VPLIV ZRNAVOSTI MINERALNEGA AGREGATA NA TLAČNO TRDNOST IN KONSISTENCO BETONA
|
|
- Živa Zalokar
- pred 3 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Simon Lažeta VPLIV ZRNAVOSTI MINERALNEGA AGREGATA NA TLAČNO TRDNOST IN KONSISTENCO BETONA Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, junij 2015
2 Smetanova ulica Maribor, Slovenija Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje VPLIV ZRNAVOSTI MINERALNEGA AGREGATA NA TLAČNO TRDNOST IN KONSISTENCO BETONA Študent: Študijski program: Simon LAŽETA univerzitetni, Gradbeništvo Mentor: doc. dr. LUBEJ SAMO, univ. dipl. inž. grad. Maribor, junij 2015
3 I ZAHVALA Besedo zahvale namenjam mentorju doc.dr. Lubeju Samotu, univ. dipl. inž. grad. za strokovno pomoč in vodenje pri ustvarjanju projektne naloge in asistentu dr. Jelušiču Primožu, univ. dipl. gosp. inž.. Najgloblje se zahvaljujem mojima staršema, očetu Jožetu in mami Tanji, starima staršema in teti Marjani, za vso potrpežljivost, moralno podporo in dobrovoljno pomoč med študijem in skozi življenje. Nazadnje pa še Urški, ki mi je z vzpodbudo in podporo pomagala pri zaključku študija. HVALA!
4 II VPLIV ZRNAVOSTI MINERALNEGA AGREGATA NA TLAČNO TRDNOST IN KONSISTENCO BETONA Ključne besede: agregat, gradbeništvo, zrnavost, konsistenca, beton Povzetek V projektni nalogi je opisan vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona. Opisane so lastnosti agregata, kot so: oblika zrn, granulometrijska sestava, vsebnost drobnih delcev, vsebnost slabih zrn in vsebnost lahkih delcev. Opisan je postopek izračuna recepture za beton, ki je osnova za določitev vpliva zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona. S primerjavo receptur smo ugotovili kako različna zrnavost vpliva na lastnosti strjenega in svežega betona.
5 III THE IMPACT OF GRAININESS MINERAL AGGREGATE ON THE COMPRESSIVE STRENGTH AND CONSISTENCY OF CONCRETE Key words: civil engineering, aggregate, graininess, consistency, concrete Abstract This project work describes the impact of graininess of mineral aggregate on compressive strength and consistency of concrete. Described are the properties of aggregate, such as grain form, coarseness composition, content of fine particles, content of bad grain and content of light particles. It describes a procedure for calculating the concrete recipes, which is the basis for determining the impact of mineral aggregate grading on the compressive strength and consistency of concrete. By comparing the recipes we discovered how different particle sizes affect the properties of hardened and fresh concrete.
6 IV VSEBINA 1 UVOD BETON ZGODOVINA BETONA SPLOŠNO O BETONU LASTNOSTI SVEŽE MEŠANICE - KONSISTENCA AGREGAT LASTNI IZRAČUNI IN PREISKAVE IZRAČUN RECEPTURE ZA BETON SEJALNA ANALIZA MEŠANJE BETONA IN PREIZKUŠANJE SVEŽE BETONSKE MEŠANICE Preizkus s posedom Preizkus z razlezom REZULTATI TLAČNEGA PREIZKUSA Tlačni preizkus ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM PREGLEDNIC TABELA OPRAVLJENIH PREIZKUSOV (PRIMERJAVA BETONOV RAZLIČNIH RECEPTUR IN PRIMESI) NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 27
7 V UPORABLJENI SIMBOLI ρ gostota m masa f c potrebna tlačna trdnost h sprememba višine m 8/16 masa frakcije od 8 do 16 mm
8 VI UPORABLJENE KRATICE SIST Slovenski inštitut za standardizacijo ISO International Organization for Standardization
9 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 1 1 UVOD Že Rimljani so izumili zmes agregata, veziva in vode, ki je dokaj podobna današnjemu betonu. V preteklosti so ugotovili, da je možno izklesati večji kos kamnine, ampak je ta postopek bil naporen in dolgotrajen. Kasneje je nastal problem z zlaganjem oziroma povezovanjem teh gradiv v celoto. Z iznajdbo betona so lahko zaopažili različne oblike in jih potem zabetonirali. Kasneje so ugotovili, da lahko izboljšajo lastnosti betona z jeklom in tako se je začel pojavljati armiran beton. Svet pa se vrti dalje in danes tudi armiran beton ni več dovolj»dober«za naše potrebe. Zato vedno več ljudi razvija nove vrste betonov, ki bi premaknili mejnike nosilnosti betona še višje. Da bi dosegli višje trdnosti in izboljšali lastnosti betona pa preizkušajo in razvijajo različne kemične dodatke (plastifikatorje). Beton poskušajo izboljšati tudi brez kemičnih dodatkov in sicer z natančno izračunanim»receptom«mešanja betona, saj količina vode, finih frakcij, grobih frakcij in veziva lahko zelo vpliva na lastnosti betona.
