ELEKTRONSKI UČBENIK O RAZVOJU RAČUNALNIŠTVA

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "ELEKTRONSKI UČBENIK O RAZVOJU RAČUNALNIŠTVA"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer informatika v organizaciji in managementu ELEKTRONSKI UČBENIK O RAZVOJU RAČUNALNIŠTVA Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidat: Aljoša Kavčič Kranj, september 2009

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Branislavu Šmitku, ki je s svojim strokovnim znanjem in predlogi pomagal izdelati to diplomsko nalogo. Posebej bi se zahvalil tudi vsem sošolcem in prijateljem, na katere sem se lahko med študijem zanesel in so mi podajali nasvete. Zahvaliti pa se moram tudi staršem, ki so mi omogočili študij in mi stali ob strani.

3 POVZETEK Veliko ljudi se ne zaveda, kako skromni so bili začetki računalništva, vseeno pa brez njih ne bi bilo stopnje razvoja, kot ga poznamo danes. Zdi se nam, da gre za zelo zanimivo področje, zato smo se za diplomsko nalogo odločili izdelati elektronski učbenik o tej temi. S pomočjo multimedije, ki nam jo elektronski učbeniki nudijo, je lahko snov predstavljena bolj zanimivo, kot smo je vajeni v klasičnih učbenikih. Naš elektronski učbenik tako preprosto, zanimivo in nazorno predstavlja zgodovino računalništva, ki pa ne vključuje samo razvoja strojne opreme, ampak tudi programsko opremo. Poudarek v učbeniku temelji na strojni opremi, a smo en del namenili tudi predstavitvi zgodovine programiranja in priljubljenih operacijskih sistemov. V diplomski nalogi si bomo ogledali tudi e-izobraževanje ter razlago, kako je naš elektronski učbenik nastajal. Za lažje predstavljanje si bo možno ogledati številne slike. Za konec pa bo tu še anketa o elektronskih učbenikih s pripadajočo analizo. KLJUČNE BESEDE - Elektronski učbenik - Razvoj računalništva - CourseLab - E-izobraževanje ABSTRACT Many people are not aware of the modest beginnings of the computer technology, but without them there wouldn t be the level of development, as we know it today. It seems to us that this is a very interesting area, which is why we decided to make an electronic textbook for our diploma thesis on the subject. With the use of multimedia, which is offered to us by electronic textbooks, the matter can be presented more interesting as we are used to it in the classic textbooks. Our electronic textbook present the history of computing easy, interesting and clearly, which includes not only the development of the hardware but also software. The emphasis in the textbook is based on the hardware, but we also dedicated one part of the presentation to the history of programming and the popular operating systems. In the diploma thesis we will also review the e-learning, and interpretation of how our electronic textbook evolved. To facilitate the presentation you will be able to see a number of possible images. Finally, there will be the survey of electronic textbooks with the associated analysis. KEYWORDS - Electronic textbook - Computing development - CourseLab - E-learning

4 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV SNOVI NA ZANIMIVEJŠI NAČIN RAČUNALNIKI DANES E-IZOBRAŽEVANJE PREDSTAVITEV E-IZOBRAŽEVANJA IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO MULTIMEDIJA ELEKTRONSKI UBČENIK IN NAVODILA ZA IZDELAVO Zgradba elektronskega učbenika Oblikovanje besedila Oblikovanje zvočnega in slikovnega gradiva Priprava instrumentov za samopreverjanja znanja IZDELAVA ELEKTRONSKEGA UČBENIKA PREDSTAVITEV PROGRAMA COURSELAB IZBOR REŠITEV V NAŠEM UČBENIKU PRIPRAVA STRUKTURE VSEBINE IN SCENARIJA OBLIKOVANJE BESEDILA DODAJANJE SLIK DODAJANJE VIDEA DODAJANJE ANIMACIJ SCENARIJI IN AGENTI DODAJANJE ZVOKA TEST ANKETA ZASNOVA IN PRIKAZ ANKETE ANALIZA ANKETE ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI...33 PRILOGE...36

5 1. UVOD 1.1 PREDSTAVITEV SNOVI NA ZANIMIVEJŠI NAČIN Smo v času, ko so računalniki preplavili naše življenje. Razvoj je danes prišel do točke, ko si življenje brez njih težko predstavljamo. Vpeti so tako v poslovno, zabavno ter izobraževalno sfero življenj ljudi in tudi v prihodnje se njihova vloga na vseh teh področjih ne bo zmanjšala. Verjamemo, da bi vedno večja uporaba računalnikov v izobraževanju ponesla njegovo kakovost na višjo raven. Eden izmed načinov, kako to narediti, je v večji uporabi elektronskih učbenikov. Obstajajo številne tematike, ki niso prikazane uporabniku prav prijazno. Ena od takšnih je razvoj računalništva, ki je v knjigah, člankih in na spletu predstavljen precej nezanimivo. Celoten razvoj ni prikazan tako zanimivo, kot se to da narediti z elektronskim učbenikom, zaradi česar smo se ga odločili narediti. Prav takšna nezanimiva predstavitev pa marsikoga odvrne od branja. V elektronskem učbeniku lahko poleg zanimivih slik in besedila prikažemo tudi video in zvočne posnetke, animacije, več slik V našem elektronskem učbeniku smo raziskali številne dogodke v razvoju računalništva, ki so dodali košček v mozaik razvoja računalništva, kakršnega poznamo danes. Začetki ne segajo, kot bi mislili, v čas prvih bež škatel z dodanim monitorjem, tipkovnico in miško, ampak še krepko dlje v zgodovino. Prve sledi računskih zapisov so od sumerske civilizacije let pr. n. št. v obliki glinene ploščice z zapisi trgovske izmenjave. Pozneje so prišle tudi prve naprave, ki jih danes imenujemo mehaničnimi računalniki. Sledila je doba elektromehanskih računalnikov, za njo pa še doba elektronskih računalnikov, kakršne uporabljamo tud danes. Samo področje razvoja računalništva je precej obširno in zanimivo. Njegov razvoj je trajal dolgo in se še razvija. Nivo razvoja, do katerega smo prišli danes, se nam zdi zelo visok, a se mu bodo naši potomci čez nekaj desetletij samo nasmihali, ker bo današnja razvitost računalništva za njih smešno slaba. Tako kot si slavni Babbage ni predstavljal, da bo nekoč skoraj vsak imel doma osebni računalnik, ki ga bo možno postaviti celo na mizo, si tudi mi še ne predstavljamo stvari, ki bodo sledile čez nekaj desetletij. 1.2 RAČUNALNIKI DANES Da smo prišli do stopnje razvoja računalništva danes, je preteklo veliko let. Današnji računalnik bi lahko opisali kot elektronsko napravo za avtomatsko obdelavo, shranjevanje in prenos podatkov. Danes se uporablja tudi za krmiljenje strojev in drugih naprav ( Z njim lahko pošiljamo dokumente, pišemo, rišemo, gledamo videoposnetke, poslušamo glasbo Da računalnik lahko deluje, mora imeti v posamezne računalniške sklope shranjene ukaze, ki jim pravimo programi. Delovanje računalnika poteka v treh fazah: vnašanje podatkov, obdelava podatkov, prikaz podatkov. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 1

6 Komponente, iz katerih je sestavljen računalnik, delimo na notranjo zgradbo in na vhodno-izhodne naprave. Notranjo zgradbo sestavljajo: Matična plošča: To je osnovno tiskano vezje in je osnova računalnika. Na njej najdemo pomembne elemente računalnika, kot so procesor, bralno pisalni pomnilnik oziroma RAM, razširitvene kartice (kartice za zvok, grafiko ) ter zunanji pomnilnik. Na njo lahko priključimo vhodno-izhodne naprave. Centralno procesna enota oziroma procesor: Gre za najpomembnejši del računalnika. V njem se obdelujejo podatki, obenem pa nadzorujejo in upravljajo ostale enote. Najpomembnejša podatka pri današnjih procesorjih sta, koliko operacij lahko opravi v eni sekundi (frekvenca) in koliko bitov lahko obdela v eni operaciji. Pomnilnik: Poznamo notranji in zunanji pomnilnik. V notranjem se shranjujejo obdelovani podatki in programi. Če bi računalniki imeli vse podatke shranjene samo v notranjem pomnilniku, bi moral biti neprestano vključen. Da to ni potrebno, imamo tudi zunanje pomnilne enote, na katere lahko podatke zapišemo ali jih preberemo. Ko pa računalnik ugasnemo, pa so ti podatki še vedno zapisani na pomnilni enoti. Primer takšnih enot je npr. trdi disk. Vhodno-izhodne naprave so: Monitor: Namenjen je komunikaciji med človekom in računalnikom. Na njem vidimo prikaz naših podatkov in ukazov, obenem pa nam prikazuje tudi rezultat delovanja. Tipkovnica: Z njo vnašamo v računalnik podatke in ga upravljamo. Miška: Z njo izvršujemo določene operacije. Zvočniki: Omogočajo nam poslušanje zvoka. Skener: Gre za napravo, ki pretvarja slike in besedila na papirju v računalniške podatke. Tiskalnik: Ta naprava nam omogoča izpis računalniških podatkov. Modem: Omogoča nam komunikacijo med računalniki (internet). Danes poznamo več vrst računalnikov. Najhitrejši so superračunalniki, ki so sposobni svoje ukaze izvršiti v pikosekundah (10-12 sekunde). Da je to mogoče, uporabljajo več procesorjev hkrati. Najbolj se uporabljajo pri napovedovanju vremena, aerodinamiki in dinamiki tekočin. Naslednji so veliki računalniki, ki so namenjeni za komercialno obdelavo podatkov in ostale obsežne operacije. Po velikost nekoliko manjši so miniračunalniki, ki jih najdemo v nekaterih majhnih in srednje velikih podjetjih za določene poslovne aplikacije. Najbolj razširjeni so osebni računalniki (njihovi predhodniki so se imenovali mikroračunalniki). Uporabljajo se tako v podjetjih kot doma. Zelo priljubljeni so prenosni računalniki. Gre za računalnike, ki jih zaradi njihove majhnosti in majhne teže brez težav lahko prenašamo iz enega v drug prostor. Zaradi vgrajene baterije pa tudi napajanje z električno energijo ni potrebno določen čas. Še precej manjši so dlančniki. Gre za računalnike, s katerimi lahko počnemo večino stvari kot z osebnim računalnikom. Kot zadnje pa omenimo tablične računalnike. To so prenosni mobilni računalniki z zaslonom na dotik ali grafično tablico. Uporabnik jih upravlja s pomočjo digitalnega pisala ali pa kar s prstom ( Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 2

7 2. E-IZOBRAŽEVANJE 2.1 PREDSTAVITEV E-IZOBRAŽEVANJA V splošnem bi lahko pojem e-izobraževanje opredelili kot izobraževanje, pri katerem se uporabljajo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Definicija e-izobraževanja andragoškega centra Slovenije je, da je to sodobna različica študija na daljavo, ker poudarja prostorsko ločenost učitelja in udeleženca. S pomočjo interneta se pri takšnem izobraževanju lahko doseže izmenjava izobraževalnih vsebin in dvosmerno komunicira. Angleška agencija BECTA (British Educational Communications and Technology Agency) pa pojmuje e-izobraževanje zelo široko. S tem pojmom pojmujejo že samo uporabo elektronskih prosojnic namesto klasičnih (Zagmajster, 2006 in E-izobraževanje ima številne prednosti. Za posameznika: svobodna izbira časa in kraja izobraževanja, prilagajanje hitrosti učenja, sprotno preverjanje doseženih učnih rezultatov, prilagoditev učnih vsebin lastnemu predznanju in potrebam, dostopnost učnih vsebin tudi po zaključenem izobraževanju, večkratno obnavljanje znanj, privarčevanje na poti. Za organizacijo: znižanje stroškov izobraževanja, preprostejša organizacija izobraževanja, preprosto posodabljanje in prilagajanje učnih vsebin posameznim ciljnim skupinam, globalna dosegljivost, hitro povračilo investicije, večje zadovoljstvo zaposlenih in posledično boljši poslovni rezultati ( Tehnologija je učnemu procesu vedno dodajala nove potenciale in ni rušila predhodne šole. Tudi informacijsko-komunikacijska tehnologija z e-izobraževanjem je ne ruši, ampak samo bogati. Moramo pa pri uvajanju e-izobraževanja poznati tudi nekatere omejitve ter razpoložljiva finančna sredstva (Rebolj, 2008). Naštejmo jih nekaj: E-izobraževanja ne moremo uvajati s posameznimi koraki. Nekateri se bodo zaradi pomanjkanja denarja ali nezaupanja zadovoljili z e-knjigami na spletu, morda pozneje dodali test, v elektronske knjige pa multimedijo Takšen način ni dober. Potrebno je začeti tako, da zagotovimo osnovni paket za izobraževanje na spletu, platformo, vsebino, komunikacijo, učne vire, portal in še kaj. Od tu naprej pa lahko stvari gradimo postopno. Za e-izobraževanje velikokrat slišimo, da je cenejše. Stroški procesa, ko je vzpostavljen, so zanesljivo nižji (nekatera podjetja imajo desetkratno pocenitev, šole pa med 40 do 60 %). Vseeno pa imamo tudi tukaj stroške, kot Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 3

