UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA SAŠA KRAJNC OD IDEJE DO PROSTORA AVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DEL Diplomsko delo Maribor, 2009

2 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OD IDEJE DO PROSTORA AVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENT ZAŠČITE ARHITEKTURNIH DEL Študentka: Saša Krajnc Številka indeksa: Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Poslovno gospodarsko pravo Mentor: dr. Martina Repas Maribor, december 2009

3 POVZETEK Pravna ureditev avtorskih pravic na arhitekturnih delih je tema, ob kateri se lomijo kopja. Arhitekturna dela so med klasičnimi umetniškimi deli najkasneje dosegla avtorskopravno varstvo. Zakonodajalci so bili pri urejanju te materije zaradi občutljivega odnosa med avtorsko in lastninsko pravico še posebej previdni, kar je vodilo v dokaj ohlapno in nejasno ureditev varstva arhitekturnih del. Ta naloga obravnava nekatera najbolj sporna vprašanja, kot je kvalifikacija arhitekturnih stvaritev kot avtorskih del, individualnost kot ključno predpostavko avtorskega dela in nekatere najbolj specifične arhitektove avtorske pravice ter omejitve teh pravic.. Med drugim analizira tudi odnos med avtorjem arhitekturnega dela in naročnikom oz. lastnikom arhitekturnega objekta. Pri tem je veliko pozornosti namenjene predvsem lastnikovi pravici do poseganja v arhitekturno delo. Teoretična stališča so podprta s praktičnimi primeri, predvsem z namenom, da bi tematiko približala ne le pravni ampak tudi arhitekturni stroki. Ključne besede avtorska pravica, intelektualna lastnina, arhitekturno delo, načrt, zgradba, plagiat, individualna stvaritev, lastninska pravica, projektantska pogodba

4 ABSTRACT The legislative regulation of copyright protection for architectural works is a controversial subject. Among the classical works of art, architectural works were the last to be granted copyright protection. The legislators acceded to the regulation of this subject matter very cautiously due to the delicate relation between copyright and ownership rights, which resulted in a somewhat vague and unclear definition of the protection of architectural works. This thesis debates some of the most disputable questions regarding the qualification of architectural creations as works of architecture, individuality as the most significant criterion of artistic work as well as some of the most specific rights of architects and the limitations of these rights. It also analyses the relation between the author of the architectural work and the owner of the building. In this regard a significant amount of attention is devoted to the right of the owner to alter the architectural work. Theoretical views are complemented by practical examples in order to acquaint lawyers as well as architects with the topic at hand. Key words copyright, intellectual property, architectural work, plan, building, plagiarism, individual creation, ownership, project agreement

5 KAZALO 1 UVOD SPLOŠNO O AVTORSKI PRAVICI Kratka zgodovina avtorskega prava Copyright v. droit d'auteur Bernska konvencija Umestitev arhitekturnih del v avtorskopravne zakonodaje Temeljni pojmi avtorskega prava Avtorsko delo Avtorska pravica KONCEPT ARHITEKTURNEGA DELA Pozitivna definicija arhitekturnega dela Zgradbe Druga arhitekturna dela ter dela s področja krajinske arhitekture in urbanizma Sestavni deli arhitekturnih del Gradbeni kompleksi Negativna definicija arhitekturnega dela Izpolnjevanje predpostavk Arhitekturno delo kot stvaritev Duhovnost oz. intelektualnost Izraženost Individualnost Izvirnost in novost Ustvarjalna raven Arhitekturna dela kot dela uporabne umetnosti Odločanje o izpolnjevanju predpostavke individualnosti Nebistveni kriteriji Faze nastajanja arhitekturnega dela Ideja Osnutki, skice, modeli in načrti Izvedeni objekti Oblikovanje konkretnejših kriterijev Členitev konstrukcije in fasade Oblika konstrukcije Gradbeni material Barva zgradbe ARHITEKT KOT AVTOR Avtorji in soavtorji Arhitektove moralne pravice Pravica priznanja avtorstva Arhitektove materialne pravice Pravica predelave...34

6 4.4 Druge pravice arhitekta Pravica dostopa Omejitve arhitektovih pravic Dela na splošno dostopnih krajih Kršitve arhitektovih pravic Kršitev pravice do priznanja avtorstva Kršitev pravice do spoštovanja dela Pravno varstvo arhitektovih pravic Prepovedni zahtevek Odstranitveni zahtevek in zahtevek za uničenje ali predrugačenje Odškodninski zahtevki PRAVICE LASTNIKA/NAROČNIKA Razmerje med avtorsko in lastninsko pravico Pravice naročnika v zvezi z načrtovanjem in izvedbo gradnje Primer Glavne železniške postaje v Berlinu Lastnikova pravica do predelave zgrajenega objekta Stališča teorije Sedanja ureditev po noveli ZASP-B Tehtanje interesov arhitekta in lastnika Pogodbena omejitev arhitektovih pravic Sklep Uničenje arhitekturnega dela Rekonstrukcija arhitekturnega objekta ZAKLJUČEK LITERATURA Knjige in članki Pravni akti in dokumenti Spletni viri...62

7 1 UVOD Arhitektura je drugačna. Ima kvalitete, ki jo ločujejo od drugih umetnosti, saj jo lahko obenem občudujemo in uporabljamo, lahko nas navdihuje in poveže kraj A s krajem B, lahko je objekt poželenja in zaščita pred dežjem. Vendar pa so ji v pravnem smislu te prednosti pogosteje v škodo kot v korist. Ker so arhitekturna dela tako močno vezana na namen, so avtorskopravno varstvo dosegla mnogo kasneje kot stvaritve drugih umetniških zvrsti, kljub temu, da je arhitektura kot človekova dejavnost veliko starejša od tega, čemur danes pravimo "fine arts". Seveda razlog za pozno umestitev arhitekturnih del v avtorskopravne zakonodaje ni zgolj nek larpurlartistični koncept, po katerem sme umetnost služiti le sama sebi. Motivi so bistveno manj romantični in v celoti ekonomski. Ko je Amerika vstopila v Bernsko unijo in je bila prisiljena implementirati Bernsko konvencijo za zaščito literarnih in umetniških del (v nadaljevanju Bernska konvencija), 1 se je kongres odločil za minimalistični pristop in avtorskopravno zakonodajo le v najnujnejši meri prilagodil konvenciji. Zakonodajalec se je namreč zavedal, da bo porušil ravnovesje med arhitekti, investitorji in potrošniki. Tako so bili namenoma izključeni infrastrukturni objekti, kot so mostovi, ceste in kanali, ker bi avtorske pravice na teh objektih državo predrago stale. 2 Seveda lahko tak pristop apliciramo na vse države. V nobeni nacionalni pravni ureditvi, pa naj gre za kontinentalni pravni sistem ali pa common law, arhitekturna dela niso izenačena z drugimi avtorskimi deli. Stališče zakonodajalcev je sledeče: Arhitekturna dela služijo namenu, ki jim ga določi naročnik. Ta ni le ekonomski gospodar posla z arhitektom, ampak tudi bodoči lastnik arhitekturnega objekta. Njegova lastninska pravica naj bo s pravicami avtorja kar najmanj obremenjena. Ta specifičen konflikt med avtorjem in lastnikom je tako izrazit, da za arhitekturna dela terja specifično pravno ureditev. Pravne ureditve nekaterih držav bolj težijo k ravnovesju med lastninsko in avtorsko pravico kot druge. Slovenska ureditev se v veliki meri zgleduje po nemški in švicarski ureditvi (z nekaterimi odstopanji) in v splošnem lahko rečemo, da je za arhitekte relativno ugodna. Nikoli ni vsebovala zahteve po umetniški vrednosti arhitekturnih del, (kot je to dolgo veljalo npr. v Nemčiji). Prav tako je obenem z načrti in skicami varstvo že od nekdaj priznavala tudi zgrajenim arhitekturnim objektom (ZDA so to storile šele leta 1990). Pa vendar ne bi mogli reči, da so arhitekti pri nas izenačeni z drugimi avtorji. Zakon jim v primeru kršitev njihovih pravic priznava le omejen nabor pravnih sredstev. To pa ni edina razlika. Pravno varstvo v primeru kršitev pripada samo stvaritvam, ki se kvalificirajo za "avtorsko delo" in že tukaj se pri arhitekturnih delih pogosto zalomi. Kakšen mora biti objekt, da je vreden avtorskopravnega varstva? Kje je meja med stvaritvami, ki "presegajo raven običajnega" in tistimi, ki spadajo v "množico vsakdanjih rešitev"? Kdo naj o tem odloča? Vsaj odgovor na zadnje vprašanje je jasen. O tem, ali gre v konkretnem primeru za arhitekturno delo, odloča sodišče. Zakon sodniku pri tem ni v veliko pomoč, zato je poskušala pravna stroka izoblikovati merila, po katerih bi bilo mogoče presojati arhitekturno ustvarjanje. To se je izkazalo za zelo kompleksen 1 Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Ur. l. SFRJ, št. 14/75, Ur. l. RS MP, št. 9/92) z dne J. Hoaas, The Architectural Works Copyright Protection Act : Building on Copyright, URL: str. 6. 1

8 problem, saj v umetnostni teoriji ne moremo najti niti enotnega mnenja o tem, kaj je arhitektura. Tako zasledimo poetične teze kot je: "Arhitektura je temeljito premišljena in zaradi pretanjene urejenosti veličastna igra gmot, umeščenih v svetlobo." Le Corbusier Obstajajo pa tudi take, ki so bolj domiselne, a razjasnijo še manj: "Arhitektura je umetnost, kako k delu pripravimo tolpo obrtnikov." Geoffrey Scott 3 V grobem torej lahko rečemo, da arhitekturna stvaritev rezultat zgoraj opisane dejavnosti. Pa vendar ni vsaka ideja na papirju arhitekturno delo. To mora biti namreč nekaj izjemnega, nekaj, kar izraža "dovolj visoko stopnjo individualnosti". Težava je v tem, da je ta dovolj visoka stopnja individualnosti pri arhitekturnih delih višja kot pri drugih avtorskih delih in prav v tem je razlika med arhitektom in ljubiteljskim slikarjem. Arhitekturna dela so s pravnega vidika zanimiva tudi zaradi nenavadne narave z njimi povezanih kršitev. V večini primerov se mora arhitekt s posegi naročnika/lastnika v njegovo delo preprosto sprijazniti. S tem, ko svojo stvaritev proda, izgubi del svoje oblasti nad njo. Tudi odnos arhitektov do plagiatorstva je svojevrsten. Do nedavnega je bilo kopiranje arhitekturnih del dokaj pogosta praksa. Mlajši arhitekti povzemali sloge, tehnike in posamezne gradbene elemente od svojih mentorjev. Slavni arhitekti, kot so Mies van der Rohe, Gropius in Le Corbusier, veljajo za začetnike modernizma v arhitekturi in njihova dela še danes navdihujejo mnoge arhitekte. V stroki večinoma še velja prepričanje, da je kopiranje pravzaprav pohvala izvirnemu arhitektu. Hvaležnost se seveda konča, kadar arhitekt s plagiatom oškoduje drugega in njegovo stvaritev proglasi za svojo izvirno idejo, kot se je leta 2005 zgodilo v razvpitem primeru Shine proti SOM, 4 v katerega je bila vpletena najbrž najbolj slavna zgradba tistega časa - Freedom Tower, še nezgrajeni naslednik WTC-ja. Nihče ne dvomi, da je arhitektura pomembna umetniška zvrst. Pomislimo samo na piramide, kolosej, arhitekturo svetovnih metropol, kot so Berlin, Pariz in New York. Problem zaščite arhitekturnih del ni v tem, da bi bila ta nekako manj vredna umetnost. Problem je v ekonomskem razmerju med arhitekturnim objektom kot zgradbo in avtorskim delom, ki ga ta zgradba uteleša. Nepremičnina na kateri objekt stoji in gradbeni material, iz katerega je zgrajen, sta v materialno-finančnem smislu vredna veliko več kot arhitektova ideja o tem, kako ju bo uporabil. Z ozirom na vse navedeno lahko z gotovostjo trdimo, da pravna ureditev varstva arhitekturnih del definitivno ne spada med teme, za katere bi lahko rekli, da njihova obravnava ni potrebna, češ da je zakon jasen. Zakon je v tem primeru zgolj nekakšen okvir, katerega vsebina je odvisna od trenutne interpretacije pravne stroke in judikature. Te pa v Sloveniji doslej ni bilo prav veliko. Arhitekturna dela so praktično najmanj obdelana tema izmed vseh kategorij avtorskih del in s precejšnjo mero gotovosti si upam trditi, da je to diplomsko delo trenutno najobsežnejše besedilo na območju Slovenije, ki obravnava to tematiko. V nalogi bom poskušala izbrano 3 F. Košir, K arhitekturi: razvoj arhitekturne teorije, 1. del, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 2006, str. 13 in Shine v. SOM, 382 F. Supp

9 problematiko celostno obdelati. Osredotočila se bom na pogoje, ki jih mora stvaritev izpolnjevati, da velja za arhitekturno delo, na arhitektove pravice in zakonske omejitve teh pravic ter njegove možnosti v primeru kršitev. Posebna pozornost bo namenjena tudi razmerju med arhitektom in naročnikom arhitekturnega dela. Vsa ta vprašanja so že dlje časa predmet spora med pravnimi teoretiki po vsem svetu, v praksi pa se odražajo kot vse pogostejši konflikti med arhitekti in naročniki, ki neredko končajo tudi pred sodišči. Bolj ko med potrošniki narašča povpraševanje po unikatnih in izstopajočih arhitekturnih delih, večja postaja potreba po jasnih in dokončnih rešitvah, ki bi vzpostavile ravnovesje med nasprotujočimi si interesi. Opozoriti velja, da avtorska pravica ni edini instrument zaščite arhitekturnih del. Varstvo z drugimi pravicami intelektualne lastnine, kot sta patent in model, odpira cel spekter dodatnih vprašanj in stališč. To je tematika, ki bi jo veljalo obdelati ob drugi priložnosti. 3

10 2 SPLOŠNO O AVTORSKI PRAVICI Arhitekturna dela imajo v avtorskopravnih zakonodajah posebno mesto. Da bi osvetlili specifično ureditev, ki jim jo zakonodajalec namenja zaradi njihovega izrazito praktičnega namena, je treba spregovoriti nekaj besed o sami avtorski pravici, njeni zgodovini in posebnostih ureditev v različnih pravnih sistemih. Arhitekturna dela so dobila svoje mesto v avtorskopravnih aktih šele razmeroma pozno, kar je posledica razvoja dojemanja avtorske pravice kot instrumenta varstva ne le avtorjevih ekonomskih interesov, ampak tudi duhovne vezi z delom. 2.1 Kratka zgodovina avtorskega prava Najgloblje korenine avtorskega prava segajo v 15. stoletje, ko je Gutenberg javnosti predstavil svoj tiskarski stroj, ki je omogočil hitro in množično reprodukcijo literarnih del ter spodbudil tiskarsko industrijo, ki je zaposlovala veliko število delavcev in s tem vplivala na celotno gospodarstvo. Prav zato je postala potreba po zaščiti razmnoževanja knjig nujna. A prve pravice niso bile podeljene avtorjem, temveč tiskarjem, ki so imeli z reproduciranjem del največje stroške. V začetku so se tiskarjem podeljevali privilegiji - ekskluzivne in časovno omejene pravice tiskanja. Sčasoma je med tiskarji in založniki pričelo prevladovati mnenje, da imajo na delih, ki jih izdajajo, avtomatično nekakšno lastnino, tudi brez privilegijev. Iz tega koncepta se je v Angliji leta 1709 s sprejemom prvega avtorskopravnega zakona Statute of Anne razvil sistem copyright 5. Po omenjenem zakonu je avtorskopravno varstvo trajalo 14 let z možnostjo podaljšanja za nadaljnjih 14 let, za priznanje varstva pa je bila potrebna registracija pravice. 6 Do sredine 18. stoletja je vse bolj prevladovalo spoznanje o duhovni lastnini avtorja na njegovem delu. Pod vplivom Locke-jeve naravnopravne teorije je stališče, da pripada avtorju prirojena, naravna pravica na njegovem delu, pridobivalo vse večjo težo. Leta 1785 je izšel članek Immanuela Kanta o neupravičenosti tiskarjev do avtorskopravnega varstva. Kant se je uprl stališču, da zgolj lastništvo nad literarnim delom zagotavlja tudi založniške pravice. Menil je, da založnik deluje v imenu avtorja. 7 V Franciji je bil sistem tiskarskih privilegijev odpravljen s francosko revolucijo. V prvih dveh avtorskopravnih zakonih iz let 1971 in 1973 je bila uzakonjena avtorjeva duhovna lastnina, po omenjenih zakonih pa je avtor avtorskopravno varstvo lahko užival za časa 5 Izraz izvira iz pravice založnika (lastnika primerka dela - owner of copy), da delo reproducira (copyright). Čeprav Statute of Anne velja za prvi copyright law, še ni vseboval samega izraza copyright. 6 J.A.L. Sterling, World copyright law : protection of author's works, performances, phonograms, films, video, broadcasts and published editions in national, international and regional law : with a glossary of legal and technical terms, and a reference list of copyright and related rights laws throughout the world, 2. izdaja, Sweet & Maxwell, London, 2003, str. 5. Leta 1770 je ameriški kongres sprejel prvi US copyright act, ki se je zgledoval po angleškem zakonu iz leta 1709, tudi glede trajanja avtorske pravice. 7 "Der Verlag ist nun eine Rede ans Publikum im Namen des Verfassers, folglich ein Geschäft im Namen eines andern." J. Riesenkampff, Inhalt und Schranken des Eigentums an Werken der Baukunst : Unter besonderer Berücksichtigung des Urheberrechts, Nomos Verlagsgesellschaft, Baden-Baden, 2009, str

11 življenja in še 10 let po smrti. 8 Zakona veljata za začetek avtorskopravnega sistema droit d'auteur, ki je danes uveljavljen po vsej kontinentalni Evropi. Sistem utemeljuje avtorsko pravico kot človekovo pravico, ki temelji na naravnem pravu in združuje tako moralna kot premoženjska upravičenja Copyright v. droit d'auteur V teoriji prevladuje mnenje, da je angloameriški sistem copyright primarno usmerjen v produkcijo novih avtorskih del, saj so v ospredju predvsem ekonomske pravice (posebej pravica reproduciranja dela), kar izvira iz prepričanja, da je avtorjevo ustvarjanje pretežno namenjeno služenju denarja. Sistemu mnogi očitajo, da je do samega avtorja relativno indiferenten. V podkrepitev te trditve se pogosto navaja dejstvo, da pravice na delih, ustvarjenih v okviru delovnega razmerja, prvotno pripadajo delodajalcu, ne pa avtorju. V nasprotju s tem je kontinentalni sistem droit d'auteur že tradicionalno bolj osredotočen na naravne pravice avtorja v razmerju do njegove duhovne stvaritve. Tako avtorska pravica kot celota ne more nikoli pripadati pravni osebi, ampak zmeraj le avtorju kot fizični osebi. Sistem ne varuje le ekonomskih pravic, ampak tudi avtorjeve moralne interese. Ker je jedro avtorjevih moralnih pravic neprenosljivo, avtorske pravice v celoti ni mogoče prenesti na drugega Bernska konvencija Bernska konvencija za zaščito literarnih in umetniških del je bila sprejeta leta 1886 v Bernu z namenom zagotoviti enako obravnavanje domačih in tujih avtorjev v vseh državah podpisnicah, ki skupaj tvorijo t. i. Bernsko unijo. Prav tako so želele države podpisnice s konvencijo harmonizirati svoje avtorskopravne ureditve in odpraviti formalne zahteve za priznanje avtorskih pravic. 11 Slovenija je Bernsko konvencijo nasledila po Jugoslaviji, ki je k njej pristopila leta Bernska konvencija med literarna in umetniška dela v členu 2(1) uvršča tudi arhitekturna dela. Načeloma mora biti avtor državljan katere izmed držav podpisnic ali pa mora biti delo prvič objavljeno v državi podpisnici, da zanj velja varstvo po Bernski konvenciji. Glede arhitekturnih del pa določa konvencija v členu 5(4)(c)(ii) pomembno izjemo. Avtorskopravna zaščita po konvenciji pripada tudi avtorju arhitekturnega objekta ali drugega umetniškega dela inkorporiranega v zgradbi ali drugi konstrukciji, ki se nahaja v kateri izmed držav podpisnic, ne glede na to, ali je avtor sam državljan države podpisnice I. Strnad, Avtorsko pravo, Dodatek h gradivu Pravo intelektualne lastnine, 4. spremenjena in dopolnjena izdaja, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 2001, str Podrobneje o zgodovini avtorskega prava gl. Bently Lionel, Sherman Brad, Intellectual Property Law, 3. izdaja, Oxford University Press, Oxford, 2008, str in W. R. Cornish, Intellectual property : patents, copyright, trade marks & allied rights, 5. izdaja, Sweet & Maxwell, London, 2003, str Bently, str Podrobneje o Bernski konvenciji gl. G Tritton, Intellectual Property in Europe, 3. izdaja, Sweet & Maxwell, London, 2007, str in Sterling, str Sterling, str