10 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 2 2 BETON 2.1 Zgodovina betona Gradbeni material, ki je imel lastnosti, podobne sodobnemu betonu, prvi iznašli Rimljani. Rimski beton so izdelali iz vode, apna, pucolana, zdrobljene opeke in peska. Poznali so pozitivne lastnosti različnih vrst peska in slabe škodljive primesi. Z razvojem gradbeništva so prišli do (današnje) tehnologije vlivanja homogene zmesi v lesen opaž in na ta način dosegli lastnosti, ki ustrezajo današnjim normativom. Lep primer uporabe predhodnika betona sta kolosej ter pantheon v mestu Rim. Slika 2.1: Pantheon (vir: splet [7]) Dviganje betona na objekt so uredili z žerjavi, dvigali, pa tudi s črpanjem (do omejene višine). Po prvi svetovni vojni so razvili tehnologijo brizganega betona (ki se meša v glavi brizgalke) in jo uporabljali pri obnovi površin, utrjevanju brežin in za lupinaste
11 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 3 konstrukcije. Opaž, v katerega so vlivali beton, je bil vse dražja postavka, zato so vpeljali uporabo modularnih sistemov in večkratno uporabo opažnih elementov zlasti v množični stanovanjski gradnji. Patent za drseči opaž je nastal ob izgradnji dimnikov, silosov isti opaž se sukcesivno dviga, kar omogoča zvezno betoniranje brez prekinitev in velik prihranek časa. [1] 2.2 Splošno o betonu V ožjem pomenu je beton keramični kompozitni material, v katerem je mineralni agregat obdan z cementnim kamnom. V procesu strjevanja cementne paste in hidratacije nastaja cementni kamen betona. Kateri nastane z mešanjem vode, cementa in različnih dodatkov, s katerimi lahko regulirajo lastnosti betona. Beton vsebuje določeno število zaprtih in odprtih por, ki so zapolnjene z zrakom. Najpogostejši so povsem mineralni betoni uporabljajo pa se tudi betoni z bitumensko matrico (asfaltni beton), z organsko, ki so keramično polimerni kompozit. V to skupino pripadajo tudi posebne vrste betona z organskimi agregati (polistirenski agregat) in mineralno matrico (cementni kamen). Mineralnim betonom lahko dodamo tudi dodatki, ki so sestavljeni iz organskih spojin, ki modificirajo lastnosti keramičnega materiala (polimerne emulzije). [2] Cementna pasta, ki se strjevanjem preoblikuje v cementni kamen, tvori od 25 do 40 % celotne končne prostornine betona (14 21 % vode, 7 15 % cementa,). Na sliki 2.2 je slikovno opisana sestava dveh različnih vrst betonov: beton s povečano količino zaprtih por, zapolnjenih z zrakom (aeriran beton), beton normalne gostote z večjim deležem drobnih frakcij. Slika 2.2: Primerjava betonov glede na delež frakcij. (vir: knjiga [2])
12 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 4 Večji delež betonske mase tvori agregat in zato je njegov izbor (čistost, zrnavostna sestava, čistost, primesi, oblika, itd.) pomemben za kakovost in lastnosti betona. Naslednji pomemben parameter je kakovost uporabljene cementne paste, ta pa je je odvisna od cementa, posebnih dodatkov in vode. Idealno projektiran in izdelana beton ima vsako zrno mineralnega agregata oblito s cementno pasto, vse prostore med zrni ima zapolnjene, cementna pasta pa ima le drobno zaprto poroznost (pri idealnem vodo-cementnem faktorju v/c = 0,38). Dejanske razmere betonih se ne ujemajo z idealnimi, vendar strokovnjaki izdelava betona težijo k čim bolj idealnim razmeram. [2] [1] 2.3 Lastnosti sveže mešanice - KONSISTENCA Plastično betona določa konsistenca betona. Za določanje konsistence še ne strjene betonske mešanice se uporabljajo različne metode (metoda z razlezom, medota s posedom, metoda z vibriranjem, Ve-Be metoda). Standardi pa določajo tudi kriterije za stopnje konsistence (tekoča, mehkoplastična, srednjeplastična in trdoplastična). Betonska mešanica naj bo taka, da jo lahko oblikujemo z rokami. Tekoč beton se uporablja pri betoniranju zelo gosto armiranih elementov ali tankih profilov. Takšen beton mora zadoščati vsem pogojem homogene betonske mešanice. Zato je potrebno plastičnemu betonu dodati superplastifikatorke, ki povečajo vgradljivost. S plastično betonsko mešanico lahko izdelamo trden in homogen beton. [2]
13 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 5 3 AGREGAT Največ prostornine v betonu, okoli 3/4, zavzema mineralni agregat in zaradi tega vpliva na tehnične in tehnološke lastnosti betona, na trajnost in strošek izdelave betona. Agregat je definiran kot trd, čist in inerten material, ki se ga vgrajuje v betonske mešanice. Sestavljen je iz mineralnih delcev, ki so različnih zrnavosti in so naravno, na primer pri rečnem nanosu -prod, ali nenaravno-umetno oblikovani, v kamnolomu-drobljenec. Tehnološka pridelava agregata vpliva na konsistenco in kohezijo, pri čemer je pomembna predvsem zrnavostna sestava mineralnega agregata, v manj pomembna pa je tekstura in oblika agregata. Agregat, ki vsebuje slaba zrna ima negativen vpliv na končno trdnost betona, odpornost proti različnim oblikam agresivnega vpliva okolja in deformacijske lastnosti. Prodniki so običajno sestavljeni iz zrn različne mineraloške sestave, ki se spreminja glede nahajališče ter glede na položaj in mesto izkopa, kar pa vpliva na kakovost in lastnosti izkopanega proda. Drobljenec ima v primerjavi s prodom bolj enakomerno zrnavost. Na drugi strani pa ima prod bolj zaobljeno obliko agregata, ki izboljša vgradljivost. Drobljenec je fizikalno-mehansko in petrografsko homogen, kar se pokaže na redukciji notranjih napetosti, v boljši sprijetosti cementnega kamna s površino zrn in v manjšem krčenju betona. Zrna umetno pridobljenega agregata-drobljenca so pogosto nepravilnih oblik zaradi česar se pri vgrajevanju poveže, kar poveča nosilnost betona pri tlačnih obremenitvah. V splošnem želimo doseči maksimalen možen delež grobe frakcije agregata, ob upoštevanju preostalih zahtev glede lastnosti strjenega in svežega betona. Z velikim deležem grobe frakcije zrn zmanjšamo količino veziva, s tem pa poslabšamo obdelavnost sveže mešanice, vgradljivost in povečamo možnost nezaželene segregacije. Takšnih problemov se izognemo z dodanim ustreznim deležem finega agregata ustrezne zrnavosti. Pomembno vlogo za zagotavljanje določenih karakteristik strjene in sveže betonske mešanice imajo zrna drobnozrnatega mineralnega agregata velikosti okoli 0,25 mm. Takšna zrna zadržujejo vodo ter preprečujejo izcejanje vode in povečajo odpornost na segregacijo. Vloga teh zrn je zato posebej pomembna v betonih z manjšo vsebnostjo
