecedent streams, even more than 33. The lower hills gradually become higher toward the north into the 85-meter high world that we already consider part of the hilly Posavsko hribovje region. The hilly region, encompassing the hills south of the Mirna-Mokronog basin is about 3 meters lower than the one to the north due to tectonic stagnation. In spite of altitudes below 6 meters, it is extremely dissected with characteristic large altitude differences and steep slopes. The average altitude is 5 meters, the average relief amplitude 24 meters, and the average inclination 17. The relief is fluvial (ridge-valley system), while in the largest part, it is of fluviokarst character. The proportion of genuine karst world (3.5%) is quite smaller in the Mirna Valley than in the regions to the southwest and south. Karst is developed on the plateaus of Dolska planota and Gobljansko-Vodi{ka planota in the middle of the hilly region and partly in the low Trebnje watershed as well. 16

163 SUMMARY Because the Mirna catchment belongs to different tectonic units, it is lithologically very diverse. Here, in short distances, rocks of the most diverse age, permeability, and hardness alternate, from the oldest Permian carbonate rock to the youngest Holocene rock, from impermeable silicate rock to permeable carbonate rock and mixed carbonate-silicate rock, from compact to loose, from hard to soft. This is related to the diversity in the relief, soils, vegetation, water conditions, and land use. Because the influences of the Pannonian climate and the moderate continental moist climate intermingle here (mean annual temperature around 9 C, January 1 C, July 19 C, 12 mm of precipitation), we established the western boundary of the subpannonian vegetation and cultural influence in the neighbouring catchment of the Temenica River, as well as the western boundary of the spread of subpannonian winegrowing. Vineyards are only characteristic of a warm belt in the Mirna Valley that begins about fifteen meters above the valley floor and ends about 6 meters above sea level. Some 22.5% of the catchment is in this belt, and 11.3% of this surface area is planted with grapevine. In winter, 59% of the catchment is under the influence of a warmth inversion, and 18.5% of it belongs to the highland belt. The region has an important geographical position. Rich archeological finds testify to dense settlement in prehistoric periods (in the Illyrian period, there was even a major center of Hallstatt culture in Slovenia), as well as in the Roman and early Slovene periods. A major east-west highway linking the Ljubljana basin, central Dolenjska, and the Kr{ko basin runs past nearby Trebnje and continues toward the southeast. A parallel secondary road runs through the Mirna Valley. A transverse road is also important. An old route leading across Suha krajina crosses the Dolenjsko podolje at Trebnje, descends through a low pass to the Mirna Valley, and continues northward across Posavsko hribovje to the Sava River valley. It was only with the construction of the road and railway from Trebnje to Sevnica that this route through the narrow Mirna ravine cutting through the relatively high hills of Kr{ko hribovje became important. In the 19th century, the region began to lag behind other Slovene regions. Due to the late construction of the railway (1894), late electrification (after 1936), weak industrialization, and the slow modernization of the roads, the situation further worsened. The region was also ignored after World War II, and the signs of all this neglect are still with us. Agriculture, especially winegrowing, placed its stamp on the region in the past. In 1991, the proportion of the farm population was 16% (Slovenia 7.4%). Today, stock farming is the most important branch of agriculture, and farming is adapted to it. In 1991, 14,151 people lived in the region. Among the 162 settlements, only nine have more than two hundred inhabitants. The population density is low, only 47 people per km 2. They are concentrated in settlements on the elevated basin margin (34% of the people live on 4% of the catchment, or 397 people per km 2 ), and the population density is considerably lower in the hinterland (hilly area 32 people per km 2, lower hills 23 people per km 2 ) where numerous ridge or slope hamlets are scattered. Even today, the catchment is predominantly agrarian, without a larger central town. The majority of central functions are performed by Mirna (15 inhabitants) and Mokronog (71 inhabitants). Individual industrial plants exist in smaller central villages, but the population commutes daily to more or less remote centers of employment outside the region. By analyzing 1: 17,5 scale aerial photographs from 1985 and 1986, we obtained a picture of existing land use in the catchment: 13.3 km 2 (4.5%) of the land is built up, 7.7 km 2 (2.6%) is covered by vineyards, 29.8 km 2 (1.1%) is plowed, only 2.9 km 2 (less than 1%) is orchards, 49.8km 2 (16.9%) is meadows, 15.7km 2 (5.3%) is becoming overgrown, and as much as 176 km 2 (59.6% of all surface areas) is forested. If the optimal land use of unforested land were to prevail in the Mirna catchment, a good fifth of the surface area would be occupied by fields, 3% by vineyards, over 4% by orchards, and 4% would be built up. Field surface areas would even spread in the basin part (this was formerly wet or third class quality land); here, they would cover as much as 7% of the surface area. There would then be 2% more vineyards (1.6 km 2 ), and 4.3 times as much orchard as today (12.6km 2 ). The lower hills are already exploited for winegrowing, but there are also possibilities in the hills in the east and south of the catchment. There are considerable areas suitable for fruit-growing in the Cerknica, Gabrovka, ^ate`, and [entjan` lower hills, as well as in the hilly areas of Gabrovka, [entrupert, and [entjan`. Built-up areas could spread everywhere in the lower hills, especially in the lower Mirna and Mokronog area; while the only suitable basin is in Krmeljska kadunja. A third of these areas could be spread at the expense of forest, but only on surface areas of second class quality forest. Wooded areas also represent major reserves for winegrowers and fruit-growers. The method for establishing the suitability of surface areas or for evaluating microregions for individual types of land use was applied here for the first time. In this method, the selection of criteria or geoecological factors and their»weight«is important. The following criteria were selected: altitude, inclination, relief energy, bearing strength or lithological basis of the land, morphological units, type of soil, type of water discharge, soil erosion, exposition, warm belt, and flood conditions. The degree of significance of geo-factors in cases of different types of land use was determined on the basis of the correlation coefficients indicating the level of the connection between geoecological factors and individual types of land use. It proved that in the case of built-up areas, the most significant factors were soil erosion, altitude, and bearing strength; in the case of fields, soil erosion, altitude, type of soil, and inclination; in the case of vineyards, altitude and site in a warm belt, inclination, type of soil, soil erosion, and exposition; in the case of 161

164 MIRNSKA DOLINA orchards, inclination, soil erosion, altitude, and type of soil. We used mathematical and statistical methods and methods of overlapping 1 : 25, scale thematic maps. All the maps and mathematical-statistical methods were based on the use of the Geographical Information System. As a basis, we used the 1 1 meter digital relief model (DRM) and covered the map of the entire region with a grid of 29,535 squares. Thematic maps were made using the Idrisi software program. The method makes possible the construction of a synthesized map of the suitability of the land for each individual type of land use, a map of the optimal land use, a map of areas with inappropriate existing land use, a map of suggested new land use, a map of priority interventions in the land, and the necessary maps for intermediate phases. The study is weighted toward the quantification of data and the explanation of the connections between geoecological and social elements of the region. Because we established the major importance of stock farming, we must seek possibilities for expanding meadow and pasture areas in future. Fruit-growing also has prospects. It was more developed formerly than it is today when so much fruit is imported for processing. A greater emphasis on processing high quality domestic fruit would certainly have universally positive effects on the region. Winegrowing, in spite of being quite extensive in some places and in spite of the growing reputation of Cvi~ek wine, does not represent an important economic branch. The great fragmentation of vineyard lots is characteristic and the prevalence of regional varieties with traditional rural winegrowing methods. In many places, a self-propagating vine, the so-called»{marnica«is present, which has an extremely detrimental effect on those who drink it. According to Belec's complex winegrowing typology (1978), the Mirna catchment ranks in the penultimate fourth quality type, but the recent achievements of some winegrowers prove that the region could achieve a better position in this field. The farmers in the hilly areas live a considerably more difficult life than their counterparts in the basin, and the possibility of additional employment in nearby industry plants is therefore of extreme importance. In recent times, the existing plants are usually in a difficult economic situation. Problems that the higher lying villages encounter include the lack of flat areas (lack of space and little opportunity for machine cultivation), soil erosion and landslides (erosion threatens about 3% of the catchment, 11% is highly endangered), the destruction of crops by wild animals, the lack of and running dry of water in dry periods (the annual loss through evapotranspiration is about 5%; in many places, the water disappears into the karst underground), and the questionable quality of the water springing from the karst terrain. Droughts occur most frequently in July, August, September, and May. The people still attempt to solve the problem of water supply in the framework of their hamlets or of several villages together as well as individually. Water is piped from the nearest elevation or pumped from the nearest valley. As the altitude rises above 6 meters (12% of the catchment), the amount of effective temperatures decreases to the increasing detriment of crops. Because settlements on the ridges and peaks dominate, their sites are frequently and strongly exposed to lightning and to cold north winds that often bring polluted air from the high thermoelectric plant chimney in Trbovlje. Because of the outlying and in some places extremely poor road connections (especially on the erosion-vulnerable lithological base), the daily supply of these areas and daily commuting is hampered in many places, along with any kind of regular sale of local produce. Subsistence farming, irrational land use (fields on very steep parcels), and the serious fragmentation of land parcels are the rule. The aging population can no longer maintain the cultural landscape. Meadow areas are being overgrown (6.5% in the hilly world and almost one third on the plateaus), formerly cultivated fields are becoming grassed over, the number of livestock is dropping, and homes are falling into ruin. A disproportion in the number of men and women is also evident (in five hilly regions, there are 15% to 2% more men than women). Many large farms wait in vain for a housekeeper because the women see a better life with jobs in the valley. The departure of the young is also associated with the great distance to secondary and vocational schools. Since daily commuting is often too difficult, they are forced to stay in school dormitories. For this reason, many abandon further schooling, while others never come home because of better employment possibilities elsewhere. Prevod/Translated by: Wayne Tuttle 162