8 so npr. nenehno posodabljanje vsebine in tehnologije ter izbira multimedije, ki ima lahko zelo velik cenovni razpon. Delamo lahko predvsem z manjšimi skupinami, v primeru večjih pa jih moramo razdeliti v manjše. Namreč tehnološka podpora ne omogoča sočasnega izobraževanja velikih skupin, saj bi ga težko spremljali, evalvirali in zagotavljali kakovostne socialne stike. Ni pomembna tehnična dovršenost, ampak pedagoški učinek. Multimedija ne more biti vrhunske tehnične kakovosti, kot jo poznamo iz Hollywooda ali televizijskih studiev, saj bi bila predraga. Kakovost izobraževanja merimo po kakovosti in količini znanja. Upoštevati moramo, da imajo uporabniki različno napredno opremo in predvideti možnost, da jo bodo v kratkem nadgradili. Danes lahko uporabljamo zelo omejeno spletno konferenco, lahko imamo težave s kakovostjo videoslike in z zvokom. Ne smemo imeti didaktično siromašnega gradiva. Tehnično slabo podprto učenje nas ne sme zapeljati v didaktično preproščino in kognitivno siromašnost pouka (Oliveri, 2003). 2.2 IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO Izobraževanje na daljavo je danes največkrat definirano kot oblika izobraževanja, kjer sta učenec in učitelj ločena v času in prostoru, a bi bilo bolj pravilno rečeno, da gre za vse oblike učenja, kjer srečanja v učilnici niso primarni del izobraževalnega procesa. Ker bi bilo izobraževanje brez srečanj precej neuspešno, tudi pri takšnem izobraževanju prihaja do srečanj (tutorskih). Za takšno vrsto izobraževanja se odločajo predvsem tisti, ki se iz različnih razlogov (zaradi omejenega časa, oddaljenosti od kraja šolanja, družinskih razlogov ) ne morejo ali se ne želijo udeležiti klasičnih izobraževanj. Študenti v običajni študentski starosti danes še vedno rajši hodijo v klasično šolo, kot da bi se izobraževali na daljavo. Vseeno pa tudi takšno izobraževanje postaja zaradi današnje tehnologije vedno bolj privlačno. Le-ta rešuje tri njegove najpomembnejše probleme: Rešuje problem izoliranosti in osamljenosti študentov z omogočanjem povezav z učitelji, tutorji in drugimi učenci. Omogoča preprost dostop do številnih informacijskih virov, kot npr. knjižnic. Prinaša preprosto dostopnost do študijskih gradiv in informacij, povezanih s študijskimi obveznostmi. Študent se uči iz spletnih ter multimedijskih učnih gradiv, ki ponujajo večjo razgibanost učne snovi in sprotno preverjanje znanja (Guri-Rosenblit, 2005). Za oblikovanje različnih gradiv za študij moramo upoštevati določena temeljna izhodišča: Gre za obliko študija, ki ima poleg splošnih tudi vrsto relativno samostojnih didaktičnih zakonitosti. Sodobna multimedijska tehnologija omogoča uvajanje novih oblik študija na daljavo. Nove oblike in metode takšnega študija morajo zagotoviti večjo samostojnost in aktivnost študirajočih v celotnem študijskem procesu. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 4

9 Takšen študij je lahko učinkovit le s pomočjo didaktično ustrezno oblikovanega gradiva. Za uporabo specifičnega multimedijskega didaktičnega izobraževanja potrebuje študent določeno strojno in programsko opremo ter telekomunikacijsko opremo za neposredno povezovanje z izobraževalnim središčem (Jereb in Šmitek, 1999). Telekomunikacijsko opremo potrebujemo za medsebojno komunikacijo. Danes je to vse manjši problem, saj je dostopnost do interneta pri nas zelo dobra. Po podatkih SURS-a leta 2008 ima gospodinjstev v Sloveniji dostop do interneta, kar predstavlja 59 % vseh gospodinjstev pri nas. Slika 1: Delež gospodinjstev, ki imajo v Sloveniji dostop do interneta ( 2.3 MULTIMEDIJA Pomemben del e-izobraževana je multimedija. Multimedija oziroma večpredstavnost/večpredstavljivost je kombinacija različnih vrst informacije oziroma medijev, ki jih hkrati predvajamo na enem predvajalnem sredstvu (to je lahko računalnik). Beseda multimedija je poznana, še preden smo sploh imeli osebne računalnike. Danes pod tem pojmom razumemo tako tehnološki pojem (kako in na kakšen način se informacija predstavlja) kot tudi vsebinski pojem (kaj se predstavlja, katera informacija). Danes pomeni multimedija za računalniškega strokovnjaka vso strojno opremo, ki jo rabi, da določeno informacijo lahko predvaja, za uporabnika pa multimedija pomeni vsebino, ki jo pregleduje z računalnikom. Za predvajanje multimedije potrebujemo določeno strojno ter programsko opremo. Nekatere pomembne stvari smo našteli spodaj. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 5

10 Strojna oprema: zvočna kartica, videokartica, grafična kartica, monitor, zvočniki, mikrofon. Programska oprema: gonilniki za zvočno kartico, gonilniki za grafično kartico, gonilniki za zaslon ( Podamo lahko kar nekaj elementov, s pomočjo katerih multimedija prispeva k lažjemu učenju. Kot prvo lahko govorimo o podobnosti oziroma vzporednosti med multimedijo in naravnim načinom učenja. Človek namreč lažje, hitrejše in boljše sprejema informacijo po dveh ali več kanalih (Gagne, Briggs, Wager, 1988). Kot drugo je informacija preko računalniško podprte multimedije predstavljena v nelinearnem hypermedia formatu, kar omogoča študentom, da vidijo stvari iz različnih perspektiv, ter da sami izbirajo informacije, ki jih želijo spoznati. Kot tretje multimedija omogoča večjo interaktivnost študentov kot pa klasično predavanje, kar zelo pozitivno vpliva na učenje (Najjar, 1996). Kot četrto pa je tu prilagodljivost multimedijskih programov, ki jih lahko uporabljamo doma, v učilnicah, posamično ali pa v skupinah (Jereb in Šmitek, 2002). Uporaba medijev spodbuja delovanje določenih delov možganov. Procesi v možganih so pri učenju iz besednega gradiva drugačni, kot če se učimo iz multimedijskega gradiva. Pri multimedijskem načinu so vpletene slikovne predstave oziroma vizualizacija, kar je zelo pomembno za ustvarjalnost pri reševanju težav, pri verbalnih nalogah pa procesi pomnjenja (Grlič, 2000). Poučevanje z raznovrstnimi mediji pri ljudeh povezuje procese percepcije, čustvovanja in mišljenja. Če se mora učenec učiti spominsko, je to zanj precej bolj naporno, manj prijetno, snov pozneje razume in jo težje uporabi kot pri multimedijskem načinu. Če učenec neko informacijo prebere in jo hkrati tudi vidi na grafu ter sliši, bo veliko bolj verjetno, da si bo stvar zapomnil. Večina raziskovalcev poudarja, da so rezultati učenja z e-gradivom dobri, če imamo dobro razporejene multimedijske gradnike. Le-ti se morajo med seboj podpirati in biti usklajeni z besedilom. Gradniki naj bodo čim manj obremenjeni z balastom, ki z njimi ni povezan. Pri načrtovanju gradnikov moramo biti ekonomični. Nekateri gradniki so zaradi tehnične zahtevnosti lahko zelo dragi, saj lahko zahtevajo tudi nekajtedensko delo programerja. Zaradi tega je potrebno, da pretehtamo, ali jih zares potrebujemo. Tehnično zahtevno animacijo lahko npr. nadomestimo z nizom slik, kar je precej cenejše od animacije. Še zlasti se poraja vprašanje ekonomičnosti, ko gre za prikazovanja dogajanja v tridimenzionalnem prostoru, omogočanje ogleda predmeta z vseh strani z obračanjem in še kaj. Včasih lahko takšne animacije zamenjamo tudi s filmom. Naštejmo nekaj primerov iz prvih slovenskih e-gradiv, ki niso preveč ekonomični in so moteči: Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 6

11 V enem od gradiv je programer naredil animacijo izostritve mikroskopske slike, kar je zahtevalo več dni programerjevega dela. Učenje ročnih spretnosti na takšen način ni najbolj ustrezno in vprašanje je, ali je za takšen skromen dosežek smotrno zapraviti toliko časa za razvoj takšne animacije. V gradivu za biologijo je animacija, pri kateri nek učenec prijemlje in sestavlja mikroskop. Programer je za to animacijo porabil teden dni dela, učenec pa je od tega odnesel samo to, da se je naučil prepoznati in imenovati 5 elementov mikroskopa. S filmom je prikazana obdelava in izdelava lesenega predmeta, zraven pa je tudi zvočni posnetek, ki govori o lastnostih lesa. Informaciji nista sinhronizirani, kar pa je moteče. V enem od gradiv je na zaslonu ogromno slik, skic, povezav in nima hitro vidne rdeče niti. To deluje želo utrudljivo in otežuje učno pot (Rebolj, 2008). 2.4 ELEKTRONSKI UBČENIK IN NAVODILA ZA IZDELAVO Zgradba elektronskega učbenika Elektronski učbeniki so del e-izobraževanja. Poenostavljeno povedano so to učbeniki, ki jih gledamo na računalniku. Njihova uporaba je nadvse preprosta, saj po njem brez težav upravljamo z uporabo računalniške miške in tipkovnice. Tudi še tako neizkušeni računalničarji z učenjem z njimi ne bi imeli težav. Elektronski učbenik o razvoju računalništva je bil narejen z namenom, da se uporabnik lahko nauči zgodovine računalništva v precej bolj zanimivi obliki, kot smo je vajeni iz klasičnih učbenikov. Da naredimo takšen izdelek, je potrebno že pri samem začetku procesa izgradnje biti pozoren predvsem na: razdelitev učnega načrta na posamezne učne enote, didaktično oblikovanje posamezne učne enote, opredelitev trajanja posamezne učne enote. Gradivo za učbenik je potrebno najprej razdeliti na posamezne učne enote. V našem primeru vsebuje pet delov. V prvem delu povemo, česa se bo uporabnik naučil v sklopu te enote. Drugi del je teoretična predstavitev določene snovi. V tretjem delu pa najdemo test, s katerim preverimo nivo znanja (Jereb in Šmitek, 2002). Natančno strukturo našega elektronskega učbenika si boste lahko ogledali na eni izmed prihodnjih strani, ko bomo prikazali, kako je nastajal elektronski učbenik o razvoju računalništva Oblikovanje besedila Gledano z vidika didaktičnega oblikovanja mora biti besedilo, ki je namenjeno samostojnemu študiju, čim bolj prilagojeno predznanju in zmožnosti dojemanja študentov. Pri pisanju in oblikovanju besedila elektronskega učbenika je dobro upoštevati nekatere ugotovitve, ki bi jih na kratko lahko strnili takole: Vsebina mora ustrezati didaktični logiki študijske tvarine. Snov mora biti podana sistematično in pregledno. Organiziranost prikazane snovi v učbeniku, njena logična gradnja in pregledna razčlenjenost so zahtevane Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 7

12 kakovosti za samostojno učenje. Pomembno funkcijo imajo tudi vnaprejšnji organizatorji zgoščeni prikazi teoretičnih okvirov obravnavane snovi na višji stopnji abstrakcije v uvodnem delu vsakega poglavja. Za usmerjanje študentov na bistvene dele obravnavanih vsebin so primerni tudi kratki povzetki na koncu posameznih poglavij. Ne smejo pa biti ti povzetki takšni, da bi se študent učil samo iz njih. Besedilo mora biti jasno in razumljivo. Pomembna je t. i.»čitljivost«, ki je določena z uporabljenim besediščem in s kompleksnostjo stavčnih konstrukcij, ter postopnost pri vključevanju tujih oziroma strokovnih izrazov ter njihova razlaga. Glede obsega besedila ni nekih natančnih pravil, vendar naj bi bil obseg besedila pri elektronskem učbeniku, ki praviloma vključuje tudi številne druge oblike informacij, praviloma bistveno manjši kot v klasičnem učbeniku. Tisti, ki izdeluje elektronski učbenik, mora paziti, da dovolj dobro selekcionira različne vire in nosilce informacij. Potrebno je izbrati ustrezne velikosti, vrste in tipe pisave v elektronskem učbeniku, saj to v veliki meri poveča preglednost snovi in poudari določene misli, pojme in zakonitosti. Velja omeniti, da veljajo pri oblikovanju posameznih strani v elektronskem učbeniku povsem drugačne zakonitosti kot pri oblikovanju klasičnega tiskanega učbenika. Pametno je, da logično zaokroženim vsebinskim celotam sledijo vprašanja in naloge. Takšne naloge namreč usmerjajo študentovo pozornost na bistveno in oblikujejo njegovo miselno aktivnost. Navajanje virov naj se v elektronskem učbeniku ne omeji le na seznam literature na koncu, ampak naj bodo uporabljeni viri citirani sproti Oblikovanje zvočnega in slikovnega gradiva V elektronskem učbeniku je dobro imeti različne ilustracije slike, skice, grafikoni, tabele, preglednice in diagrami. Ilustracije morajo besedilo resnično oplemenititi oziroma pojasnjevati. Omenimo, da nekatera spoznanja kažejo na to, da je uporaba didaktično oblikovanih skic pogosto bolj učinkovita od realnih prikazov (slik), da so za prikazovanje odstotkov bolj primerni krožni kot stolpčni prikazi, da so stolpčni diagrami bolj nazorni od vodoravnih. Ob grafičnih prikazih moramo posebno pozornost nameniti tudi jasnim in preglednim legendam. Takrat, ko je za prenos znanja oziroma informacij določene učne teme dovolj le avditivna ponazoritev, lahko ustrezne vsebine vključimo v elektronski učbenik kot zvočne datoteke, če je potrebna in smotrna avdiovizualna ponazoritev, pa kot videodatoteke ali animacijo. Z uporabo takšnih datotek lahko presegamo nekatere omejitve časa in prostora, saj lahko posnetke študent poljubno velikokrat posluša oziroma gleda. Glede na že dokaj dobro opremljenost študentov s strojno in programsko opremo in glede na prednosti, ki jih omenjene datoteke imajo z vidika individualizacije in samoorganizacije študija (čas, prostor, tempo in način študija), je smotrno v elektronskem učbeniku nameniti različnim medijem ustrezno vlogo. Omenimo pa še, da na podlagi ustreznih scenarijev in ob pogoju, da razpolagamo s primerno snemalno opremo, lahko avdio- in videosekvence oziroma datoteke snemamo sami. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 8