14 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 6 cementa in pri betonih, kateri imajo agregat z neugodnimi zrni (drobljenec), s čimer zagotovimo vgradljivost svežega betona. V agregatu so prisotni tudi praškasti in glineni delci. Količina le teh delcev ne sme biti prevelika, ker imajo lahko ti delci vpliv na kvaliteto betona, na povečanje vpijanja vode, na povečanje krčenja, na zmanjšanje končne trdnosti in zmrzlinske odpornosti, in na lezenja betona. Če imamo zrna premera nad 4 mm običajno govorimo o grobem agregatu in če imamo zrna premera pod 4 mm potem govorimo o drobnem agregatu. Velikost največjega zrna mineralnega agregata v grobi frakciji naj bo manjša od 1/4 najmanjše velikosti prereza betonskega elementa in za 5 mm krajša od svetle razdalje med navpičnimi ali vzporednimi armaturnimi palicami v opazovanem elementu. Omejevanje velikosti največjega zrna je potrebno, ker predstavlja možnost blokiranja agregata na ovirah v elementu, ki jih predstavljajo armaturne palice ali ozki predeli znotraj opaža. Možnost blokiranja grobozrnatega mineralnega agregata se zvišuje z večanjem velikosti (največji premer zrna). D max Beton mora za doseganje ustrezne obdelave (ustreznega vgrajevanja) v svežem stanju in goste strukture strjenega betona vsebovati določeno-potrebno količino finih delcev, katere prispevajo, morebitni mineralni dodatki in delci agregata < 0,125 mm ter cement. Zadostna količina finih delcev je zelo pomembna pri gosto armiranih in tankostenskih konstruktivnih elementih, dolgih cevovodnih transportnih poteh, in za neprepusten beton. Delež finih delcev v betonih trdnostnih razredov do vključno betona C50/60, z največjim zrnom agregata premera med 16 mm in 63 mm, ki morajo biti odporni na tajanje oziroma zmrzovanje (stopnja izpostavljenosti XF) ali obrabo površine (stopnja izpostavljenosti XM), naj bo nekje v mejah iz tabele 3.1. Za vmesna vrednosti količine cementa je potrebno, pripadajočo količino finih delcev, izračunati z linearno interpolacijo. Za agregat z največjim zrnom premera 8 mm se lahko v tej preglednici navedene vrednosti zvišajo za 50 kg/m3. Če se uporabi pucolanski mineralni dodatek tipa II, lahko priporočeno količino finih delcev poveča za količino vsebovanega mineralnega dodatka, vendar največ za 50 kg/m3. [2]
15 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 7 Tabela 3.1: Največja priporočena količina finih delcev po SIST (vir: knjiga [2]) Količina cementa v kg/m 3 Največja priporočena količina finih delcev v kg/m 3 300,0 400,0 350,0 450,0 350,0 450,0 + ( C 350,0 ) S sejalno analizo določimo zrnavostno sestavo mineralnega agregata po standardu SIST EN 933-1, pri tej analizi skozi standardna sita različnih (standardiziranih) velikosti odprtin presejemo agregat. Za sejalno analizo mora biti vzorec mineralnega agregata suh, da se izognemo združevanju drobnih zrn, ki bi se obnašale kot grobo zrno, s suhostjo agregata tudi preprečimo zamazanje sit z najmanjšo velikostjo odprtin. Rezultat ki ga z analizo pridobimo predstavlja kumulativni procent presevka skozi sita v odvisnosti od velikosti sit. Rezultat preglednejše predstavimo v grafični obliki, ki jo imenujemo zrnavostna krivulja, s te krivulje lahko lažje in hitreje določimo, če preizkušeni agregat odgovarja zahtevam oziroma ali je agregat pregrob, predroben ali pa mu primanjkuje določenih sestavin. [2]
16 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 8 Slika 3.1: Prikaz sejanja agregata skozi sita in obrazložitev pojmov. (vir: knjiga [2]) Dobljena krivulja sejalne analize se mora nahajati znotraj priporočenih mejnih krivulj zrnavosti določenih s standardom SIST Pri določitvi zrnavostne sestave agregata moramo biti pozorni na naslednje dejavnike: a) relativno prostornino, ki jo agregat zavzema, b) površino agregata, s katero določimo količino vode, ki je potrebna, da omoči vse trdne delce, c) odpornost betonske mešanice proti segregaciji, d) količino fine frakcije in drobnih zrn znotraj mešanice. Specifična površina mineralnega agregata se povečuje s količino dodanega drobnega (premer zrna pod 4 mm) agregata in z manjšanjem velikosti največjega zrna (premer zrna nad 4 mm) v agregatu. Ta površina določa količino cementne paste, katera je potreba, da ovijemo in združimo vsa zrna in določa količino vode, s katero omočimo zrna agregata. Agregat je cenejši od cementne paste zato težimo k čim večji relativni prostornini agregata. Če bi izdelali betonsko mešanico katere edini pogoj za določitev zrnavostne sestave mineralnega agregata bi bila minimalna prostornina votlin med agregatnimi zrni, potem bi
17 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 9 iz teh pogojev dobili zelo težko in slabo vgradljiv beton. Da bi imeli dobro vgradljiv beton mora v sveži betonsko mešanici biti višek paste, ki zapolni votline med grobimi zrni. Paziti moramo, da bo votlin (prostorčkov) med največjimi zrni, čim manj. Saj ob tem obstaja verjetnost, da bo betonska mešanica med vgrajevanjem segregirala, ker manjša zrna ne bodo mogla zapolniti votlinic med večjimi zrni. Tega se izognemo z določitvijo takšne zrnavostne sestave, da bo agregat maksimalno zbit. [2] Standard SIST EN Agregati za beton V Evropi so zahteve za agregat za beton podane v standardu EN Pomembni izrazi iz standarda. Naravni agregat. Prihaja iz naravnih nahajališč. Obdelava je le mehanska z možnim pranjem. Mešan agregat. Agregat, ki vsebuje mešanico grobega in drobnega agregata (pesek). Agregatna mešanica je lahko proizvedena brez separacije na grob in droben agregat ali s kombinacijo grobega in drobnega agregata. Recikliran agregat. Agregat mehansko proizveden iz anorganskih materialov predhodno vgrajenih v konstrukcijo. Polnilo (kamena moka). Agregat, katerega večina delcev gre čez sito z odprtino 0,063 mm in je dodan za doseganje določenih lastnosti. Droben agregat (pesek). Oznaka za manjše frakcije s premerom zrna manjšim od 4 mm. Droben agregat je lahko proizveden z naravnimi procesi lomljenja in drobljenja kamna ali gramoza in/ali z umetnim drobljenjem kamna ali gramoza. Grob agregat. Oznaka za večje frakcije z večjim premerom (D) ne manjšim kot 4 mm in manjšim premerom (d) ne manjšim kot 2 mm. Zrnavost. Razdelitev agregatnih zrn po velikosti, izražena kot odstotni masni deleži, ki preidejo skozi določen nastavek sit.
18 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 10 Vrste sit: Velikost odprtine < 4 mm.. sito iz kovinskih žic Velikost odprtine > 4 mm.. sito iz preluknjane kovinske plošče Velikosti odprtin posameznih sit so navedene v standardu ISO &2. Z okroglimi zrni agregata dosegamo boljšo konsistenco betona kot pa z oglatimi zrni. Drobljenec ima zaradi svoje večje specifične povpšine večjo potrebo po vodi, vendar pa dosegajo betoni narejeni z drobljencem večjo tlačno trdnost, ker se zrna medsebojno zaklinijo oziroma tvorijo skelet. [2]
19 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 11 4 LASTNI IZRAČUNI IN PREISKAVE 4.1 Izračun recepture za beton 1) Izračun recepture za beton : C 30/37 h = 100 mm M z = 3,0 2) Projektna tlačna trdnost Tabela 4.1: Potrebna povprečna tlačna trdnost (vir: [4]) Specifična tlačna trdnost, f c (MPa) Zahtevana povprečna tlačna trdnost, f cr (MPa) Manj kot 21,0 f c + 7,0 21,0 35,0 f c + 8,5 Več kot 35,0 1,10 f c + 5,0 f cr = f c + 8,5 MPa = 38,5 Mpa kjer je: f cr potrebna tlačna trdnost Izračunana tlačna trdnost, ki smo jo povečali za določen faktor varnosti je znašala 38,5 MPa.