12 2.4 Umestitev arhitekturnih del v avtorskopravne zakonodaje Avtorskopravno varstvo je bilo v osnovi namenjeno literarnim in kasneje tudi umetniškim delom (predvsem slikam, kipom, glasbenim delom in drugim delom "čiste" umetnosti). Zaradi svojega praktičnega namena so bila arhitekturna dela šele relativno pozno vključena v spekter avtorskih del. Ob pregledu razvoja različnih nacionalnih pa tudi mednarodnih avtorskopravnih predpisov ugotovimo, da so bili sprva varovani predvsem načrti in še ti le kot kategorija likovnih del. Ko se je varstvo kasneje razširilo še na arhitekturne objekte, pa je sprva zajemalo le tiste, ki so imeli poleg praktičnega tudi umetniški namen. V splošnem lahko ugotovimo, da se je arhitekturnim delom začelo podeljevati avtorskopravno varstvo v začetku 20. stoletja. Na mednarodni ravni so bila arhitekturna dela vključena v Bernsko konvencijo z Berlinsko revizijo leta Med prvimi evropskimi državami, ki so arhitekturna dela vključile v svoje nacionalne predpise, je bila Nemčija. Arhitekturna dela so bila uvrščena med dela upodabljajoče umetnosti z avtorskim zakonom (Kunstureheberrechtsgesetz - KUG) leta 1907, 14 vendar pa so bila varovana le tista dela, ki so imela zraven praktičnega še umetniški namen. Situacija se je spremenila leta 1965, ko je KUG nadomestil še danes veljavni Ureheberrechtsgesetz (v nadaljevanju durhg). Ta je opustil zahtevo po umetniškem namenu in uveljavil koncept individualne intelektualne stvaritve ("persönliche geistige Schöpfung"), ki še danes velja v večini evropskih nacionalnih predpisov. 15 V Avstriji so bila arhitekturna dela prvič varovana z Urgeberrechtsgesetz-om (v nadaljevanju öurhg) iz leta 1936, s katerim je bila avstrijska avtorskopravna zakonodaja usklajena s tedaj veljavno Rimsko revizijo Bernske konvencije. 16 Anglija je arhitekturna dela prvič vključila v copyright act že leta 1911 zaradi usklajevanja z Berlinsko revizijo Bernske konvencije. V ZDA so bili arhitekturni načrti varovani kot kategorija likovnih del že z zakonom iz leta 1909, čeprav jih zakon ni izrecno omenjal. Kot samostojna kategorija so bili vključeni v dikcijo zakona leta 1988, ko se je Amerika priključila Bernski uniji. Zanimivo je, da so po obeh zakonih varstvo uživali le načrti, ne pa tudi arhitekturni objekti per se. 17 Ti so dosegli avtorskopravno varstvo šele leta 1990 z Architectural Works Copyright Protection Act-om (AWCPA). 18 V Sloveniji so bila arhitekturna dela kot 13 Hoaas, str. 2. Niti sporazum TRIPS niti Pogodba WIPO o avtorski pravici (WIPO copyright treaty) izrecno ne omenjata arhitekturnih del, ampak glede varovanih kategorij avtorskih del napotujeta na člen 2 Bernske konvencije člen KUG: (1) Die Erzeugnisse des Kunstgewerbes gehören zu den Werken der bildenden Künste. Das gleiche gilt für Bauwerke, soweit sie künstlerische Zwecke verfolgen. (2) Als Werke der bildenden Künste gelten auch Entwürfe für Erzeugnisse des Kunstgewerbes sowie für Bauwerke der im Abs. 1 bezeichneten Art. 15 Riesenkampff, str W. Dillenz, D. Gutman, Österreichisches Urheberrechtsgesetz und Verwertungsgesellschaftengesetz, Komentar, 2. dopolnjena izdaja, Springer-Verlag, Dunaj, 2004, str Razlog je bil v tem, da varstva niso mogli uživati "uporabni" predmeti, lahko pa so ga uživali načrti, ker niso veljali za uporabne predmete. Zgradbe, ki so veljale za spomenike in niso služile nobenemu praktičnemu namenu, so bile zaščitene kot skulpture. Hoaas, str H.B Abrams, The Law of Copyright, Volume 1, Clark Boardman Company, New York, 1991, str

13 samostojna kategorija uvrščena v Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3, Uradni list RS, št. 16/2007, v nadaljevanju ZASP), ki je v veljavo stopil Temeljni pojmi avtorskega prava Avtorsko delo Arhitekturna dela so samo ena izmed kategorij avtorskih del, ki jih ZASP zgolj primeroma našteva v 2. odstavku 5. člena. Zakon določa, da so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve, ki so na kakršenkoli način izražene. Zakonska definicija je oblikovana dokaj abstraktno, zato se je v okviru domače in tuje zakonodaje, sodne prakse in pravne teorije izoblikovala vrsta meril oziroma predpostavk, ki so v pomoč pri opredelitvi avtorskega dela. Te predpostavke so: stvaritev; področje ustvarjalnosti; intelektualnost oz. duhovnost; individualnost; izraženost. 20 Da lahko stvaritev uživa avtorskopravno varstvo, bo torej morala izpolnjevati vse naštete kriterije, vendar pa so (kot bo razvidno v nadaljevanju) pri nekaterih avtorskih delih merila strožja kot pri drugih. Avtorsko delo je duhovna stvaritev (corpus mysticum), ki ni istovetna z njenim fizičnim izrazom (corpus mechanicum). Kot telesna stvar je lahko corpus mechanicum predmet stvarnih in obligacijskih pravic. Ker duhovna stvaritev ne more biti predmet stvarnih pravic, na njihovo mesto stopi avtorska pravica. Tako lahko na istem avtorskem delu ob enem obstajajo avtorske in stvarne pravice, ki so nemalokrat v konfliktu tedaj, kadar njihov nosilec ni ista oseba Opozoriti je treba, da so bila arhitekturna dela zajeta že v jugoslovanskem Zakonu o zaščiti avtorske pravice z dne (Službene novine št. 304-CXXIX/1929), kot posledica uskladitve z Rimsko revizijo Bernske konvencije. 20 Podrobneje o predpostavkah avtorskih del gl. M. Trampuž, Avtorsko pravo, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2000, str in I. Henneberg, Autorsko pravo, 2. dopolnjena izdaja, Informator, Zagreb, 2001, str B. Podgoršek, Arhitektove pravice pri gradnji in spremembah objekta v nasprotju z načrtom, Pravna praksa, letnik 1994, številka 23, str. 6. 7

14 2.5.2 Avtorska pravica V kontinentalnem (in tako tudi slovenskem) pravu je že od 18. stoletja uveljavljen koncept, da je avtorska pravica naravna človekova pravica, ki avtorju pripada že na podlagi same stvaritve dela. Kot takšna je našla svoje mesto tako v mednarodnih aktih o človekovih pravicah, kot tudi v ustavah evropskih držav. V Ustavi Republike Slovenije je tako umeščena v poglavje o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (člen 60). 22 Iz 14. člena ZASP izhaja, da avtorska pravica nastane ipso facto, zatorej njen obstoj ni odvisen od registracije, odobritve ali kakšne druge formalnosti. 23 Nadalje je avtorska pravica absolutna, kar pomeni, da lahko avtor vsakomur prepove poseganje v njegovo pravico. Ker na avtorskem delu poleg avtorske pravice obstaja tudi lastninska pravica na predmetu, ki inkorporira avtorsko delo, bo izključnost avtorjevih upravičenj pogosto omejena (kar je pri arhitekturnih delih še posebej izrazito). Skladno s teorijo monizma je avtorska pravica sicer enovita pravica, ki pa združuje več različnih upravičenj - moralna, materialna in druga upravičenja avtorja člen Ustave RS, Ur.l. RS, št. 33I/1991-I: "Zagotovljeno je varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti." 23 Enako določa tudi Bernska konvencija v členu 5(2). 24 Povzeto po Trampuž 2000, str

15 3 KONCEPT ARHITEKTURNEGA DELA Kot slika ni enaka sliki, tako tudi arhitektura ni enaka arhitekturi. Pojem arhitekturno delo se nanaša na cel spekter intelektualnih stvaritev, od stanovanjskih zgradb, muzejev in industrijskih objektov do mostov, parkov in celotnih predelov mest. Slovenski ZASP je eden redkih nacionalnih predpisov, ki izrecno omenja, da lahko arhitekturna dela izvirajo s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture, torej vseh treh poglavitnih področij arhitekturnega ustvarjanja. 25 ZASP je bil tudi eden izmed prvih nacionalnih predpisov v Evropi, ki je arhitekturna dela obravnaval kot samostojno kategorijo, ločeno od drugih likovnih del Pozitivna definicija arhitekturnega dela Avtorskopravni pojem "arhitekturno delo" je širši od splošne predstave o tem, kaj obsega arhitekturno ustvarjanje. Sam ZASP ne podaja definicije arhitekturnega dela, temveč primeroma našteva le njegove pojavne oblike. 27 Da bi razložili pojem arhitekturnega dela, se lahko opremo na pojem arhitekture. V skladu z definicijo Slovarja slovenskega knjižnega jezika je arhitektura "umetnost oblikovanja prostora", torej je arhitekturno delo rezultat tovrstnega umetniškega ustvarjanja. Hoffler navaja, da je arhitektura "likovna dejavnost, katere osnovna naloga je oblikovanje prostora z gradbenimi (konstrukcijskimi) sredstvi. Tesno je odvisna od funkcije (praktičnega pomena) načrtovanega dela in od možnosti za njegovo izvedbo". 28 Podobno definicijo zasledimo tudi pri Schildt-Lutzenburgerjevi, ki pravi, da je arhitekturno delo rezultat individualnega oblikovanja prostora v umetniškem, estetskem in stvarnem smislu, ter dalje, da so arhitekturna dela najbolj namensko vezana dela upodabljajoče umetnosti, ki so zaradi odvisnosti od gradbenega materiala neločljivo povezana s tehnologijo in ki z gradbenimi sredstvi oblikujejo prostor, ne le v umetniško-ornamentalnem, ampak tudi stvarnem pomenu. 29 Nekoliko konkretnejši je Dillenz, ki navaja, da so arhitekturna dela gradbeni objekti, v katerih je izražena umetniška predstava o prostoru s sredstvi tehnične konstrukcije, ne glede na to, s kakšnim materialom se ustvarjalna prostorska zamisel uresničuje, kakšnemu namenu gradnja služi in ali je bila prostorska zamisel tč. 2.odst. 5. člena ZASP. 26 ZASP je bil sprejet in je prvi avtorskopravni predpis v naši zgodovini, ki je uvedel tako ločevanje. Zakoni nekaterih držav arhitekturne načrte in skice še zmeraj uvrščajo k likovnim delom (npr. Anglija). 27 Večina nacionalnih avtorskih predpisov ne vsebuje definicije arhitekturnega dela. Izjema je ameriški Copyright Law, ki v 101. členu podaja sledečo definicijo: An architectural work is the design of a building as embodied in any tangible medium of expression, including a building, architectural plans, or drawings. The work includes the overall form as well as the arrangement and composition of spaces and elements in the design, but does not include individual standard features. 28 Podgoršek, str C. v. Schildt-Lutzenburger, Der urheberrechtliche Schutz von Gebäuden, Herbert Utz Verlag, München, 2004, str

16 primarna ali pa se navezuje na v ospredje postavljeno rešitev tehničnega problema. 30 Dillenzova definicija je nekoliko zavajajoča, saj arhitekturna dela niso le zgrajeni objekti, ampak tudi načrti, skice, osnutki, modeli, računalniške simulacije itd. Arhitekturno delo v smislu 5. člena ZASP se lahko pojavlja v katerikoli izmed naštetih pojavnih oblik. 31 Omeniti je treba, da v nasprotju z našo, avtorskopravna zakonodaja nekaterih evropskih držav (npr. Avstrije in Nemčije) razlikuje med pojmoma arhitektura (Architektur) in arhitekturno delo (Werk der Baukunst - prev. delo gradbene umetnosti), vendar pa je razlikovanje bolj terminološkega in ne toliko vsebinskega pomena. Terminološka razlika izhaja iz dejstva, da arhitekturna dela niso le rezultat ustvarjanja arhitektov, ampak tudi inženirjev in drugih oseb znotraj gradbene stroke. 32 V nadaljevanju bodo obravnavane posamezne kategorije arhitekturnih del, ki lahko uživajo avtorskopravno varstvo Zgradbe V praksi se bo pojem arhitekturnega dela najpogosteje nanašal na zgradbe v klasičnem smislu, torej na objekte, ki so neločljivo povezani s podlago, ustvarjeni z uporabo gradbenih materialov in imajo nek dolgoročen namen. Zanje je značilno, da jih je praviloma mogoče odstraniti le z uničenjem njihove substance (npr. s porušenjem). 34 Sem spadajo družinske hiše in drugi stanovanjski objekti, poslovni objekti in tovarne, pa tudi gradovi, cerkve, muzeji, šole, mostovi itd. 35 V skladu z načeli UNESCO so arhitekturna dela zgradbe in podobne konstrukcije, če vsebujejo individualne ustvarjalne elemente, ne glede na njihov namen 36 Tudi ta definicija v ospredje postavlja pojem zgradbe, ki je ožji od pojma arhitekturnega dela. V angleškem avtorskem zakonu (copyright act) iz leta 1988 so arhitekturna dela definirana kot zgradbe ali modeli zgradb, zgradbe pa kot vsaka nepremična konstrukcija ali njen del. 37 Schildt-Lutzenburgerjeva je izoblikovala sledečo definicijo, ki je primerna tudi za avtorskopravna razmerja: "Zgradba je z uporabo dela in materiala povsem ali delno 30 T. Höhne, Architektur und Urheberrecht, Theorie und Praxis: Ein Leitfaden für Architekten, Ingenieure und deren Rechtsberater, MANZ'sche Verlags- und Universitätsbuchhandlung, Dunaj, 2007, str Angleška pravna ureditev uvršča arhitekturne načrte in skice v kategorijo likovnih del, medtem ko so zgradbe in modeli zgradb uvrščeni v samostojno kategorijo "arhitekturnih del" (člen (4)(1) angleškega Copyright, Design and Patent Act-a). 32 Höhne, str Detajlno poglabljanje v pojem arhitekture in vsebino arhitekturne dejavnosti presega namen te naloge, zato naj navedeno na tem mestu zadošča. Podrobneje o teoriji arhitekture gl. F. Košir, K arhitekturi. 34 Schildt-Lutzenburger, str Obligacijski zakonik (OZ-UPB1, Ur.l. RS, št. 97/2007, v nadaljevanju OZ) v 650. členu uporablja izraz "gradnje", pri čemer so mišljeni gradbeni objekti, katerih izdelava terja večja in zahtevnejša dela. Primeroma našteva stavbe, mostove, predore, ceste,... Opozoriti je treba, da ta definicija za avtorsko pravo ni primerna. Avtorskopravno varstvo po ZASP namreč lahko uživajo tudi objekti, katerih gradnja ni terjala zahtevnejših del, po drugi strani pa si je težko zamisliti, da bi lahko varstvo uživali nekateri objekti, ki jih OZ izrecno uvršča med gradnje (npr. ceste in železniške proge). 36 Henneberg, str Bently, str. 73. Angleška sodišča so se ukvarjala tudi z vprašanjem, ali je mogoče bazene, ki jih sestavijo drugje in nato vgradijo pri kupcu, kvalificirati kot zgradbo. Odločili so, da sam kalup bazena še ni zgradba, ko pa ga fiksno vgradijo v tla, pa to postane. 10

17 nad ali pod površjem zemlje zgrajena konstrukcija, ki je mehansko ali zaradi lastne teže trajno tako povezana s podlago, da je ni mogoče premakniti. Konstrukcija mora predstavljati ljudem dostopno, samostojno gradbeno in funkcionalno enoto, ki nudi ljudem, živalim in predmetom zaščito pred vremenskimi vplivi predvsem s streho in stranskimi stenami, ki pa je ne rabijo v celoti obdajati." 38 Ta definicija je zelo primerna za zgradbe v ožjem smislu, torej bivanjske in druge (vsaj deloma) zaprte prostore. Vendar pa se med zgradbe uvrščajo tudi objekti, ki so sicer trdno in trajno spojeni s podlago, a nimajo vseh kvalifikacijskih elementov, ki jih omenja definicija (npr. mostovi, spomeniki, kopališča, itd.) Druga arhitekturna dela ter dela s področja krajinske arhitekture in urbanizma Razen zgradb se pojem arhitekturno delo nanaša tudi na objekte, ki služijo kakšnemu začasnemu namenu, ki torej nimajo trajne narave, oziroma niso neločljivo povezani s podlago. Kot primere bi lahko navedli sejemske razstavne prostore, gledališke in filmske kulise, ipd. Avtorskopravno varstvo lahko uživajo celo dela, ki sestojijo iz organskih materialov, kot so npr. parki in vrtovi. Sicer pa lahko na področju krajinske arhitekture in urbanizma omenimo še pokopališča, ulice, trge in celotne predele mest Sestavni deli arhitekturnih del Avtorskopravnega varstva pa ne uživajo le arhitekturna dela kot celote, ampak tudi njihovi posamezni sestavni deli, seveda pod pogojem, da tudi ti izpolnjujejo kriterije, ki jih določa zakon. 41 Deli arhitekturnih del so lahko samostojno varovani, kadar so s celoto organsko ali strukturalno povezani, oziroma so iz gradbenih razlogov na kakršenkoli način pritrjeni na arhitekturno delo. Oblika, velikost in namen sestavnega dela pri tem niso pomembni. 42 Lahko gre za fasado, streho, stopnišče, ograjo, hodnik, kupolo itd. Varstvo lahko uživajo tudi dela t. i. notranje arhitekture, npr. vrata, oboki in kamini. Namen določbe 1. odstavka 6. člena ZASP je ta, da spretnim plagiatorjem preprečuje, da bi v svoje delo prevzeli le sestavne dele tujega arhitekturnega dela in ga ta na način nesankcionirano zlorabili. 38 Schildt-Lutzenburger, str V skladu z ameriško zakonodajo se pojem zgradbe ("building") naša samo na objekte, ki so primerni za bivanje ter obenem fiksni in trajni. Tako za mostove, ceste, viadukte ipd. odpade vsakršna avtorskopravna zaščita. United States Copyright Office, Copyright Claims in Architectural Works, URL: str Glede urbanističnih načrtov je treba opozoriti, da ti uživajo avtorskopravno varstvo samo, dokler niso uradno objavljeni ali sprejeti kot uradni akti (gl. 2. tč. 9. odst. 5. člena ZASP). 41 Določba 1. odst. 6. člena ZASP. 42 Schildt-Lutzenburger, str

18 3.1.4 Gradbeni kompleksi V nasprotju s sestavnimi deli arhitekturnih del ZASP nima izrecne določbe, ki bi varovala tudi gradbene komplekse, torej zbir več arhitekturnih del, ki skupaj tvorijo povezano celoto, vendar pa v teoriji ni sporno, da lahko tudi taka dela uživajo avtorskopravno varstvo, če le izpolnjujejo pogoje. Najpomembneje je, da vsa dela tvorijo enovito in koherentno celoto. Med njimi mora obstajati nekakšna "notranja povezava", sama arhitekturna dela in njihova okolica morajo biti tako skladno povezani, da tvorijo enoten in zaključen sistem. 43 Kot primere takih del bi lahko navedli kopališča, šolske komplekse, zabaviščne parke,... V največji meri pa to velja za urbanistična dela, ki so že po definiciji zmeraj zbir več arhitekturnih del (ulice, trgi, mestne četrti, ipd.). Gradbeni kompleksi uživajo avtorskopravno varstvo kot celota, njihovi posamezni sestavni deli (npr. posamezne zgradbe) pa lahko uživajo varstvo tudi individualno (seveda če izpolnjujejo pogoje za arhitekturno delo). 3.2 Negativna definicija arhitekturnega dela Zaradi dokaj abstraktne zakonske definicije in kompleksnosti pojma arhitekturnega dela je zelo težko zarisati mejo med tem, katera dela se še kvalificirajo kot avtorska in katera so že zunaj dometa avtorskopravnega varstva. Nekoliko lažje je izoblikovati negativno definicijo in identificirati lastnosti arhitekturnih del, ki ne uživajo statusa avtorskega dela. O arhitekturnem delu v avtorskopravnem smislu ni mogoče govoriti, kadar je mogoče zastavljeno nalogo rešiti na samo en način (npr. zaradi značilnosti podlage ali okolice, v kateri gradimo, zaradi specifične funkcije objekta, tehničnih omejitev, javnopravnih predpisov itd.). Čeprav te omejitve krčijo avtorjev manevrski prostor, mora delo kljub temu izstopati iz množice povprečnih rešitev, v njem se morajo materializirati elementi avtorjeve individualnosti. 44 V praksi takšne tehnične in konstrukcijske omejitve le redko skrčijo avtorjeve ustvarjalne možnosti do take mere, da njegovo lastno kreativno oblikovanje sploh ni več mogoče. Höhne poudarja, da običajne stanovanjske hiše in podobne uporabne gradnje avtorskopravnega varstva ne morejo uživati. Prav tako tudi ne dela, ki nastanejo povsem po naključju. 45 Najbolj ustrezno je reči, da avtorskopravnega varstva ne morejo uživati dela, ki ne izpolnjujejo z zakonom določenih predpostavk. 43 Povzeto po Schildt-Lutzenburger, str Tako tudi Gerlach, ki meni, da lahko o arhitekturnem delu govorimo le, kadar je zadano nalogo mogoče rešiti na več načinov, pri čemer izbrani način ne izraža le uporabne ampak tudi umetniško vrednost. Höhne, str Höhne, str