13 2.4.4 Priprava instrumentov za samopreverjanja znanja Pomembno je, da elektronski učbenik vsebuje tudi teste za preverjanje znanja. Pri sestavljanju testa znanja ali učnostorilnostnega testa moramo v prvi vrsti upoštevati cilje in vsebino učne teme in se glede na to odločiti, kakšne tipe testnih nalog bomo uporabili. Spregovoriti o načrtovanju testa in drugih temeljnih načelih, ki jih je potrebno upoštevati pri sestavi testov znanja, je v okviru tega prispevka zaradi obsežnosti teme praktično nemogoče, zato bomo na kratko omenili le posamezne tipe testnih nalog, ki so najbolj primerne za elektronsko posredovanje. Glede na to, kako so naloge sestavljene in kako študentje odgovarjajo, razlikujemo dve osnovni skupini nalog, in sicer: takšne, pri katerih mora študent napisati (povedati) ustrezen odgovor, takšne, pri katerih mora izbrati pravilen odgovor (Jereb in Šmitek, 1999). Bolj pogost tip nalog v elektronskih učbenikih je, ko študent sam izbere odgovor, naloge, pri katerih pa mora študent sam oblikovati odgovor, pa so bolj redke. Še zlasti to velja za naloge, kjer je potrebno kaj dopolnjevati, saj je računalniku težje ugotoviti pravilnost odgovora. Lažje za računalnik pri takšnih nalogah je, če študent vtipka najprej svoj odgovor in ga potem primerja s pravilnim, ki mu ga posreduje računalnik. Kljub temu pa je precej bolj primeren tip nalog, kjer je potrebno izbrati pravilen odgovor. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 9

14 3. IZDELAVA ELEKTRONSKEGA UČBENIKA 3.1 PREDSTAVITEV PROGRAMA COURSELAB Programov za oblikovanje elektronskega učbenika je kar nekaj. Naj samo omenimo nekatere izmed njih: Multimedia Learning Object Authoring Tool, Simple Learning Creator, CourseLab in Macromedia Authorware. Odločili smo se za program CourseLab različica 2.4, ki velja za enega izmed boljših tovrstnih programov. Za sam postopek izdelave elektronskega učbenika nismo uporabili nobenih napisanih napotkov oziroma vodičev. Program smo večinoma raziskali sami, od prijatelja smo dobili le nekaj osnovnih napotkov pred začetkom izdelave učbenika. Vsi tisti, ki bi se radi program naučili iz že pripravljenih obširnih navodil in jim ni do samostojnega raziskovanja, pa si jih lahko na spletni strani snamejo in ogledajo. Delovno okolje programa CourseLab je sestavljeno iz: Naslovne vrstice programa, kjer je na levi strani zapisano ime našega učbenika, ime programa ter ime lekcije, na desni strani pa lahko minimaliziramo, maksimaliziramo ali zapremo program. Dveh menijskih vrstic s številnimi funkcijami. Z njuno pomočjo lahko shranjujemo učbenik, vstavljamo vanj različne stvari, ga poganjamo Orodne vrstice, s katero lahko obdelujemo objekte v učbeniku. Zbirke narejenih strani, ki nam prikazuje naše narejene strani v učbeniku, po katerih se lahko preprosto premikamo, jih brišemo, spreminjamo njihova imena Zbirke narejenih lekcij, ki nam prikazuje naše narejene lekcije v učbeniku, po katerih se lahko preprosto premikamo, jih brišemo, spreminjamo njihova imena Vrste pogleda, kjer se lahko premikamo med pogledom prve strani učbenika, okvirja in pa osrednjega dela. Statusne vrstice, ki nam prikazuje, na kateri strani učbenika smo. Okna učbenika, v katerega dodajamo in obdelujemo vse multimedijske gradnike. Stolpca na desni strani, v katerem lahko vidimo prikaz strukture učbenika, obenem pa lahko iz tega dela programa izberemo ter dodamo v učbenik objekte, scenarije, slike, like ter različne tipe okvirjev. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 10

15 Slika 2: Prikaz delovnega okolja programa CourseLab 3.2 IZBOR REŠITEV V NAŠEM UČBENIKU V našem elektronskem učbeniku o razvoju računalništva smo ponudili bralcu številne pomembne gradnike, ki naj bi sestavljali elektronske učbenike, z namenom, da bi mu predstavili tematiko na čim bolj razumljiv in preprost način. Vanj smo vključili: besedila, slike, videoposnetke, animacije, zvočne posnetke, teste, animirane osebe. Od klasičnih učbenikov se naš razlikuje predvsem po prisotnosti večjega števila slik, video- ter zvočnih posnetkov, animacij in animiranih oseb. Vse to pripomore k večji atraktivnosti ter interaktivnosti učbenika. V primerjavi s klasičnim pa je v njem besedila precej manj, saj je le-to skrčeno, a ga je vseeno dovolj, da spoznamo bistvene informacije. Še vedno pa je pri pomembnejših stvareh dodana tudi spletna povezava do obširnejših informacij. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 11

16 Slike velikokrat povedo več kot besed, zato je bil poseben poudarek pri izdelavi dan najdbi precejšnjega števila slik in jih vključiti v učbenik. Slike lahko uporabnik, če so le-te majhne, tudi poveča in si tako bolj nazorno ogleda določeno stvar. Na določenih straneh si je možno za še boljšo predstavo ogledati tudi videoposnetke. V nekaterih primerih je videoposnetek prikazan direktno v učbeniku, kdaj pa si ga je možno ogledati preko povezave na določeno spletno stran. Zaslediti je možno tudi povezavo do spletne strani, kjer lahko uporabnik sam preizkusi določeno napravo. Za nazoren način prikaza zgradbe računalnika smo uporabili preproste animacije. Tu in tam pa se v učbeniku pojavi tudi animirana oseba, ki v obliki zvočnega posnetka sporoči določeno stvar. V učbeniku je nekaj stalnih gradnikov, ki jih pogosto srečujemo, zato jih bomo spodaj na kratko predstavili: - Omogočata premikanje po straneh naprej in nazaj. - Pove nam nekaj osnovnih napotkov pri uporabi elektronskih učbenikov, narejenih s programom Courselab. ali določeno lekcijo. - Prikažeta spisek tematik za - Zapre elektronski učbenik. - Ponovno nam naloži stran, na kateri se trenutno nahajamo. animacijo. - Takšni gumbi nam pokažejo nadaljevanje snovi, lahko pa tudi poženejo - Nakazuje vprašanje, ki bo sledilo. ali - Preusmerita nas na določeno spletno stran, kjer lahko dobimo več informacij za določeno stvar oziroma jo preizkusimo. - S klikom na takšne like se nam prikaže slika oziroma več slik, lahko pa tudi kakšna zanimivost. - S klikom na takšne puščice dobimo odgovor na zastavljeno vprašanje. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 12

17 - Prikaže nam vse vire, ki so bili uporabljeni pri določeni strani. 3.3 PRIPRAVA STRUKTURE VSEBINE IN SCENARIJA Podobno kot pri klasičnem, je tudi pri elektronskem učbeniku potrebno vsebino razdeliti na posamezna poglavja in podpoglavja. Tako je bila prva stvar, ki smo se je lotili, izdelava strukture vsebine. Za izdelavo strukture vsebine smo uporabili Microsoftov program Visio, v katerem smo gradivo najprej razdelili na 5 učnih enot. Te enote so: mehanični računalniki, elektromehanski računalniki, elektronski računalniki, osebni računalniki, razvoj programiranja ter zgodovina priljubljenih operacijskih sistemov. Pri vsaki učni enoti smo spodaj tudi navedli, katere teme bo obsegala. Vsaka enota ima na začetku kratek povzetek, kaj lahko v njej pričakujemo. Povzetku sledi sama snov, vse skupaj pa se konča s preverjanjem znanja v obliki petih vprašanj, na katera uporabnik učbenika odgovori. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 13

18 Slika 3: Prikaz strukture vsebine učbenika Po narejeni strukturi smo naredili scenarij. Sam scenarij nam olajša delo in da načrt za izdelavo elektronskega učbenika. V njem lahko zapišemo: besedilo, ki ga bomo uporabili, tip interaktivnosti, Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 14

19 opis/opombe, gradnike. Sami smo ga uporabili predvsem za to, da smo vanj napisali besedilo, ki je v elektronskem učbeniku. 3.4 OBLIKOVANJE BESEDILA Slika 4: Prikaz scenarija Besedilo iz scenarija smo s preprostim kopiranjem dodali v program za izdelavo učbenika CourseLab. V samem programu imamo zanj na voljo številne nastavitve: nastavimo lahko način prikaza (efekt prikaza), nastavimo lahko obrobo (okvir besedila), nastavimo lahko slog in velikost, Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 15

20 nastavimo lahko barvo. Za lepši prikaz besedila smo ga prikazali na določen način (to se lahko stori tudi pri vseh ostalih objektih v programu). Da dobimo različne prikaze besedila kot tudi vseh ostalih objektov, je potrebno iti v nastavitve in tam izbrati poljuben efekt. Določamo lahko tako vrsto efekta kot tudi njegovo trajanje. Za nekatera besedila smo izbrali tudi obrobe, ki jih najdemo na desni strani programa med zbirko objektov za izdelavo učbenika. Poleg obrobe lahko obarvamo tudi njen notranji del. Nekatere robove in notranje dele smo tudi sami obarvali v barvo, ki sodi v sam slog učne enote. Določeni deli besedila pa so zaradi želje po poudarku prikazani tudi z drugo barvo. Za vrsto pisave in velikost besed smo se v večini primerov odločili za Arial 16. Slika 3: Prikaz obrobljenega besedila Za več interaktivnosti smo pri nekaterih delih besedila ob prehodu miške čez določeno modro obarvano besedo (za vire in zanimivosti smo uporabili klik na ikono) naredili tudi posebne oblačke, ki se pojavijo in nam podrobnejše razložijo njen pomen. Med zbirko objektov najdemo kar nekaj vrst oblačkov. Ko smo se odločili za enega, smo vanj vpisali določeno besedilo. Njihovo prikazovanje v učbeniku ob prehodu ali kliku miške pa smo naredili tako, da smo v besedilu označili besedo, na katero se je oblaček navezoval, in ga po kliku na gumb Actions v ponujenih nastavitvah priklicali. S klikom na določeno ikono z besedo (npr. puščico z besedo»odgovor«) smo na določenih straneh priklicali tudi besedilo, ki je: bilo odgovor na določeno zastavljeno vprašanje, Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 16

21 prineslo samo nadaljevanje snovi. To smo naredili na enak način kot pri prikazovanju oblačkov, le da je bilo potrebno namesto prehoda miške skozi besedilo dodati ikono in s pomočjo gumba Actions označiti klik na njo ter pot do odgovora oziroma besedila, ki smo ga predhodno napisali. Slika 5: Prikaz oblačka V nekaterih primerih je zaradi preglednosti boljše snov podati po alinejah. CourseLab ponuja kar nekaj različnih tipov prikaza besedila na takšen način, ki jih najdemo med zbirko objektov. Omogoča nam: alineje, ki se prikazujejo samodejno, alineje, ki jih uporabnik prikliče sam. Mi smo izbrali oba tipa prikaza besedila. Izdelava obeh je zelo preprosta. Ko objekt dodamo v okno učbenika, v njegovih nastavitvah napišemo vse tiste alineje, ki jih želimo imeti v učbeniku. V primeru, da izberemo takšen tip, kjer se alineje prikazujejo samodejno, lahko določimo, na koliko časa naj se prikazujejo nove alineje. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 17

22 Slika 6: Prikaz besedila po alinejah Velikokrat smo uporabniku ponudili tudi možnost obširnejšega branja ali prikaz delovanja naprave oziroma videa na spletu, ko se nam je zdelo, da je to primerno. Uporabnik pride do tega s preprostim klikom na: določeno ikono, modro obarvano besedo. Ikono za to najdemo v zbirki objektov in vanjo preprosto vpišemo želeni spletni naslov. Lahko pa tudi uvozimo kakšno svojo in s pomočjo funkcije Actions prikličemo določeno stran ob kliku nanjo. Pri zgoraj drugi omenjeni možnosti, ko uporabnik klikne na modro obarvano besedo, pa to naredimo tako, da označimo določeno besedilo in v Actions napišemo želeno spletno stran. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 18