20 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 12 3) Vodo-cementno razmerje Tabela 4.2: Odnos med vodo-cementnim razmerjem ter tlačno trdnostjo betona. (vir: [4]) Tlačna trdnost po 28 dneh (Mpa) Vodo - cementno masno razmerje Neareiran beton Areiran beton 45 0,38 0,3 40 0,42 0, ,47 0, ,54 0, ,61 0, ,69 0,6 15 0,76 0,7 m w m c = 0,435 kjer je: m w masa vode m c masa cementa
21 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 13 4) Določitev količine vode Tabela 4.3: Količina zračnih por in potrebna količina vode za različne posedke. (vir: [4]) Posedek (mm) Voda, kg/m 3 betona za določeno maksimalno velikost agregatnega zrna 9,5 mm 12,5 mm 19,0 mm 25,0 mm 37,5 mm 50,0 mm 75,0 mm 150,0 mm neareiran beton ,0 199,0 190,0 179,0 166,0 154,0 130,0 113, ,0 216,0 205,0 193,0 181,0 169,0 145,0 124, ,0 228,0 216,0 202,0 190,0 178,0 160,0 - Približna količina ujetega zraka v neareiranem betonu (%) 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,3 0,2 0/4 fini agregat 4/8 8/16 grobi agregat V = 1 m3 D max = 16 mm h = 100 mm m w = 210,077 kg (dobimo z interpolacijo) V p = 2,23 % (dobimo z interpolacijo) kjer je: V p količina ujetega zraka v neareiranem betonu
22 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 14 5) Določitev modula zrnavosti Mz = 3,0 d = 16 mm * predvidimo enake gostote agregata ρ c = 3000 kg/m3 ρ w = 1000 kg/m3 ρ fa = 2600 kg/m3 ρga =2600 kg/m3 Ψ = 1670 kg/m3 (gostota zbitega mineralnega agregata) 6) Masa grobega agregata m ga = f x Ψ = 0,568 x 1670 = 948,56 kg 7) Masa finega agregata V b = m c /ρ c +m w /ρ w + m ga /ρ ga + m fa /ρ fa +V p 1= 482,936/ ,077/ ,56/2600+ m fa /2600+0,223 m fa = 651 kg
23 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran Sejalna analiza Velikost sita (mm) Ostanek na situ (g) Tabela 4.4: Sejalna analiza (vir: lasten) Presevek skozi sito v g Presevek skozi sito v % Komulativni ostanek na situ v % FULLER v % EMPA v % 16,0 0, ,30 100,00 0,00 100,0 100,0 11,2 1824,0 8623,30 82,54 17,46 83,7 76,8 8,0 1509,0 7114,30 68,10 14,44 70,7 60, ,0 4285,30 41,02 27,08 50,0 37,5 2,0 1543,0 2742,30 26,25 14,77 35,4 23,9 1,0 1061,5 1680,80 16,09 10,16 25,0 15,6 0,71 267,4 1413,40 13,53 2,56 21,1 12,8 0, ,0 1063,40 10,18 3,35 17,7 10,4 0, ,0 698,40 6,68 3,49 12,5 7,0 0, ,8 511,60 4,90 1,79 8,8 4,8 0, ,3 350,30 3,35 1,54 7,5 4,0 0,063 55,7 294,60 2,82 0,53 6,3 3, ,6-8,530E-13 0,00 2,82 0,0 0,0 Skupaj: 10447,3 100,00
24 presevek (%) Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 16 Graf 4.1: Sejalna analiza naravnega agregata, dne (vir: lasten) 100 Sejalna analiza Fuller EMPA Naša sejalna krivulja ,0625 0,125 0,25 0, Velikost zrna (mm) 1) Preveritev količine finih frakcij m ga = 948,56 kg m fa = 651 kg m ga + m fa = 1599,56 kg 2) Receptura za 1 m 3 m w = 210 kg m c = 486 kg m 8/16 = 601 kg m 4/8 = 347 kg m 0/4 = 651 kg m fa 1599,56 = 651 = 0,406 = 40,6 % 1599,56
25 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran Mešanje betona in preizkušanje sveže betonske mešanice Svežo betonsko mešanico smo pripravljali v laboratoriju Fakultete za gradbeništvo. Tam smo s elektronsko tehtnico odmerili zadostno količino agregata različnih frakcij (0/4, 4/8, 8/16) in cementa. Vse skupaj samo dali v predhodno omočen mešalnik. Nekaj sekund smo mešali suho zmes, nato pa smo začeli dodajati predvideno količino vode. Zmes smo mešali tako dolgo, dokler ni postala homogena. Potem smo svežo betonsko mešanico preverili z naslednjimi preizkusi: preizkus na posed, preizkus na razlez Preizkus s posedom Preizkus s posedom je metoda ki meri deformacijo zgoščenega prisekanega stožca sveže betonske mešanice, ki se posede-deformira zaradi lastne teže. Preiskave nam poda razliko med začetno višino stožca in višino posedenega-deformiranega stožca. Kovinski stožec je višine 300mm in premera zgoraj (d) 100mm in premera spodaj (D) 200mm. Stožec polnimo po 1/3 višine stožca. Po polnitvi vsako novonastalo plast zgostimo s 25 udarci s standardno kovinsko palico, katera je na koncu zaobljena. Prvo plast (najnižjo) prebadamo po celotni višini, kasneje pri nadaljnjih dveh plasteh mora palica prodreti do spodaj ležeče (najnižje) plasti. Po koncu zgoščevanja zadnje plasti moramo presežek betona odstraniti in ga poravnati z vrhom stožca. Nato počasi in previdno dvignemo kovinski stožec (2 5 sekund) in ga postavimo ob novonastali betonski stožec. Prej uporabljeno standardno palico za zgoščevanje moramo postaviti na vrh stožca tako, da seže nad novonastali betonski stožec in nato moramo le še izmeriti razliko višin h, katera pa ne sme biti manjša od 10 mm. V praksi se ta metoda največkrat uporablja. [4]
26 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 18 Slika 4.1: Prikazan pravilen in nepravilen posed. (vir: knjiga [2]) V našem primeru je izmerjen posedek, kljub našemu izračunu na 100 mm, znašal le 23 mm. Tabela 4.5: Stopnja poseda. Stopnja poseda Posed v mm S1 10,0 do 40,0 S2 50,0 do 90,0 S3 100,0 do 150,0 S4 160,0 do 210,0 S5 220, Preizkus z razlezom Preizkus z razlezom je metoda, ki meri deformacijo zbitega betonskega konusa sveže betonske mešanice. Na mizico, ki je prirejena za kasnejše stresanje, postavimo krajši kovinski konus, ki ga je potrebno napolniti v dveh približno enako visokih plasteh. Vsako plast je potrebno nabiti z desetimi udarci z standardno leseno palico prečnega prereza 4x4 cm. Po končanem nabijanju višje plasti odstranimo presežek betona z vrha konusa in s stresalne mizice, če je slučajno pri polnjenju konusa padel na stresalno mizico. Počakamo 30 sekund in nato pazljivo odstranimo kovinski konus v časovnem intervalu od 1 do 3 sekunde. Nato stopimo na nožico spodnje plošče stresalne mizice, primemo za ročaj na zgornji plošči mizice in povlečemo zgornjo ploščo za 4cm (do mejnika) in jo nato spustimo da prosto pade. Postopek moramo ponoviti 15 krat. Sveža betonska mešanica se