19 3.3 Izpolnjevanje predpostavk Arhitekturno delo lahko pridobi status avtorskega dela in pripadajoče avtorskopravno varstvo le, če izpolnjuje vseh pet predpostavk, ki izhajajo iz 1. odstavka 5. člena ZASP. To določilo preprečuje samovoljnost avtorjev, da je vse, kar ustvarijo "samo po sebi umetnost". Pojem avtorskega dela je potrebno razumeti objektivno in ne iz vidika samega avtorja, pri čemer je ključni kriterij za priznanje pravnega varstva v delu izražena individualnost Arhitekturno delo kot stvaritev Namen avtorskega prava je predvsem zaščita interesov avtorja kot osebe in ne zaščita samega dela kot objekta. Zakon določa, da mora biti avtorsko delo avtorjeva osebna stvaritev, kar pomeni predvsem, da je rezultat njegovega ravnanja in volje ter izraz njegove ustvarjalne dejavnosti. Tako je izključeno, da bi lahko avtorskopravno varstvo uživala dela, ki nastanejo povsem po naključju, torej brez avtorjevega namena ali volje. Zakon pri tem predpostavlja, da je samo človek zmožen zavestnega ustvarjanja, zatorej dela, ki jih ustvarijo izključno stroji (npr. računalniki) ne morejo uživati avtorskopravnega varstva. Seveda to ne pomeni, da si avtorji ne smejo pomagati z obstoječimi tehnološkimi rešitvami. Dandanes si je težko predstavljati arhitekta, ki se pri svojem delu ne bi zanašal na obsežno uporabo različnih računalniških programov. Še enkrat je potrebno poudariti, da avtorji arhitekturnih del niso nujno poklicni arhitekti. Avtorjev poklic pri opredeljevanju avtorskega dela ni relevanten, relevantno je zgolj, da samo delo izpolnjuje zakonske predpostavke. V praksi je pogosto, da arhitekturna dela nastajajo pod peresi inženirjev in drugih oseb znotraj gradbene stroke, vse pogosteje pa tudi "ljubiteljskih arhitektov" Duhovnost oz. intelektualnost Nadaljnja predpostavka avtorskega dela je, da gre za duhovno stvaritev. V delu mora odsevati človeški duh, izražati mora občutke in misli avtorja. Delo mora presegati zgolj čutno zaznavni substrat, imeti mora sporočilno vrednost. Avtorsko delo je v prvi vrsti nematerialna dobrina, ki se oblikuje v avtorjevem duhu in kasneje izrazi na materialnih ali nematerialnih nosilcih, ki omogočajo čutno zaznavo dela. 47 Brez dvoma lahko tudi arhitekturna dela odražajo arhitektova čustva in misli, pa naj bodo izrisana na papirju ali že izvedena kot gradbeni objekti. Spekter njihove sporočilne vrednosti je zelo širok; zgradbe lahko odsevajo avtorjevo izvirnost, ekonomičnost, praktični namen ali umetniški talent. Včasih se sporočilna vrednost zgradbe odraža že v tem, da opazovalca vabi, da vstopi vanjo, ali pa enostavno pritegne njegovo pozornost. 46 Povzeto po Schildt-Lutzenburger, str M. Trampuž, B. Oman, A. Zupančič, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana, 1997, str

20 3.3.3 Izraženost Naslednja zahteva, ki jo postavlja ZASP je, da mora biti avtorsko delo izraženo. S tem je mišljeno, da mora biti zaznavno človeškim čutilom, pri čemer pa ni pomembno, ali ga človek lahko zaznava neposredno ali pa le s pomočjo tehničnih, optičnih in drugih pripomočkov. Avtorsko delo je lahko izraženo na kakršenkoli način in v kakršni koli obliki, od katerih so vse avtorskopravno varovane. Arhitekturno delo je tako lahko izraženo z načrtom, skico, 3D računalniško simulacijo, maketo, kot zgrajeni objekt ali fotografija tega objekta, itd. 3.4 Individualnost Individualnost je najpomembnejši kriterij za presojo avtorskih del, ki ga zakon tudi izrecno omenja. Individualnost izvira iz samega avtorja, manifestira pa se v njegovem delu, rezultatu njegovega ustvarjanja, seveda samo takrat, kadar je imel avtor dovolj širok manevrski prostor za izražanje lastnih oblikovalskih potez. Avtor lahko pri tem črpa iz množice obstoječih podatkov in stvaritev, se pusti navdihniti tujim arhitekturnim delom, lahko sledi določenemu gradbenemu slogu in uporablja zanj značilne elemente, ki so zaradi trajnosti že prešli med javno dobro, vendar se mora v takem primeru individualnost njegovega ustvarjanja še močneje izražati. Dittrich pojmuje individualnost kot osebno, nezamenljivo noto, ki delo privzdigne nad raven ostalih podobnih del. 48 Podobno se izrazi tudi Cornish, ki meni, da je za avtorskopravno varstvo treba izkazati nekaj, kar presega običajen nabor idej. 49 Individualnost se lahko v arhitekturnih delih zelo raznoliko izraža (npr. skozi učinke svetlobe in senc, barvne variacije, izbiro materialov, postavitev in obliko oken, vrat in zidov, itd.). Pri tem prav tako ni pomembno, kateremu namenu objekt služi. Sodišča so priznala avtorskopravno varstvo družinskim hišam, klinikam, šolam, hotelom, kopališčem in celo straniščem ob avtocesti Höhne, str "[...] something apart from the common stock of ideas". Cornish, str Podrobneje o posameznih primerih, o katerih so odločala nemška sodišča gl. Schildt-Lutzenburger, str

21 3.4.1 Izvirnost in novost Nekateri zakoni uporabljajo namesto izraza individualnost izraz izvirnost. 51 To je treba razumeti relativno, saj je resnično izvirnost v razmerah sodobnega ustvarjanja težko doseči. Kljub razvoju novih materialov in gradbenih tehnik, objektivne omejitve gradnje postavljajo arhitekte pred skoraj nepremostljiv izziv, da bi ustvarili nekaj povsem originalnega, tako rekoč "nikoli videnega". 52 Individualnosti prav tako ne moremo enačiti s pojmom novosti, ki je na primer nujna predpostavka pri patentnem varstvu. Novost na področju umetnosti ni tako neposredno primerljiva in izračunljiva, zato avtorska dela ne rabijo zadostiti pogoju objektivne novosti. Dovolj je, da je delo novo s subjektivnega vidika, z vidika avtorja. Če avtor ustvari delo z individualnimi potezami, ne da bi pri tem zavestno ali podzavestno kopiral drugo delo, je njegovo delo avtorskopravno varovano. 53 Teoretično je mogoče tudi, da bi dva arhitekta nevede ustvarila isto delo, pa bi bili obe deli kljub temu varovani. Seveda širok spekter različnih ustvarjalnih možnosti tako situacijo praktično preprečuje Ustvarjalna raven V pravni teoriji prevladuje mnenje, da mora imeti delo dovolj visoko ustvarjalno raven, torej določeno količino individualnosti. Gre za poskus, da bi definirali nekakšno najnižjo kvantitativno mejo, ki bi ločevala avtorska dela od stvaritev, ki pravnega varstva ne uživajo. Avtorsko delo je lahko tako močno individualno zaznamovano, da na nek način nosi avtorjev pečat ali pa se povzdiguje daleč nad raven običajnega ustvarjanja. Vendar pa takšna intenzivnost za avtorskopravno varstvo ni nujna. Nemška pravna stroka je z izrazom "kleine Müntze" (prev. "drobiž") poimenovala dela, ki imajo ravno toliko izvirnih potez, da jih še lahko uvrstimo med avtorska. Tudi kadar je avtorsko delo pogojeno z različnimi tehničnimi in gradbenimi omejitvami, so zahteve po individualnih elementih seveda temu primerno nižje. Opomniti velja, da individualnosti prav tako ne smemo enačiti s pojmom kvalitete 54. Obseg dela, kvaliteta uporabljenih materialov in trajnost objekta niso relevantni 51 Izraz izvirnost ( originality) je uveljavljen npr. v angloameriškem pravnem sistemu copyright. Kot merilo za kvalifikacijo dela kot avtorskega se je v Angliji sprva uveljavil test veščine, preudarnosti in vloženega dela (skill, judgement and labour). Pod vplivom kontinentalne pravne ureditve se je kasneje pojavila zahteva po ustvarjalnosti, ki so jo prevzele predvsem ZDA. Sterling, str Avtor Max Kummer v svoji teoriji statistične enkratnosti govori prav o tem in zatrjuje, da je individualna predpostavka izpolnjena, če istovrstna zgradba še ne obstaja in je mogoče z visoko gotovostjo trditi, da ne bo noben drug arhitekt ustvaril istega dela. - Schildt-Lutzenburger, str Podobno poudarja tudi Podgoršek, ko pravi, da mora biti avtor sposoben v načrtu povezati posamezne elemente na izviren, neponovljiv način. Čeprav se sklicuje na izvirnost, ta izraz v bistvu uporablja kot sinonim za individualnost. Podgoršek, str Povzeto po Henneberg, str Angleški Copyright Act iz leta 1911 je zahteval, da mora imeti arhitekturno delo umetniško kvaliteto, česar druga avtorska dela niso rabila izpolnjevati. Šele z zakonom leta 1956 je bila ta zahteva opuščena. Tudi Torremans opozarja, da zahteva po individualnosti ne pomeni preizkusa umetniške kvalitete dela. Več o tem gl. P. Torremans, Holyoak and Torremans Intellectual Poroperty Law, 4. izdaja, Oxford University Press, New York, 2005, str

22 kriteriji za presojo. Judikatura se je že pred časom oddaljila od mnenja, da mora avtorsko delo dosegati določeno umetniško kvaliteto, namesto tega je dovolj, da se delo povzdiguje nad množico "vsakdanjih gradbenih stvaritev" Arhitekturna dela kot dela uporabne umetnosti Arhitekturna dela se od večine ostalih avtorskih del razlikujejo po tem, da primarno služijo praktičnemu namenu, zato jih teorija uvršča med dela uporabne umetnosti. 56 Pravna stroka pogosto opozarja, da se pri tovrstnih delih zahteva veliko višja raven individualnosti, kot pri t. i. "čistih umetniških delih". 57 Slikam, risbam, kipom, leposlovnim literarnim delom ipd. zakonodaja velikodušno priznava avtorskopravno varstvo, navadno z utemeljitvijo, da ta dela niso namensko vezana, kar daje avtorju veliko širše možnosti, da svojemu delu podeli individualne poteze. Iz nemške sodne prakse je zaznavna tendenca, da se namensko vezana dela obravnavajo strožje kot čista umetniška dela. 58 Le-ta se ne rabijo povzdigovati nad množico povprečnega ustvarjanja, da lahko uživajo avtorskopravno varstvo, če le izražajo kakršno koli individualnost (četudi zelo nizko). Dokaz za takšno razlikovanje je tudi dejstvo, da je bila v Nemčiji zahteva po umetniškem namenu arhitekturnih del iz zakona izpuščena šele leta Sprememba zakona je sledila tendencam sodne prakse, ki se je že nekoliko prej začela odmikati od larpurlartističnega koncepta in priznavati pravno varstvo ne glede na praktični namen dela. 59 Zahteva po tem, da mora biti arhitekturno delo umetnost, je tako dokončno odpadla Odločanje o izpolnjevanju predpostavke individualnosti Znotraj pravne stroke se je izoblikovalo stališče, da naj o individualnosti odločajo predvsem z deli uporabne umetnosti seznanjeni in zanjo dovzetni družbeni krogi. Sodna praksa je to tendenco nekoliko razširila in uveljavilo se je mnenje, da niso relevantni nazori strokovnjakov na področju uporabne umetnosti, ampak stališče laične javnosti, dovzetne za umetnost. Na ta način so sodniki lahko po lastni presoji odločili, ali neko delo izpolnjuje predpostavke za avtorskopravno varstvo, in izključili potrebo po pritegnitvi sodnih izvedencev. Seveda ni presenetljivo, da pravna stroka takšno samovoljnost s strani sodišč ostro kritizira. Schildt-Lutzenburgerjeva v zvezi s tem navaja, da bo splošna javnost le težko presojala arhitektovo umetniško izražanje, ki se manifestira v njegovem delu. Merodajno bi moralo biti mnenje stroke, ki je za 55 Povzeto po Riesenkampff, str Čeprav jih ZASP obravnava ločeno. 10. tč. 2. odst. 5. člena ZASP se nanaša predvsem na pohištvo, modne kreacije, grafično oblikovanje ipd. 57 Tako tudi Schofer, gl. Riesenkampff, str. 125 in Ulmer, gl. Trampuž Miha, Avtorsko pravo in likovna umetnost : primerjalnopravna raziskava, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 1996, str Nemška sodišča postavljajo višje kriterije tudi pri literarnih delih, ki niso leposlovna, ampak imajo praktičen namen. Riesenkampff, str Odločitev BGH, , GRUR 1957, str. 391, v zadevi Ledigenheim. 60 Povzeto po Riesenkampff, str. 51 in Schildt-Lutzenburger, str

23 takšna sporočila bolj dojemljiva. 61 S tem se strinja tudi Höhne, ko kritizira odločitev Višjega deželnega sodišča v Münchnu, v kateri je navedeno, da se sodnik lahko zanese na lasten estetski vtis. 62 Dalje poudarja, da je sodnikova odločitev odvisna od njegovega osebnega okusa, predznanja, socializacije in drugih faktorjev, ki znatno vplivajo na njegovo objektivno presojo. Odločitev o tem, ali gre v konkretnem primeru za avtorsko delo, je pravno vprašanje, ki ga lahko sodišče reši samo in v ta namen ne rabi pritegniti izvedenca, kar izhaja tudi iz nekaterih sodb Vrhovnega sodišča. Vendar pa sodišča obenem priznavajo, da glede vprašanj znanosti in stroke pogosto ne razpolagajo s potrebnim posebnim strokovnim znanjem, zato je velikokrat potrebna pomoč izvedenca. 63 Iz obstoječe sodne prakse Vrhovnega sodišča lahko razberemo, da se naša sodišča glede strokovnih vprašanj v zvezi z individualnostjo del razmeroma pogosto obračajo na sodne izvedence. 64 Pri odločanju o tem, ali je predpostavka individualnosti izpolnjena oz. ali je stvaritev avtorsko delo, je pomemben tudi časovni trenutek. Kar je nekdaj veljajo za ustvarjalno in izvirno, je lahko danes že povsem banalno, zato se je v teoriji uveljavilo stališče, da je treba presojati ex ante. Odločilne so okoliščine, ki so obstajale takrat, ko je bilo delo ustvarjeno in ne okoliščine, ki so podane v trenutku odločanja. Tako lahko tudi stvaritve, ki so nekdaj veljale za arhitekturna dela, kljub spremembi gradbenih slogov še naprej ohranijo status avtorskih del in s tem tudi pravno varstvo. 3.5 Nebistveni kriteriji Poleg zgoraj navedenih nujnih predpostavk avtorskega dela obstaja tudi vrsta drugih kriterijev, ki sicer niso bistveni, a so lahko indic v prid kvalifikaciji za avtorsko delo v mejnih primerih. V nadaljevanju bodo kratko navedene okoliščine, s katerimi se pri presoji arhitekturnih del še posebej pogosto srečujemo. Uporabni namen dela: Arhitekturna dela so najbolj namensko vezana avtorska dela, ki primarno navadno ne zasledujejo umetniških ali estetskih ciljev. Avtorska pravica je namensko nevtralna, zatorej ni relevantno, kakšnemu namenu delo služi. Bistveno je zgolj, da izpolnjuje nujne predpostavke, ki jih določa zakon. Iz enakega razloga so varovana tudi arhitekturna dela, ki ne služijo nobenemu praktičnemu namenu (npr. spomeniki, slavoloki, umetne jame...). 61 Schildt-Lutzenburger, str Höhne, str. 94. Sodišče je v sodbi med drugim navedlo, da se zgradba "harmonično prilega vrtu", je "zelo všečno dimenzionirana" in "odlično horizontalno razčlenjena", zaradi česar ji je treba priznati avtorskopravno varstvo. 63 Sodba Ru 74/95, sodba I Up 1057/2001, sodba II Ips 47/

24 Umetniška, estetska ali druga kakovost dela: Vrednotenje dela po umetniških, estetskih ali drugih lastnostih je z vidika avtorskopravne kvalifikacije nebistveno. Umetnost je izven prava in je ni mogoče presojati po pravnih merilih. Takšna rešitev tudi v teoriji ni sporna, saj o umetniški vrednosti nekega dela ni mogoče podati objektivne sodbe. 65 Kar se nekomu zdi banalno, je lahko za nekoga drugega genialno. Nadaljnji razlog za opustitev zahteve po estetskem učinku je tudi ta, da se takšna ocena s časom spreminja, obenem pa se pojem umetnosti konstantno širi. Kljub zahtevi po objektivnosti pa se subjektivnim sodbam ni mogoče izogniti, tudi kadar o tem ne odloča širša javnost, ampak "z deli uporabne umetnosti seznanjeni in zanjo dovzetni družbeni krogi". Tudi od najbolj umetniško osveščenega in izkušenega sodnika ni mogoče pričakovati, da njegovo subjektivno vrednotenje estetike ne bi vplivalo na njegovo odločitev. 66 Omejitve in navodila s strani naročnika: Naročnik običajno naroči izdelavo arhitekturnega dela z določenim namenom. Ker je zavezan k plačilu za delo, je seveda razumljivo, da lahko daje avtorju tudi določena navodila in omejitve glede lastnosti naročenega dela. Lahko si npr. izbere barvo fasade, razporeditev prostorov, velikost, lahko celo sam oblikuje osnovni koncept ali poda kakšne stilistične zahteve. 67 Kljub temu bo arhitektova stvaritev še zmeraj njegovo avtorsko delo, če bo le izražalo avtorjevo ustvarjalno individualnost. Le redko bo namreč prišlo do situacije, ko bodo naročnikova navodila tako specifična, da bo avtorjevo samostojno inovativno ustvarjanje povsem nemogoče. Naročnikove zahteve predstavljajo zgolj okvir, znotraj katerega se giblje arhitektova kreativnost. Vloženi trud, sredstva in stroški: Avtorsko delo je lahko posledica dolgotrajnega truda, lahko pa nastane tako rekoč v hipu, zato avtorjev vloženi trud in čas za kvalifikacijo nista relevantni okoliščini. Izdelava arhitekturnega dela je zaradi obsežnosti projekta še posebej draga, vendar pa nikakor ne velja, da je delo, pri katerem so bili uporabljeni dražji materiali ali pa so bili z njegovo izdelavo povezani visoki stroški, že zgolj zaradi tega vredno avtorskopravnega varstva. Avtorska pravica namreč ne ščiti investicij kot takih. Arhitektu, ki svoje storitve ponudi ceneje in s tem prehiti konkurenco, ni mogoče kar takoj očitati, da je njegovo delo manj kvalitetno ali ustvarjalno. Arhitekt lahko na primer optimizira svoj delovni proces in delo ustvari z manj stroški ali v krajšem času kot njegovi konkurenti. 68 Kvantitativni obseg dela: Arhitekturno delo je lahko že minimalistična filmska kulisa ali majhna počitniška hiška, lahko pa gre za veliko tovarno ali obsežen gradbeni kompleks, ki združuje več objektov in njihovo okolico. Obseg dela bi lahko na kvalifikacijo vplival le v primeru, da bi bilo delo tako majhno, da bi popolnoma skrčilo avtorjev manevrski prostor možne ustvarjalnosti, vendar si zaradi narave arhitekturnih del, ki so ponavadi razmeroma velika, kaj takega težko zamislimo. 65 Trampuž, Oman, Zupančič, str Schildt-Lutzenburger, str Schildt-Lutzenburger, str Ibidem, str