165 IMENSKO IN STVARNO KAZALO A absolutna maksimalna temperatura, 68 absolutna minimalna temperatura, 69 absolutna vi{ina, 1, 158 Acervo/obmo~je Sti~ne, 137 aconalne gozdne zdru`be, 84 agrarna prenaseljenost, 139 ajda, 153 Ajdovska jama, kra{ka jama, 25 akorelativni nivoji, 43 akumulacijske terase, 43 alevrolit, 14, 19, 24, 42, 44, 47, 49, 77, 82, 9, 95 Alpe, 84, 166 alpske narivne strukture, 43 alpsko-dinarska interferenca, 21, 3 alpsko-dinarsko-balatonska tektonska ~rta, 43 aluvialna ravnica, 63 aluvialne usedline, 15, 21, 29, 32, 35 36, 45, 53, 86, 89 amfiteatrsko oblikovani konci dolin, 15 16, 19, 25, 27, 35, 47 48, 58 anizijski, 45 antecendenten, 43 anti~na doba, 138 antropogeniziran, 81, 91, 115 apnenec, 15, 17, 19 21, 23, 25, 27 28, 3 31, 33 35, 37, 41 42, 45 47, 49 5, 54, 58, 77 78, 81, 89, 91, aptijsko-albijske plasti, 45 Argentina, 141 argilit, 14, 26, 35, 42, 44 47, 49, 82, 9 91, 95 arheologija, 7 arheolo{ke najdbe, 1, 15, 158 arkadni hodnik, 144 Arunco-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85 Asperulo odoratae-carpinetum, gozdna zdru`ba, 86 Avstralija, 141 Avstrija, Avstro-Ogrska, 124 avtarki~en, 153 B Ba~je, 32 Ba~ji potok, 22, 31 32, bakrena doba, 33, 136, 15, 156 balatonska smer, 32, 43 44, 157 Balentova dolina, 16 Balkan, 156 barbarska ljudstva, 138 ba{ki dolomit, 45 Bela Cerkev, 139 Belgija, 14 beli gaber in belkasta bekica, gozdna zdru`ba, 19, 35 36, 81, 84, 93 beli gaber z lakoto, gozdna zdru`ba, 21, 86 Beli Gri~, naselje, 38, 147 belogardisti, 14 Bena, potok, 23, 26 27, 4, 46, 54, 57, 62, 77, 81 bencinska ~rpalka, 149 biocenologija, 7 Birna vas, 21, 35, 147 Bistrica pri Mokronogu, naselje, 26, 36, 38 39, 52, 65, , , 165 Bistrica, potok, 13, 23, 25 26, 37, 4 41, 46 48, 52, 54, 62 63, 65, 71, 81, 86, 89, 14, 145, 152 Blato, naselje, 35, 147 Blechno-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85 Bli`nji vzhod, 156 Bobne~i vrh, 26, 46, 52 Bohinj~ev hrib, 26, 47 bombardiranje, 141 bor z borovnico, gozdna zdru`ba, 2, 27, 38 Borovak, naselje, 25 26, 72, 14, 147 borovnica in rde~i bor, gozdna zdru`ba, 85 Bo{tanj (Sawenstein), grad, 139 Bo{tanj, naselje, 21, 44 Bo{tanjsko hribovje, 29 3, 4, 47, 54, 74, 95, 12, 124, 135, 156 bo`jepoten, 92 Bo`ji grob, gri~, 5 brazdna erozija, 82 Brdo, naselje, 14 bre~a, 23, 26, 31, 42, 45 47, 49 Bre{ko, 2, 29 Bre{ko-Seli{ki, grofje, 137, 139, 151 Brezje pri Kumpolju, naselje, 16, 147 Brezje pri Trebelnem, naselje, 137 Brezje, zaselek pri Krmelju, 35, 46 Brezovica pri Mirni, naselje, 18, 27, 34, 46 48, , 154 Brezovica pri Trebelnem, naselje, 32, 147 Brezovo, naselje, 41 42, 45 47, 97, 14, 147 Brezovska livada, 52 Bre`ice, naselje, 14 Brglez, naselje, 16, 45, 147, 154 Brinje, naselje, 38, Brinjsko polje, 33, 36, 93, 152 bronasta doba, 33, 136, 151, 165 Br{a, vrh, 85 Bruna vas, 38, 45, 147 Brunk, naselje, 24, 29, 147 Bu~avnica, potok, 26 27, 46, 62, 86 Bu~ka, naselje, 14 Budna vas, 2 21, 29, 147, 155 bukev s ~rnim gabrom, gozdna zdru`ba, 2, 25, 27, 29, 32, 4, 42, 81 bukev s kresni~evjem, gozdna zdru`ba, 27, 4, 85 bukev z belkasto bekico, gozdna zdru`ba, 14, 17, 2 22, 24 25, 27, 3, 32, 35 36, 38, 77 78, 81, bukev z rebrenja~o, gozdna zdru`ba, 24 25, 27, 85 bukev z velecvetno mrtvo koprivo, gozdna zdru`ba, 27, 85 Busenka, potok, 13, 45, 63, 89 C Cedilnica, potok, 16, 43, 58, 61 celek, 143 Celjski, grofje, 139 cerkev, 27, 139, 144, cerkev svete Marije, 3 cerkev svete Ne`e, 27 cerkev svetega Janeza Krstnika, 15 cerkev svetega Petra, 138 cerkev svetega Ruperta, 139, 151 Matere bo`je, 155 Cerknica, potok, 14, 24, 44, 47, 61, 68, 71, 84, 161 Cerkni{ko gri~evje, 13 14, 17, 24, 71, 76, 9, 95 97, 124, 128, 135 Cerkni{ko hribovje, 25, 89 Cerkni{ko povirno hribovje, 24, 5, 76, 95, 97, 121, 142 cerkveni stolp, 152 Cerovec, naselje, 2 21, 45, 147, 154 cesta, 8, 1, 15 17, 19, 24 25, 27, 29, 31 33, 36 37, 39 4, 43, 58, 62, 81 82, , 148, , , Cesta bratstva in enotnosti, 155 Ceti{ka, potok, 17, 27 cink, 7 cinkarna, 152 cinkova ruda, 154 Cirnik, naselje, 15, 17, 18, 45, 147 conalne gozdne zdru`be, 84 CRPOV (Celostni razvoj pode`elja in obnove vasi), 7 cvetenje sadnega drevja, 27, 67 cvi~ek, 124, 159 ^ ^ate{ka Gora, naselje, 15, 147 ~ate{ki vodovod, 17 ^ate{ko gri~evje, 14, 18, 61, 96, 119, 135 ^ate`, naselje, 11, 24, 42, 45 47, 54, 57, 61, 77, 81, 85, 142, 147 ~ebelarstvo, 154 ^eplje, naselje, 41 42, 47, 14, 147 ^e{njevska dolina, 28 ~evljarska obrt, 152 ~rpanje vode, 17 18, 25, 29, 31, 41, 76 D Dakpao, vrh, 19 daljnovodne poti, 154 Dana, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, 34, 95, , Debenec, naselje, 32, 45, 77, 147 Debenec, vrh, 31 32, 45, 84, 154, 156 Deben{ko hribovje, 1, 23 24, 3 32, 45, 47, 52, 54, 58, 61 63, 71, 74, 76, 85, 89, 124, 127, 142, 148, 156 deber, 1, 12, 13, 17, 21, 3 33, 35, 39, 43, 45, 5, 58, 61, 63, 137, 145, 151, , 158 degradiran gozd, 38, delci, zemlji{ka razdelitev, 18, 89, 143, 149 denarno gospodarstvo, 138 depopulacija, 97 de`ela cvi~ka, 124 digitalni model reliefa, 7 8, 159, 163 diluvialna preperina, 29 3 Dinaridi, 44, 84 Dinarska karbonatna platforma, 44 dinarsko-alpska mejna ~rta, 48 distri~ne rjave prsti, tip prsti, 77, 84, 86 divjad, 29, 159 dnevne migracije, 24, 29, 156 dnevni kop, 35, 45, 154 dnevno migriranje, 11, Dob, zaselek Slovenske vasi, 36, 86, 157 Dobje, zaselek Vrha pri Bo{tanju, Dobovica, naselje, 27, 46, 72, 85, 14, 147 Dobrni~, naselje,

166 MIRNSKA DOLINA Dol pri Trebnjem, naselje, 8, 19, 61, 86, 147 Dole pri Litiji, naselje, 8, 23, 27, 41, 45, 47, 81, 85, 14, , 154, 165 dolec, 16 17, 19, 25 27, 3, 35, 46 48, 58, 61 Dolenja Nem{ka vas, 45 Dolenja vas pri ^ate`u, 16 17, 47, 59, 136, 147 Dolenje Jesenice, naselje, 38, 145, 147 Dolenje Laknice, naselje, 45 Dolenje Medvedje selo, 66 Dolenji Bo{tanj, naselje, 3, 61, , 152 Dolenjska, 7, 1 11, 42, 137, , dolenjske mezozojske grude, 24, 4, 43 dolenjski jezik, 11 Dolenjsko, 44, 66 7, 72, 74 75, 82, 138, 143, 155, 157, 16, dolenjsko nare~je, 11 Dolenjsko podolje, 7 8, 1, 18 19, 32, 34 35, 37, 39, 77, 137, , 149, , , doline s stalnimi vodotoki, 61 doline z ob~asnim vodotokom, 47, 61 dolomit, 15, 17, 19 21, 24 25, 27 28, 31, 33, 35, 37, 39 42, 44 5, 54, 58, 77 78, 81, 85, 91, 95, 154, 164, 166 dolomitna bre~a, 45 dolomitna pregrada, 33 Dolska planota, 1, 23, 26 27, 37, 4 42, 52, 55, 58 59, 62, 67, 135, 148, 156, 158, 16 Dolski nariv, 12, 15 16, 22, 24 27, 4 41, 44, 55, 73 Dolsko hribovje, 26 27, 54, 62, 67, 82, 89, 93, 121, 135 dom v gru~i, 144 doma~a obrt, 154 domobranci, 14 Donava, reka, 138 Dorema, industrija platnenih izdelkov, 151 Draga pri [entrupertu, naselje, 33, 38, Drkov graben, 27 Drnovo, naselje, druga svetovna vojna, 1, 97, 14, 15, , 155, 158 drugotne grude, zemlji{ka razdelitev, 143 Du{ica, potok, 13 17, 44 45, 48, 61 dvojni kozolec, toplar, 144 dvorci, 139 E ekolo{ko ravnovesje, 36, 86 ekspozicija, 7, 21 22, 31 32, 35, 7 71, 76, 84 86, 98, 18 19, , , 122, 124, 128, 135, 159, 163 elektrifikacija, 1, 154, 158, 165 Emona/Ljubljana, 137 empiri~ni modeli, 82 EMS lestvica, 43, 48 enoprekatni most, 145 epigenetska dolina, 43 Erkenstein (Stari grad), grad 139 Erken{tajn (Stari grad), grad 139 erodibilnost prsti, 82, 122 erozija prsti, 7, 12, 14 16, 19 25, 27 3, 32, 34 36, 43 46, 48, 52, 54, 59, 78, 81 86, 89 9, 94 96, 98, 17 19, , , 12, 122, 124, 126, 159, erozivnost de`ja, 82 etnolo{ka dedi{~ina, 144 evapotranspiracija, 62, 75 76, 159 evtri~ne rjave prsti, tip prsti, 77 F Fagetum montanum praedinaricum, gozdna zdru`ba, 85 Fantovska jama, kra{ka jama, 25 farna cerkev, 148 farna vas, 143, 152 fenolo{ki pojavi, 16, 67 fevdalna kolonizacija, 138, 142 fevdalni dru`beni red, 138 fevdniki, 139 fitogeografska regija, 84 fitogeografsko obmo~je, 84 fluvio glacialni nanos, 77 fluviokra{ki relief, 1, 13, 15, 17, 19 22, 24 27, 29 31, 35, 4, 46, 55, 57 58, 61, 77 78, 81, 93, 143, 156, 158 Francija, Francozi, 139 furmanstvo, 14 G gaber z belkasto bekico, gozdna zdru`ba, 19, 35, 81, 93 gaber z borovnico, gozdna zdru`ba, 86 gaber z lakoto, gozdna zdru`ba, Gabrijele, naselje, 35 36, 43 44, Gabrje, zaselek nad Morav~ami, 15 Gabrje, naselje, 15, 21, 44, 48, 58, 62 63, 147, 166 Gabrovka pri Litiji, naselje, 8, 11 13, 15 16, 24 26, 41 42, 44 45, 54, 61, 73, 78, 81, 85 86, 95, , 142, 145, , 154, 156, 161 Gabrov{~ica, potok, 15, 41, 68, 87 Gabrov{ko gri~evje, 1, 15 18, 61, 63, 71, 9, 95 97, 119, 124, , , Gabrov{ko hribovje, 39, 54, 84, 89, 93, 95, 97, 12, 128, 15 Gabrov{ko, obmo~je, 12 13, 2, 12 Gabrska gora, 15, 45, 147 Gabrska Gora, naselje, 15, 29, 45, 147 Gadnje, 25 Gallenstein (Podpe~), grad, 41, 139 gank, 144 geoekolo{ke razmere, 86, 111, 135 geoekolo{ki dejavniki, 7, 159 geografski informacijski sistem, 7, 159 geografski polo`aj, 9 1, 89, 135, 158 geologija, 7 geolo{ka meja, 44 geomorfologija, 7 geosinklinalni jarki, 42 Glavi{ki potok, 2, 28, 45, 54 glina, 7, 32, 34 36, 45 49, 54, 89, 94, 152, 164 glinast, 25, 27 28, 44 49, 55, 77, 81, 9 91, 95 Glinek, naselje, 22, 38, 47, 147 glinene usedline, 154 Glino, zaselek pri [entjan`u, 2 glinovec, 28, 44, 47, 82, 91, 95 Glin{ki potok, 31 32, 63 gnojenje, 27 28, 34, 81, 91 Goba, 14 Gobljansko-Vodi{ka planota, 1, 26, 37, 58 59, 62, 158 Gobnik, naselje, 15, 147 Goli vrh, 4 Goljek, naselje, 17, 147 Gomila, naselje, 18, 147 gomilna grobi{~a, 137 Gomilski potok, 22, 31 32, 63 Gomil{~ica, potok, 17, 19 2, 39, 48, 51, 64, 15 Gonars, tabori{~e, 14 Gorenja vas pri ^ate`u, 16, 147 Gorenja vas pri Mirni, 35, 42, 45, 14, 147, 154 Gorenja vas pri Mokronogu, 22, 147 Gorenje Jelenje, 4 41, 47, 72, 147 Gorenje Jesenice, naselje, 19, 38, 44, 85, 147 Gorenji Mokronog (Obernassenfuss), grad, 139 Gorenji Mokronog, naselje, 32, , 147, 152 Gorenjska gora, 34, 61 Gornje Ravne, naselje, 15 16, 47, 147 Gornje Vodale, naselje, 14, 147 gostilna, gostota prebivalstva, 1, 17, 19 2, 24, 34 36, 38, 4 41, , 148, 158 gotika, gotska doba, 139, 144 Goveji Dol, naselje, 21, 147 gozd doba in belega gabra, gozdna zdru`ba, 36 gozdna zdru`ba, grad, 18, 34 35, 41, 47, 54, 61, 76, 86, , , 152 grad Mirna (Neudegg), 18, 34 35, 47, 54, 61, 76, 86, 136, 139, grad Mokrono{kih gospodov, 138 grad [krljevo (Grailach, Chrilowe), 137, 139 Gradec pri Mirni, vzpetina, 33, 43, 65, 136, 15, 166 gradi{~e, 34, 41, 137 Gradi{~e (H 4 ), naselje, 26 27, 46, 52, 58 59, 82, 147 Gradi{~e pri Trebnjem, naselje, 17 18, 137, 139, 147, 156, 139 Grahovica, potok, 23, 29 3, 54, 61 62, 71, 155 grajska kapela, 138 grajske razvaline, grapa, 22, 28, 3, 32, 46 47, 55, 58, 61, 64, 86, 98, 161 gra{~ina, 139 gravitacija, 25 26, 41 gravitacijski princip, 11 gravitacijsko zaledje, 152 Grdi graben, 2, 27 29, 54, 63 64, 85 Greda, tovarna, 15 Grmada, naselje, 154 grmi~ast gozd, 86 grödenski pe{~enjak, 77 grödenski skladi, 44 Grosupeljska kotlina, 154 grosupeljska pokrajina, 142 gru~asta vas, 143 gru~asto naselje, 39, 89, , , 152 Gruda Kr{kega hribovja, 21, 23, 3, 35, 44 grudasti (nepravilni) delci, zemlji{ka razdelitev, 143 grude, zemlji{ka razdelitev, 18, 23, 3, 35, 4, 43 44, 89, 92, gru{~, 154 H Hacquetio-Fagetum praedinaricum var. geogr. Rusens hypoglossum, gozdna zdru`ba, 85 hal{tatska doba, 137, 158 Hema Kr{ka, 137, 139, 152 Henrik II., cesar, 139 hidroelektrarna, 155 hidrografska mre`a, 59 hidrografske spremembe, 43 hidrografsko te`i{~e, 8 hidrologija, 7 hidromelioracije, 7, 164 higrofilen, 65, 86 higrofilno rastje,