27 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 19 razleze vzdolž stresalne mizice (slika 35). Nato moramo izmeriti dva medsebojno pravokotna premera razlezene betonske mešanice (d1 in d2), ki sta vzporedna z robovi stresalne mize. Dobljeni rezultat seštejemo in delimo z 2, da dobimo povprečje izmerjenih premerov. Dobljen rezultat zaokrožimo na 10 mm.[6] Slika 4.2: Prikaz metode preizkusa z razlezom. (vir: knjiga [2]) V našem primeru smo izmerili razlez 310 mm. Tabela 4.6: Stopnja razleza. Stopnja razleza Premer v mm F1 340,0 F2 350,0 do 410,0 F3 420,0 do 480,0 F4 490,0 do 550,0 F5 560,0 do 620,0 F6 630,0 4.4 Rezultati tlačnega preizkusa Tlačni preizkus Tlačno trdnost betona definiramo kot maksimalno izmerjeno odpornost na osno tlačno obremenitev. Preizkusno metodo predpisuje standard SIST EN :2002. Ta standard
28 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 20 predpisuje način določanja osne tlačne trdnosti različnih betonskih preizkušancev (kock ali valjev), ki pa morajo biti pripravljeni v povezavi s standardom SIST EN :2001. Preizkušance v hidravlični stiskalnici, katera mora izpolnjevati zahteve standarda SIST EN , obremenjujejo do porušitve končne tlačne trdnosti. Največjo silo, ki jo je preizkušanec še prenesel, si zapišemo, in nato s pomočjo te sile izračunamo tlačno trdnost betona.[6] Slika 4.3: Naprava za tlačni preizkus. (vir: lasten) Potek preiskave Naležne površine na stiskalnici moramo najprej očistiti, nato je potrebno s preizkušanca očistiti odvečno vlago in ga postaviti v stiskalnico na sredino spodnje tlačne naležne ploskve tako, da bo obremenjen pravokotno na smer vgrajevanja. V primeru, da imamo za betonske preizkušance standardne kocke, potem tista površina, ki se jo je po vgrajevanju zgladilo, ni nikoli naležna površina. Nato začnemo z obremenjevanjem in sicer silo nanašamo enakomerno, s hitrostjo obremenjevanja med 0,2 MPa/s in 1,0 MPa/s. Silo do porušitve je potrebno nanašati
29 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 21 enakomerno in nesunkovito. Hitrost obremenjevanja pa lahko spreminjamo za največ 10%. Ob porušitvi zapišemo najvišjo-porušno silo in preverimo vrsto porušitve, ki je lahko nepravilna ali pravilna. V primeru nepravilne porušitve, to zabeležimo skupaj s številko oz. črko s slike, ki v standardu označuje, kateri izmed podanih situacij je porušitev najbolj podobna. [4] Tlačno trdnost betona lahko pri preizkušancih preverimo šele po 28-ih dneh. V našem primeru je od mešanja in do preizkusa minilo 41 dni. Najprej smo morali natančno stehtati preizkušance in jih zelo natančno izmeriti, saj smo le tako lahko dobili prostorninsko maso betona. Tabela 4.7: Prikaz izračunanih vrednosti tlačnega preizkusa. Primer Datum Datum Starost [dni] oznaka Masa [kg] betoniranja preiskave , ,2 Primer Dimenzije a [cm] b [cm] c [cm] A [cm 2 ] V [dm 3 ] 1 15,05 15,00 15,00 225,75 3, ,90 15,00 15,03 223,50 3,36 Primer ρ [kg/m 3 ] F [kn] f ck,cube [N/mm 2 ] , ,00 61, , ,00 67,02
30 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 22 Končna tlačna trdnost je glede na predvideno precej višja. Recepturo betona smo preračunali za beton C 30/37 in jo kasneje z upoštevanjem faktorja varnosti zvišali na 38,5 MPa. S tlačnim preizkusom pa smo ugotovili, da je dejanska-preizkusena tlačna trdnost našega betona precej višja od načrtovane.
31 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 23 5 ZAKLJUČEK V našem primeru smo betonsko mešanico preračunali, da bi zadostili naslednjim pogojem: C30/37 h = 100 mm Kasneje smo tlačno trdnost povečali z faktorjem varnosti na 38,5 MPa. Po mešanju smo opravili prve preizkuse sveže betonske mešanice in ugotovili, da je naš posed precej manjši od predvidenega in sicer 23 mm. Po 41 dnevih smo opravili še tlačni preizkus kock, ki pa nas je znova presenetil, saj smo ugotovili, da naše preizkušanci prenesejo precej večje obremenitve, kot pa smo jih pričakovali glede na naše izračune. Naš izračun je bil, da bo tlačna trdnost betona vsaj 38,5 MPa, mi pa smo glede na preizkus ugotovili, da naš beton prenese nekaj nad 60 MPa. Po končanih tlačnih preizkusih smo ugotovili, da je naš beton (z večjim deležem grobih frakcij) dosegel višjo tlačno trdnost kot pa beton z večjim deležem finih frakcij. Z večjim deležem grobe frakcije smo povečali volumen agregata v betonu, kar nekoliko zmanjša strošek izdelave betona, poveča končno trdnost in negativno vpliva na vgradljivost betona. Da bi rešili problem vgradljiovsti in ohranili končno trdnost bi morali v recepturo betona vključiti kemični dodatek plastifikator.
32 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 24 6 VIRI IN LITERATURA [1] Slonep, [Elektronski]. Available: [Poskus dostopa 8 junij 2014]. [2] R. Žarnić, Latnosti gradiv, Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana, [3] SLOCEM: O betonu, [Elektronski]. Available: [Poskus dostopa 2014]. [4] M. Žnidaršič, Diplomsko delo: Vpliv konsistence, aeriranja in trajanja mokre nege na odpornost betona z večjim deležem kamene moke proti zmrzovanju/tajanju v prisotnosti soli., [Elektronski]. Available: [5] A. manual, 211.4R-2007 Guide for Selecting Proportions for High-Strength, [Elektronski]. Available: [6] L. Hanžič, Praktikum za laboratorijske vaje, [7] Monolithic - The Pantheon, [Elektronski]. Available: [Poskus dostopa 2014].