25 Arhitektovo znanje in ugled: Nekateri menijo, da so arhitekti, ki se poglabljajo v zgodovino svojega poklica in obvladajo vsa njegova področja, prej sposobni ustvariti delo, ki presega običajno ustvarjanje, kot tisti, ki se s tem nikoli ne ukvarjajo. Takemu mnenju gotovo ni mogoče pritrditi. Seveda ni moč zanikati, da višja raven znanja ustvarja boljšo teoretično podlago, še zdaleč pa ni garancija za kreativnost in talent. Arhitekt z občutkom za obliko, barvo in razmerja ter dobro prostorsko predstavnostjo bo gotovo dosegel boljše rezultate kot nekdo, ki teoretičnega znanja ne zna praktično uporabiti. Tudi arhitektov ugled in razpoznavnost v strokovnih krogih ne zagotavljata, da so vse njegove stvaritve umetnostni presežki. Gotovo si je mogoče zamisliti, da tudi slavni arhitekti kdaj ustvarijo povsem povprečna, vsakdanja dela. 69 Množična produkcija in ekskluzivnost: Z vidika avtorskega prava je povsem irelevantno, ali je arhitekturno delo namenjeno množični produkciji (npr. standardizirani tipi stanovanjskih hiš) ali pa gre za unikatno stvaritev. Razumljivo je sicer, da se takšnim ekskluzivnim delom namenja več pozornosti, kar pa še ne pomeni, da delo dosega zadostno ustvarjalno višino za avtorskopravno varstvo. Prav tako lahko masovna produkcija res nakazuje na obrtno komponento, pa vendar to ne more okrniti morebitnega individualnega značaja dela. Nepomemben je tudi cilj, ki ga avtor zasleduje. Delo je lahko reprezentativno, enkratno, ekskluzivno ali pa zgolj cenovno ugodno. 70 Predpisi pristojnih organov: Javni interes zahteva, da je področje gradnje zakonsko urejeno. V ta namen imajo države navadno obsežno gradbenopravno zakonodajo. Pri nas je najpomembnejši predpis na tem področju Zakon o graditvi objektov, ki ureja pogoje za graditev objektov, določa bistvene zahteve in njihovo izpolnjevanje glede lastnosti objektov in predpisuje način in pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so v zvezi z graditvijo objektov. 71 Podrobnosti ureja še vrsta pravilnikov in prostorskih redov, ki veljajo na posameznih območjih. Arhitekti morajo pri svojem delu upoštevati vse zakonske in podzakonske omejitve in zahteve, npr. glede višine zgradbe, površine nadstropij, barve in stila fasade ter celo prilagoditve okolici. Čeprav zakonodaja omejuje arhitektov manevrski prostor in do neke mere narekuje lastnosti in videz avtorskega dela, ima arhitekt še zmeraj dovolj možnosti za kreativno izražanje. Spomeniško varstvo: Arhitekturni objekti so lahko varovani tudi v okviru spomeniškega varstva, ki v takih primerih obstaja poleg avtorskega ali pa lahko ima pred njim celo prednost. Po Zakonu o naravni in kulturni dediščini (Ur.l. SRS, št. 1/1981, v nadaljevanju ZNKD) se arhitekturni objekti uvrščajo med kulturno dediščino. Pri tem gre za dela, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. 72 Poudariti je treba, da ni nujno, da objekt, ki je registriran kot kulturna dediščina, zgolj zato uživa tudi avtorskopravno varstvo. 69 Povzeto po Schildt-Lutzenburger, str Ibidem, str Določba 1. odst. 1. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1) Ur.l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.). 72 Določba 3. odst. 2. člena ZNKD. 19

26 Merila za vrednotenje kulturne dediščine niso enaka kriterijem za presojo avtorskih del. Splošna merila za izbor enot kulturne dediščine so avtentičnost (neponarejenost in izvirnost), ogroženost (ne toliko v pomenu fizične ogroženosti, temveč kot izginjanje), ohranjenost, redkost kot poseben vidik izjemnosti in starost. 73 Nek arhitekturni objekt je lahko varovan samo zato, ker je na primer edini ostanek določenega obdobja. Najpomembnejša razlika od avtorskopravnega varstva pa je ta, da se spomeniško varstvo nanaša samo na objekte iz preteklih časovnih obdobij, ne pa tudi na sodobne gradnje. Kot avtorska pravica tudi spomeniško varstvo omejuje pravice lastnika objekta. Ta mora za določene posege na svoji nepremičnini pridobiti soglasje pristojnega organa (pri nas Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije). Soglasje se nanaša npr. na spremembe fasade, pleskanje oken in vrat, spremembe balkonov, obnovo strehe, zamenjavo stavbnega pohištva, Faze nastajanja arhitekturnega dela Arhitekturna dela so rezultat kontinuiranega procesa kreativnega ustvarjanja, ki je zaradi fizičnega obsega, funkcionalnosti in nenazadnje velike investicijske vrednosti navadno še veliko daljši in zahtevnejši kot pri večini drugih avtorskih del. Prav zato je pomembno, da avtorskopravnega varstva ne uživa le končni produkt (torej izveden objekt), ampak tudi vse predhodne ustvarjalne faze. Naloga avtorskega prava je, da avtorska dela zaščiti pred zlorabo že v zgodnjih ustvarjalnih fazah in ne šele takrat, ko je delo dokončano oz. izvedeno. Zmeraj pa velja, da mora delo (ne glede nato, v kakšni pojavni obliki je trenutno izraženo) izpolnjevati nujne predpostavke, ki jih za avtorska dela določa zakon. Pomembno je predvsem, da je delo že pridobilo duhovno vsebino in izraža dovolj visoko raven individualnosti. Tako mora biti v skicah in osnutkih že razpoznaven ustvarjalni dosežek, čeprav vse podrobnosti še niso dodelane Ideja Ideja je prva faza v procesu nastajanja avtorskega dela. Gre za abstraktni pojem, ki obsega temeljno predstavo o delu, še ne izoblikovano zamisel. ZASP (skladno z določbami TRIPS-a) v 1. odst. 9. člena izrecno določa, da ideje kot take niso avtorskopravno varovane. 75 Ratio določbe je v tem, da bi bilo z monopolizacijo prizadeto umetniško ustvarjanje in prosta eksploatacija idej. Šele ko se ideja zgosti v konkretno in individualizirano izpeljavo stvaritve, nastane avtorsko delo. Ta trenutek je včasih težko določiti, predvsem kadar je prehod iz ideje v materializirano duhovno stvaritev tekoč in neopredeljen. 76 Čeprav ideja po zakonu ni varovana, je vanjo pogosto vloženega že veliko avtorjevega dela. Zato je priporočljiv pogodbeni dogovor med avtorjem in naročnikom, da morajo izoblikovani koncepti ostati tajni, ne smejo biti dostopni tretjim osebam ali izkoriščeni s strani naročnika samega Tudi stil, tehnika, v kateri je delo izvedeno, ustvarjalna metoda in umetniška usmeritev same po sebi niso varovane, saj gre za splošne okoliščine ustvarjanja, ki spadajo v kategorijo idej, odkritij in metod. 76 Trampuž, Oman, Zupančič, str

27 3.6.2 Osnutki, skice, modeli in načrti V trenutku, ko ideja pridobi konkretno obliko in je izražena v zunanjem svetu, se prične avtorskopravno varstvo. Prva faza materializacije ideje je osnutek. Gre za vmesno fazo, pri kateri avtorska ideja še ni skladna z realizacijo, pa vendar ima dovolj individualnih ustvarjalnih potez, da je lahko varovana. 77 ZASP varstvo osnutkov izrecno določa v 6. členu, ki vsebinsko dopolnjuje 5. člen. Določba je pomembna, saj je delo v obliki osnutka pogosto že dostopno tretjim osebam. Nadaljnje vmesne faze ustvarjanja arhitekturnega dela so skice in risbe, modeli (makete) in načrti. Tudi te zakon izrecno varuje (5. odst. 9. člena ZASP), seveda le, če predstavljajo individualne duhovne stvaritve. To ne pomeni, da morajo biti do popolnosti dodelane vse podrobnosti avtorskega dela, ampak le toliko, da so avtorjeve individualne poteze v delu že zaznavne. 78 Opozoriti je treba, da v nasprotju z izvedenim delom za vmesne faze ne velja 55. člen ZASP. Ta določa, da so dela, ki se nahajajo na splošno dostopnih krajih, v prosti uporabi. Določba velja zgolj za že izvedene (zgrajene) arhitekturne objekte, ne pa tudi za pojavne oblike vmesnih faz. Načrt ali skica še nezgrajenega objekta ali pa maketa, postavljena na javno dostopnem kraju, niso zajeti s pravico proste uporabe. 79 Za vse vmesne faze velja, da so avtorskopravno varovane tudi, če delo ni nikoli dokončano. Načrti, skice in modeli bodo torej varovani, čeprav sam objekt morda ne bo nikoli zgrajen. Pri načrtu arhitekturnega dela je treba opozoriti tudi na to, da objekta, ki izhaja iz načrta, ni dovoljeno zgraditi brez avtorjevega dovoljenja. To bi namreč že posegalo v avtorjevo pravico do reproduciranja dela Izvedeni objekti ZASP izrecno varuje kot avtorska dela tudi izvedene (zgrajene) arhitekturne objekte in konstrukcije, kar je v skladu z načelom, da se avtorska dela varujejo, če so izražena na kakršni koli način. 80 Ponekod izvedeni objekti dolgo niso uživali avtorskopravnega varstva. Tako je bilo npr. prepovedano reproducirati načrt in po njem zgraditi zgradbo, ni pa bilo prepovedano kopiranje same zgradbe brez uporabe načrta. 81 Posebnost arhitekturnih objektov je v tem, da so navadno izvedeni na podlagi poprej ustvarjenega načrta. Zgraditev objekta velja za reproduciranje načrta, kar pravzaprav ni povsem eksaktno. Pri reproduciranju večine drugih avtorskih del je rezultat procesa še en izvod dela (npr. izdajanje novih knjig). Pri reproduciranju arhitekturnih del pa je načrt navadno ustvarjen zgolj zato, da bo izveden. Ko je objekt zgrajen, delo pravzaprav komaj nastane. Tako je objekt sam v bistvu prvi (in navadno edini) izvod 77 Ibidem, str Tako bo lahko varovan načrt, ki predstavlja zgolj idejni projekt (npr. kot sestavni del investicijskega programa) kot tudi preciznejši načrt (npr. del tehnične dokumentacije). Podgoršek, str Povzeto po Höhne, str Trampuž, Oman, Zupančič, str Tako je lahko graditelj zgradbo, ki jo je želel kopirati, izmeril in fotografiral, narisal lastne načrte in povsem zakonito zgradil enak objekt. Taka ureditev v ZDA še danes velja za vse zgradbe, zgrajene pred , ko je začel veljati AWCPA. Clayton Michael F., Dreben Ron N., Copyright Protection for Architectural Works, Morgan, Lewis & Bockius, 1991, URL: str

28 avtorskega dela, načrt pa je zgolj ena (čeprav pomembna) izmed vmesnih faz nastajanja. 82 Prav zato ne moremo reči, da je arhitekturni načrt originalno delo, izvedeni objekt pa le njegova reprodukcija. Tudi izvedeni objekt je original. 3.7 Oblikovanje konkretnejših kriterijev Kljub poskusom, da bi jasneje definirali abstraktno zakonsko definicijo avtorskega (oz. arhitekturnega) dela, se zdi, da so dosedanje rešitve še zmeraj preveč splošne. Najti ravnovesje med rešitvijo, ki je premalo konkretna in zato brez sporočilne vrednosti in rešitvijo, ki je preveč osredotočena na posamezen primer in zato ni generalno uporabljiva ter dovolj fleksibilna, se je izkazalo za zelo težavno. Schildt- Lutzenburgerjeva ugotavlja, da ni mogoče vzpostaviti neke splošno veljavne, podrobne preizkusne sheme, po kateri bi lahko z upoštevanjem posameznih točk ugotovili, ali je neka stvaritev avtorsko delo. Na podlagi sodnih odločitev v posameznih primerih je oblikovala lastne razmejitvene kriterije, ki bi pomagali ločiti banalne arhitekturne dosežke od avtorskopravno relevantnih. V nasprotju s predhodnimi poskusi naj bi ti kriteriji nudili konkretne oporne točke, ne le posplošene formulacije. 83 Tudi Höhne priznava, da so njeni kriteriji dober pripomoček za razmejitev avtorskih del od množice vsakdanjih arhitekturnih stvaritev. 84 Opozoriti je treba, da ni potrebno, da določeno delo zadosti vsem predpostavkam. Avtorica poudarja, da je dovolj če izpolnjuje le nekatere ali pa samo en kriterij, če ta dovolj jasno priča o ustvarjalni višini dela. 82 Podgoršek se s tem ne strinja in meni, da je načrt pravzaprav zadnja faza arhitektovega ustvarjanja, saj gradnja objekta po načrtu ne zahteva več ustvarjalnosti in izvirnosti graditelja, ampak le določeno tehnično znanje. Podgoršek, str Povzeto po Schildt-Lutzenburger, str Höhne, str

29 3.7.1 Členitev konstrukcije in fasade 85 Iz obstoječe sodne prakse izhaja, da je členitev konstrukcije ali fasade eden izmed ključnih indikatorjev, ki jih sodišča upoštevajo, kadar odločajo o arhitekturnih delih. Avtorskopravno varstvo je bilo priznano predvsem objektom, katerih zunanjost je bila razčlenjena na enega izmed navedenih načinov: Harmonična členitev: Zgradba je harmonično razčlenjena, kadar izkazuje uravnotežena in skladna razmerja med posameznimi zunanjimi gradbenimi strukturami. Za tovrstno členitev je značilna jasnost in simetričnost, pomembna pa je tudi izbira proporcev. 86 Harmonična členitev je dosežena predvsem takrat, kadar se posamezni gradbeni elementi koherentno vključujejo v celostno podobo zgradbe, ne izstopajo ali delujejo preveč mogočno, okorno, dominantno ali celo moteče. Kot primer avtorica navaja zgradbo Chilehaus v Hamburgu, arhitekta Fritza Högerja. Gledano frontalno daje zgradba zaradi oken in stebrov dominanten vertikalen vtis, ki je relativiran s tremi vodoravnimi vrstami balkonov na vrhu. Uravnoteženo razmerje med navpičnimi in vodoravnimi elementi ter izstopajoča simetričnost dajeta zgradbi svojstven pečat. Slika 1: Zgradba Chilehaus v Hamburgu V nadaljevanju bodo navedeni primeri za ponazoritev tistih lastnosti arhitekturnih objektov, ki jim dajejo posebno ustvarjalno višino. Opozoriti je treba, da gre v teh primerih za izjemne arhitekturne dosežke. Avtorskopravno varstvo seveda uživajo tudi dela, pri katerih individualni elementi niso tako intenzivno izraženi. 86 Nad raven povprečnih gradbenih dosežkov naj bi se dvigala na primer dela, ki ustrezajo razmerjem t. i. zlatega reza, ki mu je v gradnji še posebej težavno slediti. Zlati rez (latinsko sectio aurea, tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti daljšemu delu enako razmerju daljšega proti krajšemu delu. To razmerje je približno 1,618. Zlati rez so pri gradnji uporabljali že stari Grki, še popularnejši pa je postal v renesansi, ko je veljal za popolno razmerje lepega. 87 Vir: 23

30 Kontrastna členitev: Tudi nasprotja lahko pripomorejo k ustvarjalni višini arhitekturnega dela, vendar le, kadar ne učinkujejo naključno, ampak pričajo o skrbnem načrtovanju. Nazoren primer kontrastne členitve je nad slapom zgrajena počitniška hiša Fallingwater, v Bear Runu v Pennsylvaniji, delo arhitekta Franka Lloyda Wrighta. Hišo na prvi pogled dominirajo horizontalno razporejeni, svetli betonski bloki, ki tvorijo nadstropja. Kontrast tem predstavlja stolp, ki sledi vertikalni liniji padajočega slapa. Obložen je z neenakomerno razporejenimi kamnitimi kvadri, ki se skladajo s skalovjem, na katerem hiša stoji. Izrazita nasprotja tako razbijejo horizontalno tendenco zgradbe. 88 Slika 2: Stanovanjska hiša Fallingwater v Pennsylvaniji Povzeto po Schildt-Lutzenburger, str Vir: 24

31 3.7.2 Oblika konstrukcije Za avtorskopravno varstvo ne zadostuje, da je oblika konstrukcije vpadljiva ali tako nenavadna, da je ni mogoče z ničemer primerjati. Zadostno ustvarjalno višino doseže objekt šele takrat, kadar je oblika načrtno uporabljena kot nosilec sporočilne vrednosti. Oblika kot simbol za namen, ki ga ima zgradba: Primer 1: Židovski muzej v Berlinu v obliki razlomljene Davidove zvezde (arhitekt: Daniel Libeskind). Primer 2: Z letališčem povezana železniška postaja Satolas v Lyonu v obliki ptice (arhitekt: Santiago Calatrava). Primer 3: Narodna knjižnica (Bibliotheque Nationale) v Parizu v obliki dveh odprtih knjig (arhitektka: Dominique Perrault). Primer 4: Poslovna zgradba Prade v Tokiu v obliki kristala (arhitekta: Herzog in de Meuron). Slika 3: Judovski muzej v Berlinu 90 Slika 4: Bibliotheque Nationale v Parizu 91 Slika 5: Železniška postaja Satolas v Lyonu 92 Slika 6: Upravna zgradba Prade v Tokiu Vir: 91 Vir: 92 Vir: niczke.com/tray/calatrava's Lyon-Satolas_Airport_Railway _Station.html. 93 Vir: images.businessweek.com/ss/05/11/new_retail/source/4.htm. 25

32 Oblika kot ponazoritev povezave med preteklostjo in prihodnostjo: Primer: Slavolok La Grande Arche v Parizu kot futuristično nasprotje klasicističnega Slavoloka zmage (Arc de Triomphe), ki stoji na isti osi (arhitekt: Johan Otto von Spreckelsen). Slika 7: Le Grande Arche v Parizu Vir: 26

33 Oblika kot odraz skladnosti z obdajajočo pokrajino: Primer 1: Sydneyjska opera, ki stoji ob morju in daje vtis mogočne jadrnice (arhitekt: Jorn Utzon). Enako velja tudi za operno hišo Auditorio de Tenerife v tenerifskem glavnem mestu Santa Cruz (arhitekt: Santiago Calatrava Valls). Primer 2: Hotel Burj Al Arab v Dubaju, zgrajen na umetnem otoku v obliki lahkotnega jadra (arhitekt: Tom Wright). Primer 3: Stanovanjska hiša Casa Malaparte na Capriju, zgrajena na pečini nad morjem, je podobna nasedli ladji (arhitekt: Adalberta Libera). Primer 4: Paul Klee muzej v Bernu ima obliko treh gričev, ki navidezno "rastejo" vrh hriba nad Bernom (arhitekt: Renzo Piano). 95 Slika 8: Sydneyjska opera 96 Slika 9: Koncertna dvorana na Tenerifu 97 Slika 10: Hiša Casa Malaparte Slika 11: Paul Klee muzej v Bernu 98 na Capriju Primeri povzeti po Schildt-Lutzenburger, str Foto: Bjarte Sorenson. 97 Vir: 98 Vir: 99 Vir: 27

34 3.7.3 Gradbeni material Individualna nota, ki prežema arhitekturno delo, je lahko vsebovana tudi v materialu, ki ga avtor izbere. Ob "klasičnih" gradbenih materialih, kot so les, beton, steklo in železo, se vedno pogosteje pojavljajo tudi novi, nekonvencionalni materiali, na primer svetloba, veter in voda. Tudi kreativno kombiniranje različnih materialov lahko priča o ustvarjalni višini dela. Material kot simbol za namen, ki mu zgradba služi: Primer 1: Koncertna dvorana v Tilburgu na Nizozemskem ima v fasado integrirane CD plošče (arhitekt: Benthem Crouwel). Primer 2: Fasada muzeja Arabskega svetovnega inštituta v Parizu sestoji iz steklenih plošč z arabskimi ornamenti, ki v notranjosti ustvarjajo igro svetlobe in senc (arhitekt: Jean Nouvel). Slika 12: Koncertna dvorana v Tilburgu Slika 13: Arabski svetovni inštitut v Parizu101 Vir: Foto: Pete Sieger. 28

35 Material kot odraz skladnosti z obdajajočo pokrajino: Primer: Terme v Valsu v Švici so v veliki meri zgrajene iz gnajsa, ki ga kopljejo v bližnjem kamnolomu (arhitekt: Peter Zumthor). Slika 14: Terme v Valsu 102 Material kot sredstvo, ki objektu podeli lahkotnost in organskost: Primer 1: Fasada Guggenheimovega muzeja moderne umetnosti v Bilbau je ukrivljena, kar daje zgradbi vtis organskosti, obenem pa odbija svetlobo in ustvarja izjemne barvne učinke (arhitekt: Frank Gehry) Primer 2: Zunanjost nogometnega štadiona v Münchnu (Allianz Arena) je prekrita z belimi plastičnimi ploščami, ki jih je mogoče osvetliti v različnih barvah (arhitekta: Herzog in de Meuron). Primer 3: Mogočna zgradba Bauhausa v Dessau-u zaradi steklene fasade deluje lahkotno (arhitekt: Walter Gropius). Primer 4: Fasada veleblagovnice Selfridges v Birminghamu je obložena s aluminijastimi diski. Zgradba ima izrazito amorfno, organsko obliko, ki je značilnost t. i. bionske arhitekture (arhitekti: Future Systems) Foto: Guía arquitectura. 103 Primeri povzeti po Schildt-Lutzenburger, str

36 Slika 15: Guggenheimov muzej v Bilbau 104 Slika 16: Allianz Arena v Münchnu 105 Slika 17: Zgradba Bauhausa v Dessau 106 Slika 18: Veleblagovnica Selfridges v Birminghamu Vir: Vir: Vir: Vir: 30

37 3.7.4 Barva zgradbe Tudi izbira barv je lahko dokaz avtorjeve ustvarjalnosti. Različne kombinacije barv lahko ustvarijo vtis harmoničnosti, lahkotnosti ali nasprotja, zgradba lahko zaradi njih izstopa ali pa se povsem zlije z okolico. 108 Primer 1: Pisana streha raziskovalnega centra Experimentellen Fabrik Univerze v Magdeburgu daje vtis, da prosto lebdi nad tlemi. Zaradi njene dominantnosti so steklene stene, ki jo podpirajo, skoraj nevidne (arhitekta: Sauerbruch in Hutton). Primer 2: Slaven stanovanjski blok Hundertwasserhaus na Dunaju spretno združuje kontrasten barve in daje vtis razgibanosti. Zgradba zato izgleda, kot bi bila narisana, k "neresničnemu" občutku pa prispeva tudi zeleno rastlinje, ki raste iz oken in fasade. (arhitekt: Friedensreich Hundertwasser). Slika 19: Raziskovalni center Slika 20: Hundertwasserhaus na Dunaju 109 Experimentellen Fabrik v Magdeburgu Podrobneje o vplivu barv Schildt-Lutzenburger, str Foto: Olimpio Fantuz/SIME. 110 Foto: Heiko Spangenberg. 31