167 Hinja, potok, 13, 19 21, 23 24, 28 29, 35, 45, 48, 53 54, 62 64, 98, 148, 152 Hinjce, zaselek pri Krmelju, 43 Hinje, naselje, 45 hlevska `ivinoreja, 37, 81 hmelj, 2 Hohovica, naselje, 12, 16, 47, 61, 147 holocen, 43 holocenski, 1, 19, 45, 158 Hom, naselje, 15, 17 18, 2, 27 28, 44, 55, 138, 147, 156 Hom, vzpetina, 13, 63 Hom{~ica, potok, 15, 17 18, 55 hrast doba in beli gaber, gozdna zdru`ba, 36, 86 hrast graden z grahorjem, gozdna zdru`ba, 86 hrast puhavec s ~rnim gabrom, gozdna zdru`ba, 86 hrast z belkasto bekico, gozdna zdru`ba, 85 Hrastno, naselje, 19 2, 44, 47, 147, 154 Hrastovica, naselje, 38, 48, 81, Hrvati, 139 Hude Ravne, naselje, 23, 26 27, 46, 85, 14, 147 Hudeje, naselje, 32, 35, 147, 154 I Iliri, 137, 153 Ilirik, provinca, 137 ilirska doba, 137 ilovica, 15 16, 19, 22, 33 36, 49, 77, 81, 89, 94, 124, 128 ilovnat, 17, 32, 34 38, 43, 48, 63, 81, 85, 89, 91, 94 Impoljski prelom, 43 industrializacija, 1, 142, 158 industrija, 11, 16, 36, 4, , , 154, industrija platnenih izdelkov, 152 industrija stikal, 17 industrijski obrat, 139, 142, 149, 159 industrijski tir, 152 industrijsko zaledje, 14, 154 infiltracijska kapaciteta, 82 Inkos, podjetje, 152 intenzifikacija, 153 interferenca, 21, 3 internacija, 14 internat, 157 interpolacija, 66 inverzijska plast, 68 inverzijska ploskev, 72 inverzijski pas, 72, 89, 115 inverzna poselitev, 14, 145 Irsovec, vzpetina, rudnik, 17, 48, 54, 151, 154 Iskra elektroliti, industrijski obrat, 152 italijanska kapitulacija, 14 italijanska ofenziva, 14 italijansko okupacijsko obmo~je, 14 Ivan~na Gorica, naselje, 45 izdelovanje nakita, 137 izgradnja `eleznice, 155 izliv vodotoka, 1, 29 3, 32, 38, 5, 62, 158 izredne poplave, 63 64, , 116 izseljenci, 142 izseljevanje, , 164 izvir, 16, 19, 21, 29, 34 35, 4 43, 45, 47 48, 59, 61, 137, 139, 142, 159 J Jablanica, naselje, 12, 21, 45, 47, 139, Jadran, 138 jantarska pot, 137 jarki, 24, 29, 33, 42, 65, 82, 84 Jatna, vzpetina, hrbet, 1, 22 23, 27 29, 44 45, 47, 5, 52, 55, 57, 59, 61, 67, 84, 98, 148, 158, 16 Javer, potok, 31 Javerska dolina, 31 Javorje pri Gabrovki, naselje, 25 26, 45, 47, 14, 147 Javorski Pil, zaselek, preval, 16, 24, 26, 39, 14, 15 je~men, 153 Jelenje, 14 Jelenjska gora, 4 41 Jelovec, naselje, 12, 21, 44, 147 jerina, 45, 89, 94 Jeseni{~ica, potok, 13, 23, 62 63, 145, 164 jezik, 11 je`a, geomorfolo{ka oblika, 3, 82, 143 Je`evec, naselje, 27 28, 147 Jo`efinski voja{ki zemljevid habsbur{ke dr`ave, 86 jura, geolo{ka doba, 42 jurski, 1, 15, 24 25, 3, 41, 45 Ju`na Amerika, 141 K kaj`arji, 143, 152 kakovostni razredi geofaktorjev, 111 Kal pri Dolah, 4 41, 14, 147 Kal pri Krmelju, naselje, 2, 29, 45, 136, 147, 165 kalcirudit, 34 35, 45 Kali{~e, 21 kalkarenit, 45 Kaludrski potok, 149 Kamenica, naselje, 35 36, 45, 93, 147 Kameni{ki potok, 2, 28, 54, 64 Kamnarica, potok, 15, 17 Kamni Vrh pri Primskovem, naselje, 15, 147 Kamni Vrh, (G 1 ), naselje, 15, 147 kamniti most, 65, 145, 15 Kamnje, naselje, 38, 147 kamnolom, 39 Kanada, 141 kapela, 138, 152 kapela svetega Mihaela, 138 Kaplja vas pri Tr`i{~u, 21, 138, 147 kapnica, 18, 32 karbon, geolo{ka doba, 42 karbonaten, 1, 12, 16, 2, 22, 24, 26, 29, 33, 38, 4, 42 48, 5, 54 55, 58 59, 76, 78, 81, 85, 9, 97, 115, 124, 158 karbonatno-silikaten, 1, 33, 45, 158 karbonski, 44 karnijske plasti, 45 ka{~e, 44 kataster, 98, 164 Kazenski pobolj{evalni dom, 157 kaznilnica na Dobu, 38 Kelti, 137, 153, 156 keltski, 156 kemi~no preperevanje, 42 Kincelj nad Trbincem, vrh, 34, 63, , 15, 166 kisle prsti, 16 17, 31 32, 36, 38, 77 78, 81, 85, 124, 128 kisle rjave prsti, 14, 25, 27, 3, 35 36, 77, 81, 85, 124 kisli travniki, 36 kisloljubni bukov gozd, 81 Kladje pri Krmelju, naselje, 29, 45, 72, 81, 147 Klanec pri Gabrovki, naselje 16, 147 klasti~no gradivo, 42 klimatska provinca, 66 Klju~, vzpetina, 54 kme~ke kaj`e, 15 kme~ki domovi, 15 IMENSKO KAZALO Kme~ki in ~ebelarski muzej, 144 kme~ki prebivalci, 15 19, 21, 24 25, 27, 29 31, 36, 97, 142 kme~ki upori, 139 kmetijski pridelki, 15 Ko~evarji, 14 Ko~evsko, 14 Kolinska, `ivilska industrija, 15 kolobarjenje, 86, 98 kolonizacija, , 142 Koludrje, naselje, 2 21, 147 koluvialni sto`ci, 81 koluvij, 81 komunikacije, 33, 156 koncentri~na struktura, 32 koncentri~no vodno stekali{~e, 15, 39, 43, 48, 15 Konfekcija Lisca, industrijski obrat, 152 konglomerat, 14, 19, 24 26, 28, 42, 44 47, 49, 82, 89, 95 kontingen~ne tabele, 111, 116 korelacijski koeficient, , 116, 159 korozija, 15, koruza, 94, 153 Kostanjevica pri Dolah, naselje, 27, 81, 147 kostnica, 138 ko{enice, 81 ko{nja, 72 kova~ija, 144 kova{tvo, 15, 154 kovinska industrija, 36 kozolec, 144, 156, 165 krajevno sredi{~e, 15, 17, 21, 149 krajevno ugrezanje, 62 kraljevina, sorta grozdja, 124 Kranjska krajina, mejna grofija, 139 Kranjsko, de`ela, 139 kras, 44, 58 59, 61, 11, 112, 158, 164, 166 kra{ka depresija, 16 17, 4, 42, kra{ka jama, 23, 41 kra{ka uravnava, 21, 27, 31, 46, 67, 148 kra{ke oblike, 4 kra{ke zna~ilnosti, 27 kra{ki izvir, 16, 19, 4, 45, 59 kra{ki relief, 12, 21, 22, 26, 32, 4, kra{ki svet, 1, 17 18, 27, 41, 56, 58, 76, 96, 112, 158, 165 kr~enje gozda, 95, 117, 119 kredni, 21, 31, 35, 44 Kremen, vzpetina, 32 kremenica, tip prsti, 17, 77 kremenov konglomerat, 95 kremenov pesek, 45 kremenov pesek in prod, 77 kremenov pe{~enjak, 17, 19, 24 25, 28, 44, 47, 49, 77, 89, 95, 9 kremenova surovina, 154 kremenovi prodniki, 33, 45, kresni~evje, 27, 4, 42, 85 Kri{ka Reber, naselje, 17, 147 Kri`, (G 4 ), naselje, 18, 147 Kri`, (H 8 ), naselje, 21, 3 31, kri`i{~e, 21, 58, 136, 139, 149, Kri`i{~e, zaselek pri Tr`i{~u, 21, 5 Kri`ni Vrh, naselje, 31 32, , 147, 151 Krka na Koro{kem, naselje, 137, 139 Krka, reka, 1, 39, 43, 62, 158 Krmelj, naselje, 8, 29 3, 36, , 152, 154, 156 Krmeljska kadunja, 19 21, 32 36, 42, 44, 54, 64, 81, 93, 95, 131, 134, 148, 152, krmeljski rudnik, 154 krmne rastline, 37, 94, 153 krompir, 153 kr{~anstvo,

168 MIRNSKA DOLINA Kr{ka kotlina, 1, 43, 137, 158 Kr{ko hribovje, 1, 21 24, 3 32, 35, 42 45, 47 48, 52, 54, 59, 62, 71, 74, 124, 127, 135, 139, 142, 145, 148, 151, 156, 158, Kr{ko-Bre`i{ka kotlina, 39, 151 Kr{ko-Bre`i{ko polje, 48 Kr`i{~e pri ^ate`u, naselje, 15, 147, 155 Kujak, vzpetina, 85 Kukenberg, 138 kulturno bogastvo, 156 kulturna pokrajina, 86, 97 kulturne terase, 46, 143 Kum, vzpetina, 1, 72, 14 Kumpolje, zaselek pri Tihaboju, Kunkel pod Vrhtrebnjem, kvartar, geolo{ka doba, 19, 22, 34, 36, 44, 46, 48, 142, 157 L ladinijski, 44 45, 54 Laknica, potok, 1, 22, 39, 45, 137, 139, 151, 156 Lamio orvalae Fagetum var. geogr. Dentaria pentaphyllos, gozdna zdru`ba, 85 Lamium orvale-fagetum, gozdna zdru`ba, 85 lan, 154 Landspreis (Lan{pre`), grad, Lan{pre{~ica, potok, 13, 17, 45, 51, Lan{pre` (Landspreis), grad, lapor, 17, 19, 21 22, 25, 3 31, 33, 35, 37, 42, 45 46, 49, 58, 77 78, 81, 91, 95 lapornat, 2, 23, 27 28, 31, 42, 45 47, 54, 81, 91, 94, 124, 128 latenski, 137 Lathyro-Quercetum, gozdna zdru`ba, 86 Laze pri Bo{tanju, naselje, 31, 147 Laze pri Gobniku, naselje, 12, 24, 44, 85, 147 ledena doba, les, 15 Leskovec v Podbor{tu, naselje, 29, 45, 52, 72, 82, 121, 147, 154 letalski posnetki, 7, 59, 84, 86, 89, 98 99, 158, 165 letne izgube prsti, 17, 25, 84, , 124, 127 letni re~ni pretok, 62 lia{ki, 45 lignit, 35, 45, 154 limes, 138 linijska erozija, 82 Lipnik, naselje, 17, Lipoglav{~ica, potok, 39, 15 Lipovec, zaselek pri Jelovcu, 45 Lisina, uvala, 41, 47 litavski apnenec, 5 Litija, 8, 15 16, 18, 23 27, 39, 41 42, 45, 47, 81, 85, 97, 137, 142, 145, , 154, , 165 Litijska antiklinala, 19 2, 22, 26, 28, 44 Litijska kotlina, 26, 61, 164 Litostroj, tovarna, 32 litotamnijski apnenec, 34 35, 45 Ljubljana, 15, 28, 32, 137, 139, , 157, 161, Ljubljanska kotlina, 1, 48, 158 Ljubljansko barje, 154 Lo~ica, potok, 17, 45 Log, naselje, 36, 38 39, 65, 147 Loka pri Zidanem Mostu, naselje, 66 lon~arstvo, 138 lovski revir, 156 Lukovec, naselje, 12, 16, 147 luskanje, 42 Luzulo-Fagetum, gozdna zdru`ba, 84 M Magdalenska gora pri [marju, 137 makroklima, 84 maksimalna temperatura, maksimalne mese~ne vi{ine padavin, 66 maksimalni re~ni pretok, 62 Mala Goba, naselje, 41 42, 81, 85, 97, 147 Mala [evnica, naselje, 35, 147 Mali Cirnik, naselje, 19 2, 47, 147 Malkovec, naselje, 3, 45, 58, 66 7, 72, 74, 84, , 167 manganova ruda, 154 markirana pohodna pot, 156 Marov{ka zijalka, kra{ka jama, 136 Martinja vas pri Mokronogu, naselje, 36, 92 93, 147, 153 matemati~ne metode, 7, 159 meandri, glej {e okljuki, 19, 43, 62 med, 15 megla, 22, 34, 72 73, 81 Meglenik, naselje, 45 meglenost, 37, 72 mejna grofija, 138 Melampyro vulgati-quercetum petraeae var. geogr. Epimedium alpinum, gozdna zdru`ba, 85 melioracije, 33, 36, 56, 59, 63, 65, 81, 86, 17, 164 melioracijski jarki, 33, 65 meljasto-ilovnati koluvij, 77, 115 meljasto-ilovnati nanos, 36, 81 meljevec, 25, 27 28, 41, 44 47, 49, 78, 82, 9, 95 meritvena postaja, 72 mese~na koli~ina padavin, 75 mese~ni re~ni pretoki, 62 mesna `ivinoreja, 95, 153 Metalna, industrijski obrat, 152 metoda prekrivanja tematskih kart, 7, 159 Migolica, naselje, 17 18, 86, 141, 145, 147 Migolska Gora, naselje, 12, 18, 147 migracije, 24, 29, 36, , 156 mikroklima, 28, 85 mikroregije, 7, 11, 15, 34, 51, 53, 64, 71, 89 9, 92, 95 97, 12, 145, 147, , 167 Miltenberch (Stara gora), grad, 139 Miltenberg (Stara gora), grad, 139 minimalne temperature, 68 69, 74 minimalni re~ni pretok, 62, 76 miocen, 35, 42, 45 miocenski, 1, 13, 2, 35, 42, 45, 53, 93, 149 Mirna, naselje, 11, 18, 33, 38 39, 53, 61, 66 69, 136, 144, 147, , 154, 158, 167 Mirna (Neudegg), grad, 18, 34, 47, 54, 61, 136, 139, Mirna, reka, 7 1, 12 14, 17 18, 21, 23, 25, 29 33, 35 39, 43 45, 47 48, 5 54, 57 58, 61 65, 76 77, 81, 84 86, 131, 136, 139, 141, 145, , , , , 166 Mirna Pe~, naselje, 45 mirnska deber, 1, 12 13, 17, 3 32, 39, 43, 45, 5, 58, 63, 137, 145, 151, , 158 Mirnska dolina, 2, 64, 76, 84, 92, 97, , 14, 142, 146, 149, , , , 166 mirnski grad, glej {e Mirna (Neudegg), 18, 34 35, 47, 54, 61, 76, 86, 136, 139, mirnski vodovod, 27, 76 Mirnsko gri~evje, 17, 19, 4, 61, 64, 76, 9, 124 Mirnsko povirno hribovje, 25 26, 93, 95, 121, 127, 142 Mirnsko-Mokrono{ka kotlina, 8, 12, 17, 19, 21, 23, 32 37, 39, 43 45, 48, 5, 52, 54, 58, 61 63, 72, 81, 86, 95, 116, , , , , 154, 156, 158 Mirn{~ica, potok, 7, 15, 25 26, 41, 45, 51, 53, 58, 68, 78 mizarstvo, 15, 154 Mladeti~e, 43 mlaj{a `elezna doba (latenska), 137 Mlake, mle~na `ivinoreja, 95, 153 mlekarstvo, 15 mlin, 37, 144 mlin na lopate, 37 mlinarski obrati, 18, 57, 68, 145 mlinarstvo, 154 Mlinov hrib, 15 Mo~ila, kra{ki izvir, 16, 47 mo~virsko rastje, 14 modernizacija cest, 1, 158 modra frankinja, sorta grozdja, 124 Mokronog, naselje, 8, 11, 32, 66, 68, 76, 116, , , , , 154, 156, 158, 161, Mokronog (Nassenfuss), grad, 139, 15 mokrono{ka gospo{~ina, 151 mokrono{ki vodovod, 22, 76 Mokrono{ko gri~evje, 22, 45, 71, 96, , 127, 142 Mokrono{ko nagubano ozemlje, tektonska enota, 14 17, 19, 21 22, 24, 3 31, 34 35, 37, 44 mokroten, 13, 33, 35 39, 62, 64 65, 81, 86, 95, 97, 142, 144, 149, 151, 159 mokrotni travniki, 34, 81, 86, 97, 144 monokultura, 86 Morav~e pri Gabrovki, naselje, 13, 15 16, 25 26, 43, 47, 51, 53, 61, 63, 72, 81, 85, 137, 139, 142, 145, 147, 154 Morav{~ica, potok, 14, 25 26, 41, 44, 47, 54, 85 Morav{ka gora, 52 Morav{ka Gora, naselje, 12, 15 16, 42, 47, 73, 87, 14, 147 Morav{ka kotlinica, 13, 15 16, 24, 43, 45, 48, 58, 61, 62, 93, 95, 158, 16 Morav{ki prelom, 15 Most, naselje, 38, 147 Mo{~anski travniki, 33, 36 mo{ka kaznilnica, 38, 157 motorizacija, 142 Muljava, naselje, 43 Murnice, zaselek pri Leskovcu, 29 N nahajali{~a ro`enca, 17, 154 najpomembnej{e slovensko nahajali{~e ro`enca, 17 naravno bogastvo, 7, 156 naravnogeografske regije, 11 narivna ploskev, 44 narivna stopnja, 8, 55 nasad, sadovnjak, 16, 2, 29, 127 Nassenfuss (Mokronog), naselje, 139 Nemci, 14 Nem~ija, Nem{ka vas, 45, 138 Nem{ki Rajh, 14 nem{ko bombardiranje, 152 nem{ko cesarstvo, 139 nem{ko okupacijsko obmo~je, 14 nem{ko-italijanski sporazum, 14 neotektonika, 43, 165 nepravilni (grudasti) delci, zemlji{ka razdelitev, 89, 143 Neviodunum/Drnovo,