33 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 25 7 PRILOGE 7.1 Seznam slik Slika 2.1: Pantheon (vir: splet [7])... 2 Slika 2.2: Primerjava betonov glede na delež frakcij. (vir: knjiga [2])... 3 Slika 3.1: Prikaz sejanja agregata skozi sita in obrazložitev pojmov. (vir: knjiga [2])... 8 Slika 4.1: Prikazan pravilen in nepravilen posed. (vir: knjiga [2]) Slika 4.2: Prikaz metode preizkusa z razlezom. (vir: knjiga [2]) Slika 4.3: Naprava za tlačni preizkus. (vir: lasten) Seznam preglednic Tabela 3.1: Največja priporočena količina finih delcev po SIST (vir: knjiga [2])... 7 Tabela 4.1: Potrebna povprečna tlačna trdnost (vir: [4]) Tabela 4.2: Odnos med vodo-cementnim razmerjem ter tlačno trdnostjo betona. (vir: [4]) 12 Tabela 4.3: Količina zračnih por in potrebna količina vode za različne posedke.(vir: [4]) 13 Tabela 4.4: Sejalna analiza (vir: lasten) Tabela 4.5: Stopnja poseda Tabela 4.6: Stopnja razleza Tabela 4.7: Prikaz izračunanih vrednosti tlačnega preizkusa Tabela opravljenih preizkusov (primerjava betonov različnih receptur in primesi)
34 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran Naslov študenta
35 Vpliv zrnavosti mineralnega agregata na tlačno trdnost in konsistenco betona Stran 27 Simon Lažeta Ličenca Loče Kratek življenjepis Rojen: Šolanje: v Mariboru Osnovna šola Loče Srednja šola Slovenska Bistrica
Microsoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večBetonarna Sava, d.o.o. BREZPLAČNI TELEFON Blejska Dobrava 123 B obrat Hrušica, 4276 Hrušica CENIK BETONOV ozn. vrste
CENIK BETONOV ozn. vrste betonov namen EM cena v brez DDV cena v z 22% DDV ČRPNI BETON granulacije Dmax 16 in 32 mm R1 C25/30 XC2 Cl 0,2 Dmax16 S3 temelji, plošče, stebri, vezi, industrijski tlaki m3 61,00
Prikaži večKEMASAN 590 F
KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večKEMAGLET G
KEMAGLET G Bela cementna izravnalna masa Odličen oprijem na podlago Paropropustnost Odpornost na vlago in vodo Primerno za zunanjo in notranjo uporabo Lahka obdelovalnost Ne poka, se ne krči in ne nabreka
Prikaži večKEMAMIX G
KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017
Prikaži večBETONPROTEKT RTF
BETONPROTEKT RTF Mikroarmirana neskrčljiva groba in fina reparaturna malta za navpične in stropne površine betona, s hitrim prirastkom trdnosti, razreda R4 Malta z hitrim prirastkom trdnosti, kar omogoči
Prikaži večBETONPROTEKT F
BETONPROTEKT F Fina masa za izravnavo in protikorozijsko zaščito betonskih površin, SIST EN 1504-2: PCC zaščitni premaz za beton Dodatna zaščita betona pred korozijo Zaščita pred poškodbami zaradi zmrzovanja
Prikaži večBETONPROTEKT RP
BETONPROTEKT RP Mikroarmirana reparaturna malta 1504-3: PCC malta za konstrukcijska popravila, razred R2 (R4 pogojno) Dober oprijem na podlago Plastična konsistenca z nizkim v/c faktorjem Omejeno krčenje
Prikaži večKAMENOL
KAMENOL Malta za polaganje kamna Visoke trdnosti Odpornost na vlago in vodo Za zunanjo in notranjo uporabo Zmrzlinska odpornost Dobra obdelovalnost Izdatnost OPIS PROIZVODA PODROČJE UPORABE Srednjeslojna
Prikaži večMicrosoft Word - TL SikaGrout -311.doc
Tehnični list Izdaja 29/10/2012 Identifikacijska št.: 02 02 01 01 001 0 000004 SikaGrout -311 Visokokvalitetna, malo skrčljiva, nabrekajoča zalivna malta Opis proizvoda SikaGrout -311 je enokomponentna,
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži več(PZI_predra\350un.xls)
POPIS DEL PZI LASC V MIRNU DOLŽINE 750 IN 175 m 1. PREDDELA 2. ZEMELJSKA DELA 3. VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 4. ODVODNJAVANJE 5. GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA 6. OPREMA CEST 7. TUJE STORITVE SKUPAJ : Stran 2 1.
Prikaži večSchöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne
Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večMicrosoft Word - TL SikaTop Armatec -110 EpoCem .doc
Tehnični list Izdaja 06/08/2012 Identifikacijska št.: 02 03 02 01 001 0 000001 SikaTop Armatec -110 EpoCem SikaTop Armatec -110 EpoCem Kontaktni premaz in protikorozijska zaščita armature Construction
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večMicrosoft Word - Vabilo s prijavnico_ZBS_junij2019.docx
vabita v sredo, 5. junija 2019 na seminar SPLOŠNO O ZAHTEVAH ZA BETON IN SESTAVINE BETONA Datum: 5. junij 2019 Ura: od 10.00 do 14:00 Kraj: SIST, Šmartinska cesta 152, Ljubljana (predavalnica 2. nadstropje)
Prikaži večCENIK SVEŽIH BETONOV 2019 oblak group d.o.o., Tržaška cesta 1a, SI 1370 Logatec Številka: 1/2019 Velja od KI
CENIK SVEŽIH BETONOV 2019 oblak group d.o.o., Tržaška cesta 1a, SI 1370 Logatec betonarna@oblak.si, www.oblak.si Številka: 1/2019 Velja od 1.3.2019 KIBELNI BETONI Z vami od leta 1901 oznaka trdnostni oznaka
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1380314* JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 8. avgust 013 SPLOŠNA MATURA RIC 013 M13-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo 1.
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Prikaži večUPORABA BBTM IN UTLAC V PRAKSI
V ŠIŠKI NAJMODERNEJŠE IN INOVATIVNO NAKUPOVALNO SREDIŠČE SPAR dr. Dejan HRIBAR (STRABAG, TPA) DAN ZBS 2019 INOVACIJE RAZVOJ Ali gremo naprej? VSEBINA 1. SPLOŠNO O PROJEKTU 2. VAROVANJE GRADBENE JAME (1.
Prikaži večSESTAVA ASFALTNIH ZMESI S PODPORO RAČUNALNIŠKE TOPOGRAFIJE mag. Dejan HRIBAR, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Center za prometni
SESTAVA ASFALTNIH ZMESI S PODPORO RAČUNALNIŠKE TOPOGRAFIJE mag. Dejan HRIBAR, univ. dipl. inž. grad. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o., Center za prometnice 1. UVOD Človek uporablja asfaltne zmesi že nekaj
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži več11-01
Keramični prah za vlivanje Reliefco 250 in visoko kakovosten keramični prah za vlivanje Reliefco 300 Keramični prah za vlivanje Reliefco 250 je preprost za uporabo. Odlitek ima gladko belo površino. Mešalno
Prikaži večMINERAL d.d. Foreign trades representative: ULTIMA-MD Dejan Matek s.p
MINERAL d.d. Foreign trades representative: ULTIMA-MD Dejan Matek s.p. +386 31 334 212 www.ultima-md.si info@ultima-md.si OSNOVNO Naziv: MINERAL d.d.,podjetje za pridobivanje, predelavo in montažo naravnega
Prikaži večDRI 2019
POVZETEK PREDAVANJ 7. MEDNARODNE KONFERENCE O BETONSKIH VOZIŠČIH V PRAGI 1. Modernizacija avtocestnega odseka D1 (Ing. Radek Matl, Direkcija za cestni promet in AC v ČR) Leta 2011 leti začeli modernizacijo
Prikaži večZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PODLIVANJA PREFABRICIRANIH PORR PLOŠČ V PREDORU KRIŢIŠKI NA ŢELEZNIŠKI PROGI KOŠANA GORNJE LEŢEČE S PROSTORSKO STABILNIM NEKRČ
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PODLIVANJA PREFABRICIRANIH PORR PLOŠČ V PREDORU KRIŢIŠKI NA ŢELEZNIŠKI PROGI KOŠANA GORNJE LEŢEČE S PROSTORSKO STABILNIM NEKRČLJIVIM SAMOZGOŠČEVALNIM BETONOM Boštjan Gerbec, univ.dipl.inţ.kem.inţ.,
Prikaži večPredtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.
Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih
Prikaži več(Popis del - plo\350nik Nor\232inci-\212alinci.xls)
INVESTITOR: OBČINA LJUTOMER Vrazova ulica 1 9240 Ljutomer OBJEKT: IZGRADNJA HODNIKA IN KOL. STEZE NORŠINCI - ŠALINCI OB REGIONALNI CESTI R1-230 SKUPNA REKAPITULACIJA - HODNIK, KOL. STEZA 1. PREDDELA -
Prikaži večZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (
ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina
Prikaži večKovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p
Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015
Prikaži večNova paleta izdelkov za profesionalce!
Nova paleta izdelkov za profesionalce! Popravilo barvanih površin AUTOSOL COMPOUND AUTOSOL POLISH AUTOSOL FINISH AUTOSOL NANO WAX Predstavitev osnove Zakaj se polirne paste uporabljajo? Kakšne poškodbe
Prikaži večŠOLA: SŠTS Šiška
Naslov vaje: MEHKO SPAJKANJE Ime in priimek: 1 1.) WW tehnika (Wire-Wrap) Nekoč, v prvih dneh radio-tehnike se spajkanje elementov ni izvajalo s spajkanjem, ampak z navijanjem žic in sponami. Takšni spoji
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večCenik 2019 Cenik velja od Termoizolacije IZOLIRAMO OD TEMELJEV DO STREHE
Cenik 2019 Cenik velja od 15. 2. 2019. Termoizolacije IZOLIRAMO OD TELJEV DO STREHE A1 - EPS fasadne plošče FRAGMAT EPS F λ D = 0,039 W/(m.K) razplastna trdnost TR100 A1 *601890 1 100 50 m 2 25 500 0,84
Prikaži večKATALOG SREBROVIH SPAJK
KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova Ljubljana, Slovenija telefon (01) faks (01)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA KOMUNALNA SMER
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večBETONSKI IZDELKI
CENIK BETONSKIH IZDELKOV 5.8.2019 Naziv (mere v cm) cena EUR ZIDAKI Betonski zidak za stebre 20 19x19x19 0,85 Betonski zidak za stebre 30 29x29x19 1,25 Betonski zidak za stebre 40 39x39x19 2,20 Betonski
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večNapotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:
Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večMicrosoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ 1. ZASNOVA S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij bomo določili mejno obtežbo plošče, za katero poznamo geometrijo, robne pogoje
Prikaži večPOPIS DEL Ureditev lokalne ceste LC Rogačnik - Lenart - Mačkin kot - Amer Sanacija I. FAZE lokalne ceste je v dolžini 688 m in II. FAZE v dolži
POPIS DEL Ureditev lokalne ceste LC 107020 Rogačnik - Lenart - Mačkin kot - Amer Sanacija I. FAZE lokalne ceste je v dolžini 688 m in II. FAZE v dolžini 1120 m, skupaj 1808 m REKAPITULACIJA FAZA I.: Kosov
Prikaži večuntitled
BREMENSKE JEKLENE VRVI kakovostnega razreda 5, izdelani po EN 131 v izvedbi z 1, 2, 3 ali stremeni NAVODILO ZA UPORABO Ta navodila naj pazljivo preberejo vsi uporabniki. Olajšala vam bodo delo s stroji
Prikaži večMicrosoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
Prikaži večMicrosoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij določite mejno obtežbo plošče, za katero poznate geometrijo, robne pogoje ter razporeditev
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_lesene-konstrukcije_dujic.pptx [Zadnjič shranil uporabnik]
SKORAJ NIČ ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI: stanje, reference, vizija, problematika PREDNOSTI LESENE MASIVNE KONSTRUKCIJE PRI GRADNJI JAVNIH OBJEKTOV ZA DOSEGANJE ZRAKOTESNOSTI IN SKORAJ NIČ ENERGIJSKEGA
Prikaži več1
Betonska vozišča pregled izvedenih del v Sloveniji in trendi v Evropi Mag. Franci Kavčič, univ.dipl.inž.grad. IGMAT d.d. Jernej Mrzelj, inž.grad. Gorenjska gradbena družba d.d. Povzetek Betonska vozišča
Prikaži večCENIK 2019 POPRAVLJEN.cdr
CENIK 2019 Vse cene so v evrih. Cenik velja od 1.3.2019 do preklica, oziroma objave novega cenika! Telefon: 07/30 48 350, 07/34 89 706, fax: 07/30 48 610, gsm: 040 666 627 www.gorec.info j.gorec@siol.net
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja1.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večMicrosoft Word - NOVA DELOVNA OBLEKA - KAPA_KONCNI-3.doc
GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE GASILSKA DELOVNA OBLEKA KAPA Standard kakovosti :GZS-DO-K-2013-1A Datum:24.09. 2013 1. PREDMET STANDARDA Ta standard se nanaša na kapo, ki je sestavni del gasilske delovne obleke.
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova Ljubljana, Slovenija telefon (01) faks (01)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE
Prikaži večModel
PRVA STRAN IZVEDBENEGA NAČRTA Mizendol - Podčelo, LC 226112, km 0,8+25 do 2,4+50 (L = 1.625,00 m) polni naziv objekta s številko ceste/cestnega odseka, kilometerski položaj začetka, konca ali sredine objekta
Prikaži večIZDANI CERTIFIKATI O SKLADNOSTI SISTEMA KONTROLE PROIZVODNJE IN NADZORA NAD NJO (PO SISTEMU 2+)
SEZNAM CERTIFIKATOV, IZDANIH NA PODLAGI AKTIM-u PODELJENE AKREDITACIJSKE LISTINE SA, PO ZAHTEVAH STANDARDA SIST EN 17065:2012 (CP- 006) VELJAVNI PREJEMNIK CERTIFIKATA OBRAT ŠTEVILKA CERTIFIKATA DATUM 1.