38 4 ARHITEKT KOT AVTOR 4.1 Avtorji in soavtorji Kot je bilo že omenjeno v predhodnem poglavju, avtor arhitekturnega dela ni nujno arhitekt. Za avtorja velja tisti, ki je delo ustvaril, ne glede na poklic, kvalifikacije ipd. Kadar gre za arhitekturna dela bo kot avtor praviloma priznan tisti, ki je ustvaril načrt, kar pa ni zmeraj nujno. Zakon načelo avtorstva namreč dopolnjuje še z domnevo avtorstva (11. člen ZASP). Za avtorja velja tisti, katerega ime, psevdonim ali znak je na običajen način navedena na delu. Pri načrtu arhitekturnega dela je arhitekt navadno naveden v katerem od spodnjih kotov na vsaki strani načrta. 111 Opozoriti je treba, da navedba arhitekta na načrtu zadostuje zgolj za domnevo avtorstva nad stvaritvijo, ki izhaja iz načrta, ne pa tudi za domnevo avtorstva na samem zgrajenem objektu. Neredko se namreč zgodi, da se pri gradnji odstopa od načrta. 112 V vsakem primeru pa bo avtor zmeraj fizična oseba. Posamezna upravičenja sicer lahko prenese tudi na pravne osebe, a originarno avtorska pravica nikoli ne bo mogla nastati pri pravni osebi. 113 Zaradi kompleksnosti arhitekturnih del ni nenavadno, če pri načrtovanju sodeluje več arhitektov. Če je njihova stvaritev nedeljiva celota, so ti arhitekti soavtorji. Na delu imajo vsi skupaj nedeljivo avtorsko pravico. 114 Ker je pogoj soavtorstva, da je delo nedeljiva celota, lahko do soavtorstva pride le znotraj določene stroke. Tako recimo nista soavtorja arhitekta, od katerih en ustvari zgradbo, drugi pa notranjo opremo. Tudi kadar avtor upošteva določena navodila ali zahteve tretjih oseb (npr. naročnika objekta), to ne pomeni, da so te osebe soavtorji. (So)avtor je lahko le tisti, ki ustvari individualno intelektualno stvaritev v smislu 1. odst. 5. člena ZASP. Kadar je mogoče stvaritve posameznih avtorjev ločiti in jih samostojno uporabljati, gre za združena dela. To so samostojna dela, ki pa jih avtorji združijo zaradi skupne uporabe (npr. različni arhitekti ustvarijo vsak svoj del zgradbe ali pa posamezne zgradbe v gradbenem kompleksu). Tudi zanje smiselno veljajo pravila o soavtorstvu. 115 Ne glede na to, kakšna je narava sodelovanja več avtorjev, je priporočljivo, da se njihova notranja razmerja uredijo s posebno pogodbo. Navadno bo do soavtorstva prišlo pri delih, ustvarjenih v arhitekturnih podjetjih, znotraj katerih deluje več arhitektov. 116 Tedaj pridejo v poštev določbe ZASP o avtorskih delih, ustvarjenih v delovnem razmerju (101. in 102. člen). Opozoriti je treba, da v takih primerih arhitekti sicer delujejo pod skupnim imenom, kar pa še ne pomeni, da so vsa ustvarjena dela avtomatično skupna oz. da gre v vseh primerih za soavtorje. 111 Trampuž, Oman, Zupančič, str Höhne, str V nasprotju z angloameriškim sistemom copyright, kjer velja, da avtorsko pravico na delu, ustvarjenem v delovnem razmerju, avtomatično pridobi delodajalec. Več o tem gl. A. Adrian, Architecture and copyright: a quick survey of the law, International Journal of Intellectual Property Management, Vol. 3, Št. 4, 2009, str Določba 12. člena ZASP. 115 Določba 13. člena ZASP. 116 Na primer Herzog in de Meuron, Foster in partnerji, Aedas, Arquitectonica, idr. V Sloveniji so med najbolj razpoznavnimi AKSL arhitekti, Arhitekturni studio DMG, Kragelj arhitekti, A.biro. Atelje S, idr. 32

39 4.2 Arhitektove moralne pravice ZASP ureja štiri moralne pravice: pravico prve objave (17. člen), 117 pravico priznanja avtorstva (18. člen), pravico spoštovanja dela (19. člen) in pravico seksanja (20. člen). Vse te pravice veljajo za arhitekte v enaki meri kot za vse druge avtorje, zato bo v nadaljevanju obravnavana le pravica priznanja avtorstva. Pravica spoštovanja dela bo obravnavana v poglavju o kršitvah avtorjevih pravic Pravica priznanja avtorstva Avtor ima pravico do priznanja avtorstva na svojem delu, ki naj navzven potrdi in formalizira dejstvo stvaritve dela. Ta pravica obsega avtorjevo upravičenje do identifikacije avtorstva na delu, upravičenje do odkritja pravega avtorstva (kadar je bilo delo objavljeno anonimno ali pod psevdonimom) in upravičenje prepovedati drugim, da za delo uporabijo svoje ime (npr. pri plagiatu). Avtor se lahko sam odloči, na kakšen način bo to pravico realiziral, saj je njegov ugled in sloves pogosto odvisen od povezave njegovega imena z nekim delom. Ime ima tedaj funkcijo znaka razlikovanja, ki zaznamuje kakovost dela ali pa avtorjev razpoznavni slog. Avtor lahko delo opremi s svojim pravim imenom, psevdonimom, znakom ali simbolom, lahko pa ga objavi tudi anonimno. 118 Arhitektova pravica do navedbe avtorstva se ne nanaša samo na načrte, ampak tudi na že izvedene objekte, kar je smiselno, če upoštevamo, da so z načrti navadno seznanjeni le investitor, izvajalec in oblasti, ne pa tudi splošna javnost. Arhitekt lahko od lastnika zahteva, da je objekt opremljen z njegovim podpisom. Ta je lahko zasnovan že v načrtu v obliki plastike ali reliefa, lahko pa se pritrdi na objekt, ko je ta že dokončan (npr. kot tabla). Kadar je objektov več, je dovolj, če je arhitekt označen le na enem. 119 Lastnik seveda ne rabi trpeti nekakega pretiranega oglaševanja, vendar pa mora dovoliti, da je označba na dobro vidnem mestu. 120 Stroški označbe bremenijo samega avtorja. Tudi kadar avtorskopravno varstvo uživa le del objekta ali notranja arhitektura, lahko avtor uveljavlja pravico do priznanja avtorstva. Načeloma je avtor upravičen do navedbe avtorstva zmeraj, kadar je njegovo delo na kakšen koli način uporabljeno (tudi če gre za prosto uporabo), a je v določenih primerih vseeno primerno tehtanje interesov. Kot primer lahko navedemo razglednice, na katerih je upodobljenih več arhitekturnih del. Če bi bilo treba navesti vse avtorje, bi komaj ostalo dovolj prostora za slavne štiri besedice. Tudi kadar je arhitekturni objekt zgolj opisan (npr. v kakšni publikaciji) navedba avtorja ni potrebna Pravica prve objave bo v zvezi z arhitekturnimi deli aktualna predvsem za načrte in skice, saj so že zgrajeni objekti po sami naravi stvari navadno dostopni javnosti. 118 Trampuž, Oman, Zupančič, str Tudi kadar avtor delo objavi anonimno, to ne pomeni, da se odreka kakšnim moralnim ali materialnim pravicam. V takem primeru ima tudi pravico prepovedati navedbo njegovega avtorstva drugim, kar je lahko primerna rešitev, kadar je bilo delo skaženo in se želi avtor od njega distancirati. Tako tudi Trampuž, gl. Trampuž, 1996, str Adrian, str Trampuž, 1996, str Höhne, str

40 4.3 Arhitektove materialne pravice Med materialne avtorske pravice, ki so relevantne tudi za arhitekte, lahko štejemo predvsem pravico reproduciranja (23. člen ZASP), pravico distribuiranja (24. člen), pravico javnega prikazovanja (29. člen) ter pravico predelave (33. člen). Opozoriti je treba, da zakon izrecno izključuje arhitekturna dela pri pravici dajanja v najem (25. člen). 122 Ratio določbe je v tem, da se arhitekturna dela dajejo v najem predvsem zaradi uporabe, torej njihovega funkcionalnega namena, ne pa zaradi avtorskega dela, ki je v njih utelešeno. Če bi moral lastnik stavbe plačevati avtorju tudi posebno nadomestilo za avtorskopravni najem, bi avtor neupravičeno prejel večkratno nadomestilo. 123 V nadaljevanju bo podrobneje obravnavana samo pravica predelave, ki je za arhitekturna dela še posebej aktualna in specifična Pravica predelave Osrednja določba ZASP, ki se nanaša na predelavo, je 33. člen, tega pa vsebinsko dopolnjujejo še 7., 44. in 53. člen. Pravica predelave v smislu 33. člena se nanaša na primere, ko se neko že obstoječe avtorsko delo pojavi kot sestavni del novega avtorskega dela (ki ga ustvari drug avtor) in skupaj z njim tvori nerazdružljivo celoto. Pri tem lahko avtor novega dela poseže v substanco prvotnega dela (ga torej spremeni), ali pa ga nespremenjenega vključi v svoje delo. Pri arhitekturnih delih bi lahko prišlo do predelave na primer takrat, ko bi arhitekt v svojem načrtu uporabil tudi stvaritev kakšnega drugega arhitekta (pri čemer je mogoče, da prevzame le posamezne elemente, npr. samo balkon, ali pa celoten objekt, npr. če tujo zgradbo vključi v svoj načrt tovarniškega kompleksa). V skladu s 7. členom ZASP je rezultat predelave novo samostojno avtorsko delo (če izpolnjuje pogoje 5. člena ZASP). Seveda mora prvotni avtor predelavo dovoliti, sicer gre za kršitev pravic, ki se ji avtor lahko upre. 124 Določba 33. člena se nanaša samo na primer, ko avtor prenese svojo izključno pravico do predelave na nekoga drugega. Avtorju prvotnega dela v takem primeru pripada tudi pravica do izkoriščanja novega dela, kar je smiselno, če upoštevamo, da ima novo delo bistvene poteze prvotnega. Z izkoriščanjem novega dela se nujno izkorišča tudi prvotno. Seveda pa tudi novi avtor na svojem (izvedenem) delu uživa vse avtorske pravice, a lahko z njimi razpolaga le skupaj z avtorjem prvotnega dela. Od predelave je potrebno razlikovati situacijo, ko avtorja tuje delo zgolj navdihne, da ustvari novo delo. Pri inspiraciji gre namreč za prosto uporabo, ki je avtor prvotnega dela ne rabi dovoliti. Za večino današnjih arhitekturnih del lahko trdimo, da se bolj ali manj zgledujejo po že uveljavljenih stvaritvah. 125 Predelava se od inspiracije razlikuje 122 Določba se zgleduje po členu 2/3 Direktive EGS o najemu in sorodnih pravicah (Direktiva Sveta EGS 92/100/EEC z dne o pravici dajanja v najem, pravici posojanja in o določenih pravicah, ki so sorodne avtorski na področju intelektualne lastnine). 123 Trampuž, Oman, Zupančič, str Če je s predelavo prizadeta avtorjeva osebnost, se lahko sklicuje tudi na pravico do spoštovanja dela po 19. členu ZASP. 125 Tako je Le Corbusierjeva Villa Savoye še danes pojem moderne enodružinske hiše. 34

41 po tem, da poteze, prevzete iz drugega dela, v novem delu ne zbledijo, ampak ostanejo zaznavne in navzoče. 126 ZASP določa splošne (npr. 53. člen) in posebne (npr. 44. člen) omejitve pravice predelave. 127 V zvezi z arhitekturnimi deli je še posebej pomemben 44. člen ZASP, ki ureja lastnikovo pravico do predelave lastniku arhitekturnega dela. Ta tematika bo podrobneje obravnavana v 4. poglavju. Arhitekti se s predelavo še posebej pogosto srečujejo pri restavriranju zgradb. Sam pojem restavriranja se nanaša na različne posege (zamenjava poškodovanih delov zgradb, izgradnja manjkajočih delov, razkritje originalnih objektov in rekonstrukcija), a gre za predelavo v smislu 33. člena samo v primeru rekonstrukcije. Pri rekonstrukciji prvotne zgradbe ni več in objekt se ponovno zgradi le na podlagi načrtov in fotografij. Kadar arhitektu le-ti predstavljajo zgolj osnovo, na podlagi katere ustvari lastno intelektualno stvaritev, lahko govorimo o predelavi. Kot primer lahko navedemo zgradbo vojaškega poveljstva v Berlinu (Alte Kommandantur). Glede zunanje fasade je arhitekt Thomas van den Valentyn ostal zvest originalnemu načrtu, vendar pa ji je dodal tudi lasten ustvarjalni pečat (stekleni del fasade), notranjost zgradbe pa je povsem spremenil. 128 Kadar arhitekt ponovno ustvari le manjkajoči del zgradbe, o predelavi ne moremo govoriti. V takih primerih gre za dve arhitekturni deli, ki sta zgolj fizično povezani. So pa dodani elementi lahko samostojno avtorskopravno varovani. 129 Dober primer predstavlja zgradba zveznega parlamenta v Berlinu (Reichstag, prvotni arhitekt Paul Wallot), ki je bila močno poškodovana v požaru leta Arhitekt Norman Foster je ostanke stare zgradbe dopolnil z mnogimi modernimi elementi, izmed katerih je najbolj markantna steklena kupola na strehi Kadar pa je tuje delo prevzeto povsem nespremenjeno, s vsemi svojimi sestavinami, gre za reprodukcijo. 127 Podrobneje o predelavi gl. Trampuž, Oman, Zupančič, str , , Primer ni optimalen, saj je avtorskopravno varstvo prvotne zgradbe že poteklo. V kolikor ne bi, bi avtor za predelavo seveda potreboval dovoljenje prvotnega arhitekta Wilhelma Konrada Titla. 129 Povzeto po Riesenkampff, str Berlinski Reischstag je leta 1995 doživel še eno zanimivo "preobleko". Umetniški par Christo in Jeanne Claude ga je v celoti ovil v belo propilensko tkanino. "Embalaža" je bila tako edinstvena, da je veljala za samostojno avtorsko delo (gl. sliko 24). V tem primeru lahko govorimo o predelavi. 35

42 Slika 21: Zgradba vojaškega poveljstva Alte Kommandatur v Berlinu, ki velja za predelavo131 Slika 22: Zgradba parlamenta v Berlinu (Reichstag), ki ne velja za predelavo132 Slika 23: Detajl (kupola) kot samostojno arhitekturno delo133 Slika 24: Zaviti Reichstag, ki velja za predelavo Foto: Beschty. Foto: Reinhard Görner. 133 Foto: Mariya in Alex Maisel. 134 Foto: Wolfgang Volz

43 4.4 Druge pravice arhitekta Med drugimi pravicami avtorja je za arhitekte zanimiva predvsem pravica dostopa do dela (34. člen ZASP). Sledna pravica (35. člen ZASP), ki zagotavlja avtorju pravico do nadomestila od prodajne cene, kadar je delo odplačno odsvojeno, velja samo za likovna dela. 135 Pri pravici javnega posojanja (36. člen ZASP) zakon arhitekturna dela izrecno izključuje (iz enakih razlogov kot pri pravici dajanja v najem) Pravica dostopa Zakon priznava avtorju pravico dostopa k svojemu delu, ki je v posesti nekoga drugega, zaradi uresničevanja pravice do reproduciranja in predelave dela. Avtor lahko v skladu s to pravico fizično dostopi do izvirnika ali primerka svojega dela, vendar le iz razlogov, ki jih omenja zakon. Pri arhitekturnih delih se pravica do dostopa nanaša tako na že zgrajene objekte kot tudi na načrte, modele in skice. Avtor lahko svojo pravico uveljavlja le zato, ker hoče delo reproducirati (npr. fotografirati, posneti, narisati,...) ali pa predelati. Seveda pri slednjem ne more predelati tistega primerka, ki je v lasti posestnika, predela lahko zgolj svoje delo kot duhovno stvaritev. Drugi razlogi, iz katerih bi avtor lahko zahteval dostop, so nedopustni (npr. če bi hotel arhitekt dostopiti do objekta samo zato, da bi preveril, ali ga lastnik ustrezno vzdržuje in ali je izvedel kakšne spremembe). 136 Ker je pravica dostopa v koliziji s pravico lastnika, je treba njune interese zmeraj pretehtati. Avtor mora izkazati, da je dostop do dela potreben za izvrševanje njegovih pravic (pri arhitekturnih delih, kjer navadno obstaja samo en zgrajen primerek, bo ta nujnost zmeraj podana), posestnik pa ga pri izvrševanju njegove pravice ne sme ovirati. Pri arhitekturnih delih lahko avtor uveljavlja pravico tako zoper lastnika objekta, kot tudi zoper vsakokratnega posestnika (če je objekt npr. oddan v najem), vendar pa mora spoštovati posestnikove interese. Ne sme na primer zahtevati izvrševanja svoje pravice ob času, ki je za posestnika neugoden. 137 Kraj, čas in druge okoliščine dostopa načeloma določa posestnik. Tudi tehnični postopki reproduciranja (npr. postavitev žarometov za fotografiranje) posestnika ne smejo nerazumno obremenjevati. Posegi v posestnikovo pravico do zasebnosti so še posebej intenzivni, kadar se pravica do dostopa nanaša na notranje prostore, vendar to še ni razlog, da bi posestnik izvrševanje pravice lahko prepovedal. 138 Stroški dostopa seveda bremenijo avtorja in lastnik objekta lahko zahteva njihovo povrnitev (ne more pa zahtevati plačila za to, da avtorju dostop dovoli). Obravnavana pravica ima za arhitekta predvsem materialni pomen, saj mu omogoča, da bo svoje delo (vsaj kot reprodukcijo v obliki fotografije) lahko predstavil tretjim 135 Nemška pravna teorija je sicer zavzela stališče, da velja tudi za osnutke, grafike, modele in odtise arhitekturnih del (ne pa seveda za že zgrajene objekte). Höhne, str Povzeto po Trampuž, Oman, Zupančič, str Nemško deželno sodišče v Düsseldorfu je odločilo, da lahko avtor svojo pravico izvršuje ob največ treh različnih dnevih po tri ure dnevno, vendar v času, ki je po svetlobi primeren za fotografiranje objekta. Höhne, str Höhne, str

44 osebam (npr. potencialnim strankam), ki do objekta sicer ne bi mogle dostopiti. Kadar objekt ni zaščiten z avtorsko pravico (ker ne izpolnjuje pogojev za arhitekturno delo), bi veljalo pravico dostopa urediti pogodbeno. Opomniti je treba, da za arhitekturna dela ne velja pravica do izročitve po 2. odst. 34. člena ZASP. Pri zgrajenih objektih bi bila izročitev seveda fizično nemogoča, ker pa jo zakon predvideva le za likovna dela in fotografska dela, so izključeni tudi načrti in skice. 4.5 Omejitve arhitektovih pravic Čeprav je avtorska pravica absolutna, je ni mogoče zmeraj dosledno uresničevati. Avtorjeve interese je treba zmeraj pretehtati glede na druge ustavne pravice in interese celotne družbe. Zato zakon avtorsko pravico vsebinsko omejuje (47. do 57. člen ZASP). 139 Na arhitekturna dela se nanašajo predvsem določbe ZASP o zakoniti licenci (47. člen), citatu (51. člen) in katalogih (54. člen), ki pa arhitekturna dela obravnavajo večinoma enako kot ostala avtorska dela. Najpomembnejša omejitev arhitektovih pravic v zvezi z arhitekturnimi deli je določena v 55. členu ZASP, ki ureja prosto uporabo del na splošno dostopnih krajih. Ta bo v nadaljevanju tudi podrobneje obravnavana. Zakon izrecno izključuje arhitekturna dela pri pravici privatnega reproduciranja (50. člen), saj izvedba arhitekturnega dela na podlagi načrta že pomeni reproduciranje po 23. členu ZASP. Če bi se to izključno avtorjevo pravico lahko obšlo preko 50. člena ZASP, bi bil avtor namreč bistveno prikrajšan Dela na splošno dostopnih krajih Splošno dostopna dela v parkih, na ulicah, trgih in drugih javnih krajih zaradi svoje trajne prisotnosti v javnosti postanejo nekakšno javno dobro, kar utemeljuje njihovo prosto uporabo. Prosta uporaba del na javno dostopnih krajih je najpomembnejša omejitev pravic avtorjev arhitekturnih in urbanističnih del, ki se že po naravi stvari navadno nahajajo na javno dostopnih krajih. Tudi tukaj pa velja, da je avtor upravičen do navedbe avtorstva. Prvi pogoj, ki ga postavlja ZASP je, da se mora delo nahajati na javno dostopnem kraju (nekaj jih primeroma našteva). Trampuž je v zvezi s tem zavzel stališče, da so ti kraji lahko tudi zemljišča v zasebni lasti, če so dostopna javnosti (npr. zasebni parki, podzemna železnica, pokopališča, ), nikakor pa se pravica ne razteza na notranjost stavb, četudi so javne (npr. knjižnice, muzeji, ). Kot razlog navaja, da je notranjost zgradb mnogo manj dostopna kot njihova zunanjost. 140 Tega stališča ne gre jemati 139 Avstrijski zakon ločuje pravice proste uporabe po posameznih kategorijah avtorskih del. Prosto uporabo del upodabljajoče umetnosti (kamor spadajo tudi arhitekturna dela) ureja 54. člen öurhg. 140 Trampuž, Oman, Zupančič, str Avstrijska judikatura je na podlagi nekaterih primerov oblikovala drugačno stališče. Prosta uporaba del na javno dostopnih krajih zajema tudi dela notranje arhitekture (stopnišča, sobe, vrata, ) ter parke in vrtove, pod pogojem, da vsi ti elementi s samo zgradbo tvorijo povezano celoto, enotno arhitekturno delo. Ta pogoj bo navadno izpolnjen takrat, kadar je arhitekt, ki je ustvaril zgradbo, zasnoval tudi notranjo arhitekturo oz. okolico. Opozoriti je treba, da se prosta uporaba v takem primeru nanaša le na celoto, ne pa na posamezne dele notranje opreme. Tako je na primer nedopustno fotografiranje posameznih elementov notranje arhitekture, tudi če so vidni z javno dostopnega kraja, je pa dopustno 38