169 Nizozemska, 14 njivske povr{ine, glej {e orne povr{ine, 15 16, 2, 33 34, 37, 4, 62, 86, 89, 91, 93 95, 112, 131, 134, 159 nomogram, 76 nosilnost tal, 7, 48 49, 81, 12, 112, , 119, 159, 163 Notranji Dinaridi, 44 Nova Gora, naselje, 12, 25, 47, 147 Novo Zabukovje, naselje, 27 Novi Grad, naselje, 29, 44, 47, 58, 78, 139, 147 Novo Dobje, zaselek pri Jablanici, 28 Novo mesto, 45, 77, 137, 143, 155, 157, novogradnje, 145 O obcestno naselje, 39, 138, 151, 143 ob~asni vodotoki, 32 ob~insko sredi{~e, 17 19, 3, 35, 4, 142, 149, 157, obdobje s povpre~no temperaturo pod stopinj, 67 Obernassenfuss (Gorenji Mokronog), grad, 139 obglavljenje vodotoka, 34, 61 obrambna ~rta, 138 obrambna funkcija, 139, 152 obrat tekstilne industrije, 152 obre~ne prsti, tip prsti, 81 obrt, 138, 149, 152, 154 obrtne delavnice, 142 obrtni, 142, 15, 152, 154 obvisela dolina, 21, 35, 4, 47 odlaganje odpadkov, 27 odliv prebivalstva, 141 odna{anje prsti, glej erozija, 63 odro~nost, 32, 89 odto~ni primanjkljaj, 76 oglarstvo, 14 oglejene prsti, tip prsti, 17, 77, 81 oglejski misijonarji, 152 oglejski patriarhi, 138 oglje, 15 ogonski na~in obdelave, 81 Ogri, 139 ogrsko-hrva{ko kraljestvo, 139 okljuki, glej {e meandri, 12, 15, 43, 62 Okrog, naselje (G 1 ), 15, 147 Okrog, naselje (G 6 ), 12, 19 2, 147, 155 oligocenski, 45 onesna`en, 16, 72, 159 oolitni apnenec, 46 opekarna, 32, 154 opekarska glina, 36 opekarstvo, 15 Oplenk, 17, 2, 156 optimalna raba tal, 7, 129, 159 Ore{ki hrib, 14 orne povr{ine, glej {e njivske povr{ine, 7, 2, 37, 95, 111, 113, 116, , 136 oskrba z vodo, 15, 17, 2 21, 27 28, 75 oskrbno sredi{~e, 148 oskrbno zaledje, 76 osoje, 14 15, 32, 85, 9, 98 oson~enost, 7 Osredek pri Krmelju, naselje, 29, 72, 98, Osrednje mokrotno dno, mikroregija, 36 37, 64, 95, 142 osrednjeslovenska hi{a, 144 Ostro`nik, naselje, 33, 38, 97, 137, 147, 151 Ostryo-Fagetum, gozdna zdru`ba, 85 osvobojeno ozemlje, 14 Oto{ki prelom, 43 oves, 153 ozelenjene njive, 98 ozelenjevanje, 4, 86, 98, 159 P padavine, 15, 59, 62, 66, 74 76, 82, 85, 114, 158, 164 padavinske postaje, 66, 165 Padova, 14 paleozoik, 42 paleozojski, 22, panonska hi{a, 144 panonski morski zalivi, 42 parcelacija, 142 parna `aga, 15 partizani, , 144 Pasjek, hrib, 19 Pa{nik, 42 Pavletov mlin, 14 Pe~ice, naselje, 16, 127, 147 pediment, 43 pedolo{ke karte, 77, 83 Pekel, dolina, 2, 23, 35, 44 45, 5, 54 pelagi~ni sedimenti, 44 peneplenizacija, 42 periglacialni relief, 14 periglacialno gradivo, 21, 28, 43 perkolacijska kapaciteta, 82 permo-karbonski, 1, 14 15, 24 25, 28, 44, 46, 61, 78, 158 permski, 14, 19, 22, 28, 44 perutninarstvo, 153 pe{~en, 3 31, 44 45, 47 48, 94 pe{~enjak, 14, 17, 19, 24 25, 27 28, 31, 33, 37, 42, 44 47, 49, 77 78, 81 82, 89 9, 95, 115, 124 Petelinjek, vrh, 31 Peter Pavel Glavar, 138 P-faktor, 82 Piceo abietis-quercetum roboris, gozdna zdru`ba, 86 Pijavice, naselje, 32, 35, 38, 5, 62, 93, 147 pilarna, 15 plani grobovi, 137 Planina pri Sevnici, naselje, 47 Plasta, predelava plasti~nih mas, 152 plemenska `ivina, 153 pletarstvo, 97, 154 Plintenbach (Slep~jek), grad, 139 pliocen, 34, 42 44, 61 pliocenska Mirna, 43 pliocenski, 43, 77 plio-pleistocen, 45 plio-pleistocenski, 1, 12, 15 16, 19, 22, 3, 33 37, 48, 53 55, 81, 124, 128 plitvo morje, 42 plitvomorska sedimentacija, 44 ploskovna erozija, 82 plo{~asti apnenec, 45 pobo~na uravnava, 18, 21, 29 pobo~ne terase, 13, 28, 93, 145 pobo~ni psevdoglej, tip prsti, 81 pobo~no naselje, 23 24, 27 po~itni{ka bivali{~a, 87, 143, 145, 148, 156 Podbor{t, naselje, 2 21, 29, 44 45, 48, 53, 82, 121, 14, 147 pode`elje, 7 Podkal, zaselek pod Kalom pri Krmelju, 14 podnebje, 7, 1, 42, 66 67, 69, 71, 73, 75, 158 Podpe~ pod Skalo, naselje, 25 26, 41, 14, 147 Podpe{ki grad (Gallenstein), 41, 139 podtalnica, 81 Podzemelj, naselje, 137 podzemna jama, glej {e kra{ka jama, 4, 45 podzemni vodni odtok, 1, 17 IMENSKO KAZALO Pohorje Mirna, proizvodnja proti po`arne opreme, 154 pokarbonatne prsti, tip prsti, 77, 81, 85, 115, 128, 166 poklicno prestrukturiranje, 97, 156 polikulturno poljedelstvo, 136, 153 Poljane pri Primskovem, naselje, 24, 147 Polje pri Tr`i{~u, naselje, 36, 147, 148 poljedelska kolonizacija, 139 poljedelska sezona, 67, 75 poljedelstvo, 1, 34, , 153, 158 poljska razdelitev, 89, 142 polsuha dolina, 25 Pol{nik, naselje, 14 polurni nalivi, 66, 82 polvarovalni gozd, 86 pomanjkanje vode, 14, 2, 24, 32, 4, 75, 93, 159 ponderiranje, 116 ponderji, 111, 113, , 12, 122 ponor, 45 pontski nivo, 52 popis prebivalstva, , 142 poplave, 21, 32, 35, 62 64, 68, , 116, , 148, 164, 166 poplavi{~e, 13, 63, 158 poplavljanje, 7, 13, 63, 144 poplavljene povr{ine, 2, 22, 35 36, 64, 81, 116 poplavna dolina, 14, 22, 38, 61, 63, 148 poplavna pokrajina, 32, 34, 36, 64 poplavna ravnica, 8, 33, 37 38, 4, 43, 53, 148, 15, 158 poplavni gozd, 36, 65, 81, 86, 96 poplavni svet, 17, 63, 116, 122, 149 poplavno obmo~je, 13, 15, 17, 21, 34 35, 37 38, 56, 59, 62 64, 17, 111, , 163 Posavje, 7, 14, 157 Posavske gube, 24, 42 44, Posavsko hribovje, 7 8, 1, 22, 44, 62, 14, 156, , , 165 poselitev, 7 8, 1 11, 13 14, 17, 19 21, 23, 28, 33, 36, 41, 62, 89, 98, , 142, 145, 148, 15, 152, 158, 163, 166 poselitev, inverzna, 13 14, 145 po{ta, 149 po{tna zveza, 154 potencialna evapotranspiracija, potencialna vegetacija, 97 potres, 48 povirje, 16 17, 23 26, 29, 31, 37, 4, 44 45, 47, 54, 58, 62, 81, 84 85, 98 povpre~ne maksimalne temperature, povpre~ne mese~ne temperature, 66 povpre~ne minimalne temperature, 68 69, 74 povpre~na koli~ina padavin, 82 povpre~ni re~ni pretok, 62 povpre~no {tevilo dni z meglo, povrtnine, 153 pozeba, 121 Praetorium Latobicorum/Trebnje, prafara, 138 Prapro~e, zaselek pri Stra`i, 141 Praprotnica, naselje, 17 18, 147, 156 Pravharica, potok, 17, 19, 39, 15 pravilni delci, zemlji{ka razdelitev, 143 prazgodovinski, 1, 33, 41, 137, 158, 163 prazgodovinsko gradi{~e, 41 prazgodovinsko najdi{~e, 137 prebojna dolina, 34, 149 pre~ne poti, 29 preddinarski gorski bukov gozd, gozdna zdru`ba, 14 17, 2, 22, 32, preddinarski podgorski bukov gozd, gozdna zdru`ba, 2, 25, 27, 29, 4, 42, 81,