23 3.5 DODAJANJE SLIK Slika 7: Preizkus delovanja naprave preko spleta Za bolj nazoren prikaz in lažjo predstavo uporabnikov učbenika smo vanj uvrstili veliko število slik. Možnost povečave majhnih slik smo naredili z uporabo funkcije Actions. Nekatere slike v učbeniku pa sprva sploh niso takoj priklicane, ampak jih prikliče šele uporabnik s klikom oziroma prehodom miške čez besedo oziroma gumb. To smo naredili tako, da smo označili besedo oziroma gumb in v Actions priklicali slike. Omeniti pa velja še eno stvar, ki se nanaša na slike. V nekaterih primerih smo naredili puščice, ki so se pojavile ob prehodu miške čez besedo in nakazovale sliko, na katero se je besedilo nanašalo. Z njimi smo si pomagali v primerih, ko je bilo na strani več slik različnih tipov računalnikov. Tako smo uporabniku lažje prikazali pravo sliko. Naredili smo jih na enak način kot zgoraj omenjen prikaz slike ob prehodu miške čez besedo. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 19

24 3.6 DODAJANJE VIDEA Slika 8: Prikaz povečane slike ob kliku Dodajanje videovsebin je možno tako, da med zbirko objektov najdemo tistega za videovsebine. V njegovih nastavitvah se nam ponudita dve možnosti: poganjanje videa s trdega diska, poganjanje videa s spleta. Če so videi zelo dolgi, je morda dobro razmisliti o drugi možnosti. Mi smo večinoma uporabljali prvo možnost, saj videoposnetki niso predolgi. Smo pa pri večjih posnetkih izbrali še eno možnost, in sicer smo v učbenik dodali ikono, na katero lahko uporabnik klikne, potem pa ga učbenik preusmeri na splet na ogled videoposnetka. To smo naredili na enak način kot pri kliku na ikono, ki nas preusmeri na obširnejše branje na spletu. Pri ogledu videov na različnih računalnikih ne bi smelo biti problemov, saj smo tiste, shranjene na trdem disku, pretvorili v zelo razširjen.avi format, poganjajo pa se v tudi zelo razširjenem programu Windows Media Player. Pri video posnetkih na spletu pa smo se odločili za spletno strani na kateri pa ravno tako ne bi smelo biti težav pri predvajanju. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 20

25 3.7 DODAJANJE ANIMACIJ Slika 9: Prikaz delovanja videa Za uporabnika so pri uporabi učbenika zelo zanimive tudi animacije, saj se prav z njimi da težko razumljivo snov predstaviti precej bolj preprosto, kot bi se jo dalo v klasičnih papirnatih učbenikih. Animacija je lahko nema ali zvočna, dvo- ali tridimenzionalna. Sami smo naredili nekaj nemih dvodimenzionalnih animacij. V učbenik smo najprej postavili gumb START in v njem s pomočjo funkcije Actions v določenem zaporedju priklicali serijo objektov, ki smo jih že pred tem naredili. Na ta način smo naredili vse animacije. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 21

26 3.8 SCENARIJI IN AGENTI Slika 10: Prikaz animacije Da učbenik ne bi bil preveč monoton, smo vanj vključili tudi animirane osebe. V CourseLabu lahko izbiramo med: scenarijem, agenti. Ob izbiri scenarija gre za kombinacijo dveh oseb, ki se med seboj pogovarjata, lahko pa skupaj sporočata določeno informacijo uporabniku učbenika. Mi smo se rajši odločili za agente (na voljo je pet različnih likov). Pri njih gre za samostojno osebo, ki sporoča neko misel. Njeno misel dosežemo tako, da se z miško premaknemo na samo osebo in ta nam jo sporoči. To v programu izdelamo tako, da izberemo agenta in s pomočjo funkcije Actions prikličemo prej narejeni oblaček z besedilom ali zvokom, lahko pa tudi oboje. Za še bolj realistično delovanje agenta pa lahko s pomočjo funkcije Actions nastavimo tudi mimiko obraza, ki naj jo ima agent med govorom. Prednost izbire scenarija namesto agentov bi bila v tem, da imamo na voljo več različnih gibanj in pa mimik oseb. To je lahko zelo dobra popestritev učbenika, a se nam zdi, da ne paše v vsako tematiko. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 22

27 Slika 11: Agent 3.9 DODAJANJE ZVOKA Za dodajanje zvoka se nismo odločili prepogosto. Posebej smo ga dodali le, ko se na strani pojavi govoreča oseba, torej agent, prisoten pa je seveda tudi v videoposnetkih. Možno bi bilo dodajati tudi razne melodije med ogledom določene strani v elektronskem učbeniku, a se nam to ni zdelo potrebno pri naši tematiki. Pomembno je, da prisotnost zvoka ni moteča za samo učenje, zato je boljše, da je zvoka manj kot preveč. Če pa je tega precej, pa je dobro, da dodamo tudi možnost izklopa. Kako se zvok prikliče v našem programu CourseLab, smo omenili že v predhodni točki. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 23

28 Slika 12: Prikaz vnašanja zvoka 3.10 TEST Prav je, da bralec v učbeniku lahko tudi preveri, kaj se je iz njega naučil. Za to nam program CourseLab ponuja možnost izdelave testa. Testi so lahko takšni, da: uporabnik označi samostojne pravilne odgovore, uporabnik napiše pravilne vrstne rede, uporabnik povezuje med seboj pravilne odgovore Mi smo se odločili za takšne teste, kjer je potrebno pri vsakem vprašanju izbrati po en pravilen odgovor. Za vsako lekcijo smo pripravili pet vprašanj, pri katerih uporabnik lahko izbira med štirimi odgovori. Postopek izdelave je potekal tako, da smo med zbirko objektov na desni strani izbrali tistega za izdelavo testa. Potem smo v nastavitvah prevedli v naš jezik stvari, ki se jih da prevesti. Takoj zatem smo dodali vprašanja. Pri vseh štirih možnih odgovorih vsakega vprašanja je bilo potrebno označiti, kateri odgovor je pravilen in kateri niso. Določili smo tudi vrednost pravilnega odgovora za vsako od vprašanj. Vsak je vreden po 20 točk, tako da lahko uporabnik skupaj zbere 100 točk v vsaki lekciji. Da bi bilo vse skupaj malce bolj zahtevno, smo dodali tudi 15 sekund časa, da uporabnik odgovori na zastavljeno vprašanje. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 24

29 Slika 13: Test Na koncu testa uporabnik preveri, kako uspešen je bil. Za to je bilo potrebno izdelati prikaz rezultatov testa, kar se zopet stori z uporabo določenega objekta v zbirki na desni strani programa. Z njim ni bilo preveč dela. V njem je bilo potrebno samo prevesti nekaj besed v slovenski jezik. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 25

30 Slika 14: Prikaz rezultata testa Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 26

31 4. ANKETA 4.1 ZASNOVA IN PRIKAZ ANKETE Ker elektronski učbeniki danes niso še preveč razširjeni, se nam je zdelo pametno raziskati, koliko o njih ljudje sploh vedo in kakšen se jim je zdel elektronski učbenik o razvoju računalništva. Elektronski učbeniki so vsekakor zelo zanimiv način izobraževanja in zdi se nam, da bi se lahko več uporabljali, ker niso še toliko v uporabi, kot bi si želeli. Anketo je izpolnilo 15 ljudi. Starost ljudi, ki so jo reševali, je bila sicer precej široka, a glavnino sestavlja mlajša generacija, saj je predvsem ta v letih, ko se izobražuje na različnih šolah in bi ji omenjeni učbeniki v prihodnosti lahko bolj kot doslej krojili njihovo učenje. V splošnem bi lahko anketo razdelili na tri dele: v prvem delu smo spoznali starost in spol sodelujočih (1. in 2. vprašanje), v drugem delu smo podali vprašanja, ki nam dajejo zanimive odgovore o elektronskih učbenikih nasploh (vprašanja od 3 do 8), v zadnjem delu pa smo spoznali še mnenje anketirancev o elektronskem učbeniku o razvoju računalništva. 1. Spol M Ž 2. Starost a) od 15 do 20 c) od 31 do 40 b) od 21 do 30 d) od 41 do 3. Ali ste se že srečali z elektronskim učbenikom? a) da b) ne 4. Za katero področje se vam zdijo elektronski učbeniki najbolj primerni? a) družboslovje d) drugo b) jezikoslovje e) področje ni pomembno c) naravoslovje 5. Ali se vam zdi učenje s pomočjo elektronskega učbenika bolj kakovostno od učenja iz klasičnega učbenika? a) da b) oboje se mi zdi enako dobro c) ne 6. Ali se vam zdi, da je snov v elektronskih učbenikih premalo obširno podana? a) da b) ne Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 27

32 7. Bi se morali v šolah bolj posluževati elektronskih učbenikov? a) da b) samo pri nekaterih predmetih c) ne 8. Kaj najbolj pogrešate pri klasičnih učbenikih? a) več slik c) zvočne posnetke b) videoposnetke d) ne pogrešam nič 9. Ali se vam je snov v elektronskem učbeniku o razvoju računalništva zdela predstavljena razumljivo? a) da b) ne 10. Kako se vam je zdel oblikovan? a) zelo slabo d) zelo dobro b) slabo e) perfektno c) dobro 4.2 ANALIZA ANKETE Da bi dobili verodostojne rezultate, je anketo rešilo približno enako število moških in žensk. Moških je bilo 7, žensk pa 8. Starostni razpon je bil precej razgiban. 7 jih je bilo med 21. in 30. letom starosti, 4 med 15. in 20. letom, po 2 predstavnika pa sta bila iz skupin od 31 do 40 let ter nad 41 let. Graf 1: Starost Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 28

33 V delu ankete o splošnem mnenju anketirancev o elektronskih učbenikih smo najprej postavili vprašanje, ali so se anketiranci že srečali s takšnimi učbeniki. Samo 4 so se z njimi že srečali, 11 pa ga je imelo možnost spoznati prvič. Na vprašanje, za katero področje se jim zdijo elektronski učbeniki najbolj primerni, jih je 5 odgovorilo, da za družboslovje, 2 za jezikoslovje, 2 za naravoslovje, 6 pa jih je mnenja, da so primerni za vsa področja. Na vprašanje, ali se jim zdi učenje s pomočjo elektronskega učbenika bolj kakovostno od klasičnega, jih je 9 bilo mnenja, da se jim zdita oba načina enako dobra. Od 15 oseb so 4 dejale, da se jim zdi učenje z elektronskim učbenikom bolj kakovostno, 2 osebama pa se to zdi še vedno manj kakovostno izobraževanje. Graf 2: Ali se vam zdi učenje s pomočjo elektronskega učbenika bolj kakovostno od učenja iz klasičnega učbenika? Veliki večini se zdi, da je snov v elektronskih učbenikih dovolj obširna, in sicer je takšnega mnenja kar 12 anketirancev, samo trije pa so mnenja, da je snov premalo obširna. 5 oseb je mnenja, da bi se v šolah morali bolj posluževati elektronskih učbenikov. Kar 9 se jih s tem strinja, a se jim zdi uporaba smiselna samo pri določenih predmetih. Samo eni osebi pa se uporaba takšnih učbenikov ne zdi smiselna. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 29

34 Graf 3: Bi se morali v šolah bolj posluževati elektronskih učbenikov Anketiranci pri klasičnih papirnih učbenikih najbolj pogrešajo videoposnetke, saj je takšen odgovor označilo 8 oseb. Več slik bi rado videlo 5 oseb, samo 2 osebi pa pogrešata zvočne posnetke. Veliki večini je bila snov v elektronskem učbeniku o razvoju računalništva predstavljena razumljivo. Takšnega mnenja je 14 oseb, samo ena pa se s tem ne strinja. Na zadnje vprašanje, kako je učbenik oblikovan, je 7 anketirancev odgovorilo zelo dobro, 5 perfektno ter 3 dobro. Graf 4: Kako se vam je zdel oblikovan? Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 30

35 Rezultati so pokazali, da se anketirancem zdijo elektronski učbeniki zelo dobra alternativa klasičnim učbenikom. Želijo si, da bi jih bilo v šolah več kot do sedaj, saj se večina izmed njih do sedaj še ni srečala z njimi, tako v šoli kot tudi kje drugje. Veseli jih, da lahko v njih najdejo video- in avdioposnetke ter več slik. Glede same obširnosti snovi v učbeniku pa nimajo pripomb. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 31

36 5. ZAKLJUČEK Vidi se, da so se ljudje do sedaj premalokrat srečali z elektronskimi učbeniki, kot bi si želeli, kar smo ugotovili s pomočjo ankete. Verjamemo pa, da se bo njegova uporaba v prihodnosti povečala. Menimo, da bi se jih lahko uporabljalo vsaj kot dopolnilo klasičnim papirnatim učbenikom, saj imajo kar nekaj prednosti. Zanimanje za določene predmete na šolah bi se z njihovo večjo uporabo zanesljivo dvignilo. Marsikoga učbeniki, ki so večinoma sestavljeni samo iz besedila ter tu in tam kakšne slike, odvračajo in mu že v osnovi odvzemajo zanimanje za določeno snov. Tudi še tako zahtevne snovi se da z elektronskim učbenikom predstaviti na uporabniku bolj zanimiv način. Razlaga postopka ali snovi preko videa ali animacije je marsikomu bolj zanimiva, snov bolj razume ter se mu obenem tudi bolj vtisne v spomin. Za izvedbo elektronskega učbenika potrebujemo le osebni računalnik in željo ter voljo za njegovo izdelavo. Kakšnih zelo zahtevnih znanj ni potrebnih, v kolikor nimamo v mislih izdelave vrhunskega elektronskega učbenika. Zbirka programov, s katerim ga lahko izdelamo, je precej široka, tako da bi lahko vsak našel primernega sebi. Mi vsekakor priporočamo CourseLab, saj za izdelavo učbenika ni prezahteven. Morda pri njem pogrešamo zgolj dokaj omejeno število gradnikov. Z večjim naborom bi bili učbeniki s tem programom lahko še bolj raznoliki. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 32