45 preveč dobesedno, saj je notranjost zgradbe včasih tako dobro vidna, da pravice proste uporabe ni mogoče izvrševati, ne da bi obenem zajel tudi notranjost (npr. kadar so zunanje stene objekta prosojne). 141 Glede tega, ali je pravico mogoče izvrševati na krajih, ki javnosti niso dostopni (npr. s privatnih zemljišč), se Trampuž v komentarju ZASP ne opredeljuje, vendar je mogoče sklepati, da takšno stališče zavrača (po vzoru nemške pravne teorije, po kateri se sicer zgleduje). Zaradi možnosti, ki jih odpirajo tehnološki instrumenti, kot je npr. Google Earth, pa bi kazalo to materijo v prihodnosti podrobneje obravnavati. Nadaljnji pogoj, ki ga postavlja zakon je, da se delo na splošno dostopnem kraju nahaja trajno. Izpolnjevanje pogoja je potrebno presojati v vsakem primeru posebej, vendar pa lahko rečemo, da ne bo izpolnjen npr. pri trgovinskih izložbah in nekaterih začasnih»enviromentalnih«umetniških delih (pri katerih je kot gradbeni material uporabljeno npr. rastlinje). 142 Prosta uporaba obsega zlasti vse oblike reproduciranja del (npr. fotografiranje, snemanje, risanje, ), distribuiranje teh primerkov, RTV-oddajanje itd., zakon pa določene uporabe tudi prepoveduje (2. odst. 55. člena ZASP). Tako ni dovoljeno reproduciranje del v tridimenzionalni obliki ali z enakim namenom izkoriščanja kot izvirno delo. Arhitekturnih del torej ni dopustno reproducirati tako, da zgradimo še en primerek. Iz določbe sledi tudi prepoved t. i. gradbenega citata, pri katerem bi avtor nekega arhitekturnega dela v svoje delo prevzel posamezni element tujega arhitekturnega dela in se skliceval na prosto uporabo, je seveda nedopusten (v takem primeru bi šlo za plagiat). 143 Prav tako se reprodukcij ne sme uporabiti za doseganje premoženjskih koristi (npr. s tiskanjem razglednic, na katerih je delo upodobljeno). 144 Pravica proste uporabe ne zajema tudi predelave dela. Reprodukcija dela mora torej ustrezati originalu, vendar pa so dovoljene tiste spremembe, ki so pogojene z uporabo tehničnih sredstev reproduciranja (npr. upodobitev dela v virtualnem okolju seveda ne more povsem ustrezati realnosti). Za arhitekturna dela velja tudi pravica do obveščenosti iz 1. odst. 48. člena ZASP, vendar pa se ta navadno prekriva s pravico proste uporabe del na splošno dostopnih krajih. Pri obveščanju o dnevnih dogodkih so na posnetku ali fotografijah v ozadju na ta način»osamiti«dele zunanjosti zgradbe (npr. detajle na fasadi). Prav tako se pravica razteza tudi na tiste zgradbe ali dele zgradb, ki so vidni samo iz lokacije, ki ni dostopna javnosti (npr. pogled iz privatnega stanovanja ali iz zraka). Nemška pravna ureditev je glede proste uporabe del na javno dostopnih krajih bistveno strožja in s tem bližja slovenski ureditvi. Prosta uporaba se razteza le na zunanjost arhitekturnih del, pri čemer se mora delo obvezno nahajati oz. biti vidno z javno dostopnega kraja. Fotografije s privatnih zemljišč ali zraka tako niso dovoljene. Prav tako ni dovoljena uporaba teleobjektivov in drugih pripomočkov, ki bi omogočali pogled, ki ga s prostim očesom ni mogoče doseči (prepovedano je celo fotografiranje z lestev). Ta ureditev je v primerjavi z avstrijsko za arhitekta bistveno bolj ugodna. Povzeto po Höhne, str Kot nazoren primer lahko navedemo družinsko hišo Villa 1, arhitektov Nanne de Ru in Charlesa Bessarda, katere stene so povsem prosojne. 142 Tako je višje deželno sodišče v Berlinu odločilo, da»zaviti«reichstag, ki sta ga ustvarila Christo in Jeanne Claude, ni zajet s pravico proste uporabe, saj ne izpolnjuje pogoja trajnosti. Ta pogoj pa je izpolnjen npr. pri zgradbah iz ledu (kot je Lainio Snow Village na Finskem), čeprav jih po nekaj mesecih stopi sonce. 143 Höhne, str Povzeto po Trampuž, Oman, Zupančič, str. 166, 167. V nasprotju z našo avstrijska in nemška zakonodaja doseganja premoženjske koristi ne prepovedujeta, zato je fotografije del mogoče prosto prodajati. 39

46 pogosto vidni razni arhitekturni objekti, ki se na lokaciji nahajajo 145. Če je ta lokacija splošno dostopen kraj, pride v poštev 55. člen ZASP, če pa bi bila posnetek ali fotografija narejena na kraju, ki javnosti ni dostopen (npr. na privatnem posestvu), pa bi lahko prišla v poštev pravica iz 48. člena ZASP (seveda le, če je samo arhitekturno delo zgolj pritiklina dogodka, o katerem se poroča, in ne sam predmet prispevka 146 ). 4.6 Kršitve arhitektovih pravic Vse pravice, ki jih avtorjem priznava ZASP, so izključne, kar pomeni, da lahko avtor vsakomur prepove poseganje vanje (seveda ob upoštevanju zakonskih omejitev). Avtor-arhitekt se bo najpogosteje srečeval s kršitvami pravice do priznanja avtorstva in pravice do spoštovanja dela, ki bosta v nadaljevanju podrobneje obravnavani, seveda pa kršitve predstavljajo tudi posegi v avtorjeva materialna upravičenja, ki so pod določenimi pogoji prav tako obravnavani kot kazniva dejanja. 147 Kršitve, ki izvirajo iz razmerja med arhitektom in lastnikom objekta, bodo obravnavane v naslednjem poglavju Kršitev pravice do priznanja avtorstva Avtorjeva pravica do priznanja avtorstva bo kršena zlasti takrat, kadar mu bo odrečena (npr. če nekdo z načrta izbriše zaznambo ali z zgradbe odstrani tablo z navedbo avtorjevega imena). V takem primeru lahko avtor z ugotovitveno tožbo zahteva, da sodišče potrdi njegovo avtorstvo, prepove kršitev in odredi, da se ponovno vzpostavi ustrezno pravno stanje. Še huje je avtorjeva pravica prizadeta v primeru plagiata. Plagiat je nekakšna duhovna tatvina, pri kateri si nekdo zavestno lasti tuje delo. Pri tem je navadno podana dvojna kršitev: Nekdo reproducira tuje avtorsko delo (neupravičeno reproduciranje - kršitev 23. člena ZASP) in v zvezi s tem delom navede svoje ime (kršitev pravice do priznanja avtorstva). Plagiat se lahko nanaša na celotno delo ali pa le na prevzemanje posameznih elementov tujega dela, v obeh primerih pa si morata biti deli (reproducirano in prvotno) podobni glede bistvenih ustvarjalnih značilnosti. 148 Plagiatorstvo spada med najhujše posege v avtorsko pravico in je tudi kaznivo dejanje po 1. odst člena KZ, za katerega je zagrožena denarna kazen ali zapor. 149 Leta 2003 je v arhitekturni stroki odmeval primer Shine proti SOM, 150 pri katerem je nekdanji študent arhitekture na univerzi Yale Thomas Shine tožil arhitekta Davida Childsa in arhitekturni biro Skidmore, Owings & Merrill zaradi domnevnega plagiata. 145 Pomislimo samo na poslopje slovenskega parlamenta ali Plečnikovo tromostovje, ki se v medijih pojavljata tako rekoč na dnevni ravni. 146 V zvezi s tem gl. tudi 52. člen ZASP. 147 Kazenski zakonik (Ur.l. RS, št. 63/1994 (70/1994 popr.); v nadaljevanju KZ) ureja kršitve avtorskih pravic v 158. in 159. členu (slednji se nanaša na t. i. avtorsko piratstvo). 148 Adrian, str odst člena KZ: Kdor s svojim imenom ali z imenom koga drugega objavi, prikaže, izvede ali prenese tuje avtorsko delo ali njegov del, ali dovoli to storiti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. 150 Shine v. SOM, 382 F. Supp

47 Childs je bil vodilni arhitekt pri zasnovi stolpnice Freedom Tower (po novem imenovani One World Trade Center), ki naj bi bila nova zgradba Svetovnega trgovinskega centra in obenem spomenik žrtvam tragedije Shine je trdil, da je Childs kopiral osnutek njegove stolpnice imenovane Olympic Tower, ki ga je izdelal v sklopu svojih študijskih obveznosti leta Obe stolpnici sta imeli zavito fasado, sestavljeno iz plošč v obliki diamanta. Childs je bil z Shineovim osnutkom seznanjen, saj je v tem času delal na univerzi Yale in je bil celo v ocenjevalni komisiji mlajšega arhitekta. Ko je Childs leta 2003 predstavil svoj Freedom Tower, je Shine svoj osnutek registriral pri ameriškem uradu za avtorske pravice 151 in nato vložil tožbo zoper Childsa. V postopku je moral dokazati, da ima registrirano avtorsko pravico in da je Childs njegovo delo kopiral. Sodišče je ugotovilo, da sta si deli res bistveno podobni, 152 ter dovolilo nadaljevanje postopka. Žal do končne sodniške odločitve ni prišlo, saj sta se stranki julija 2006 poravnali. Gradnja stolpnice na kraju, kjer je nekdaj stal WTC, se tako nadaljuje in bo predvidoma zaključena leta Slika 25: Freedom Tower 154 Slika 26: Shineov model Slika: 27: Detajl stolpnice stolpnice Olympic Tower 155 Freedom Tower Po ameriškem Copyright Actu mora avtor, ki hoče tožiti zaradi kršitve avtorskih pravic, najprej registrirati svojo avtorsko pravico pri U.S. Copyright Office-u. Registracija ni le pogoj za vložitev tožbe. Brez nje avtor v sporu ne bo mogel zahtevati odškodnine in povrnitve stroškov odvetnika. Ker registracija za posamezno arhitekturno delo stane le 65 dolarjev, je za avtorje definitivno priporočljiva. Podrobneje o pogojih registracije v poročilu U.S. Copyright Office-a Copyright Claims in Architectural Works, januar Ameriška sodna praksa pri tem uporablja t. i. test celotnega koncepta in vtisa. Deli sta si bistveno podobni, če bi povprečen opazovalec lahko spregledal razlike med njima in smatral njun estetski vtis za enak. 153 Povzeto po J. Brown, Too Close for Comfort, , URL: in N. Scola, The Freedom Tower and Remix Architecture, , URL: Vir: Foto: Darby & Darby. 156 Foto: Darby & Darby. 41

48 Opisani primer je le eden izmed mnogih primerov "kopiranja" del slavnih arhitektov, vendar se le redki znajdejo pred sodiščem. 157 Med arhitekti namreč še zmeraj velja načelo, da ideje za nova dela izvirajo iz starih. Mnogi arhitekti dojemajo "prevzemanje" njihovih konceptov celo kot kompliment Kršitev pravice do spoštovanja dela Določba 19. člena ZASP varuje avtorjeve interese do integritete dela. Avtor se lahko upre skazitvi ali drugim posegom v svoje delo, pa tudi zgolj uporabi svojega dela, četudi delo s tem ni bilo okrnjeno (objektivni pogoj), a lahko svojo pravico uveljavlja le, če je bila s posegom ali uporabo dela okrnjena njegova osebnost. Ta subjektivni pogoj se nanaša predvsem na avtorjev ugled, čast in duhovno vez, ki se plete med njim in njegovim delom. 158 Ni nujno, da do okrnitve avtorjeve osebnosti dejansko pride. Dovolj je že, da grozi možnost okrnitve. Za okrnitev osebnosti tudi ni nujno, da avtor trpi tudi duševne bolečine. 159 Kršitev pravice do spoštovanja dela je tudi kaznivo dejanje po 2. odst člena KZ. 160 Kadar govorimo o posegu v delo mislimo na objektivno dokazljive spremembe dela. To so lahko skazitve (najhujša stopnja posega), okrnitve in drugi posegi v substanco dela. Avtorjeva osebnost bo prej okrnjena, če gre za poseg v izvirnik dela. Kadar govorimo o arhitekturnih delih za izvirnik šteje tako načrt, kot tudi zgrajeni objekt. Primeri posegov v arhitekturna dela so npr. okrnitev fasade, delno porušenje zgradbe, zamenjava strehe, izgradnja dodatnega nadstropja, vgradnja oken, ki se razlikujejo od izvirnih, pa tudi odstopanje od izvirnega dela v primeru ponovne izgradnje dela po uničenju ali restavriranja. 161 Poudariti je treba, da avtorsko pravo ne pozna "izboljševalnih" posegov. Tudi če je delo po predelavi kvalitetnejše, lepše, bolj dovršeno itd., gre vseeno za kršitev avtorjevih pravic. Ni nujno, da poseg prizadene celotno zgradbo. Tudi kadar gre za posege v dele objektov, ki so samostojno varovani, ali notranjo arhitekturo, se bo arhitekt lahko skliceval na 19. člen ZASP. Pri žaljivi uporabi delo sicer ostane nespremenjeno, a je uporabljeno na neprimeren način (npr. razstavljanje dela na razstavi o kiču, ali uporaba cerkve kot diskoteke). 162 Včasih uporaba dela ni niti žaljiva, pa bo kljub temu prišla v poštev določba 19. člena. Kot primer lahko navedemo prestavitev objekta na drug kraj. Arhitekturna dela ne obstajajo sama zase, ampak so prilagojena lastnostim prostora, v katerem se nahajajo. Pogosto je delo varovana prav zaradi njegove usklajenosti z okoljem, ki ga obdaja. Če je 157 Več o nekaterih nedavnih primerih plagiatorstva gl. F.A. Bernstein, Hi, Gorgeous. Haven't I Seen You Somewhere?, , URL: =all, W. Rybczynski, When Architects Plagiarize It's not always bad, , URL: in C. Risen, Brothers From Another Mother, , URL: Riesenkampff, str Ki pa jih mora dokazati, če zahteva odškodnino za nepremoženjsko škodo po 169. členu ZASP. 160 Deisinger v komentarju Kazenskega zakonika pojmuje okrnitev dela za milejše kaznivo dejanje kot plagiat. M. Deisinger, Kazenski zakonik s komentarjem, Posebni del, GV založba, Ljubljana 2002, str Več o posegih v arhitekturno delo gl. Riesenkampff, str Trampuž, Oman, Zupančič, str

49 delo iz tega konteksta iztrgano in prestavljeno drugam, lahko to kvalificiramo kot spremembo samega dela. 163 S spoštovanjem integritete dela je povezana tudi pravica predelave. 164 Kadar s spremembo dela avtorjeva osebnost ne bo prizadeta, se bo avtor lahko skliceval le na kršitev pravice do predelave. Tudi zahtevkov iz tega naslova pa ne bo mogel uveljavljati, če poseg vsaj do neke mere ne prizadeva njegovih osebnih interesov Pravno varstvo arhitektovih pravic Avtor lahko zahteva varstvo svojih izključnih pravic po določbah ZASP-a, pa tudi po splošnih pravilih odškodninskega prava (164. člen ZASP). Varstvo lahko zahteva tedaj, ko je do kršitve že prišlo, pa tudi preventivno, če kršitev šele grozi. ZASP varuje vse vrste pravic, tako moralne, materialne kot tudi druge pravice. Poleg različnih civilnopravnih zahtevkov in odškodnine, ima avtor možnost zahtevati tudi civilno kazen (168. člen ZASP; kadar gre za namerno kršitev ali kršitev iz hude malomarnosti) ter denarno zadoščenje za nepremoženjsko škodo (169. člen ZASP). Slednja zahtevka lahko avtor uveljavlja tudi tedaj, če mu s kršitvijo ni nastala nikakršna materialna škoda. Nekatere najhujše kršitve avtorskih pravic so v kazenskem zakoniku opredeljene kot kazniva dejanja ( člen KZ) 166, posamezne kazenske določbe pa vsebuje tudi sam ZASP (184. in 185. člen). Ker ZASP za avtorja - arhitekta določa nekatere posebnosti, bodo v nadaljevanju obravnavani tisti civilnopravni zahtevki, ki so mu v primeru kršitev na voljo. Prav tako bodo nekoliko podrobneje predstavljeni odškodninski zahtevki, saj je odškodnina zaradi velike vrednosti arhitekturnih del za arhitekte še posebej pomembna Prepovedni zahtevek Prepovedni zahtevek ureja ZASP v 1. točki 1. odst člena. Kadar je kršitev že v teku, ima tožba prepovedno oz. opustitveno naravo, kadar kršitev šele grozi, pa preventivno. Vendar pa mora biti grozeča nevarnost konkretna. Za arhitekta pride prepovedni zahtevek v poštev predvsem v primerih, kadar grozi neupravičeno reproduciranje njegovega dela (kršitev 23. člena ZASP). Navadno to pomeni, da bo po arhitektovem načrtu ali na podlagi že zgrajenega arhitekturnega objekta neupravičeno zgrajen (še en) arhitekturni objekt. Ker je gradnja običajno dolgotrajen postopek, je smiselno, da ima avtor možnost, da grozečo kršitev svojih pravic prepreči. V ta namen lahko vloži prepovedno tožbo, v postopku pa lahko 163 Höhne, str Tako je bila zgradba 20er Haus, ki jo je načrtoval arhitekt Karl Schwanzer, prvotno namenjena svetovni razstavi leta 1958 v Bruslju, danes pa stoji na Dunaju. 164 Znotraj stroke se je uveljavilo mnenje, da pravica predelave ščiti integriteto samega dela, pravica do spoštovanja dela pa predvsem osebne interese avtorja. 165 Riesenkampff, str. 76. Če nekdo zabije žebelj v steno objekta, je to gotovo poseg v substanco dela, a ker avtorjevi interesi s takim posegom niso ogroženi, se avtor ne bo mogel sklicevati niti na pravico predelave, kaj šele na pravico spoštovanja dela. 166 Tako je neupravičena zgraditev objekta po načrtu kaznivo dejanje po 158. členu KZ in se lahko kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. Če gre za pridobitev velike premoženjske koristi (kar je v primeru arhitekturnih objektov povsem mogoče), lahko zaporna kazen znaša celo do tri leta. 43