170 MIRNSKA DOLINA predilnica, 15 Predlog, 22, 27, 5, 52 predor, 43, 62 Prelesje, naselje (H 4 ), 23, 26 27, 46, 52, 58, 81, 97, 147 Prelesje, naselje pri [entrupertu, 32, 38, 147, 154 prelom, 8, 15, 21, 3, 34 35, 43 45, 58, 152 prelomnica, 62 premog, 42, Presad, tovarna, 95, 154 Preska, naselje, 27, 4, 42 43, 52, 58, 61, 14 preval, 8, 1, 16 17, 19 2, 22 24, 26 27, 34, 39, 48, 51, 137, , 148, , 154, 156, 158 Prevale, naselje, 26 27, 147 Prevent SPM, tekstilna industrija, 151 prezbiterij, 15 Pre`enjske Njive, naselje, 42, 47, 14, 147 Primskovo, naselje, 66 prisoje, 15 17, 2, 31, 85 86, 98, 143 proizvodnja elektrolitskih kondenzatorjev, 152 promet, 154, 156 prometna mre`a, 137, 141 prometna odmaknjenost, 14 prometna os, 3 prometna pot, 21, 137 prometna povezava, 13, 22, 24 prometne razmere, 11, 156 prometni polo`aj, 21, 35 37, 148, 152, 156 prometni tokovi, 139, 154 prometnica, 1, 18, 33, 39, , 148, 15, 152, 154, 158 prometno kri`i{~e, glej {e prometno vozli{~e, 155 prometno vozli{~e, glej {e prometno kri`i{~e, 39, obzidje, 143 protorendzina, tip prsti, 86 prva svetovna vojna, 14 prvotne grude, poljska razdelitev, 142 p{enica, 16, 29, 153 Pugled pri Mokronogu, naselje, 22, 147 Pusti Javor, 14 Pu{~ava, naselje, 37, 53, 62, 147 Q Querco-Ostryetum carpinifoliae, gozdna zdru`ba, 86 R Rab, otok, 14 raba tal, 7, 1, 3, 52, 7, 72, 77, 83 84, 86 88, , Ra~je selo, naselje, 35, 45, 51, 63, 147 Rade~e, naselje, 1, 2 21, 24, 27, 29, 4 41, 66, 72, 148, 152, 154, 155 Radgonica, naselje, 1, 23, 27 28, 4, 44 45, 47, 52, 58, 72, 78, 81, 84 85, 97, 147 Radulja, potok, 1, 43, 45, 156, 158, 16 Raduljsko hribovje, 7, 157, 16 Rakovnik pri [entrupertu, naselje, 38, ranker, tip prsti, rastlinsko zemljepisno obmo~je, 84 Ravne nad [entrupertom, naselje, 23, 27, 45 46, 58, 81, 85, 14, 147 Ravne, (G 4 ) naselje, 12, 17 18, 32, 61 Ravnik, naselje, 2, 43, 72, 147 ravnote`ni profil vodotoka, 43 razlo`eno naselje, 39, 143, 148 raz{irjena ulica, razvodje, 8, 1, 13, 17, 19, 23 24, 26, 29, 31, 44 45, 47 48, 52, 58 59, 72, 76, 78, 84, 139, 156, 158 razvodnica, 1, 17, 43 44, 149, 158 razvodno obmo~je, 19, 24 25, 47, 58 rde~i bor z borovnico, gozdna zdru`ba, 2, 27, 38, 85 Reber, vzpetina, 17, 44, 86, re~na erozija, 43 re~na mre`a, 12, 16, 47, re~na naplavina, 8, 158 re~ni re`im, 62 re~no-akumulacijski tip reliefa, 8, 15 17, 22, 26, 32, 34 36, 55, 58, 63, 95, 156, 158 re~no-denudacijski tip reliefa, 1, 12, 14 17, 19 26, 28, 3, 32 33, 35 36, 55, 58, 61, 78, 81, 156, 158 regionalizacija, glej tudi regionalna ~lenitev, 7, 11, 164 regionalna arhitektura, regulirana struga, 33, 36 37, 61 Reka, potok, 22 Reka, pristani{~e, 155 Rek{tanj (Ruckenstein), grad, 31, 139 reliefna amplituda, 23, 32, 55 56, 78, 11 12, 114, , 158 reliefna energija, 7, 12, 27, 3, 55, 114, , 122 rendzina, tip prsti, 25, 27, 77, 81, 85 86, 121 renesansa, 144 retencijska kapaciteta, 76 Ribjek, naselje, 22, 147 ribolovni revir, 156 Rim, 137 rimska doba, 1, 33, 148 rimska naselbina, 137 rimski, 1, 33, , 148, 151, 156, 158 rimski grobovi, 151 rjave pokarbonatne prsti, tip prsti, 77, 81, 85 rjave prsti, 14, 17, 19, 25, 27, 35, 36, 38, 4, 42, 77 78, 81, 85, 115, 124, 128 rjave prsti na meljasto-ilovnatem koluviju, tip prsti, 36 rjave sprane prsti, 77 rjavi premog, 45, Rjavka, vzpetina, 85 Roje pri Gabrovki, zaselek, 138 romarska cerkev, 144, 152, romarski kraj, 152 Rovinje, zaselek pri Leskovcu, 29 Ro`enberk, naselje, 2, 147 ro`en~ev, 154 ro`enec, 7, 12, 15 17, 22, 25, 29 31, 33 37, 43, 45 49, 55, 77, 85, 89 9, 94 95, 115, 124, , 154 Ruckenstein (Rek{tanj), grad, 139 rudarji, 14 rudarsko-industrijsko naselje, 152 rudarstvo, 153 rudno bogastvo, 154 rudnik, 36, , rudnik premoga, 36 rudnik ro`enca, 151 rudni{ka proga, 155 r`, 153 S Sabansko bukovje, 26 sadjarstvo, 15, 21, 25, 27, 95, 111, , , 131, 135, 159 sadno drevje, 15 16, 23 25, 27, 29 3, 35, 37, 42, 67, 86, 89, 91, 94 95, 116, sadovnjaki, 7, 15 16, 2, 22, 25, 34, 78, 86 88, 95 96, 98 13, , , , , 163 sadovnja{ke grude, 143 Sajenice, naselje, 18, 147 samooskrbno kmetovanje, 136, 153, 159 samorodna trta, {marnica, 159 sarmat, 44 Sava, reka, 8, 1, 13, 18 22, 27, 29 3, 32, 39, 43, 5, 61, 137, , 145, , , 158 Savinjska (Spodnja) krajina, 139 savinjski kraji{nik, 139 Savrica, potok, 22, 31 32, savsko pore~je, 25 Scharffenberg (Svibno), grad, 139 seizmi~na karta, 48, 166 seizmogena obmo~ja, 48 Sejenice, naselje, 17, 147 sejmarski kraj, 152 Selce, naselje, 27, 46, 67, 97, 147 selektivna erozija, 14, 46 Selo pri Mirni, naselje, 13, 15, 17 18, 47, 54, 63, 81, 147 Selska Gora, naselje, 18, 147 semenski krompir, 31, 153 sen~nost, 21, 3, 68 senonijske plasti, 45 senovski terciarni bazen, 35, 42, 44, 152 senovsko podolje, 44 Senovsko-Sevni{ka sinklinala, 44 Severna Amerika, 141 Sevnica, 8, 1, 19, 21, 23, 29 31, 33, 37, 39 41, 45, 48, 5, 61 62, 66, 142, , 152, , , 166 Sevni{ki prelom, 43 sevni{ko-kr{ki govor, 11 Sevno na Dolenjskem, naselje, 45, 66 7, 72, 74 76, 82, 156, 165 silikatne kamnine, 22 silikatni, 1, 12, 14, 19 2, 22 25, 27, 46 48, 54 55, 78, 82, 85, 115, 124, 158 Siscia/Sisak, 137 siva glina s premogom, Skala nad Podpe~jo, stena, 25 skedenj, 144 skeletne prsti, 76 skitski, 45, 47 Sklepnica, potok, 31 skrilavec, 14, 17, 21 22, 24 25, 27 28, 31, 33, 37, 41 42, 44 47, 49, 77 78, 81 82, 9 91, 95, 115, 124 Skrovnik, naselje, 38, 147 slabo oglejene prsti, 36, 77, 81, 115 slamnata kritina, 25 Slan~ev hrib, 5 Slavina, naselje, 27, 58, 67, 97, 147 slemenasto dolinast, 1, 12, 158 slemenska uravnava, 3, 54 slemensko naselje, 25, 39, 65 Slep~jek (Plintenbach, Kri`ni Vrh), grad, 139 Slep{ek, naselje, 36, 38, 5, 147 sljudnat, 27 28, 33, 37, 44 47, 81 slovanska naselitev, 138, 142 Slovenci, 138, 14 Slovenija v malem, 8, 157 Slovenska vas, 38, , 154 Slovenski jarek, 44 slovenski jezik, 11 smreka, 85 sodna oblast, 152 son~na energija, 52, 7, 95 Son~nik, zaselek pri Krmelju, 21 Sopota, potok, 8, 1, 22 23, 27, 29, 4 41, 52, 56 57, 62, 139 sosijski, 44 soteska, 63 Sotla, naselje, 13, 17, 37, 45, 63 65, 77, 81, 166 specializacija,