37 6. LITERATURA IN VIRI Tiskani viri: Gagne, R. M., Briggs, L. J., & Wagner, W. W., (1988), Principles of Instructional Design, Holt, Rinehart & Winston, London. Grlič, I., (2000), Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju, DZS, Ljubljana Guri-Rosenblit, S., (2005), 'Distance education' and 'e-learning': Not the same thing, Springer, New York. Hvala, D., (november 1989), Razvoj računalništva od Abakusa do 2, Življenje in tehnika, 38 (11), strani 25, 27 in 28. Jereb, E., Šmitek, B., (december 2002), Revija za management, informatiko in kadre, Uporaba elektronskega učbenika v izobraževanju, Organizacija, 35 (10), strani 652 in 653. Jereb, J., Jereb, E., Šmitek, B., (oktober-november 1999), Revija za management, informatiko in kadre, Uporaba elektronskega učbenika pri študiju na daljavo, Organizacija, 32 (8-9), strani Kodek, D., (2000), Arhitektura računalniških sistemov, BI-TIM, Ljubljana, strani 23-25, 28-35, 42 in 43. Kostrevc, L., (2001), Računalništvo in informatika, Pasadena, Ljubljana, stran 5. Najjar, L. J., (1996), Multimedia information and learning, Journal of Educational Multimedia and Hypermedia, 5(2), strani Oliveri, R., (2003), E-learning, Edith Cowan University, Perth, Western Australia. Rebolj, V., (2008), E-izobraževanje skozi očala pedagogike in didaktike, Didakta, Radovljica, strani 66, 67, 165 in 166. Sulčič, V., (2008), E-izobraževanje v visokem šolstvu, Univerza na Primorskem, Koper, strani 21 in 22. Zagmajster, M., (2006), Pregled študija na daljavo na področju izobraževanja odraslih v Sloveniji, Andragoški center Republike Slovenije, Ljubljana, strani 3 in 4. Internetni viri: Antikiterski mehanizem, mehanizem, pregledano februar E-izobraževanje, pregledano junija Elektromehanski računalniki, pregledano marca Elektromehanski stroji, pregledano marca Kaj je e-izobraževanje, pregledano junija 2009 Hiper in multimedija v izobraževanju, pregledano junija Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 33

38 Hiper in multimedija v izobraževanju, pregledano maja Integrirano vezje, pregledano aprila Internet, pregledano aprila Linux, pregledano maja Logaritemsko računalo, pregledano februarja Mehanski računalniki, pregledano februarja Microsoft DOS, pregledano maja Microsoft Windows, pregledano maja Microsoft Windows, pregledano junija Microsoft Windows 1.0, pregledano junija Podjetje Intel, pregledano junija Program Sketchpad, pregledano aprila Programiranje, pregledano maja Prvi mehanski kalkulatorji, pregledano februarja Računalnik, pregledano julija Računalnik IBM 650, pregledano maja Računalnik IBM 5100, www-03.ibm.com/ibm/history/exhibits/pc/pc_2.html, pregledano maja Računalnik IMSAI 8080, pregledano maja Slika Abakusa Suan-Pan, pregledano avgusta Slika analitičnega stroja, 2.jpg, pregledano julija Slika diferenčnega stroja, pregledano julija Slika dostopnosti interneta pri nas, m/, pregledano junija Slika prvega tranzistorja, pregledano julija Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 34

39 Slika računalnika Altair 8800, pregledano julija Von Neumannov model, pregledano aprila Zgodovina Mac OS-a, pregledano junija Zgodovina Microsofta, pregledano junija Zgodovina osebnih računalnikov, pregledano maja Zgodovina računalništva, pregledano februarja Zgodovina računalništva, pregledano aprila Zgodovina računalništva, pregledano februarja Zgodovina računalništva, pregledano maja Tranzistorski računalniki, pregledano aprila KAZALO SLIK Slika 1: Delež gospodinjstev, ki imajo v Sloveniji dostop do interneta... 5 Slika 2: Prikaz delovnega okolja programa CourseLab Slika 3: Prikaz strukture vsebine učbenika Slika 4: Prikaz scenarija Slika 3: Prikaz obrobljenega besedila Slika 5: Prikaz oblačka Slika 6: Prikaz besedila po alinejah Slika 7: Preizkus delovanja naprave preko spleta Slika 8: Prikaz povečane slike ob kliku Slika 9: Prikaz delovanja videa Slika 10: Prikaz animacije Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 35

40 Slika 11: Agent Slika 12: Prikaz vnašanja zvoka Slika 13: Test Slika 14: Prikaz rezultata testa Slika 15: Abakus Suan-Pan Slika 16: Diferenčni stroj Slika 17: Analitični stroj Slika 18: Skica stroja Z Slika 19: ENIAC Slika 20: Skica von Neumannovega Slika 21: Prvi tranzistor Slika 22: Altair Slika 23: Windows KAZALO GRAFOV Graf 1: Starost Graf 2: Ali se vam zdi učenje s pomočjo elektronskega učbenika bolj kakovostno od učenja iz klasičnega učbenika? Graf 3: Bi se morali v šolah bolj posluževati elektronskih učbenikov Graf 4: Kako se vam je zdel oblikovan? KRATICE IN AKRONIMI t. i.: tako imenovani pr. n. št.: pred našim štetjem npr.: na primer PRILOGE Diplomska naloga je bila poleg teoretičnega dela povezana tudi z načrtovanjem in izdelavo elektronskega učbenika. V prilogi diplomskega dela si bomo pogledali samo tematiko, ki smo jo obravnavali v elektronskem učbeniku. Govorili smo, kot smo že prej omenili, o razvoju računalništva. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 36

41 UVOD Ustavili se bomo pri številnih pomembnih dogodkih v razvoju računalništva in o vsakem podali pomembne informacije. Seveda so se zgodili tudi nekateri manj pomembni dogodki, ki pa se jih ne bomo lotevali. Sam razvoj računalništva se ni začel z osebnimi računalniki, ampak sega še krepko dlje v zgodovino. Prve sledi računskih zapisov so od sumerske civilizacije od 4000 do 1200 let pr. n. št. v obliki glinene ploščice z zapisi trgovske izmenjave. Pozneje so prišle tudi prve naprave, ki jih danes imenujemo mehaničnimi računalniki. Kaj sploh so mehanični računalniki? So računski stroji, ki delujejo po principih mehanike. Danes takšne stroje najdemo večinoma samo še v muzejih, saj so jih izpodrinili elektronski računalniki ( Prve mehanske naprave, s katerimi se je dalo računati, so npr. Abakus, logaritemsko računalo ter mehanizem iz Antikitere. Potem si bomo ogledali obdobje elektromehanskih računalnikov. Gre za obdobje, ko so v naprave vključili elektromotorje. Uvedba elektromotorjev za pogon mehanskih strojev je odprla nove možnosti. Uporabljali so se tudi releji ter naprave na osnovi luknjanih kartic. S pomočjo naprav na osnovi luknjanih kartic se je dalo sortirati in tabelirati velike količine podatkov. Spoznali bomo pomembne stroje, kot so npr. Hollerithov sortirni stroj, Turingov stroj, Z-3 in še katerega. Razlog za to, da se je končala doba elektromehanskih računalnikov, je v elektroniki, ki so jo začeli uporabljati pri naslednjih računalnikih, poimenovanih elektronski računalniki. Spoznali bomo pomembne računalnike iz tega obdobja, kot so recimo ENIAC, EDVAC, manjkal pa ne bo niti John von Neumannov model, izum tranzistorja in integriranega vezja ter še nekateri drugi pomembni izumi. Zatem bomo spoznali, kaj bistvenega se je dogajalo pri razvoju osebnih računalnikov. Računalniki so z njihovim prihodom postali precej manjši, kot smo jih poznali do tedaj. Te računalnike se je lahko postavljalo brez problemov na vsako pisalno mizo, kar pa za tiste pred njimi ne bi mogli trditi. Nekateri pravijo, da se je zgodovina osebnih računalnikov začela leta 1966 z ustanovitvijo društva računalnikov Amateur Computer Society, a vseeno bi lahko rekli, da se je to začelo z računalnikom Altair 8800, ki ga bomo tudi spoznali. Sicer pa si bomo ogledali še znameniti Commodore 64, prvi IBM-ov osebni računalnik in še marsikaj. Na koncu bomo spoznali še, kakšni so bili začetki programiranja ter zgodovino najbolj priljubljenih operacijskih sistemov, ki jih srečujemo danes. Gre za operacijske sisteme DOS, Windows, Linux in Mac OS. MEHANIČNI RAČUNALNIKI Prva pomembna stvar v zgodovini mehaničnih računalnikov je iznajdba Abakusa. Gre za najstarejšo ohranjeno napravo za računanje. Sama beseda Abakus izhaja iz perzijske besede za gladko peščeno površino. Napravo sestavljajo številne kroglice, razporejene v več vrstic. Zanimivo je, da je danes celo še v uporabi. Zaradi njegove preprostosti ga uporabljajo posredniki na tokijski borzi. Predvideva se, da so Abakus iznašli Babilonci, in sicer 2000 let pr. n. št. Napravo bi lahko primerjali z registrom v Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 37

42 računalniku. Problem pri njej pa je, da z njo ne moremo obdelovati velikih števil. Številni narodi imajo svoj Abakus: kitajski z imenom Suan-Pan, japonski z imenom Soroban, rimski, ruski, šolski ( Slika 15: Abakus Suan-Pan ( Med letoma 150 in 100 pr. n. št. (v času Antike) je bil izdelan mehanični analogni računalnik, danes poimenovan antikiterski mehanizem. To naj bi se najverjetneje zgodilo v Hiparhovi mehanični delavnici na otoku Rod, na katerem je dolgo časa preživel omenjeni astronom. Nekaj časa se je zdelo, da je bil mehanizem izdelan na akademiji, ki jo je ustanovil Posidonij na otoku Rodu. Po najnovejših podatkih pa naj to ne bi bilo res, saj je bil antikiterski mehanizem izdelan okoli pol stoletja pred Posidonijevim časom. Gre za tanko napravo, visoko 33 cm, široko 17 cm in dolgo 9 cm. Narejena je bila iz brona in pritrjena na lesen okvir. Antikiterski mehanizem je bil najden 17. maja leta 1902 na grškem otoku Antikitera, 42 metrov pod gladino morja. Odkril ga je potapljač Elias Stadiatos ( mehanizem). Okoli leta 1500 je Leonardo da Vinci narisal risbo, katero si je možno razlagati kot mehanski kalkulator. Še vedno pa je sporno, ali je imel Leonardo da Vinci ob tej sliki res v mislih kalkulator ali ne. Leonardo da Vinci je sicer svetovno znan italijanski Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 38

43 renesančni arhitekt. Zelo znani njegovi slikarski deli sta Zadnja večerja in Mona Lisa. Znan pa je tudi po številnih drugih izumih ( Sledila je iznajdba logaritemskega računala. Gre za preprost analogni računalnik, ki spominja na ravnilo, večinoma sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja. Izumili so ga v prvi polovici 17. stoletja. Deluje na osnovi logaritmov Škota Johna Napierja. V primerjavi z drugimi mehaničnimi računali, ki so digitalni, gre tu za analogni računalnik. Najpreprostejša oblika logaritmičnega računala omogoča s pomočjo dveh logaritmičnih lestvic množenje in deljenje. So pa imela nekatera logaritemska računala na zadnji strani tudi pripomoček za seštevanje in odštevanje. Poznamo tudi takšna, ki omogočajo operacije, kot so korenjenje, potenciranje, logaritmiranje in računanje trigonometričnih funkcij. Zgodovina logaritemskega računa se je začela pisati leta 1620, ko je Edmund Gunter iz Oxforda razvil računsko pripravo z eno logaritemsko lestvico, katero so lahko s pomočjo nekaterih drugih merilnih priprav uporabljali tako za množenje kot tudi deljenje. ( Leta 1623 je Wilhelm Schickard naredil načrte za prvi mehanski stroj, a ni nobenih dokazov, da naj bi ga tudi zgradil. Edina znana dokumentacija so njegova pisma, kjer opisuje načrte za takšen stroj. Leta 1960 so po teh načrtih zgradili ta stroj in je deloval. Šlo je za stroj, temelječ na prenosu preko zobatih kolesc, ki je znal seštevati, odštevati, množiti in deliti. Stroj pa je imel tudi zvonec, ki je opozarjal na prevelike številke ( /projekti98/2/zgodovina.htm). Leta 1642 je francoski filozof, matematik in fizik Blaise Pascal naredil napravo Pascaline, ki je bila podobna tisti iz Schickardovih načrtov. Obe sta za predstavljanje desetiških števil uporabljali: zobata kolesa z desetimi zobmi, mehanizem za prenos enote na naslednje kolo pri polnem obratu. To idejo srečujemo še danes pri mehanskih števcih. Pascaline je imel dve skupini s šestimi zobatimi kolesi: ena je služila kot akumulator, druga je bila za vnašanje šestmestnega števila, ki ga je uporabnik želel odšteti ali prišteti od tistega v akumulatorju. Gottfried Wilhelm Leibniz je leta 1671 zasnoval stroj, ki je znal seštevati, odštevati, množiti in deliti. Stroj je bil izdelan šele leta 1694 in spominja na Pascalovega. Sestavljen je bil iz dveh delov: prvi je bil za seštevanje in odštevanje, drugi je bil za množenje in deljenje. Tako Leibnizev kot Pascalov stroj pa sta bila v praksi precej nezanesljiva. Zanesljive stroje smo dočakali šele v drugi polovici 18. stoletja, serijska proizvodnja in splošna uporaba pa je bila uvedena šele po letu 1850 (Kodek, 2000). Leta 1801 francoski izdelovalec klobukov Joseph-Marie Jacquard izumi zanimivo in pomembno novost. Izumi preluknjane kartice, ki so jih uporabljali na statvah, ki so Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 39