50 zahteva tudi izdajo začasne odredbe 167, s katero prepreči gradnjo, še preden je postopek pravnomočno končan. Če je objekt že delno zgrajen, lahko avtor s prepovednim zahtevkom zahteva le prepoved nadaljnje gradnje (ne more pa zahtevati porušenja že zgrajenega dela, kot bo obravnavano v nadaljevanju). Krivda kršitelja pri prepovednem zahtevku ni relevantna. Tudi, če se graditelj kršitve sploh ne zaveda 168, bo lahko avtor zoper njega uveljavljal prepoved. Arhitekt lahko svoj zahtevek uveljavlja zoper vsakega kršitelja (to je lahko naročnik sam ali pa tretji, ki mu je bilo naročeno, da delo izvede, npr. gradbeno podjetje). 169 Avtor lahko s prepovedno tožbo napade tudi skazitve, okrnitve ali druge posege v svoje delo (gl. 19. člen ZASP) ter neupravičeno predelavo dela (gl. 33. člen ZASP). 170 V slednjem primeru bo z zahtevkom uspešen predvsem proti tretjim osebam, samega lastnika arhitekturnega objekta namreč ščiti 44. člen ZASP. Prepovedni zahtevek bo smiseln tudi pri kršitvi pravice do priznanja avtorstva (gl. 18. člen ZASP). V tem primeru bo avtor navadno uveljavljal še ugotovitveni zahtevek 171, s katerim naj sodišče potrdi njegovo avtorstvo Odstranitveni zahtevek in zahtevek za uničenje ali predrugačenje Z odstranitvenim zahtevkom (2. tč. 1. odst člena ZASP) avtor zahteva, da se odpravijo posledice kršitve in se vzpostavi takšno pravno stanje, kot da do kršitev sploh ne bi prišlo. Zahtevek za uničenje ali predrugačenje (3. tč. 1. odst člena ZASP) pa je namenjen uničenju oz. predrugačenju predmetov, 172 povezanih s kršitvijo. ZASP glede arhitekturnih objektov pri obeh zahtevkih določa pomembno izjemo v 2. odst člena, pri čemer izhaja iz posebnosti te kategorije del (funkcionalnost, velika investicijska vrednost in konflikt z lastninsko pravico). Zahtevka za arhitekturne objekte ne prideta v poštev, razen če je uničenje ali predrugačenje glede na okoliščine primera opravičljivo. Odločitev zakonodajalca (ki se zgleduje po nemški zakonodaji) je razumljiva. Arhitekturno delo ni niti muzej niti spomenik arhitekta, ampak ima funkcijo, ki mu jo določi naročnik, in s tem se mora sprijazniti tudi arhitekt. Če bi mu priznali odstranitveni zahtevek, bi to pomenilo, da bi moral lastnik objekta, ki je bil zgrajen s kršitvijo avtorjevih pravic, sprejeti tveganje, da bo njegova zgradba porušena. Takšen 167 Gl člen ZASP. 168 Do tega bi lahko prišlo v primeru, da graditelj zakonito pridobi arhitekturni načrt, ki je dejansko plagiat. Avtorsko pravo namreč ne pozna dobroverne pridobitve pravic. Graditeljeva dolžnost je, da se pozanima, ali z gradnjo ne posega v tuje avtorske pravice. 169 Höhne. str Zanimivo je, da avstrijski UrhG arhitektom v primeru neupravičene spremembe dela prepovedni zahtevek odreka (gl 83/3 UrhG). Ratio določbe je predvsem v tem, da se lastniku objekta omogočijo posegi v njegovo lastnino, saj zakon ne vsebuje nobene določbe, ki bi jim to pravico izrecno zagotavljala (kot npr. 44. člen ZASP). Edina sankcija, ki jo arhitekt v primeru neupravičenega posega v svoje delo lahko zahteva, je namestitev table z ustreznim zapisom, s katerim se avtor od dela distancira. Enako velja tudi v angleškem pravu - gl. Adrian, str ZASP ugotovitvenih zahtevkov ne ureja, a so ti seveda mogoči po splošnih pravilih pravdnega postopka. Arhitekt jih bo uveljavljal predvsem v primerih, kadar bo pod vprašanjem njegovo avtorstvo ali obstoj avtorskega dela. 172 Predrugačenje bi prišlo v poštev npr. takrat, kadar je delo skaženo ali spremenjeno. Avtor bi v takem primeru lahko zahteval, da se delo predrugači tako, da spet ustreza njegovi stvaritvi. 44

51 ukrep gotovo ne bi bil v javnem interesu in zato je smiselno, da ima lastninska pravica v tem primeru prednost pred avtorsko. 173 Arhitekt načeloma ne more zahtevati, da se objekt poruši ali spremeni tako, da bo ustrezal njegovemu načrtu, prav tako pa tudi ne, da se mu protipravno zgrajeni primerek njegovega dela prepusti proti plačilu proizvodnih stroškov (3. odst člena). 174 Ko je arhitekturni objekt torej že zgrajen, ostane arhitektu le še odškodninski zahtevek (eventualno tudi prepovedni, če objekt še ni zgrajen v celoti; gl. točko 3.5.1). 175 Le če bodo okoliščine primera opravičevale uničenje ali predrugačenje, bo sodišče takšnim zahtevkom ugodilo. 176 Izključitev odstranitvenih zahtevkov se nanaša le na že zgrajene objekte, ne pa tudi na načrte, osnutke ali modele arhitekturnih del. Glede teh avtor lahko zahteva (in tudi doseže) uničenje oz. predrugačenje Odškodninski zahtevki Zaradi velike premoženjske škode, ki jo pri kršitvah utrpi arhitekt, ter relativno omejenih civilnopravnih zahtevkov je odškodnina za avtorja ključnega pomena. Pogosto bo to edino sredstvo, ki bo oškodovanemu avtorju še preostalo. ZASP določa, da lahko avtor zahteva odškodnino po splošnih pravilih o povzročitvi škode, ki so zajeta v OZ), vendar imajo pred temi prednost specialne določbe ZASP (kot so členi 164/2, 165, 168, 169) člen ZASP določa, da je kršilec dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste del. Načeloma ima avtor možnost zahtevati le odškodnino, ki ustreza nadomestilu avtorskega honorarja (torej znesek, ki bi ga kršitelj moral plačati, če bi hotel pravico do uporabe dela zakonito pridobiti od avtorja, tj. znesek fiktivne licenčnine). V takem primeru bi se plagiatorstvo in piratstvo celo izplačalo, saj kršitelj ne bi nosil nobenega tveganja in bi uporabo tujega dela lahko celo izsili. 178 Da bi to preprečil, je zakonodajalec uvedel institut civilne kazni (3. odst člena ZASP). Če je bila kršitev storjena namerno ali iz hude malomarnosti lahko avtor zahteva nadomestilo honorarja, povečano za 200 % (torej trikratni honorar) in to tudi v primeru, če premoženjske škode sploh ni utrpel. Če pa je nastala škoda večja od civilne 173 Höhne, str Kaj takega bi arhitekti seveda le redko zahtevali, saj arhitekturnih del navadno ne ustvarijo sami zase, ampak za naročnika, pa tudi proizvodni stroški graditve objekta daleč presegajo proizvodne stroške pri večini ostalih avtorskih del (npr. knjig, grafik, glasbenih del...). 175 Avstrijski UrhG v 83. členu omogoča arhitektu, da v takšnih primerih zahteva namestitev table z dejanskimi podatki o avtorstvu. Avtor lahko na primer zahteva takšen zapis: "Objekt po načrtu XX zgradil YY" ali "Pri gradnji objekta se je XX zgledoval po ideji YY". Druga možnost, ki jo ima arhitekt je, da zahteva odstranitev navedbe svojega imena z zgradbe in se od dela distancira na ta način. Menim, da bi to pravico arhitekt lahko uveljavljal tudi pred slovenskimi sodišči, čeprav je ZASP ne omenja. Pri tem bi kazalo izhajati iz pravice do priznanja avtorstva. Prim. tudi Podgoršek, str To se je zgodilo v primeru glavne železniške postaje v Berlinu, kjer je sodišče kršitelju naložilo obveznost, da zgradbo spremeni tako, da bo ustrezala arhitektovemu načrtu (sodba OGH , 7 Ob 583/84). 177 Gl. sodbo II Ips 1018/2007. V tem primeru je prvostopenjsko sodišče odredilo uničenje projektne dokumentacije, pa tudi prepoved gradnje v nasprotju s tožnikovimi (arhitektovimi) načrti. 178 Trampuž, Oman, Zupančič, str

52 kazni (če torej presega trikratni honorar), bo lahko avtor zahteval še razliko do popolne odškodnine in sicer tako povračilo navadne škode (damnum emergens) kot tudi izgubljenega dobička (lucrum caesans). 179 Avtor lahko zahteva tudi odškodnino za nematerialno škodo (po 169. členu ZASP) in sicer neodvisno od odškodnine za materialno škodo (tudi če mu ta sploh ni nastala). V tem primeru bo moral dokazati, da je zaradi posega v svoje moralne pravice utrpel duševne bolečine. 180 V nemški pravni teoriji se je uveljavilo mnenje, da odškodnine za nematerialno škodo ni mogoče zahtevati, kadar lahko avtor zoper kršitelja uveljavlja druge zahtevke (npr. prepovedni ali ugotovitveni zahtevek) Gl člen OZ. Povračilo izgubljenega dobička bi arhitekt lahko zahteval recimo v primeru, če bi kršitelj prodal njegov (tj. arhitektov) načrt zainteresiranemu naročniku. 180 Odškodnina za nematerialno škodo bi prišla v poštev na primer tedaj, če bi bilo avtorjevo delo razstavljeno na razstavi o kiču, zaradi česar bi bil okrnjen avtorjev ugled, avtor pa bi vsled tega trpel duševne bolečine. 181 Riesenkampff, str Nemška sodišča so glede priznavanja odškodnine za nematerialno škodo zelo stroga. Višje deželno sodišče v Hamburgu jo je tako odreklo celo v primeru, ko je naročnik z načrtov fizično odstranil navedbo arhitekta in nato izgradnjo objekta poveril drugemu arhitektu (sodba OLG Hamburg, , str. 172). 46

53 5 PRAVICE LASTNIKA/NAROČNIKA Ker so arhitekturna dela tako specifično namenska, se bo le redko zgodilo, da bi arhitekt ustvaril arhitekturno delo zase. Običajno arhitekt dela po naročilu naročnika. Slednji je lahko oseba, ki bo kasneje tudi lastnik zgrajenega objekta, pogosto pa bo naročnik le posrednik, ki bo zgrajene objekte ponudil v odkup končnim kupcem. 182 Arhitekturni objekti so primarno namenjeni zadovoljevanju lastnikovih potreb (kot stanovanjski objekti, poslovni prostori, izobraževalne ustanove,...). Ta vanje praviloma tudi veliko investira in le manjši del te vsote predstavlja arhitektov avtorski honorar, zato mora biti lastniku dovoljeno, da objekt uporablja na način, ki mu omogoča čim bolj učinkovito izvrševanje njegove lastninske pravice. Včasih to pomeni, da bo lastnik uporabljal svoj objekt tako, da bo posegal tudi v arhitektove interese. Avtorska pravica in lastninska pravica na istem arhitekturnem objektu sicer obstajata neodvisno ena od druge in nista nujno v konfliktu, a občasno bo prišlo tudi do tega. V tem poglavju bo obravnavano razmerje med pravicama, naročnikova upravičenja glede načrta in poteka gradnje ter lastnikovi posegi v že zgrajeno arhitekturno delo. 5.1 Razmerje med avtorsko in lastninsko pravico Tako avtorska kot tudi lastninska pravica imata svojo pravno podlago v ustavi. Avtorska pravica izhaja iz 60. člena Ustave, ki določa pravice iz ustvarjalnosti, lastninska pa iz 33. člena, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine. V slovenskem pravu tako duhovna lastnina obstaja vzporedno s stvarno lastnino, zakonodajalec nobeni izmed pravic ni namenil prednosti pred drugo. Iz tega izhaja tudi ZASP, ki razmerje med avtorsko in lastninsko pravico ureja v 40. do 45. členu in določa, da sta obravnavani pravici neodvisni in skladni. Pojem neodvisnosti pomeni, da pravici obstajata neodvisno ena od druge, vendar pa se vzajemno omejujeta. Med njima ne obstaja nikakršna hierarhija in kadar sta v konfliktu, je treba doseči optimalno ravnovesje med posameznimi upravičenji. Pojem skladnosti se nanaša na medsebojno usklajenost pravic, ki ne smeta posegati ena v drugo. 183 Opozoriti je treba, da lastnik s pridobitvijo lastninske pravice na arhitekturnem delu ne pridobi nikakršnih avtorskopravnih upravičenj. On lahko objekt sicer neomejeno funkcionalno uporablja (lahko v njem prebiva, ga daje v najem, obremeni, proda ali podari), nima pa nikakršnih avtorskopravnih upravičenj (npr. do reproduciranja, pravnega varstva v primeru skazitve, itd.). Prav tako mora lastnik avtorju omogočiti izvrševanje nekaterih njegovih pravic v zvezi z delom (npr. pravice do dostopa). 184 Obratno od lastnika arhitekt na objektu nima nikakršnih lastninskih upravičenj. Lastniku ne more prepovedati nadaljnje prodaje objekta. To mu izrecno preprečuje V nadaljevanju bom predpostavljala, da je naročnik načrta obenem tudi lastnik objekta, zato bosta izraza smiselno uporabljena kot sinonima. 183 Trampuž, Oman, Zupančič, str V tem pogledu ZASP temelji na odločbi nemškega vrhovnega sodišča v zadevi Freske s sirenami (RG, , RGZ 79, str. 397), po kateri se lahko pravici izvajata le tako, da ne oškodujeta ena druge. Več o primeru gl. Trampuž, 1996, str Riesenkampff, str

54 člen ZASP, ki določa, da je pravica distribuiranja s prvo prodajo dela izčrpana. Avtor bo torej lahko odločal o tem, ali bo za nekega naročnika delo ustvaril ali ne, ne bo pa mogel preprečiti nadaljnje prodaje svojega dela. Če bi bil avtor do tega upravičen, bi bila lastninska pravica močno omejena. Ko rezultat bi le redki naročniki še hoteli imeti avtorskopravno varovano arhitekturno delo. Raje bi se odločali za avtorsko nevarovana dela, kar za arhitekturno ustvarjanje seveda ne bi bilo spodbudno. 5.2 Pravice naročnika v zvezi z načrtovanjem in izvedbo gradnje Kot že rečeno, arhitekt praviloma ustvari arhitekturno delo po nalogu naročnika. Ker je on tisti, ki bo delo uporabljal in seveda tudi plačal, je razumljivo, da lahko postavi arhitektu določene zahteve in omejitve ter izrazi svoje želje in predloge. 185 Podjeten arhitekt, ki bo želel stranko obdržati in potencialno pridobiti tudi nove, bo naročniku gotovo poskušal ustreči in bo svojo ustvarjalno idejo prilagodil naročnikovim potrebam. 186 Pravno razmerje med arhitektom in naročnikom se uredi s projektantsko pogodbo, s katero se projektant (navadno arhitekt) zaveže, da bo za naročnika izdelal načrt (lahko tudi, da bo projekt zgradil ali pa opravljal nadzor nad gradnjo 187 ), naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal. Čeprav se je projektantska pogodba ustalila kot samostojen pogodbeni tip, ni zakonsko urejena, ampak zanjo veljajo avtonomna pravila gradbene in arhitekturne stroke. 188 Teorija jo uvršča med obligacije uspeha in jo zato podreja pravilom podjemne pogodbe. 189 Kljub pogodbi pa se lahko zgodi, da naročnik s končnim izidom arhitektovega dela ni zadovoljen. Kadar se arhitekt pri načrtovanju ni držal pogodbenih določil, bodo prišle v poštev obligacijskopravne določbe o odpovedi pogodbe. Opozoriti je treba, da naročnik načeloma ne bo mogel doseči razdora pogodbenega razmerja samo zato, ker mu arhitektova stvaritev estetsko ne ugaja. 190 Če naročnik z delom ni zadovoljen, ga seveda ni zavezan prevzeti, a kadar je arhitekt delo ustvaril v skladu s pogodbo, bo naročnik vseeno zavezan k plačilu Pravico dajati navodila priznava lastniku sam ZASP v 99. členu, obširnejša določila pa vsebuje tudi OZ v poglavju o gradbeni pogodbi, katere pravila se smiselno uporabljajo tudi za projektantsko pogodbo. 186 Naročnik od arhitekta seveda ne more zahtevati, da naj ustvari "avtorsko delo", kajti izpolnjevanje kriterijev avtorskega dela se presoja v vsakem primeru posebej na podlagi 5. člena ZASP. Arhitekt svojega dela torej ne more kar sam "okronati" za avtorsko. 187 Včasih arhitekt ni zadolžen za pripravo načrta, ampak samo za nadzor nad gradnjo. V tem primeru bo prišla v poštev pogodba o nadzoru nad gradnjo. Izvajalec nadzora bo preverjal, ali gradnja poteka po načrtu, ali so uporabljeni ustrezni materiali, itd. Teorija to pogodbo uvršča med obligacije prizadevanja. V. Krajnc, Gospodarsko pogodbeno pravo, GV založba, Ljubljana, 2006, str Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) arhitektom na svoji spletni strani ponuja vzorčno pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije. Seveda lahko stranki pogodbo spremenita, ji kaj dodata ali odvzameta. Gl Podrobno o projektantski pogodbi gl. N. Plavšak et al., Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2003, str Höhne, str. 98. Da bi preprečil morebitni spor glede tega vprašanja, je priporočljivo, da si arhitekt že v pogodbi zagotovi določilo, ki bo preprečevalo naročniku odstop od pogodbe zaradi estetske neustreznosti arhitekturnega dela. 191 Gl. določbo 648. člena OZ. 48

55 Naročnik ni zavezan, da načrtovani objekt tudi dejansko zgradi, kar je razumljivo, če upoštevamo, kako finančno zahtevna je gradnja. Naročnikova obveznost je zgolj v tem, da naročeni načrt plača, zato arhitekt ne bo mogel izsiliti tudi fizične izgradnje objekta. Če je bila izgradnja objekta dogovorjena v projektantski pogodbi, bo lastnik zaradi kršitve pogodbe zavezan k plačilu odškodnine. 192 Načeloma bo naročnik upravičen po načrtu graditi le enkrat, 193 vendar pa se stranki lahko dogovorita tudi drugače. Drugačen dogovor lahko izhaja tudi iz samega namena pogodbe, npr. takrat, kadar so predmet načrta vrstne hiše. V takem primeru že iz namena pogodbe očitno izhaja, da lahko naročnik načrt izvede večkrat. Ker je izgradnja arhitekturnega objekta oblika reproduciranja načrta, velja, da mora naročnik graditi v skladu z načrtom. Če gradnja od načrta odstopa, lahko arhitekt uveljavlja svojo pravico do spoštovanja dela (19. člen ZASP) in naročniku takšno gradnjo prepove. 194 Odstopanje od načrta med samo gradnjo namreč ni zajeto s 44. členom ZASP. Lastnikova pravica do spremembe arhitekturnega objekta se nanaša le na že zgrajeni objekt. Kadar naročnik objekt sicer zgradi v skladu z načrtom, a ga zgradi le delno, ne v celoti, gre prav tako za kršitev avtorjeve pravice do spoštovanja dela, ki se ji avtor lahko upre. To možnost ima tudi v primeru, ko je bila dogovorjena gradnja v več fazah, pa je naročnik izvedel le eno (ali nekaj) faz. 195 Naročnik ima pravico zahtevati, da naročeno delo ne bo obremenjeno s pravicami tretjih. Arhitekt lahko uporabi dela drugih avtorjev kot inspiracijo, ne sme pa naročniku "podtakniti" tujega dela. Ker avtorsko pravo ne pozna dobroverne pridobitve pravic, jamči naročnik oškodovanemu avtorju ne glede na svojo krivdo in le-ta bo zoper naročnika lahko zahteval pravno varstvo (tudi v primeru, če naročnik sploh ni vedel, da je z naročilom ali izvedbo načrta kršil avtorske pravice "pravega" arhitekta). Zato je priporočljivo, da se naročnik že v pogodbi zavaruje, da lahko od arhitekta zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi kršitve pravic tretjih, ne glede na arhitektovo krivdo. Naročnik ima sicer regresni zahtevek zoper svojega arhitekta, a bo lahko od njega polno odškodnino zahteval le v primeru, če je ta ravnal krivdno Höhne, str To izhaja iz teorije o pogodbenem namenu prenosa (Zweckübertragungstheorie). Gl. 2. odst. 75. člena ZASP. 194 Riesenkampff, str. 81. Takšno stališče je upoštevalo tudi slovensko prvostopenjsko sodišče, ki je tožencema v zadevi v zvezi z izgradnjo avtobusne postaje prepovedalo, da bi gradila v nasprotju z arhitektovim načrtom. Sodbo je vrhovno sodišče kasneje sicer razveljavilo, a ne zaradi te prepovedi, temveč zaradi zmotne uporabe materialnega prava (gl. sodbo II Ips 1018/2007). 195 Höhne, str Avstrijski UrhG arhitektu sicer ne daje možnosti, da bi tovrstne posege v svoje delo lahko prepovedal, kljub temu pa avstrijska sodna praksa priznava, da gre v takšnih primerih za skazitev (sodba OGH , 7 Ob 583/84). 196 Če arhitekt X na primer dobroverno meni, da je od tretje osebe (npr. arhitekta Y) pridobil pravico predelave njegovega dela, a te dejansko ni pridobil, oškodovani naročnik (ki arhitektu Y jamči ne glede na krivdo) od njega ne more zahtevati odškodnine. To lahko namreč zahteva le v primeru, če je arhitekt X ravnal naklepno oz. malomarno. Če torej arhitektu X krivde ni mogoče očitati, bo lahko naročnik načeloma zahteval le zmanjšanje avtorskega honorarja, nasproti arhitektu Y pa bo vseeno polno odškodninsko odgovoren. Höhne, str

56 5.2.1 Primer Glavne železniške postaje v Berlinu Leta 2006 je deželno sodišče v Berlinu odločilo v razvpitem primeru glavne berlinske železniške postaje. Načrtovanje impozantnega, 700 milijonov evrov vrednega kompleksa je družba Deutsche Bahn zaupala arhitektu Meinhardu von Gerkanu. Naročnik je izdelane načrte odobril, kasneje pa zaradi prevelikih stroškov in časovne stiske (postajo so hoteli otvoriti do začetka svetovnega prvenstva v nogometu leta 2006) gradil drugače. Stekleno streho nad tiri je skrajšal za dobrih 100 m ter namesto načrtovanega kupolastega prosojnega stropa podzemne dvorane vgradil raven betonski strop, ki ga je načrtoval drug arhitekt. Jeseni leta 2005 (v času, ko je gradnja še tekla) je Gerkan tožil Deutsche Bahn zaradi kršitve njegove avtorske pravice (samo glede stropa) in zahteval, da se kršitev odpravi. Sodišče je odločilo, da je naročnik "znatno skazil" arhitektov načrt in mu naložilo obveznost, da betonski strop zamenja z izvirnim. Sprememba naj bi stala okoli 20 milijonov evrov, za izpeljavo pa bi potrebovali tri leta. Leta 2008 sta se stranki spora neuradno pogodili. Deutsche Bahn naj bi prispevala še neznani znesek za spodbujanje mladih arhitektov, Gerkan in sodelavci pa so odstopili od zahtevane spremembe. Podaljšanje strehe nad tiri je finančno prevzelo nemško ministrstvo za promet, gradnja bo izvedena v več fazah. 197 Slika 28: Skrajšana steklena streha nad tiri Povzeto po Bahn verliert Urheberrechtsstreit um Berliner Hauptbahnhof, , URL: in M. v. Gerkan, Eine ungehaltene Rede, , URL: Vir: 50