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Vanesa Jeseničnik NEGA IN ZAŠČITA BETONA Projektna naloga univerzit
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO Vanesa Jeseničnik NEGA IN ZAŠČITA BETONA Projektna naloga univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Maribor, julij
Prikaži več8_ICPx
INŠTITUT ZA CELULOZO IN PAPIR PULP AND PAPER INSTITUTE Vpliv dizajna na reciklabilnost papirne embalaže Matej Šuštaršič, Janja Zule GZS, 12.12.2014 Vsebina - Kaj je (eko)dizajn? - Pomen recikliranja papirja
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži večZAR Fibel_Norm_EN131_RZ_SL.indd
ZARGES vas obvešča: Nove izdaje standarda EN 131-1+2 Izpolnjuje zahteve novega standarda EN 131-1+2 Meets new EN 131-1+2 www.zarges.com Popolna varnost EN 131 najpomembnejše novosti Standard za lestve
Prikaži večMicrosoft Word - MEADRAIN TRAFFIC DM 1500
SEPARAT MEADR RAIN TRAFF FIC DM 15000 Monolitna kanaleta iz polimern nega betona za linijsko odvodnjavanje Skladen s SIST EN 1433 Prednosti monolitne konstrukcije: Nazivna širina 150 Razred obremenitve
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večMAGNETNE PALICE Set lesenih magnetnih palic za kreativno sestavljanje. V setu je 40 kosev KLEIN 0656 MAGNETICO KOCKE Set vsebuje ploščo, vozila
259-31 MAGNETNE PALICE Set lesenih magnetnih palic za kreativno sestavljanje. V setu je 40 kosev KLEIN 0656 MAGNETICO KOCKE Set vsebuje ploščo, vozila, figure, valje, kocke in kartice z idejami za gradnjo.
Prikaži večIZDANI CERTIFIKATI O SKLADNOSTI SISTEMA KONTROLE PROIZVODNJE IN NADZORA NAD NJO (PO SISTEMU 2+)
SEZNAM CERTIFIKATOV, IZDANIH NA PODLAGI AKTIM-u PODELJENE AKREDITACIJSKE LISTINE SA, PO ZAHTEVAH STANDARDA SIST EN 17065:2012 (CP- 006) VELJAVNI PREJEMNIK CERTIFIKATA OBRAT ŠTEVILKA CERTIFIKATA DATUM 1.
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večNavodila za uporabo PROSTOSTOJEČE GARDEROBNO STOJALO IZDELANO V NEMČIJI myhansecontrol.com myhansecontrol.com Uporabniku prijazna navodila ID: #05000
Navodila za uporabo PROSTOSTOJEČE GARDEROBNO STOJALO IZDELANO V NEMČIJI myhansecontrol.com myhansecontrol.com Uporabniku prijazna navodila ID: #05000 Hitro in preprosto do cilja s kodami QR Ne glede na
Prikaži več7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj
Prikaži več3_Mauko A. Zakonodaja o gradbenih proizvodih
Od odpadkov do gradbenih proizvodov - Zakonodaja o gradbenih proizvodih dr. Alenka Mauko 1 in Marjan Japelj 2 1 Laboratorij za betone, kamen in reciklirane materiale 2 Certifikacijska služba Zavod za gradbeništvo
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 ZdZPVHVVR) izdaja minister za kmetijstvo in okol
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 ZdZPVHVVR) izdaja minister za kmetijstvo in okolje P R A V I L N I K o kakovosti izdelkov iz žit I.
Prikaži večMicrosoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx
DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev
Prikaži večPoenostavljene raĊunske metode požarnovarnega projektiranja AB nosilcev
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ PRVE STOPNJE OPERATIVNO
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]
CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,
Prikaži večUNI-bet plus
NAVODILO ZA UPORABO PLEZALK UNI-Met+400, UN-Met+450, UNI-Met+550 Univerzalne plezalke za plezanje na betonske, plastične in železne drogove. Navodilo za uporabo UNI-met + plezalk za plezanje na betonske,
Prikaži večSTATIKON PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ, ARHITEKTURA IN INŽENIRING d.o.o. Slovenska ulica 25, 9000 MURSKA SOBOTA, SI Tel.: , fax.: 02
Str.: 1 1. TEHNIČNO POROČILO 1.1. ZASNOVA MOSTU Most se nahaja v razpotju vasi Markišavci in Polana in premošča Puconski potok. Zasnovan je kot ploščni most 3x svetle razpetine 4.44+5.28+4.41m in neregularne
Prikaži večTehnični list - IZD. 12/02/2019 stran 1/5 webertherm Plus Ultra Ultra izolativen fasadni sistem na bakelitni izolaciji, ki ponuja 50 % višjo toplotno
stran 1/5 webertherm Plus Ultra Ultra izolativen fasadni sistem na bakelitni izolaciji, ki ponuja 50 % višjo toplotno izolativnost kot običajni EPS-F. λ = 0.020 W/m2K požarni razred = B-s2-d0 O tem izdelku
Prikaži več5_1_Wand_Details
Načrtovanje in gradnja s sistemi Rigips. 5.10.01 do 5.10.02 Montažne stene Rigips Tesen in nepropusten priključek ima pomembno vlogo pri zvočni zaščiti. Zato je nameščanje priključnega tesnila enako pomembno
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večDELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delov
DELOVANJE KATALIZATORJEV Cilji eksperimenta: Opazovanje delovanja encima katalaze, ki pospešuje razkroj vodikovega peroksida, primerjava njenega delovanja z delovanjem nebeljakovinskih katalizatorjev in
Prikaži večUredba Komisije (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/
11.12.2012 Uradni list Evropske unije L 337/31 UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1179/2012 z dne 10. decembra 2012 o merilih za določitev, kdaj odpadno steklo preneha biti odpadek na podlagi Direktive 2008/98/ES
Prikaži večPREDSTAVITEV PREDSTAVITEV Dimniški sistem 200 Dvojni Ø mm Dvojni dimniški sistem (z zračnikom ali brez) je namenjen predvsem individualni grad
PREDSTAVITEV PREDSTAVITEV Dimniški sistem 200 Dvojni Ø 120 200 mm Dvojni dimniški sistem (z zračnikom ali brez) je namenjen predvsem individualni gradnji. Primeren je za priklop dveh kurilnih naprav, npr.
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova cesta
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večd.o.o. SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, CESTA V GORICE 36, 1000 LJUBLJANA TEL.: , FAX: NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI POD
d.o.o. SVETOVANJE, PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, CESTA V GORICE 36, 1000 LJUBLJANA TEL.: 256 09 05, FAX: 256 09 06 3.2.1 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU 3.2 NAČRT GRADBENIH KONSTRUKCIJ INVESTITOR:
Prikaži večkatalog PONATIS.indd
UVOD Pred vami je katalog plaščev za poljedelska in industrijska vozila, ene izmed skupin izdelkov, ki jih izdelujemo v tovarni SAVA VELO z 80-letno tradicijo v proizvodnji pnevmatik. Priznana kakovost,
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži večElaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor:
Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 806714PGD Številka projekta: 806714PGD Investitor: OBČINA PODČETRTEK Ulica in hišna številka: Trška cesta
Prikaži večMicrosoft Word - ge-v01-osnove
.. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak
Prikaži več