44 lahko tkale vnaprej določene vzorce. Takšne kartice so pozneje uporabljali tudi v računalnikih ( 98/2/zgodovina.htm). Prav gotovo eden bolj pomembnih ljudi v razvoju računalništva je Charles Babbage, ki je izumil diferenčni in analitični stroj. Podobnost je zelo opazna z današnjimi računalniki, problem je zgolj v tem, da so v tistem času za računanje uporabljali zobata kolesa in parni stroj, obenem pa tudi ni bilo velikih potreb po takšnih strojih. Njegova stroja sta bila naprednejša od vseh pred njim in še veliko časa pozneje ni bilo izdelanih podobno naprednih strojev. Charles Babbage velja za začetnika računalništva. Babbage je najprej naredil model stroja, poznanega pod imenom diferenčni stroj. Je preprostejši od analitičnega. Najprej je zasnoval prvo različico diferenčnega stroja, pozneje pa tudi zmogljivejšo drugo. Nobeno različico sam nikoli ni končal. Gradnja se je začela leta 1824 in je trajala v presledkih do 1833, ko je bil projekt zaradi pomanjkanja denarja in sporov opuščen (Kodek, 2000). Šele leta 1991 so po njegovih originalnih načrtih naredili kopijo druge različice v londonskem Science Museumu. Težka je 3 tone, stala pa je okoli dolarjev in deluje brezhibno. ( Slika 16: Diferenčni stroj ( Do realizacije diferenčnega stroja pa je prišlo tudi v času Babbageovega življenja, le da je šlo za precej skromnejšo različico. Leta 1834 je enega od Babbageovih člankov dobil Šved Georg Scheutz, ki je s pomočjo švedske vlade naredil Babbageov stroj. Stroj je zmogel računati polinome 3. stopnje s 15-mestno natančnostjo. Za primerjavo, Babbageova druga različica diferenčnega stroja zna računati polinome 7. stopnje z 31-mestno natančnostjo. Prva Scheutzova različica je delovala že leta 1837, končna, z možnostjo avtomatskega tiskanja rezultatov, pa leta Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 40

45 Babbageov analitični stroj je lahko izvajal poljubno zaporedje aritmetičnih operacij. Sestavljen je bil iz: mlina, v katerem so se izvajale vse osnovne štiri operacije, pomnilnika najprej zobnati boben, od leta 1836 naprej pa kartice. V njem so se shranjevali operandi, na katere so se izvajale operacije in v katerega so se shranjevali rezultati operacij. Analitični stroj je imel vse lastnosti, ki so potrebne za reševanje problemov na način, ki je zelo podoben tistemu v današnjih računalnikih. Imel je dve vrsti kartic, operandne in ukazne. Operandne kartice: kartice spremenljivk, ki so določale, kje so operandi in kam naj gre rezultat, kartice števil, kjer je vsaka kartica vsebovala predznačeno število, ki se je preneslo v določeno pomnilniško lokacijo. Ukazne kartice: operacijske kartice, ki so določale, katera od operacij naj se izvede v danem koraku, kombinatorične kartice, ki so ob izpolnjenem določenem pogoju aktivirale ponavljalni mehanizem. Sposobnost kombinatoričnih kartic, ki so omogočale pogojne skoke, imajo danes za enega od pomembnejših dosežkov Charlesa Babbagea (Kodek, 2000). Slika 17: Analitični stroj ( Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 41

46 Leta 1847 se je pokazalo, da je najbolj primeren številski sistem binaren, čeprav so vsi računalniki do tedaj temeljili na desetiškem sistemu. Takrat je Američan George Boole objavil tezo o algebri v binarnem številskem sistemu. Z njo je možno obdelovati preproste ali sestavljene logične izjave, zapisane v binarnem sistemu. Danes si brez nje ne znamo predstavljati računalništva ( ELEKTROMEHANSKI RAČUNALNIKI Naslednje obdobje zgodovine računalništva je obdobje elektromehanskih računalnikov. V tem obdobju smo dobili: naprave na osnovi luknjanih kartic (luknjane kartice so računalniški pomnilni medij, ki so ga uporabljali za vnos in shranjevanje podatkov), elektromotorje (elektromotorji so stroji za spreminjanje električne energije v mehansko), releje (releji so elektromagnetna stikala).»preprostost in zanesljivost sta bila glavna razloga za komercialno uspešnost naprav na osnovi luknjanih kartic. Herman Hollerith jih je prvič uspešno uporabil leta 1887 pri statistični obdelavi podatkov o smrtnosti v Baltimoru z elektromehansko napravo. Njegov največji uspeh je bila odločitev, da se njegove naprave (Hollerithov sortirni stroj) uporabijo pri obdelavi rezultatov ljudskega štetja v ZDA leta Obdelava, ki je zahtevala luknjanje kakšnih 56 milijonov kartic, je uspela in naprave te vrste so se hitro razširile po ZDA in svetu. Kljub komercialni uspešnosti predstavljajo te naprave, gledano s stališča razvoja računalnikov, pravzaprav korak vstran. Edina stvar, ki so jo obvladale, je bilo štetje. Šele okrog leta 1900 je bilo dodano seštevanje (po vzoru Leibnizevega kalkulatorja), ostale operacije pa dosti pozneje. Uporabljale so se predvsem za statistične in računovodske obdelave, kjer je seštevanje praviloma zadoščalo. Čeprav bi težko rekli, da predstavljajo poskus v smeri razvoja računalnika za splošne namene, so bila z njimi razvita pomembna orodja, ki so prišla zelo prav pri poznejšem razvoju računalnikov.«( -lj.si/wiki/elektro-mehanski_ra%c4%8dunalnik). Pomemben mož v tem času je bil tudi angleški matematik in kriptograf Alan Turing s svojo idejo novega stroja.»alan Turing je želel izumiti napravo, ki bi bila zmožna rešiti vse rešljive probleme. Ta naprava se danes imenuje Turingov stroj. To je abstraktni računalnik, ki je osnova za teoretično računalništvo. Svoj matematični model, t. i. Turingov stroj, je objavil leta Glavni ideji Turingovega razmišljanja sta, da je matematična funkcija izračunljiva, če jo je mogoče v končnem številu korakov izračunati na enem od Turingovih strojev, ter da je funkcij več kot Turingovih strojev oziroma obstajajo tudi neizračunljive funkcije.«( Naslednji pomemben korak v razvoju računalništva je naredil Nemec Konrad Zuse, ki je naredil prvi delujoči stroj Babbageove vrste, čeprav ni vedel za njegovo delo. Da so se uresničile Babbageove ideje, je bilo potrebnih skoraj 100 let. Pomembno pri Zuseju je, da se je odločil za dvojiško in ne desetiško aritmetiko. Uporabil pa je tudi predstavitev števil v plavajoči vejici (števila, kjer mesto decimalne vejice ni fiksno določeno) v približno takšni obliki, kot jo poznamo danes. Je prvi, ki je združil plavajočo vejico in dvojiško aritmetiko. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 42

47 Naredil je več strojev. Nekaj izmed njih: Z1, ki je bil mehanski in nezanesljiv, Z2, ki je imel aritmetično enoto, zgrajeno iz elektronskih relejev, in mehanski pomnilnik, Z3, Z4, ki je imel 32-bitne besede. Za Zusejev elektromehanski stroj Z3 iz leta 1941 danes verjamemo, da je bil prvi delujoči programsko vodeni računalnik v splošne namene. Zgrajen je bil iz: telefonskih relejev, relejskega pomnilnika velikosti bitnih besed. Ukazi so bili 8-bitni in shranjeni na luknjanem traku. Za množenje je potreboval pet sekund, štiri seštevanja pa je zmogel v eni sekundi. Rezultat je bil prikazan v numerični obliki z žarnicami na posebnem zaslonu. V primerjavi z analitičnim strojem Babbagea ima to pomanjkljivost, da ni imel možnosti izvajanja pogojnih skokov. Ne ve se prav dobro, kakšne probleme so z njim reševali, saj je bil med 2. svetovno vojno uničen. Je pa bila po vojni zgrajena njegova kopija, ki si jo lahko danes ogledamo v muzeju v Münchnu (Kodek, 2000). Slika 18: Skica stroja Z3 ( Sledil je nov računalnik z imenom Harvard Mark I. Za njegovo izgradnjo je bil najbolj zainteresiran Howard Aiken, ki je za razliko od Zuseja poznal Babbageovo delo. Delo na njem se je začelo leta 1939, ko je IBM prevzel gradnjo Automatic Sequence Controlled Calculatorja, kakor se je ta računalnik tudi imenoval, narejen pa je bil leta Šlo je za precej velik stroj, dolg več kot 15 metrov ter visok in širok več kot 2 metra. Za pomnilnik je uporabljal desetiška števna kolesa, ki so bila elektromehanska. Programirati se ga je dalo z luknjanim papirnim trakom. Pomnilnik je obsegal mestnih desetiških števil. Operaciji seštevanje in odštevanje je računalnik zmogel opraviti v 0,3 sekunde, množenje v 6 sekundah in deljenje v 12 sekundah. Rezultati so se izpisovali na tiskalnik ali luknjalnik kartic. Pogojnih skokov računalnik sprva ni imel, saj so te vključili šele ob njegovi poznejši razširitvi. Podobnost med računalnikoma Z3 in Harvard Mark I ni majhna, čeprav razvijalci niso vedeli eden za drugega. Nista pa seveda povsem enaka. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 43

48 Podobnosti: za shranjevanje ukazov sta oba uporabljala luknjani trak, pri obeh je bilo treba pred reševanjem problema ročno nastaviti vrsto stikal. Razliki: Mark I je bil desetiški stroj z aritmetiko s fiksno vejico, Z3 pa binarni stroj z aritmetiko s plavajočo vejico (Kodek, 2000). Prej omenjeni Alan Touring je vodil tudi raziskovalno skupino v Buckinghamshiru, ki je razvila tajni elektromehanski računalnik Colossus. Zaradi njegove razrešitve šifre»enigma«naj bi se skrajšal čas 2. svetovne vojne. Narejen je bil leta Šlo je za velik stroj, zgrajen iz: Relejev, mehanskih delov, elektronk, ki so pogosto pregorevale. V sekundi je lahko obdelal znakov, kar je bilo za tiste čase res ogromno (Življenje in tehnika, november 1989). ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI Namesto relejev so se sedaj začele uporabljati vakuumske elektronke, ki so izboljšale hitrost računanja. Prednost elektronskih računalnikov v primerjavi z elektromehanskim pa je tudi v tem, da je zanesljivost delovanja boljša. Prve računalnike z vakuumskimi elektronkami so izdelovali okoli leta Pozneje pa je še večji bum naredila izumitev tranzistorja (Kodek, 2000 in /?page_id=82). Leta 1943 so na University of Pennsylvania začeli razvijati računalnik ENIAC. Končan je bil leta Eden glavnih motivov za izgradnjo je bila potreba po računanju in tiskanju balističnih tabel za razne vrste topov in bombnih merilcev v letalih. Z njim so želeli narediti precej hitrejši računalnik kot je bil Harvard Mark I. Šlo je za ogromen stroj z: več kot elektronkami, releji. Dolg je bil preko 30 m, visok 3 m, širok 1 m in težek več kot 30 ton. Uporabljali so ga vse tja do leta Bil je občudovanja vreden v svojem času. Nekatere glavne lastnosti ENIAC-a so, da je bil to desetiški stroj z aritmetiko s fiksno vejico. Za vnos podatkov je bil zadolžen čitalnik luknjanih kartic. Rezultati so bili lahko luknjani na kartice ali izpisani na električnem pisalnem stroju. Imel je pomnilnik mestnih desetiških števil. Bil je precej hitrejši od računalnika Mark I. Z njim se je dalo seštevati in odštevati (0,2 milisekunde), množiti (3 milisekunde) in deliti (30 milisekund). Programiranje ENIAC-a je bilo ročno, in sicer se je to počelo s preklapljanjem stikal in povezovanjem kablov. Možni so bili tudi pogojni skoki. Žal pa je bilo programiranje zelo počasno, saj je v nekaterih primerih trajalo celo več dni. Zaradi tega so iskali novo rešitev, ob čemer pa se je pojavila ideja o shranjenem programu, ki zelo vplivala na nadaljevanje razvoja računalnikov. Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 44