171 specifi~ni vodni odtok, 62, Spodnja ali Savinjska krajina, 139 spodnja kreda, 42 Spodnje Jelenje, naselje, 41, 147 Spodnje Mladeti~e, naselje, 36, 147 Spodnje Vodale, naselje, 12, 21, 47, 58, 14, 147 spodnjeladinijski, 45 Spodnjemirnsko gri~evje, 21, 54, 63, 84, 12, 127 spodnjetriasni, 45, 47 spodnji perm, 42 spodnji pliocen, 42 spodnji torton, 45 spodnji trias, 42 sprsteninasta rendzina, tip prsti, 77 sredi{~na vas, 11, 27, 145, 158 sredi{~ne funkcije, 11, 27, 36, , 152, 154, 158 sredi{~no naselje, 11, 15 18, 21 29, 36 37, 41 42, 89, 142, , , Srednik, naselje, 12, 2, 29, 44 45, 147, 154 Srednja Evropa, 156 srednja {ola, 157 srednje mo~an glej, tip prsti, 35 36, 77, 81, 86 srednji perm, 42 srednji trias, 44 srednji vek, , , 155 stagnacija, 34 Stajni{ki potok, 63 stalni tok, 14 15, 61 stalno naselje, 143 Stan, naselje, 17 18, 31, 147 Stara Gora, naselje, 17 18, 45, 139, 147, 156 stara kamena doba, 136 stara `elezna doba, Stari grad (Erkenstein), 139 starotriasni, 28 statisti~ne metode, 7, 159, 163, 165 stelja, 82 steljarjenje, 38, 82, Sti~na, naselje, 43, 137, 164 Sti{ko-[entvi{ki kot, 61, 137 stopnja centralnosti naselij, 149 Strassberg (Stra`berk, Stari grad pri Krmelju), grad, 139 Stra`a nad Mokronogom, 139 Stra`a, naselje, 38, Stra`berk (Strassberg, Stari grad pri Krmelju), grad, 139 streha na ~op, 144 strela, 29, 159 Strmec, naselje, 27 28, 57, 147 struktura prsti, Studen~nica, potok, 27, 48, 54, 85 suha dolina, 16, 19 2, 25 27, 35, 4, 47, 56, 61 Suha krajina, 1, 154, 158 Suhadole, naselje, 26, 97, 147 su{a, 17, 18, 24 25, 28 29, 31, 59, 75 76, 115, 159, 165 su{na doba, 42, 76 Sveta Ana, vrh, (Vrh sv. Ane), Sveta Barbara, vrh, 19 Sveta Helena, zaselek pri Mirni, 138 Svete gora pri Mokronogu, 155 Sveti Janez Krstnik, `upnijska cerkev, Sveti Jurij, vrh, 21 Sveti Rupert, `upnijska cerkev, 139 Svibno, naselje, 139, 152 svin~eva ruda, 154 svinec, 7 Svinjsko, naselje, 12, 29, 78, 14, 147 [ {empeterska `upnija, 139 [entjan{ki nariv, tektonska enota, 1, 15 16, 2, 22, 26 28, 44 45, 55 [entjan{ko gri~evje, 13, 2, 59, 63, 71, 95, 97, 119, 128, 131, 135, 148, 159 [entjan{ko hribovje, 23, 28, 62, 82, 54, 95, 97, , 124, 128, 131, , 142, 159 [entjan{ko, obmo~je, 1, 13, 15 16, 2, 26 27, 29, 35, 45, 55, 58 59, 135 [entjan`, naselje, 12, 19, 21, 24, 29, 42, 44, , 51, 54 55, 59, 71, 78, 81, 93, 95, 14, 142, 145, 147, 149, 153, 156 {entjurski apnenec, 47, 89, [entlovrenc, naselje, 136 [entruperska mikroregija, 7 {entruperska vele`upnija, 151 [entruperski kot, 33, 89, 93 [entrupersko gri~evje, 14, 19, 4, 52, 76, 9, 97, 12, 124, 135 [entrupersko hribovje, 17, 22 24, 27 28, 54, 62, 76, 95, 97, 124, 135, 142 [entrupert, naselje, 8, 13, 2, 23, 27 28, 32 33, 36, 38, 42, 45 48, 54, 57 58, 81, 84 85, 89, 91, 123, , 145, , 154, 156, 161, 164, [entvi{ka kotlina, 154 [entvi{ki kot, 34 [evnica, naselje, 35, 48, 147 [kocjan, naselje, 138 [kocjanski prelom, 21, 3, 34 35, 43 45, 152 [kofja Loka, 139 [kovec, naselje, 31, 45, 147, 154, 164 [krjan~e, naselje, 35, 147 [krljevo (Grailach, Chrilowe), grad, 137, 152 [krljevo, naselje, 38, 137, 139, 147 [marje-sap, 45 {marnica, samorodna vinska trta, 159, 162 [martno pri Litiji, naselje, 42 {ola, , 152 [tajersko, 155 [tajngrob, naselje, 28 29, 147 [tatenberk, naselje, 138 [tatenber{ka dolina, 154 {tevilo hladnih dni, 69 7 {tevilo mo{kih in `ensk, 142 {tevilo su{nih dni, 76 {tevilo vro~ih dni, 69 7 [vica, 141 T tabori{~e, 14 taborsko obzidje, 139, 152 talna voda, 14, 36, 86, 96 tehni{ka dedi{~ina, 144 tekstilna industrija, 36, 15, 152 tekstura prsti, tektonika, 8, 42 43, 55, 57, 157 tektonska enota, 1, 14 17, 19 22, 24, 26 31, 34 37, 44, 158 tektonsko zastajanje, 8, 42, 52, 158 Tel~e, naselje, 66, 14, 165 telefonska povezava, 156 Temenica, reka, 1, 22, 24, 34 35, 43 45, 51, 61 62, 137, 139, 143, 158, Temeni{ka dolina, 154, 163 temperatura zraka, 76 temperaturna amplituda, 66 temperaturna inverzija, glej tudi temperaturni obrat, 16, 67 69, 72, 136 temperaturna postaja, 66, 72, 165 IMENSKO KAZALO temperaturni obrat, glej tudi temperaturna inverzija, 17, 19, 21 22, 34 37, 66 67, 69, 81, 9, 94, 126 terciarni ravnik, 42 termalni pas, 15 18, 2, 32, 72 73, 9, 115, 118, 123, 128 Thornthwaite, 75 76, Ti~nica, vrh, 4 Tihaboj, naselje, 1, 13, 15 16, 45, 48, 54 55, 59, 61, 63, 81, 84 87, 93, 137, 143, 147 tihabojska depresija, 15 16, 58, 95 Tihabojski potok, 15, 87 Tihaboj{~ica, potok, 13, 48, 55, 63 Tinger, vrh, 43 tip naselij, 142 tip prsti, 15, 77, 78 8, 82 83, 14, 16 17, 111, 115, 12, 135, 163 tip reliefa, 15, 21, 34, 57 Tlaka, naselje, 15 16, 68, 147 TOM Oblazinjeno pohi{tvo, tovarna 151 toplar, dvojni kozolec, 144, 156 topli izvir, 35 toplotni obrat, glej tudi temperaturna inverzija, 7 8, 2, 25, 27, 67 68, 72 74, 94 95, 19 11, 112, , 12, 122, , 135, 143, , 163 topografski faktor, 82 Topolovec, vrh, 156 torton, 42 tovarna, 17, 95, 148, , 154 tovarna barvic, 15 Tovarna elektromateriala, 154 tovarna emajliranih pe~i, 15 tovarna krede in sadrenih izdelkov, 15 tovarna nekovin Kremen, 151 tovarna protipo`arne opreme, 154 Tovarna transportnih naprav in konstrukcij, 154 tovarne {ivalnih strojev, 151 tradicionalen, 25, 142, 145, 159 tradicionalna arhitektura, 145 tradicionalno kme~ko vinogradni{tvo, 159 tranziten, 137, 156 travniki, 17 19, 22, 24 25, 29, 33 34, 36, 38 41, 78, 81, 86 88, 96 97, 99, 13, 158 Trbinc, naselje, 17 18, 54, , 147, 15, 166 Trbinc, vzpetina, 17, 54, 61, 15 Trboveljska premogokopna dru`ba, 14 trboveljska termoelektrarna, 72 Trdina, pisatelj, 72 Trebanjski Vrh, naselje, 81 Trebanjsko gri~evje, 18, 3, 4, 84, , 127, 149 Trebanjsko, obmo~je, 59, 142 Trebeljansko, obmo~je, 137 Trebelno, naselje, 31 32, 45 46, 58, 81, 137, 139, 147, 154, 156, 165 Trebnje, naselje, 8, 1, 13, 18 19, 22, 28, 32 33, 35, 37, 45, 48, 58 59, 61, 86, , 142, 147, 149, 152, , 164 Trebnje, ob~ina, 141, 164, 167 Treffen/Trebnje, 139 Treviso, 14 trg, 2, , 154 trgovina, 17 18, 138, 14, 142, 149, 15, 152 trgovska pot, 137, 154 triasni, 1, 15 17, 19, 22, 24 31, 33 38, 4 41, 44 45, 5, 164 trikotni konci dolin, 14, 21, 24 26, 28, 3, triprekatni most, 65, 145 tropska tla, 17 tropsko podnebje,

172 MIRNSKA DOLINA Trstenik, naselje, 38, 93, 144, tr{ka hi{a, 151 Tr`i{~e, naselje, 12 13, 21, 31, 44 45, 47 48, 57, 61, 63, 78, 145, , 152, Tr`i{ki potok, 13, 31, 63 tuf, 17, 21, 25 28, 41, 45 46, 49, 77, 91, 95 tufit, 17, 21, 25 27, 41, 45 46, 49, 91, 95 Turi{ki grad (Rek{tanj, Ruckenstein), 3, 43, 47, 139 turizem, 142, 156 Turja{ki, gospodje, 139 Turnska Cerknica, potok, 14, 24, 61, 71 tur{ki, 139, 143, 152 U ugrezanje, tektonsko, 14 15, 26, 34, 42 43, 45, 48, ujeti meandri, glej tudi ujeti okljuki, 19, 43, 62 ujeti okljuki, glej tudi ujeti meandri, 43, 62 uprava, 64 uravnava, 13, 17 19, 21, 23, 26 27, 29 32, 43, 46 47, 54, 57 58, 67, 97, 148, 156 urbano sredi{~e, 138 urbano-agrarna funkcija, 143 usad, usaden, 29, 31, 81 82, 159 usnjarna, 15, 152 usnjarska obrt, 152 utrdbena arhitektura, 139 utrjena postojanka, 155 uvala, 23, 26, 4 41, 47, 69 V Vaccinio myrtilli-carpinetum, gozdna zdru`ba, 86 Vaccinio myrtilli-pinetum, gozdna zdru`ba, 85 varovalna vloga, 86 varovalni gozd, 12, 98 va{ki vodovod, 26, 42 vegetacija, 27, 84, 165 vegetacijska doba, 67, 164 Vejar, potok, 33 35, 39, 43, 48, 53 54, 61, 63, 86, 136, 139, 15 Vejarska kotanja, 12, 16, 32 36, 43, 45 48, 51, 54, 58, 61, 63 64, 78, 81, 86, 93, 95, 138, 148, 154, 158 velecvetna mrtva kopriva, 27, 85 vele`upnija, 151 Velika Goba, naselje, 41 42, 45, 47, 97, 147, 154 Velika Karantanija, 138 Velika Loka, naselje, 51 Velika Pe~, naselje, 26, 41 Velika Preska, naselje, 27, 4, 42 Velika [evnica, naselje, 35, 147 Veliki Cirnik, naselje, 19 2, 147, 154 Veliki Vrh, zaselek nad Gabrjem, 21, 3 velikotrnski skladi, 45, 77 ventilirana vremenska postaja, 76 Vesela Gora, naselje, 72, 137, 144, 156 veselogorsko sleme, 38, 92 veter, 15, 18, 22, 24 25, 27, 29, 38, 41, 72, 76, 148, 159, 167 vetrovnost, 15, 18, 22, 24 25, 27, 29, 38, 41, 72, 76, 148, 159, 167 vezani kozolec (dvojni, toplar), 144 vezanje trte, 97 Vidmarji, 26 Viljem II., kraji{nik, 139 Vinji Vrh pri [marjeti, 137 vino, 72, 15 vinogradi, 7, 13 14, 16 17, 2, 22, 24, 3, 34, 66, 72, 82, 86 88, 9 91, 99 13, , , , , 145, , 163 vinogradnik, 2 vinogradni{ka pokrajina, 66, 72 vinogradni{ka tipologija, 159 vinogradni{ke grude, 143 vinogradni{ki, 19 2, 32, 66, 72, , 143, 148, 156, 159 vinogradni{ko obmo~je, 2, 124, 148, 156 vinogradni{ko zaledje, 32 vinogradni{tvo, 8, 1, 13, 17, 2 21, 27, 111, , , 131, vinoroden, 16, 28, 39, 87, vinska cesta, 156 vinska pe{pot, 156 vinska trta, 15, 17 18, 2, 29, 31 32, 72, 9 91, 158 vinski hram, 144 Virsko mesto, ilirsko naselje, 137 vise~a dolina, 3 vi{inski pas, 8, 37, 4, 5 51, 72 74, 99, 115, 163 Vi{nja Gora, naselje, 43 Vi{njansko-[entvi{ki potok, 34, 43 Vi{njegorski, gospodje, 139 vla`nostni primanjkljaj, 76 Vodale, 12, 21, 31, 47 48, 58 59, 86, 14, 143, 147 Vodice pri Gabrovki, naselje, 25, 42, 47, 61, 97, 14, 147, 154 vodna bilanca, 75 76, 165 vodna oskrba, 26, 29, 31 32, 148, 159 vodno stekali{~e, 16, 26, 39, 136, vodovod, 15, 17, 22, 26 27, 42, 76 vodozbirno obmo~je, 27 voja{ki in roparski pohodi, 154 vojni davki, 139 vojne `rtve, 141 Vol~je Njive, naselje, 38, 46 48, 78, 138, 147, 164 Vozenk, 45 vrba, 97 Vrh nad Mokronogom, 3 Vrh pri Bo{tanju, naselje, 3 31, 47, , 156 Vrh, naselje pri [entrupertu, 38, 46, 14 Vrhek, naselje, 21, 147 Vrhovo, naselje, 155 vr{aj, 89 vr{na uravnava, 26 vrta~a, 8, 15 17, 19, 21, 25 26, 3, 35, 4 41, 46 48, 58, 69 vrta~ast, 8, 15 Vrtovski hrib, 81 vulkani, 42 vulkanizem, 42 vzhodnoalpska hal{tatska kultura, 137 vzhodnodolenjski govor, 11 vzpeti kotlinski rob, 1, 91, 12, 158 Vzpeti rob in pragovi, mikroregija, 12, 37 vzrejno sredi{~e, 153 W werfenski sedimenti, 77 Wischmeier-Smithova ena~ba, 82, 114 Z Zabrdje, naselje, 17, 38, 81, , 166 Zabr{~ica, potok, 31, 39, 62, 15 Zabukovje, naselje, 12, 27, 45, 47, 61, 78, 147 Zabukov{ki hrib, 14 zadenjska erozija, 43 Zadraga, naselje, 19 2, 156 Zagorica, naselje, 17 18, 147 Zagozd, naselje, 4 41, 147 Zagrad, naselje, 54, 86 Zagri~, naselje, 15, 147 Zahodna Evropa, , 156 Zahodne dolenjske mezozojske grude, tektonska enota, 43 zajetje, 76 zakrasela tla, 96 Zaloka, naselje, 27, 44, 58 59, 85, 97, 147 Zape~ar, vzpetina, 44 Zaplaz pri ^ate`u, zaselek, 45, 144, 156 zaposlitveno sredi{~e, 11, 21 22, 142, 148, 154, 158 zara{~ajo~, 14 15, 21, 23, 27, 29 3, 4, 89, 96 98, 136, 159 zara{~anje, 19, 29, 41, 85 89, 97 99, 13, 158 zaselek, 11, 13, 21, 3, , , Zavrh, naselje, 4 ZDA, 141, 164 zdravstvena postaja, 149, 157 zdravstveni dom, 15 zemljene gomile, 137 zgodnjeslovenska doba, 1, 148, 158 zgodnji srednji vek, , zgornja kreda, geolo{ka doba, 42, 44 Zgornja Panonija, 137 Zgornje Mladeti~e, naselje, Zgornje Vodale, naselje, 31, 147 zgornjeanizijski, 45 zgornjekredni, 45 zgornji pliocen, 34, 42 43, 61 zgornji torton, 45 zgornji trias, 42 Zidani Most, naselje, 155 zidanice, 18, 89, 143, 145 Zijalo, kra{ka jama, izvir, 19, 59, 136 znamenje, 156 zoogena bre~a, 45 Zunanji Dinaridi, `agarski obrati, 18, 57, 68, 145 `agarstvo, gora, vzpetina, romarski cilj, 22, 39, 152, `ametovka, sorta grozdja, 124 `arna grobi{~a, 137 `elezarstvo, 137 `elezna doba, 137 `eleznica, 8, 1, 19, 37, 39, 43, 58, 62, , 152, 155, 158 `elezni{ka proga, 152 `elezova ruda, vrh, 137, 151 `etev p{enice, 16, 29, nariv, 24, 25 `ivilska industrija, 15 `ivina, 15, 153, 159 `ivinoreja, 25, 37, 81 95, , 158 zaselek Sela pri Mirni, kozolec, 144, 165 `upnijska cerkev, `upnijsko sredi{~e, naselje,