57 Slika 29: Današnja podoba dvorane s peroni 199 Slika 30: Originalno načrtovani strop Lastnikova pravica do predelave zgrajenega objekta Stališča teorije Lastnikova pravica do spremembe objekta je eno izmed najpomembnejših in obenem najbolj spornih vprašanj v zvezi z arhitektovimi avtorskimi pravicami. Med pravnimi teoretiki lahko zasledimo množico različnih stališč. Cigoj zavrača lastnikovo pravico do spremembe v primeru, če le-ta obenem pomeni tudi poseg v arhitektovo individualno stvaritev in s tem postavlja avtorsko pravico nad lastninsko. 201 Podgoršek nasprotno trdi, da spreminjanje zgradbe sploh ni poseg v arhitekturno delo, saj je zgradba le corpus mechanicum. Če avtorjeva duhovna stvaritev pri tem ostane nedotaknjena, lahko lastnik objekt prosto spreminja. 202 Večina teoretikov zagovarja nekakšno vmesno rešitev. Trampuž se tako zavzema za tehtanje interesov avtorja in lastnika v vsakem primeru posebej. 203 Opozoriti je treba, da vsa navedena stališča izvirajo iz časa pred spremembo naše avtorskopravne zakonodaje, zato jih je težko aplicirati na pravno stanje, ki je bilo vzpostavljeno leta 2004 z novelo ZASP-B. 199 Foto: DB AG/Bedeschinski. 200 Foto: gmp - von Gerkan, Marg und Partner Architects. 201 Podgoršek, str Ibidem, str Ibidem, str

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

UMETNIŠKA STVARITEV V MODERNI UMETNOSTI IN NJENO MESTO V AVTORSKEM PRAVU

UMETNIŠKA STVARITEV V MODERNI UMETNOSTI IN NJENO MESTO V AVTORSKEM PRAVU UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA TJAŠA BOBEK UMETNIŠKA STVARITEV V MODERNI UMETNOSTI IN NJENO MESTO V AVTORSKEM PRAVU Diplomsko delo Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

Prikaži več

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve

Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-55/03 ECLI: ECLI:SI:USRS:2004:U.I.55.03 Akt: Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

OCENA VREDNOSTI STANOVANJA Z RAZLIČNIMI NAČINI KOT PODLAGA ZA IZRAČUN NAJEMNINE Jožef Murko, dipl.inž.grad., DODOMA d.o.o., stalni sodni cenilec in iz

OCENA VREDNOSTI STANOVANJA Z RAZLIČNIMI NAČINI KOT PODLAGA ZA IZRAČUN NAJEMNINE Jožef Murko, dipl.inž.grad., DODOMA d.o.o., stalni sodni cenilec in iz OCENA VREDNOSTI STANOVANJA Z RAZLIČNIMI NAČINI KOT PODLAGA ZA IZRAČUN NAJEMNINE Jožef Murko, dipl.inž.grad., DODOMA d.o.o., stalni sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / / Stran Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / / Stran Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / 23. 12. 2016 / Stran 12607 Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost Na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega

Prikaži več

Ime Priimek

Ime Priimek Številka: 622-32/2016-15 Datum: 14. 11. 2017 Mestna občina Ljubljana Mestni svet ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana PRIPRAVIL: Mestna uprava Mestne občine Ljubljana,

Prikaži več

Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1

Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1 Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: 15. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 15. julija 2019 sklenilo: 1. Ustavna pritožba zoper

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-326/00, U-I-295/00 ECLI: ECLI:SI:USRS:2003:Up.326.00 Akt: Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 153/99 z dne 22. 6. 2000 Zakon o sanaciji in prenehanju

Prikaži več

TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj

TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanju: zdravniki), ki poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Na podlagi sklepa o izbiri kandidata/kandidatke Petre Zega z dne 1

Na podlagi sklepa o izbiri kandidata/kandidatke Petre Zega  z dne 1 Posvet Otrok v družinskih sporih Rdeča dvorana Pravne fakulteta Univerze v Ljubljani Četrtek, 14. 5. 2015 ANALIZA ODLOČANJA SODIŠČ O VZGOJI IN VARSTVU OTROK Lan Vošnjak Svetovalec pri Varuhu človekovih

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost

Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini

Prikaži več

Microsoft Word - LIKOVNI_3.doc

Microsoft Word - LIKOVNI_3.doc likovna vzgoja SPLOŠNI razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti bogate in ohranjajo zmožnost za likovno

Prikaži več

SL SL SL

SL SL SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 13.8.2008 COM(2008) 514 konč. VOL. I 2008/0167 (CNS) 2008/0168 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 52K050717 Javno naročilo Prevzem odpadkov javnega zdravstvenega zavoda Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

Microsoft Word - P113-A _mod.docx

Microsoft Word - P113-A _mod.docx Državni izpitni center *P113A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 7. februar 2012 POKLICNA MATURA RIC 2012 2 P113-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-20/05 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:Up.20.05 Akt: 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 449/2002 z dne 6. 5. 2004 Izrek: 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem

Prikaži več

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI

Številka projekta: 19/2011 Spremembe in dopolnitve odloka o PUP za centralna naselja Vrsta mape: stališča do pripomb Stran 1 od PROSTORSKO UREDI Stran 1 od 10 1. PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI - naslovna stran IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica inženiring biro, investicijsko svetovanje Trg Alfonza Šarha 1, Slov. Bistrica Št. projekta: 19/2011 Datum:

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2016/ z dne  2.  junija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  št.  600/ Evropskega  parlamenta  i L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi

Prikaži več

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required Source: http://img.rtvslo.si/_up/aplaud/2013/05/11/64 991249 Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar 4.12.1907 23.8.1993 required age : od 12 do 14 let educational interest Ta lekcija

Prikaži več

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za

Prikaži več

Microsoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc

Microsoft Word - Posebni pogoji za uporabo storitev Google _DONE_.doc Posebni pogoji za uporabo Google storitev Družba SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d., Šmartinska cesta 134B, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: Si.mobil), je gospodarska družba, ki v okviru svojih

Prikaži več

Microsoft Word - P-2_prijava

Microsoft Word - P-2_prijava PRIJAVA Naročnik Oznaka Ime posla NIJZ Trubarjeva cesta 2 1000 LJUBLJANA 49K040717 Javno naročilo Nakup novih diskovnih kapacitet Povsod, kjer obrazec P-2 uporablja izraz»ponudnik«, gre v postopkih, kjer

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Splošni pogoji sodelovanja v nagradni igri»dm tek«i. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen: Ti splošni pogoji določajo način izvedbe nagradne igre»dm tek«. Namen na

Splošni pogoji sodelovanja v nagradni igri»dm tek«i. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen: Ti splošni pogoji določajo način izvedbe nagradne igre»dm tek«. Namen na Splošni pogoji sodelovanja v nagradni igri»dm tek«i. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen: Ti splošni pogoji določajo način izvedbe nagradne igre»dm tek«. Namen nagradne igre je promocija blagovne znamke Mitsubishi

Prikaži več

Microsoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc

Microsoft Word - GIS - pravilnik o uporabi sluzbenih mobitelov - koncna verzija doc Na podlagi 31. člena Statuta Gozdarskega inštituta Slovenije je upravni odbor Gozdarskega inštituta Slovenije na svoji 3. redni seji z dne 29.05.2007 sprejel naslednji PRAVILNIK O UPORABI SLUŽBENIH MOBILNIH

Prikaži več

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime

Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priime Priloga 1: Konservatorski načrt za prenovo 1 Naslovna stran konservatorskega načrta za prenovo KONSERVATORSKI NAČRT ZA PRENOVO naročnik: ime in priimek ter naslov naročnika oziroma firma in sedež naročnika

Prikaži več

C(2015)383/F1 - SL

C(2015)383/F1 - SL EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri

Prikaži več

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova

Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarova Na podlagi prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja SKLEP o omejitvah glede sredstev

Prikaži več

Slovenian Group Reading Cards

Slovenian Group Reading Cards Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-311/18, U-I-125/18 ECLI: ECLI:SI:USRS:2018:Up.311.18 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Upravnega sodišča št. I U 695/2017 z dne 9. 2. 2018 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U

Prikaži več

Ime predpisa:

Ime predpisa: Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Državni izpitni center *M09255113* LIKOVNA TEORIJA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 28. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA RIC 2009 2 M092-551-1-3 Izpitna pola 1 1. NALOGA (15 točk) 1. Wilhelm

Prikaži več

PRAVILNIK

PRAVILNIK PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA DODELITEV ODLIČJA PRIZNANJE MARKA GERBCA, SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Ustanovitelj priznanja 1. člen Priznanje Marka Gerbca (v nadaljevanju: priznanje) podeljuje

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt

Microsoft PowerPoint - Sestanek zastopniki_splet.ppt SREČANJE MED PATENTNIMI ZASTOPNIKI IN ZASTOPNIKI ZA MODELE IN ZNAMKE TER URADOM RS ZA INTELEKTUALNO LASTNINO Ljubljana, 21. oktober 2013 Dnevni red Uvodna beseda Vesna Stanković Juričić, v. d. direktorja

Prikaži več

UVEDBA_ZASEBNEGA_NS_VLOGA_NOVA

UVEDBA_ZASEBNEGA_NS_VLOGA_NOVA VLOGA ZA PRIDOBITEV ODLOČBE O UVEDBI ZASEBNEGA NAMAKALNEGA SISTEMA po 89., 90., 91. in 92. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11-UPB2, 58/12 in 27/16), ki se uvede z odločbo ministrstva,

Prikaži več

USODL iskalnik

USODL iskalnik Opravilna št.: Up-200/13 ECLI: ECLI:SI:USRS:2014:Up.200.13 Akt: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 Izrek: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 se razveljavi

Prikaži več

Uradni list RS – 138/2006, Uredbeni del

Uradni list RS – 138/2006, Uredbeni del Priloga NAPOVED ZA ODMERO DAVKA NA PROMET NEPREMIČNIN SPLOŠNI OBRAZEC. Prodajalec ŠIFRANT VRSTA POGODBENIH STRANK (prodajalec, kupec)* 0 fizi ne osebe 0 samostojni podjetniki posamezniki in druge fizi

Prikaži več

Na podlagi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, ki ga je sprejel Upravni odbor Univerze v Ljubljani (v nadaljevanj

Na podlagi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, ki ga je sprejel Upravni odbor Univerze v Ljubljani (v nadaljevanj Na podlagi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani, ki ga je sprejel Upravni odbor Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju UO UL) na seji 25. 1. 2018, članica Univerza v Ljubljani,

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat

Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta

Prikaži več

Uradni list RS, št

Uradni list RS, št Uradni list RS, št. 9-361/1998 1. člen S tem odlokom ustanovi Republika Slovenija fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ustanoviteljske pravice uresničuje Državni zbor Republike

Prikaži več

Pogoji nagradne igre»brezplačne vstopnice za 20 let«(v nadaljevanju: pogoji) 1. Organizator nagradne igre "Brezplačne vstopnice za 20 let" (v nadaljev

Pogoji nagradne igre»brezplačne vstopnice za 20 let«(v nadaljevanju: pogoji) 1. Organizator nagradne igre Brezplačne vstopnice za 20 let (v nadaljev Pogoji nagradne igre»brezplačne vstopnice za 20 let«(v nadaljevanju: pogoji) 1. Organizator nagradne igre "Brezplačne vstopnice za 20 let" (v nadaljevanju: igra) je družba A1 Slovenija, d. d., Šmartinska

Prikaži več

PRAVILA IN POGOJI NAGRADNE IGRE NOGOMETNI UTRINEK SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Organizator nagradne igre je Nogometna zveza Slovenije, Predoslje 40 a, 4000

PRAVILA IN POGOJI NAGRADNE IGRE NOGOMETNI UTRINEK SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Organizator nagradne igre je Nogometna zveza Slovenije, Predoslje 40 a, 4000 PRAVILA IN POGOJI NAGRADNE IGRE NOGOMETNI UTRINEK SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Organizator nagradne igre je Nogometna zveza Slovenije, Predoslje 40 a, 4000 Kranj (v nadaljevanju organizator). POGOJI SODELOVANJA

Prikaži več

Ime Priimek

Ime Priimek OSNUTEK Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 - ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št.

Prikaži več

Rules on the registers of applications and industrial property rights and on the certificate of the priority right (Official Gazette RS, No 102/2001)

Rules on the registers of applications and industrial property rights and on the certificate of the priority right (Official Gazette RS, No 102/2001) P R A V I L N I K o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa vsebino registrov patentnih prijav, prijav modelov,

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije

Porevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije Porevizijsko poročilo Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov

Prikaži več

COM(2007)634/F1 - SL

COM(2007)634/F1 - SL KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Sodna praksa s področja uveljavljanja pravic intelektualne lastnine v Republiki Sloveniji v obdobju od 2015 do 2018 avtorsko pravo doc.dr. Eneja Drobež, svetovalka na Ustavnem sodišču RS Magda Teppey,

Prikaži več

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______

LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V LETU ______ LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA RADLJE OB DRAVI Sedež organa: MARIBORSKA CESTA 7, 2360 RADLJE OB DRAVI Spletni naslov kataloga www.radlje.si

Prikaži več

Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus u

Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus u Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: 22. 6. 2017 SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavnih pritožb, ki so jih vložile družbe Pozavarovalnica

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:

Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za

Prikaži več

Microsoft Word - Dokument1

Microsoft Word - Dokument1 LETNO POROČILO O IZVAJANJU ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1 V LETU 2010 Organ: OBČINA PIVKA Sedež organa: KOLODVORSKA CESTA 5, 6257 PIVKA Spletni naslov kataloga http://www.pivka.si/podrocje.aspx?id=161

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

Microsoft Word - pravila Studentski dom.doc

Microsoft Word - pravila Studentski dom.doc Pravila o merilih za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskem domu Nova Gorica, 25. julij 2008 Prejmejo: Študentska pisarna Komisija za študentske zadeve Študentski svet Predsednik Predstojnik Ime

Prikaži več

POZIV

POZIV Kaj je projekt 2 (2 stopinji)? Projekt 2 naslavlja ključne okoljske izzive sodobnih mest, med katerimi so pregrevanje mestnih središč, onesnažen zrak, velike količine padavinskih voda in vse manjša biotska

Prikaži več

Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso

Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso Številka: U-II-1/15-24 Datum: 19. 10. 2015 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015 1. Glasoval sem za sprejem odločbe št. U-II-1/15 z dne 28.

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

KM_C

KM_C VABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA NA ZELENICI 8 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1077-19-33 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem vabilu k oddaji zavezujočih ponudb za nakup stanovanja

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51 Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev

Prikaži več

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izogibanju nasprotjem interesov in pogojih za opravljanje dela izven Univerze v Ljubljani predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega univerza

Prikaži več

1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira

1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira 1. UVODNE DOLOČBE PRAVILA ESEJSKEGA TEKMOVANJA Esejsko tekmovanje za študente Fakultete za državne in evropske študije (v nadaljevanju FDŠ) organizira študentski svet FDŠ (v nadaljevanj ŠS) v sodelovanju

Prikaži več

VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE

VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela

Prikaži več

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc

Microsoft Word - P122-A r_mod.doc 2 P122-A222-2-3 IZPITNA POLA 1 Vsak pravilen odgovor je vreden eno (1) točko. Skupno je možno doseči trideset (30) točk. Točke zapisujte v ocenjevalne obrazce. Naloga 1: Wieso, weshalb, warum? 1. der Fallhöhe

Prikaži več

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih

KOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu

Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri Marcus & Martinus 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcu Navodila in pravila za sodelovanje v nagradni igri "Marcus & Martinus" 1. člen (splošne določbe) Ta pravila določajo način izvedbe nagradne igre»marcus & Martinus«(v nadaljevanju: nagradna igra). Organizator

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P141A22213* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 9. junij 2014 POKLICNA MATURA RIC 2014 2 P141-A222-1-3 IZPITNA POLA 1 Vsaka pravilna rešitev je

Prikaži več

Microsoft Word - QUINNY ARDS C.doc

Microsoft Word - QUINNY ARDS C.doc *** RAZSODIŠČE ZA ALTERNATIVNO REŠEVANJE DOMENSKIH SPOROV ZA VRHNJO DOMENO.SI ODLOČITEV RAZSODIŠČA V PRIMERU ARDS 2005/3/C quinny.si 1. STRANKI Pritožnik je BABY CENTER, d.o.o., ki ga zastopa odvetniška

Prikaži več

Miha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice +386 (0) Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva

Miha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice +386 (0) Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva Miha Mušič s.p. stečajni upravitelj Ob grabnu 16, 1217 Vodice stecaji@palmar.si +386 (0)1 514 07 90 Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Kidričeva 1 2380 Slovenj Gradec Ljubljana, 30.06.2017 RAZPIS PRVE JAVNE

Prikaži več

Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P

Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 Praktični vodnik Evropska pravosodna mreža v civilnih

Prikaži več

Untitled-1

Untitled-1 -$-... 1 100 95 75 25 5 0...... -$- -$web slo prospekt KOLOFON 9. december 2016 18:29:46 Narodna galerija Narodna galerija v Ljubljani, s stoletno tradicijo, utrjuje položaj najodličnejše slovenske kulturne

Prikaži več

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ

Prikaži več

SPLOŠNI POGOJI

SPLOŠNI POGOJI SPLOŠNI POGOJI OPOZORILO: Ob registraciji se uporabnik zaveže, da se strinja z vsemi določbami v spodaj navedenih Splošnih pogojih uporabe plačljivih in brezplačnih spletnih vsebin/storitev 24ur.com. Vsakič,

Prikaži več

IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in

IZVEDBENI  SKLEP  KOMISIJE  -  z  dne marca o  določitvi  meril  za  ustanavljanje  in  vrednotenje  evropskih  referenčnih  mrež  in 17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega

Prikaži več

POLA3

POLA3 Državni izpitni center *P173A22213* ZIMSKI IZPITNI ROK NEMŠČINA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Ponedeljek, 5. februar 2018 POKLICNA MATURA Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 P173-A222-1-3 IZPITNA

Prikaži več

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc

Microsoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je

Prikaži več

premoženjske - brez op

premoženjske - brez op RAVNANJE Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM - RAZPOLAGANJE IN PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN- PREDLAGATELJ: Darko Zevnik, župan Občine Metlika PRIPRAVILA: Jasna Brus Rožman PREDMET: Nepremičnine A.) - parc. št. 2766/6

Prikaži več

A5LPKC

A5LPKC V tradicionalni alpski arhitekturi gank zajema funkcijo ozkega balkona, povezovalnega hodnika ter tudi vhodnega podesta. Je lahko prepoznavni arhitekturni element, ki obudi spomine na alpske pokrajine.

Prikaži več

Microsoft Word - besedilo natecaja - spletna.doc

Microsoft Word - besedilo natecaja - spletna.doc Posoški razvojni center in Občina Tolmin razpisujeta likovno-literarno-multimedijski natečaj z naslovom Moj planet čist in zelen. Namen natečaja je razvijati ekološko ozaveščenost in vzorce trajnostno

Prikaži več

Številka:

Številka: OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE NOVO MESTO Številka: 47810-3/2017-36 (625) Datum: 23. 1. 2018 ZADEVA: NAMEN: PRAVNA PODLAGA: POROČEVALCA: OBRAZLOŽITEV: PREDLOG SKLEPA: Ukinitev statusa javnega dobra na nepremičninah:

Prikaži več

NAVODILA O POSEBNIH POGOJIH IZOBRAŽEVANJA KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE I. TEMELJNE DO

NAVODILA O POSEBNIH POGOJIH IZOBRAŽEVANJA KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE I. TEMELJNE DO NAVODILA O POSEBNIH POGOJIH IZOBRAŽEVANJA KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV KATEGORIZIRANIH ŠPORTNIKOV FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Ta navodila urejajo prilagajanje študijskih

Prikaži več

SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družb

SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družb SPLOŠNI NABAVNI POGOJI GOSPODARSKE DRUŽBE GUMITES, d.o.o. Splošni Nabavni Pogoji (v nadaljevanju SNP) urejajo pogodbeno razmerje med gospodarsko družbo gumites, d.o.o. (v nadaljevanju Naročnik) in tretjimi

Prikaži več

28premoz

28premoz OBČINA ŽALEC Župan Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec : (03) 713 64 20 Fax: (03) 713 64 64 E-pošta: mojca.firer@zalec.si Datum: 23.03.2006 OBČINSKEMU SVETU ODBORU ZA FINANCE, PRORAČUN IN PREMOŽENJE ZADEVA:

Prikaži več

PRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETI

PRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETI PRIJAVNI OBRAZEC ZA DODELITEV POMOČI ZA ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU V OBČINI VODICE V LETU 2015 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE

Prikaži več

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna

Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna uprava 2. stopnja 1 1 Vrsta predmeta / Course type

Prikaži več

KM_C

KM_C POVABILO K ODDAJI ZAVEZUJOČIH PONUDB ZA NAKUP STANOVANJA TRNOVELJSKA CESTA 14 V CELJU - NEPREMIČNINE CELJE ID 1073-2466-13 IN GARAŽNEGA MESTA ID 1073-2466-63 1 Predmet prodaje Predmet prodaje v tem povabilu

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več