49 Slika 19: ENIAC ( Istega leta, kot je bil končan ENIAC, se je pojavila ideja o shranjenem programu. Po mnenju nekaterih gredo zasluge za to idejo Johnu von Neumannu (bil je tudi svetovalec pri ENIAC-u). Objavljena je bila leta 1945 v predlogu za nov računalnik EDVAC. Ni pa jasno, ali je to res njegova ideja ali pa je od koga drugega iz skupine, ki je razvijala ENIAC-a. Nekateri so celo mnenja, da je o tem razmišljal že slavni Babbage. Dobra stvar te ideje je v tem, da je program postavljen v notranjost stroja v obliki v pomnilniku shranjene informacije, ki preko električnih impulzov vodi stroj. Z njeno pomočjo ni več nadležnega nastavljanja stikal in povezovanja z žicami, obenem pa je tudi dostop do ukazov hiter. Ideja, da se stroj vodi od znotraj s pomočjo nevidno shranjene informacije, je bila takrat nekaj izjemnega (Kodek, 2000).»Leta 1945 je von Neumann objavil delo, v katerem je podrobno opisal princip delovanja računalnika. Kot izhodišče je postavil naslednje zahteve: Računalnik mora biti obče uporaben in mora izvajati program avtomatsko. Ukazi naj bodo shranjeni v enaki obliki in v isti enoti računalnika (pomnilniku) kot podatki, ki jih obdeluje. Računalnik mora vsebovati centralno procesno enoto (CPE) in vhodno-izhodne enote. CPE mora biti zgrajena iz aritmetično-logične enote, ki bo izvajala operacije računanja, krmilne enote, ki bo razumela ukaze iz pomnilnika in upravljala delovanje računalnika. Preko vhodno-izhodne enote bo računalnik izmenjeval podatke med uporabnikom in okolico. Delovanje računalnika naj bo zasnovano na osnovi dvojiškega številskega sestava. To je potrebno zaradi električne realizacije računalnika. Električna vezja Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 45

50 najlažje ločijo dve diskretni vrednosti. Drugi razlog je logične narave, saj bo računalnik namenjen reševanju logičnih problemov, opisanih s stanjema da ali ne.«( Slika 20: Skica von Neumannovega modela ( Sledil je začetek razvoja računalnika EDVAC. Predlog zanj je bil napisan še pred delom na ENIAC-u. Delati so ga začeli kmalu po objavi von Neumannovega predloga leta Trajanje izdelave pa se je precej zavleklo zaradi razpada skupine, tako da so ga dokončali šele leta Pred njim so zaradi tega razpada skupine v angleškem Cambridgeu izdelali EDSAC, ki ga imamo za prvi delujoči računalnik s shranjenim programom (imel ga je tudi EDVAC). Potrebno pa je povedati tudi, da so se razvijalci EDSAC-a zgledovali po predlogu za EDVAC. Bil je dvojiški stroj in ne desetiški kot ENIAC. EDVAC je bil zgrajen iz: okoli elektronk, največjega pomnilnika do takrat, ki ga je sestavljalo bitnih besed, obenem pa tudi še 20K besed v pomožnem pomnilniku. Naslednji je bil računalnik IAS. Šlo je za računalnik, pri katerem je sodeloval tudi von Neumann. Pobudo zanj je dal leta 1946, delovati pa je začel leta Pri njem je pomembno omeniti predvsem to, da je bil prost dostop do informacij v zvezi z njim. Tega prej ljudje niso bili vajeni, saj so ostali projekti bolj ali manj potekali v precejšnji tajnosti. Bil je nekakšna šola za vse, ki so jih računalniki zanimali. Računalniki serije IBM 700 in 7000 ter UNIVAC I so bili zato zelo podobni IAS-u. Šlo je za binarni stroj, ki je imel glavni pomnilnik na osnovi elektrostatične cevi. Njegova hitrost je bila za približno desetkrat večja od ENIAC-a. Ukazi pri njem so si, če ni bilo zahtevano drugače, sledili eden za drugim po naraščajočih naslovih, kar poznamo še danes. Da je bilo to mogoče, je skrbel pomnilnik z naključnim dostopom. Pri njem so prvič uporabili poseben register z imenom programski števec. Po koncu izvrševanja vsakega ukaza je v programskem števcu vedno pomnilniški naslov ukaza, ki se bo izvršil naslednji (Kodek, 2000). Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 46

51 Konec leta 1947 je v Bellovih laboratorijih skupinica, ki so jo sestavljali John Bardeen, Walter Brattain in William Shockley, izumila tranzistor. To je bil točkasti germanijev tranzistor. Pozneje, leta 1951, Shockley razvije še spojni silicijev tranzistor. Leta 1954 pa se je začela tudi serijska proizvodnja silicijevih tranzistorjev. Tranzistor je polprevodniški element, ki je zaradi majhnosti, zanesljivosti in male porabe električne energije naredil pravo revolucijo. Nadomestil je dobro znane elektronke, ki so jih proizvajali še do leta 1957, ko je podjetje Nippon Telegraph and Telephone Corp. razvilo računalnik Musasino-1, ki je imel 519 elektronk. Prvi računalnik s tranzistorji pa smo dočakali že tri leta prej ( Slika 21: Prvi tranzistor ( Do naslednjega pomembnega dogodka je preteklo nekaj manj kot 10 let, ko so naredili prvi računalnik z masovno proizvodnjo. Ta računalnik je bil IBM-ov model 650, ki so ga naznanili leta Med letoma 1954 in 1962 so jih prodali več kot Kljub temu pa računalniški navdušenci po letu 1962 niso ostali brez podpore proizvajalca, saj je ta trajala do leta 1969 ( Leta 1958 se je pojavila ideja, da bi več elektronskih elementov sestavili na enem kosu silicija in tako prihranili veliko dela pri montaži elektronskih sklopov. To zamisel so poimenovali integrirano vezje. Najprej so na majhna vezja spravili tri sestavne dele, danes pa se jih na takšnem prostoru gnete več kot milijon. Majhni so pa tako, da jih niti s prostim očesom ne moremo videti. Za izumitelja integriranega vezja imamo danes dva človeka, to pa sta Robert Noyce in Jack Kilby (Kostrevc, 2001 in Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 47

52 Leta 1960 je na svet prijokal prvi miniračunalnik. Šlo je za DEC-ov PDP-1, ki je namesto klasičnih luknjanih kartic uporabljal dolg luknjan papirnati trak, na katerem ni bilo lahko popravljati programa. Prav zaradi tega so programerji zanj napisali prve programe za pisanje in popravljanje besedila. To se je počelo s t. i. vrstičnimi urejevalniki. Z njimi se je dalo popravljati posamezne vrstice, ne glede na to, ali so bile res programske ali kakšne druge. Bil pa je precej drag. Stal je okoli dolarjev ( Leta 1963 je ameriški programer Ivan Sutherland predstavil program Sketchpad. Program je takrat pomenil revolucijo, saj je lahko uporabnik s pomočjo svetlobnega peresa risal po ekranu in obdeloval predmete na njem ( Sketchpad). Leta 1968 je bilo v Santa Clari v Kaliforniji ustanovljeno podjetje Intel, ki danes velja za največjega svetovnega izdelovalca polprevodnikov. Poznano je predvsem po mikroprocesorjih za osebne računalnike, kjer drži 80-odstotni tržni delež. Sicer pa izdeluje tudi matične plošče, mrežne kartice in še nekatero drugo strojno opremo ( Leto pozneje se je zgodil pomemben mejnik, saj se je začela pisati zgodovina interneta, ko je začel delovati kot ARPANET. S sponzorstvom ameriške agencije za napredne raziskave DARPA je bil razvit sklad protokolov TCP in IP. Omrežje na protokolnem skladu naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav ameriškega obrambnega ministrstva. 1. januarja 1983 pa je ARPANET spremenil jedro omrežnih protokolov iz NCP v TCP/IP in od takrat naprej obstaja internet, kakršnega poznamo danes ( org/wiki/internet). Leta 1971 je Ted Hoff iz Intela naredil prvi mikroprocesor. Naredil je čip, ki je vseboval večino logičnih sestavin računalnika. Naredil je srce računalnika. Izdelovanje tega izredno pomembnega dela računalnika pa ni bilo lahko, saj jim je prah povzročal precejšnje težave. Prašni delec namreč povzroči na silicijevi rezini slab odtis, zaradi česar je mikroprocesor neuporaben. Danes se proti njemu izdelovalci borijo tako, da proizvajajo mikroprocesorje v zelo čistih sobah, kjer zrak nenehno čistijo, tehniki pa nosijo tudi posebna oblačila (Kostrevc, 2001). Začetek Intelovih procesorjev izgleda takole: Hoffov procesor iz leta 1971 je nosil ime 4004, šlo pa je za 4-bitni procesor, ki je zmogel izvesti v sekundi skoraj operacij. Leta 1972 je bil narejeni Šlo je za 8-bitni mikroprocesor, za katerega nekateri pravijo, da je šele to prvi pravi procesor. Bil je počasnejši od 4004, vendar je imel nekatere prednosti v primerjavi s tem modelom. Imel je 16 kb spomina, zgrajen pa je bil iz tranzistorjev. Leta 1974 je sledil 8080 s 64 kb spomina. Leta 1977 je prišel 8085 Od začetka pa do leta 2006 je Intel izdeloval večinoma enojedrne procesorje (z 8, 16 in 32 biti). Leta 2005 smo ugledali njihov prvi dvojedrni procesor s 64-biti ( wikipedia.org/wiki/intel). Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 48

53 OSEBNI RAČUNALNIKI Zametke osebnih računalnikov bi lahko uvrstili nekako v sredino 20. stoletja, ko so nekateri zanesenjaki začeli razmišljati o malih računalnikih za osebno rabo. Spoznali jih bomo kar nekaj, a bi vse te računalnike do Altaira 8800 težko imeli za prave osebne računalnike zaradi njihove precejšnje cene, slabe zmogljivosti in preveč ozke usmerjenosti. Leta 1949 je Edmund Berkeley v knjigi Orjaški možgani ali stroji, ki mislijo teoretično opisal računalnik Simon in naslednje leto v reviji Radio Electronics tudi objavil načrt za izdelavo takšnega računalnika. Sam računalnik pa je bil bolj ubog, saj je znal samo seštevati in odštevati, pa še to samo s števili od 0 do 3. Sestaviti bi ga bilo mogoče za okoli 600 dolarjev, kar je bilo za tiste čase precej. Berkeley je leta 1955 naredil tudi Geniac, ki je bil tako kot Simon in pozneje tudi Brainiac predvsem zanimivost. Geniac se je dalo tudi programirati tako, da je igral igro križcev in krožcev. Bolj resen računalnik je bil Heathkit EC-1 iz leta Stal je 200 dolarjev. Podjetje Heath Company, ki ga je izdelalo, je bilo znano po različnih električnih in elektronskih napravah, ki jih je moral uporabnik sam sestaviti. Problem tega računalnika je bil v tem, da je bil analogen in ne digitalen, kot so danes računalniki. Tudi tipkovnice in zaslona ni imel. Omeniti velja tudi model ECHO IV Jima Sutherlanda iz leta Bil je precej velik. Z njim pa je Sutherland vodil domače knjigovodstvo, imel v njem zbirko receptov Nikoli pa ta računalnik ni dočakal serijske izdelave. Tri leta pozneje je prišel še»kuhinjski računalnik«h316, ki je za dolarjev ponujal shranjevanje receptov, ki jih je znal izbrati glede na sestavine. Prvi računalnik, ki spominja na današnje, je bil leta 1970 narejeni Imlac PDS-1 grafični miniračunalnik. Računalnik je bil opremljen z vektorskim monitorjem in ne rastrskim, kakršne imamo danes, ter tipkovnico. Tako opremljen računalnik je bil tisti čas nekaj posebnega. Zaradi svoje visoke cene pa bi mu težko rekli osebni računalnik. Zanj je bila leta 1973 napisana tudi igra MazeWar, ki velja za prvo igro, ki jo je bilo možno igrati v medmrežju ( Leta 1974 je bil na Xerxovem raziskovalnem inštitutu v Palo Altu razvit računalnik z imenom Alto. Računalnik je imel pokončen zaslon, tipkovnico in miško. Ponujal je tudi menije in ikone, lahko pa se je tudi povezal v lokalno omrežje. Namenjen pa je bil predvsem ameriškim univerzam ( cmptr). Blizu osebnih računalnikov so bili tudi napredni grafični terminali, ki jih je bilo mogoče tudi programirati. Eden od takšnih je Datapoint 2200 iz leta 1970 z besedilnim zaslonom, tipkovnico in dvema tračnima enotama. Računalnik je pomemben tudi zato, ker je Intel zanj začel razvijati mikroprocesor 8008, a ker se je razvoj zavlekel, je podjetje CTC zanj razvilo osrednji procesor iz integriranih vezij. Osnovna različica je stala okoli dolarjev. Omeniti velja tudi Hewlett-Packardova programabilna računala. Prvi model z imenom 9100 iz leta 1968 je za nekatere prvi osebni računalnik in tako so ga tudi oglaševali. Sledil mu je leta 1972 narejeni model 9830 s Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 49