173 SEZNAM ZEMLJEVIDOV Avtorji: Peter Frantar, Jerneja Fridl in Maja Topole {t. 1, 9, 29 Maja Topole vseh ostalih 1. Digitalni model reliefa za pore~je Mirne s sosedstvom in stometrski vi{inski pasovi 2. Pore~je Mirne in njen polo`aj 3. Morfolo{ke enote in regije 4. Nosilnost tal 5. Nadmorske vi{ine stometrski vi{inski pasovi 6. Naklonski razredi 7. Relativne vi{ine 8. Na~in vodnega odtoka 9. Re~na mre`a 1. Poplavni svet 11. Ekspozicije 12. Toplotni pasovi 13. Tipi prsti 14. Ob~utljivost za erozijo ob sedanji rabi tal osem razredov 15. Obstoje~a raba tal 16. Sklenjenost njiv 17. Primernost povr{in za pozidavo (ne glede na obstoje~o rabo) 18. Primernost povr{in za pozidavo (gozd je izlo~en) 19. Primernost povr{in za njive (ne glede na obstoje~o rabo) 2. Primernost povr{in za njive (gozd je izlo~en) 21. Primernost povr{in za vinograde (ne glede na obstoje~o rabo) 22. Primernost povr{in za vinograde (gozd je izlo~en) 23. Primernost povr{in za sadovnjake (ne glede na obstoje~o rabo) 24. Primernost povr{in za sadovnjake (gozd je izlo~en) 25. Optimalna raba negozdnih tal 26. Mo`na raba gozdnih tal 27. Predlog nove rabe tal ob ohranitvi gozda in pozidanih povr{in 28. Osem kakovostnih razredov obstoje~e rabe 29. Naselja v Mirnski dolini leta 1995 VIRI IN LITERATURA Bauer, B. 199: Soil splash as an important agent of erosion. Geographica Polonica 58. Var{ava. Belec, B. 1978: K metodologiji raziskav posebnih kultur na Slovenskem. Geographica Slovenica 7, Zbornik 2. slovensko-slova{kega simpozija, str Maribor. Belec, B. 1987: Ekolo{ka problematika meliorirane in komasirane pokrajine na primeru [~avni{ke doline. Geographica Slovenica 18, str Ljubljana. Blejec, M. 1976: Statisti~ne metode za ekonomiste. Ljubljana. Bo`i~, D. 1992: Mokrono{ka skupina latenske kulrute v poznolatenskem obdobju. Doktorsko delo. Ljubljana. Burja, D. 1988: Hidrolo{ka {tudija Mirne. Vodnogospodarski in{titut, elaborat. Ljubljana. Buser, S. 1968: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 1, list Ribnica, L Zvezni geolo{ki zavod, Beograd Buser, S. 1974: Tolma~ za list Ribnica L Osnovne geolo{ke karte 1 : 1.. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. Buser, S. 1977: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 1, list Celje, L Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. Buser, S. 1979: Tolma~ za list Celje L Osnovne geolo{- ke karte 1 : 1.. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. Buser, S. 1984: Nekaj novosti v geologiji Dolenjske. Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice, str Ljubljana. Cooke, R. U., Doornkamp, J. C. 1974: Geomorphology in Environmental Management. Oxford. Cunder, T. 1992: Kmetijstvo v razvoju pode`elja. Pristop k razvoju pode`elja, zbornik seminarja za kmetijske svetovalce. Ljubljana. ]iri}, M. 1984: Pedologija. Sarajevo. Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice. Ljubljana, Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto, Dolina Mirne, Strokovne podlage z ureditvenimi pogoji za naravno in kulturno dedi{~ino za izdelavo prostorskih in izvedbenih na~rtov kmetijske ureditve obmo~ja. Zavod za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine Novo mesto. Novo mesto, Drozg, V. 1995: Morfologija va{kih naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica 27. Ljubljana. Dular, A. 199: Vinji Vrh [marjeta. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske, str Novo mesto. Dular, J. 199: Ku~ar nad Podzemljem. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske, str Novo mesto. Dular, J. 1993: Za~etki `eleznodobne poselitve v osrednji Sloveniji. Arheolo{ki vestnik 44. Ljubljana. Dular, J., Kri`, B., Svolj{ak, D., Tecco Hvala, S. 1991: Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeni{ki dolini. Arheolo{ki vestnik 42. Ljubljana. 171

174 MIRNSKA DOLINA Ferenc, T. 1968: Nacisti~na raznarodovalna politika v Sloveniji v letih , str Novo mesto. Furlan, D. 1959: Su{ne in mokre dobe v Sloveniji, Letno poro~ilo meteorolo{ke slu`be za leto Ljubljana. Furlan, D. 1961: Padavine v Sloveniji. Geografski zbornik 6. Ljubljana. Furlan, D. 1965: Temperature v Sloveniji. Dela/Opera 15, SAZU, 4. razred. Ljubljana. Furlan, D. 1967: Ugotavljanje evapotranspiracije s pomo~jo normalnih klimatskih pokazateljev. Letno poro~ilo meteorolo{ke slu`be za leto Ljubljana. Gabrovec, M. 1994: Raba tal na dolomitnih obmo~jih Slovenije. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, doktorska disertacija. Ljubljana. Gams, I. 1959: Problematika regionalizacije Dolenjske in Bele Krajine. Geografski vestnik 31. Ljubljana. Gams, I. 1962: Klima Kr{ke kotline. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. Gams, I. 1962: Morfografski pregled novome{kih pokrajin. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. Gams, I. 1972: Prispevek h klimatogeografski delitvi Slovenije. Geografski obzornik 19, {t. 1. Ljubljana. Gams, I. 1973: Prispevek h klasifikaciji poplav v Sloveniji. Geografski obzornik 2, {t Ljubljana. Gams, I. 1974: Kras. Ljubljana. Gams, I. 1975: Problemi geografskega raziskovanja ekotopov in ekologije Slovenije. Geografski vestnik 57, Ljubljana. Gams, I. 1976: Rajoni Jugoslavije glede na klimatsko aridnost vegetacijske dobe, Geografski vestnik 48. Ljubljana. Gams, I. 1983: Geografske zna~ilnosti Slovenije. Ljubljana Gams, I. 1984: Geomorfolo{ke in pokrajinskoekolo{ke razmere srednje Kr{ke kotline z zaledjem. Ljubljana. Gams, I. 1984: Regionalizacija nizke Jugovzhodne Slovenije. Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice. Ljubljana. Gams, I. 1986: Kontaktni fluviokras. Acta Carsologica 14 15, str Ljubljana. Gams, I. 1986: Osnove pokrajinske ekologije. Ljubljana. Gams, I. 1993: Naravni pogoji za su{o in su{nost tal ter njuno preventivo v Sloveniji. Ujma 7, str Ljubljana. Gams, I., Natek, K. 1981: Geomorfolo{ka karta 1 : 1. in razvoj reliefa v Litijski kotlini. Geografski zbornik 21. Ljubljana Gavrilovi}, S. 1962: Prora~un srednje godi{nje koli~ine nanosa prema potencijalu erozije. Glasnik {umarskog fakulteta 26, str Beograd. Genorio, R. 1984: Selitvena dinamika v dolenjski regiji s poudarkom na trajnem izseljevanju. Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanja slovenskih geografov, Dolenjske Toplice. Ljubljana. Germov{ek, C. 1955: O geolo{kih razmerah na prehodu posavskih gub v Dolenjski kras med Sti~no in [entrupertom. Geologija 3, str Ljubljana. Gilg, A. N. 1975: Developement Control and Agricultural Land Quality. Town and Country Planning 9, str London. Godec, M., Vidrih, R. 1998: Prva analiza potresa 31. avgusta na obmo~ju Trebnjega. Delo 15, {t. 22, str. 11. Ljubljana. Goldman, S. J., Jackson, K., Bursztynsky, T. A. 1986: Erosion and sediment control handbook. New York. Granda, S. 199: Dolenjska vas v prvi polovici 19. stoletja, Prispevek k njeni zgodovini. Dolenjski zbornik, str Novo mesto. Gregor~i~, I. 1997: Al' prav se pi{e? Mirenska ali Mirnska dolina. Rast 8, {t. 1 2, str Novo mesto. Gregori~, V. 1969: Nastanek tal na triasnih dolomitih. Geologija 12, str Ljubljana. Haefner, H., Keller, M. 1991: Moderne Methoden zur Erfassung landschaftsökologischer Prozesse dargestellt am Beispiel Davos. Beitrage zur Geographie Graubündens. Zürich. Hidrolo{ka obdelava reke Mirne Hidrometeorolo{ki zavod SRS. Ljubljana, Hidromelioracijski sistemi Mirna, Detajlna odvodnja, Idejna zasnova. Vodnogospodarski in{titut. Ljubljana, Hidromelioracijski sistemi Mirna. Geodetski zavod Ljubljana, Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana, Ho~evar, A. 1971: Agrometeorologija. Ljubljana. Höfler, J. 1986: O prvih cerkvah in pra`upnijah na Slovenskem. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana. Holz, E. 199: Dr`avni uradniki na Dolenjskem in v Beli krajini. Dolenjski zbornik, str Novo mesto. Hopkins, 1977: Methods for Generating land Suitability Maps a comparative evaluation. Journal of the AIP 43, {t. 4, str Horvat, A. 1993, Ekolo{ke osnove urejanja erozijskih obmo- ~ij. Zbornik gozdarstva in lesarstva 41, str Hudales, Z. 1975: Ob~ina Trebnje v NOB. Ljubljana. Idrisi, verzija 4., Sistem programskih modulov za obdelavo geografskih podatkov in kart. Worcester (ZDA), Ile{i~, S. 195: Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem. Dela/Opera 2, SAZU, 4. razred. Ljubljana. Ile{i~, S. 1979: Slovenske pokrajine. Geografski obzornik 26, {t Ljubljana. Investicijski program za melioracijo obmo~ja Bistrica Jeseni{- ~ica. Kmetijska zadruga Trebnje. Trebnje, Investicijski program za melioracijo vzdol` poti Mirna Vol~je Njive. Kmetijska zadruga Trebnje. Trebnje, Iskra, M. 1965: Poro~ilo o rezultatih geolo{kih raziskav pri Mokronogu v l. 1966/1967. Ljubljana. Iskra, M. 1966: Poro~ilo o rezultatih geolo{kih raziskav na obmo~ju [kovec Malkovec pri Tr`i{~u. Objekt Mokronog Tr`i{~e v letu Ljubljana. Je`ovnik, M., Eler{ek, A., Vi`intin, N. 1981: Raziskava kakovosti kerami~ne gline na podro~ju Mirna Trebnje, Gorenja vas. In{titut za raziskavo materiala in konstrukcij. Ljubljana. Karta erozijskih `ari{~ in erodiranosti obmo~ij. Vodnogospodarske osnove. Biotehni{ka fakulteta, In{titut za gozdno in lesno gospodarstvo, Podjetje za urejanje hudournikov. Ljubljana, Karta melioracij v Mirnski dolini. Komite za kmetijstvo. Trebnje, Karta slovenskih nare~ij, merilo 1 : 5.. Geodetski zavod Slovenije. Ljubljana, Kastelic, J. 1969: Pogled v preteklost. Zbornik ob~ine Grosuplje 1. Grosuplje. Katastrski podatki o rabi tal ob~inskih geodetskih uprav za leto Klimatografija Slovenije, Koli~ina padavin, obdobje Ljubljana, Klimatografija Slovenije, Temperatura zraka, obdobje , Ljubljana, Kmecl, M. 1979: Dolenjska in slovenski jezik. Zakladi Slovenije, str Ljubljana. Knauer, N. 1991: Kako kmetijstvo obremenjuje okolje mo`nosti za ekolo{ko ustrezno gospodarjenje. Sodobno kmetijstvo 1, str Ljubljana. Knez, T. 1987: Arheolo{ka zbirka Dolenjskega muzeja. Novo mesto. 172

175 SEZNAM FOTOGRAFIJ Kokole, V. 1962: Prirodne osnove in agrarna izraba Novome{- ke pokrajine. Dolenjska zemlja in ljudje. Novo mesto. Kolbezen, M. 199: Hidrolo{ke zna~ilnosti su{e v letu Ujma 4, str Ljubljana. Zupan~i~, B. 1989: Su{a v poletju Ujma 3, str Ljubljana. Kostrowicki, J. 199: Agricultural classifications: a review of methodology. Warszawa. Ko`elj, Z. kozolec v Bistrici pri Mokronogu. Gea 5, {t. 9, str. 22. Ljubljana. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, Kranjc, A. 1984: Speleolo{ke zna~ilnosti osrednje Dolenjske in Bele krajine. Dolenjska in Bela krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice, str Novo mesto. Krivic, K. 1976: Konodonti iz srednjetriadnih plasti pri Gornjem Mokronogu. Geologija 19, str Ljubljana. Kri`, B. 1987: Ostro`nik pri Mokronogu, Grobi{~e pozne bronaste dobe. Arheolo{ki pregled, str Beograd. Kunaver, J. 1989: Ugotavljanje erozije prsti v doma~i pokrajini. Geografski obzornik 36, {t Ljubljana. Letalski posnetki v merilu 1 : Geodetski zavod. Ljubljana, Letalski posnetki v merilu 1 : Geodetski zavod. Ljubljana, Magel, H. 1992: Razvojni trendi in strategija razvoja pode`elja v Evropi. Pristop k razvoju pode`elja, zbornik seminarja za kmetijske svetovalce. Ljubljana. Malovrh, C. 1962: Raziskovanje majhne enote hribovitega gospodarskega prostora (okoli{ Trebelno). Dolenjska zemlja in ljudje, str Ljubljana, Marin~ek, L. 198: Gozdne zdru`be na klasti~nih sedimentih v jugovzhodni Sloveniji. Razprave 22/2, SAZU, 4. razred. Ljubljana. Marin~ek, L. 1987: Prispevek k poznavanju acidofilnih gozdov belega gabra Slobvenije. Razprave 27, SAZU, 4. razred, str Ljubljana. Marin~ek, L., Puncer, I., Seli{kar, A., Zupan~i~, M.: Karta dejanske in potencialno naravne vegetacije. Biolo{ki in{titut Jovana Had`ija ZRC SAZU. Ljubljana, Marolt, P. 1992: Kmetijska zemlji{~a in njihovo urejanje. Pristop k razvoju pode`elja, zbornik seminarja za kmetijske svetovalce. Ljubljana. Marsh, William m. 1978: Environmental analysis for landuse and site planning. Michigan. Maru{i~, J. 1992: Urejanje krajine in ohranjanje ekolo{kega ravnote`ja. Pristop k razvoju pode`elja, zbornik seminarja za kmetijske svetovalce. Ljubljana. McRae, S. G., Burnham, C. P. 1981: Land evaluation. Oxford. Melik, A. 1931: Hidrografski in morfolo{ki razvoj na srednjem Dolenjskem. Geografski vestnik 7, str Ljubljana. Melik, A. 1955: Kra{ka polja Slovenije v pleistocenu. Dela/Opera 7. Ljubljana Melik, A, 1959: Posavska Slovenija 3. Ljubljana. Melik, A. 1962: Geografski pregled Dolenjske. Dolenjska zemlja in ljudje, str Ljubljana. Melik, A, 1963: Slovenija. Ljubljana. Mihevc, P. 1988: Razvoj in urejanje pode`elja. Urejanje prostora. Ljubljana. Mihevc, P. 1992: Vpra{anja usklajenosti planov in razvojnih programov v pode`elskem prostoru, Prispevki k nacionalni strategiji prostorskega razvoja Slovenije. Ljubljana. Morgan, R. P. C. 198: Soil erosion, Topics in applied Geography. New York. Natek, K. 1983: Su{a v letu 1983 v Sloveniji. Geografski zbornik 24. Ljubljana. Ob~inski prostorski plan za potrebe kmetijstva v ob~ini Trebnje. Novo mesto, Oblak, P. 196: Alpski in kra{ki svet srednje Dolenjske. Geografski obzornik 7, {t. 3, str Ljubljana. Ogrin, D. 1988: Raziskave s krajinsko tematiko. Urejanje prostora. Ljubljana. Oro`en Adami~, M. 1983: Nekatere kapacitete seizmi~nih obmo~ij Slovenije. Naravne nesre~e v Sloveniji, str Ljubljana. Perko D., STAPER, ra~unalni{ki program za statisti~ne obdelave. Perko, D. 1992: Pokrajinski odnosi med reliefom in prebivalstvom med letoma 188 in 1981 v Sloveniji. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, doktorska disertacija. Ljubljana. Peterle, L. 1975: Geografski oris nerazvitega obmo~ja na primeru k. o. Jel{evec. Ljubljana. Pleni~ar, M., Premru, U. 1975: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1 : 1., list Novo mesto, L Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. Pleni~ar, M., Premru, U. 1977: Tolma~ za list Novo mesto L Osnovne geolo{ke karte 1 : 1.. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. Plut, D. 198: Raziskovalne zasnove in delovne metode pokrajinske ekologije. Geografski vestnik 52, str Ljubljana. Podatki padavinskih postaj Mokronog, Tel~e, Sevno, Malkovec, Dole pri Litiji, Kal pri Krmelju. Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Lubljana. Podatki temperaturnih postaj Mirna, Malkovec, Mokronog, Sevno na Dolenjskem. Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana. Poga~nik, A. 1988: Kompleksna prenova pode`elja ter malih naselij in temeljne vizualno-likovne analize. Urejanje prostora. Ljubljana. Posavsko hribovje, merilo 1 : 5.. In{titut za geodezijo in fotogrametrijo. Ljubljana, Povr{inski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana, Premru, U. 1974: Triadni skladi v zgradbi osrednjega dela posavskih gub. Geologija 17, str Ljubljana. Premru, U. 198: Geolo{ka zgradba osrednje Slovenije. Geologija 23/2, str Ljubljana. Premru, U. 1983: Neotektonika vzhodne Slovenije. Geologija 19, str Ljubljana. Premru, U. 1983: Tolma~ za list Ljubljana L Osnovne geolo{ke karte 1 : 1.. Zvezni geolo{ki zavod. Beograd. Premru, U., Ogorelec, B., [ribar, L. 1977: O geolo{ki zgradbi Dolenjske. Geologija 2, str Ljubljana. Prosen, A. 1988: Zakonodaja in planiranje pode`elskega prostora. Urejanje prostora. Ljubljana. Prosen, A. 1992: Planiranje in urejanje pode`elskega prostora. Pristop k razvoju pode`elja, zbornik seminarja za kmetijske svetovalce. Ljubljana. Radinja, D., [ifrer, M., Lovren~ak, F., Kolbezen, M. in Natek, M. 1974: Geografsko prou~evanje poplavnih podro~ij v Sloveniji. Geografski vestnik 56. Ljubljana. Raj{p, V., Ficko, M. 1994: Slovensko ozemlje na voja{kem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja, Vzor~ni zvezek transliterirane in prevedene»jo`efinske karte«. Ljubljana. Ramov{, A. 1975: Zgornjekarnijski skladi pri Mirni na Dolenjskem. Geologija 18, str Ljubljana. Ramov{, A. 1978: Zgornjekarnijski konodonti v okolici Mirne na Dolenjskem. Geologija 21, str Ljubljana. Razvoj elektrifikacije Slovenije do leta Ljubljana,

176 MIRNSKA DOLINA Razvojni projekt Trebnje, Model celostnega razvoja manj razvitega agrarnega obmo~ja. Biotehni{ka fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana, Razvojni vidiki rabe in varstva kmetijskega prostora. Agronomija, Zbornik Biotehni{ke fakultete 7, str Ljubljana, Re~ni pretoki Mirne pri postaji Gabrje. Hidrometeorolo{ki zavod Slovenije. Ljubljana. Rep{e, R. 199:»Mala mesta«mirenske doline. Rast 1, {t. 3. Novo mesto. Rep{e, R. 1991: Tr{ka naselja Mirenske doline. Rast 2, {t. 1. Novo mesto. Rep{e, R. 1993: Mokronog kaj po~eti s tr{kim naseljem? Rast 4, {t Novo mesto. Ribari~, V. 1983: Potresna nevarnost v Sloveniji. Naravne nesre~e v Sloveniji, str Ljubljana. Rustja, K. 1994: Dolenjske proge, Tiri in ~as. Ljubljana. Rustja, K. 1998: 9 let Trebnje Tr`i{~e, 6 let Tr`i{~e Sevnica. Ljubljana. Savnik, R. 1962: Nekateri problemi kra{ke hidrografije na Dolenjskem. Dolenjska zemlja in ljudje, str Novo mesto. Savnik, R. 1971: Krajevni leksikon Slovenije, 2. knjiga, Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana. Savnik, R. 1976: Krajevni leksikon Slovenije, 3. knjiga, Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Ljubljana. Seizmi~na karta Slovenije. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij. Ljubljana, Seli{kar, A. 1986: Biocenolo{ka inventarizacija in valorizacija doline Mirne. Biolo{ki in{titut ZRC SAZU, elaborat. Ljubljana. Seli{kar, A. 1992: Vegetacija in flora Dolenjske. Dolenjski zbornik, str Novo mesto. Seuffert, O. 1993: Die Bodenerosion als ökologischer Faktor und als wissenschaftliches Problem. Petermanns Geographische Mitteilungen, str Gotha. Simmons, I. G. 198: Ecological functional Approaches to Agriculture in geographical Contexts. Geography 65, {t. 4, str Sheffield. Slabe, M. 1985: In {ele nato se naselijo Slovani. Dolenjski zbornik, str Novo mesto. Slabe, M. 1985: Naselbinska struktura 5. in 6. stoletja v jugovzhodnem predalpskem prostoru. Zgodovinski ~asopis 39, {t. 3, str Ljubljana. Slabe, M. 199: Raziskave v cerkvenem stolpu v [entrupertu na Dolenjskem. Dolenjski zbornik, str Novo mesto. Slabe, M. 199: [entrupert. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske, str. 42. Novo mesto. Slovenija pokrajine in ljudje. Ljubljana, Smole, V. 1994: Oblikoglasje in oblikoslovje {entruperskega govora. Doktorsko delo, 267 strani. Ljubljana. Steklasa, I. 1913: Zgodovina `upnije [ent Rupert na Dolenjskem. Ljubljana. Steklasa, I. 1915: [ent Rupert obzidano mesto (oppidum). Dolenjske novice, , str Novo mesto. Stele, A. et al. 1982: Hidrolo{ka obdelava reke Mirne za obdobje Hidrometeorolo{ki zavod. Ljubljana. Stepan~i~, D. 1975: Pokarbonatna tla na dolenjskem dolomitnem podro~ju. Zbornik Biotehni~ne fakultete Univerze v Ljubljani, 25. zvezek. Ljubljana. Stritar, A. 1979: Raba in varstvo tal. Ljubljana. Stritar, A. 199: I. Krajina, krajinski sistemi, II, Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana. Svolj{ak, D. 199: Mokronog. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske, str. 49. Novo mesto. [ifrer, M. 197: Nekateri geomorfolo{ki problemi dolenjskega krasa. Na{e jame 11. Ljubljana. [ifrer, M. 1983: Karta rednih in izrednih poplav v Mirnski dolini, merilo 1 : 25.. Geografski in{titut ZRC SAZU, rokopisni izvod. Ljubljana. [ifrer, M. 1983: Vzroki in u~inki re~nih poplav na Slovenskem. Naravne nesre~e v Sloveniji. Ljubljana. [ifrer, M. 1984: Poglavitne zna~ilnosti geomorfolo{kega razvoja Dolenjske s posebnim ozirom na poplavnih podro~jih. Dolenjska in Bela Krajina, 13. zborovanje slovenskih geografov, Dolenjske Toplice. Ljubljana. [ifrer, M. 199: Mirenska kotlina. Geomorfologija in geoekologija, Vodnik za terensko delo, str Ljubljana. [ifrer, M. 199: Zabrdje izkop ro`en~evega drobirja. Geomorfologija in geoekologija, Vodnik za terensko delo, str Ljubljana. [ifrer, M. 1995: Povr{je Slovenije. Tipkopis na Geografskem in{titutu Antona Melika ZRC SAZU. Ljubljana. [lebinger, C. 1967: Fosilna tla in morfogeneza na dolenjskem in notranjskem krasu. Zbornik Biotehni~ne fakultete I, str Ljubljana. [olar, S. V., Dimkovski, T. 1992: Nekovinske mineralne surovine Slovenije. Onesna`evanje in varstvo okolja, Geologija in tehnika za okolje. Ljubljana. Takeuchi, K. 1983: Landscape planning Methodology based on geoecological Land Evaluation. Geojournal, 7/2, str Dordrecht, Boston, London. Tarman, K. 199: Ekolo{ke osnove varstva okolja. Zelena tribuna, Ekolo{ke teme. Ljubljana. Tecco Hvala, S. 199: Gradec pri Mirni. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske, str. 27. Novo mesto. Tecco Hvala, S. 199: Kincelj nad Trbincem. Arheolo{ka najdi{~a Dolenjske, str. 29. Novo mesto. The transformation of rural society, economy and landscape. The permanent European conference for the study of the rural landscape. Stockholm, 199. Tivy, J. 1991: Agricultural Ecology. Harlow. Tla sekcije Celje 3, karta v merilu 1 : 5. in spremni teksti Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in prehrano rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, Tla sekcije Celje 4, karta v merilu 1 : 5. in spremni teksti Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in prehrano rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, Tla sekcije Novo mesto 1, karta v merilu 1 : 5. in spremni teksti Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in prehrano rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, Tla sekcije Novo mesto 2, karta v merilu 1 : 5. in spremni teksti. Biotehni{ka fakulteta, In{titut za tla in prehrano rastlin, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, Topografske karte VGI Beograd, merilo 1 : 25.. Sekcije Pol- {nik, Kum, Zidani Most, Sevnica, Velika Loka, Trebnje, Mokronog in Bu~ka. Beograd. Topole, M. 199: Fizi~na geografija Mirnske doline s posebnim ozirom na rabo tal. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, magistrska naloga. Ljubljana. Topole, M. 1992: Tipi pokrajin v pore~ju Mirne. Geografski obzornik 39, {t. 4. Ljubljana. Topole, M. 1993: Mirna, naselje. Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, str Ljubljana, Topole, M. 1993: Mirna, reka. Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, str Ljubljana, Topole, M. 1993: Mirnska dolina. Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, str Ljubljana, Topole, M. 1995: Geoekolo{ki pogoji za kmetijstvo in poselitev v Mirnski dolini. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, doktorska naloga. Ljubljana. 174

177 Topole, M. 1996: [entruperska mikroregija, Geoekolo{ke razmere v pokrajini. [entruperska mikroregija, Razvojni projekt Celostni razvoj pode`elja in obnove vasi za naselje [entrupert z okolico. [entrupert. Urbanc, M. 1998: Cvi~ek. Slovenija, Pokrajine in ljudje, str Ljubljana. Vetrovnost, Rezultati opazovanja v obdobju (postaje Mirna, Malkovec, Sevno, Rade~e). Arhiv Hidrometeorolo{kega zavoda Slovenije. Ljubljana. Viktorovski, M. 1984: Ob~ina Trebnje, Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja 2. stoletja. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, diplomska naloga. Ljubljana. Vrednotenje fizi~nega prostora in zemlji{~ za razvoj. Urbanisti~ni in{titut SRS. Ljubljana Zakraj{ek, F. 1988: Koncept informacijskih sistemov in urejanje prostora. Urejanje prostora. [entrupert. [entrupert,

178

179

180