54 tipkovnico in bralnim pomnilnikom za dolarjev. Omenimo pa še legendarni model 65 za 800 dolarjev. Po do sedaj omenjenih računalnikih je v prvi polovici sedemdesetih prišla še skupina računalnikov, ki so bili od vseh najmanj zmogljivi, a tudi najcenejši. Predstavnik takšnih računalnikov je Micral N iz leta 1973, ki ga je poganjal 0,2-megaherčni Intelov procesor Bil je prvi računalnik, ki so mu rekli mikroračunalnik in ne miniračunalnik. Imel pa je precej zasoljeno ceno, in sicer dolarjev. Omenimo pa še računalnik Kenbak-1 iz leta 1971, ki je bil brez zaslona in tipkovnice, ter računalnik Mark-8 s procesorjem 8008 iz leta Leta 1975 so začeli prodajati računalnik Eda Robertsa, ki ga danes smatramo za prvi osebni računalnik, kakor so ga tudi oglaševali. Šlo je za računalnik Altair Roberts je v Intelu kupil procesorje 8080 z majhnimi napakami za 75 dolarjev (sicer so bili po 360 dolarjev) in tako izgradil digitalni računalnik Altair Altair 8800 je imel 256 bajtov pomnilnika, ki ga je bilo možno razširiti do 4 kb. Altair 8800 je bilo možno kupiti na dva načina. Kupiti se ga je dalo v različici za samogradnjo, ki je stala 400 dolarjev, lahko pa tudi kot že sestavljenega za 600 dolarjev. Programirati se ga je dalo s stikali, rezultate pa se je odčitavalo iz lučk na zunanjem delu. Da je bilo mogoče nanj priključiti tipkovnico in monitor, ga je bilo potrebno nadgraditi z ustreznimi vmesniki. Bil je krivec za nastanek Microsofta, saj je računalnik zelo navdušil Billa Gatesa, ki je pustil študij in s prijateljem Paulom Allenom napisal programski jezik Altair BASIC. Pozneje sta ustanovila Microsoft ( clanek/zgodovina-osebnih-racunalnikov). Slika 22: Altair 8080 ( Še bolj uspešen od Altaira je bil računalnik Imsai 8080, ki je bil narejen pol leta za Altairom. Uporabljal je, kot njegovo ime pove, Intelov procesor Med letoma 1975 in 1978 so jih prodali med in ( Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 50

55 _8080). Sredi sedemdesetih let smo dobili tudi zelo znan klub računalniških navdušencev Homebrew Computer Club iz Kalifornije, ki sicer ni bil edini, je pa bil najbolj znan. V takšnih klubih so si računalniški navdušenci izmenjavali izkušnje. V kalifornijskem so bili ljudje, ki so veliko pripomogli, da smo prišli do te stopnje razvitosti računalništva, kot je danes. Med njimi sta bila npr. Steve Jobs in Steve Wozniack ( clanek/zgodovina-osebnih-racunalnikov). V igro je leta 1975 vstopil tudi IBM s svojim modelom 5100, ki pa je bil cenovno preveč zasoljen. Stal je nekaj manj kot dolarjev v osnovni različici, za najdražjo pa je bilo potrebno odšteti skoraj dolarjev. Prodajal se je v kar dvanajstih različicah. Vanj je bil vgrajen monitor s tipkovnico, po velikosti pa je bil precej majhen (www-03.ibm.com/ibm/history/exhibits/pc/pc_2.html). Leta 1976 je Steve Wozniack naredil enega od lastnih računalnikov, Steve Jobs pa je prišel na idejo, da bi ga začela izdelovati in prodajati serijsko. Poimenovala sta ga Apple I, prodajala pa po 666 dolarjev. Za to ceno je kupec dobil samo matično ploščo z vso elektroniko. Matično ploščo je mogel kupec vtakniti v ohišje in nanjo priključiti napajalnik, tipkovnico in monitor. Za dodatnih 75 dolarjev je bilo možno dokupiti tudi kartico z vmesnikom za kasetofon. Vsega skupaj so jih naredili okoli 200. Leta 1977 je prišel v prodajo njun nov računalnik z imenom Apple II, ki ga je poganjal enomegaherčni procesor MOS Technology Računalnik je omogočal prikaz besedila v 24 vrsticah po 40 znakov (velike tiskane črke). Imel je tipkovnico, priključiti pa se je dalo nanj tudi monitor ali televizor, imel je zvok ter vmesnik za kasetofon. Imel je tudi 8 razširitvenih rež, v katere so se lahko vklopili številni dodatki (grafične in zvočne ter pospeševalne kartice za procesor). Na začetku ni bil poceni, saj je različica s 4 kb pomnilnika stala dolarjev, z 48 kb pa še enkrat več (brez monitorja). Vseeno pa so jih v celotnem obdobju prodaje, med katero je bil deležen številnih izboljšav, naredili okoli 2 milijona. Nehali so ga izdelovati šele leta Ljubitelji računalnikov so v času izida računalnika Apple II dočakali še nekatere druge konkurenčne modele. Prvi izmed njih so bili precej cenejši od omenjenega Appla. Leta 1977 je Commodore predstavil svoj model PET, ki ga je poganjal enak procesor kot Apple II. Imel je vgrajeno tipkovnico, monitor in kasetno enoto. Sledil je računalnik Tandy TRS-80 z Zilogovim procesorjem Z80. Ta računalnik se je zelo dobro prodajal, saj so jih v prvem mesecu prodali kar , do konca njegove izdelave leta 1981 pa ga je kupilo kar četrt milijona ljudi ( zgodovina-osebnih-racunalnikov). Leta 1978 se je vmešal tudi Atari z dvema hišnima računalnikoma. Šlo je za modela 400 in 800. Prvi je bil namenjen bolj računalniškim igram, drugi pa za nekoliko bolj resno delo. Prodajala sta se dobro, tako da sta bila resna konkurenca prej omenjenim računalnikom Apple II, TRS-80 in Commodore PET (www. computerhistory.org/timeline/?category=cmptr). V Veliki Britaniji sta se leta 1980 pojavila dva nova računalnika. Prvi je Sinclair ZX80. Računalnik se je lahko pobahal z v 4 kb pomnilnika ROM vgrajen BASIC. Imel je tipkovnico, za monitor je uporabljal televizor, za shranjevanje podatkov in programov pa navaden kasetofon. Commodorjev računalnik VIC-20 je imel 5 kb pomnilnika in Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 51

56 procesor Njegova zmogljivost je takrat veljala za zelo dobro. Prodali so jih kar Tako kot večina takratnih hišnih računalnikov, je bil namenjen za igranje, vseeno pa se je dalo na njem poganjati tudi kakšne bolj izobraževalne programe. Leta 1981 je računalnik ZX80 nasledil ZX81, leta 1982 pa smo dobili še ZX Spectrum, ki ga je poganjal 3,5 MHz procesor Z80. Imel je 16 oziroma 48 kb pomnilnika. Marsikdo se ga še danes z veseljem spomni. Istega leta kot Spectrum je prišel Commodorjev model 64, ki velja za najbolj prodajan računalnik vseh časov. Do leta 1994 so jih prodali okoli 20 milijonov. Imel je enomegaherčni procesor MOS Technology 6510, ki je naslednik že omenjenega Predvsem tipkovnico je imel boljšo od Spectruma. IBM je do sedaj izdelal že nekaj računalnikov, a jim težko rečemo osebni računalniki, ker so bili predragi. Leta 1981 pa so izdali model 5150, ki je prvi iz novega razreda osebnih računalnikov. Osebni računalniki so bili v tistem času še precej dragi (okoli dolarjev), vseeno pa smo jih lahko videvali precej v raznih pisarnah, za katere hišni računalniki niso bili dovolj resni. IBM-ov osebni računalnik pa je dobil tudi številne posnemovalce, zaradi česar je osebnim računalnikom hitro padala cena ( Leta 1983 Apple predstavi komercialni osebni računalnik z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Računalnik se je imenoval Lisa, a ni bil preveč uspešen zaradi cene dolarjev. Leta 1984 pa so predstavili tudi Macintosha oziroma Maca. Imel je grafični uporabniški vmesnik, po katerem se je uporabnik»sprehajal«z miško. Bil je v marsičem podoben Lisi, le da je bil precej cenejši. Stal je dolarjev (www. computerhistory.org/timeline/?category=cmptr). V sredini osemdesetih smo dočakali tudi prve 16-bitne računalnike. Leta 1985 smo dobili dva zelo znana modela pod okriljem Commodorja, in sicer Amiga 1000 in Atari ST. Oba sta se bohotila s procesorjem Motorola Zaradi svoje nizke cene sta bila zelo razširjena, tudi v naših krajih. Za razliko od modelov Spectrum in 64 pa sta bila namenjena tudi bolj resnemu delu in ne toliko igranju. Pri nas so v poslovnoraziskovalnih krogih uporabljali predvsem Atari, to pa predvsem zato, ker je imel zelo dober urejevalnik besedil STeve. Radi pa so ga imel tudi glasbeniki zaradi vgrajenega MIDI vmesnika. Oboji so se zelo dobro prodajali do začetka devetdesetih let, ko so jih izpodrinili cenejši in zmogljivejši osebni računalniki ( /clanek/zgodovina-osebnih-racunalnikov). RAZVOJ PROGRAMIRANJA IN ZGODOVINA PRILJUBLJENIH OPERACIJSKIH SISTEMOV Pri vseh računalnikih s shranjenim programom je potrebno pred začetkom dela program prenesti iz nekega zunanjega medija v glavni pomnilnik. Sprva so bili ti zunanji mediji luknjani trakovi ali kartice, danes pa je to večinoma magnetni disk. Pri EDSAC-u je to potekalo s pomočjo majhnega števila v pomnilniku permanentno shranjenih ukazov, ki so ob pritisku na vnaprej določeno tipko poskrbeli za prenos programa in začetek njegovega izvajanja. Program so podali v dveh oblikah: kot zaporedje znakov 0 in 1, ki se shrani v pomnilnik in mu pravimo strojni jezik, Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 52

57 v obliki simboličnega zapisa, ki mu pravimo zbirni jezik. Programiranje je večinoma potekalo tako, da je programer program najprej napisal v zbirnem jeziku in ga pozneje prevedel v strojnega. V preprostih primerih pa ga je zapisal samo v strojnem jeziku in ga prenesel v ustrezno zaporedje luknjic na karticah. Takšen način se je za tiste čase zdel nekaj samoumevnega. Leta 1949 pa smo dočakali program, ki je v EDSAC-u pretvarjal programe iz zbirnega jezika v strojni jezik. Takšen program danes imenujemo zbirnik. Pozneje smo dobili tudi višje programske jezike, ki so vrsta programskega jezika, ki ni več odvisna od zgradbe procesorja. Pri njih se problem lahko opiše v obliki, ki je podobna matematični ( Začetki takšnih programskih jezikov so izgledali takole: leta 1945 je Zuse definiral prvi programski jezik z imenom Plankalkul, ki pa ni bil realiziran, leta 1950 smo na računalniku UNIVAC I lahko videli jezik ShortCode Johna Mauchlyja, leta 1953 je IBM za svoj model 701 razvil Speedcoding, leta 1954 je IBM razvil še FORTRAN, ki se še danes uporablja, do konca petdesetih let smo videli še jezike ALGOL, COBOL, JOVIAL, APL in LISP (Kodek, 2000). Sedaj si oglejmo še zgodovino štirih zelo znanih operacijskih sistemov za osebne računalnike, in sicer operacijskih sistemov: DOS, Windows, Linux, Mac OS. DOS danes ni več v uporabi, saj s svojim grafičnim vmesnikom ni več konkurenčen ostalim trem velikim operacijskim sistemom, so pa ti trije še kako prisotni na osebnih računalnikih. Microsoftov DOS, ki je luč sveta ugledal leta 1981, je en izmed najbolj priljubljenih operacijskih sistemov v zgodovini računalništva. Izdelovali so ga do leta 2000, med tem časom pa je doživel osem glavnih različic. Zadnja samostojna različica je bila Novejše različice so bile v sklopu operacijskih sistemov Windows 95, 98 in ME. Priljubljenost operacijskega sistema DOS je bila predvsem zaradi njegove nizke cene. Stal je le okoli 39 dolarjev, konkurenčni operacijski sistemi pa so stali 300 in več dolarjev. Danes ima Microsoft večinski delež na področju operacijskih sistemov, ključnega pomena za njihovo podjetniško rast pa je bil prav DOS ( org/wiki/dos). Najbolj znan izdelek podjetja Microsoft je njihov operacijski sistem Windows. Začetki so izgledali takole: Prva okna smo dočakali leta Windows 1.0 je vseboval programčke, kot so kalkulator, slikar, koledar, ura, nadzorna plošča Ni pa bilo pri Windows 1.0 možnega prekrivanja oken zaradi Appla, ki je bil lastnik te Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 53

58 pogruntavščine. Samo pogovorna okna so se lahko pojavila nad okni. Zaradi Appla niso smeli vključiti niti koša za odlaganje datotek, ki jih ne rabimo več. Sledil je operacijski sistem Windows 2.0 iz leta 1987, ki je imel izboljšan uporabniški vmesnik in boljše upravljanje pomnilnika. Uvedene so bile tudi nekatere zelo prefinjene bližnjice za tipkovnico. Imel je precej podobnosti z Mac OS, zaradi česar je Apple vložil tudi tožbo proti Microsoftu. Windows 3.0 se lahko pohvalijo z izboljšanim uporabniškim vmesnikom ter boljšim izkoristkom procesorja in pomnilnika. Samo v prvih dveh letih so jih prodali okoli 10 milijonov. Pozneje je Microsoft začel izdelovati dve liniji Windowsov, namenjenih: strežnikom in delovnim postajam (NT 3.1, NT 3.5, NT 3.51, NT 4.0 in pozneje še 2000), domači uporabi (Windowse 95, 98 in Me). Od leta 2001 je Microsoft začel združevati obe liniji. Tako je naredil operacijske sisteme: XP, Vista, 7 ( in drugi). Slika 23: Windows 1.0 ( Naslednji pomembni operacijski sistem je Linux. Vse se je začelo aprila leta Takrat je 21-letni študent Linus Benedict Torvalds začel pisati operacijski sistem, ki je bil podoben Minuxu. Kmalu zatem so mu priskočili na pomoč številni računalniški navdušenci. V sredini septembra istega leta je na internetu objavil prvo različico svojega operacijskega sistema z imenom Linux. Naslednja različica Linuxa z imenom je izšla leta Sledila pa ji je še ena leta 1996 z imenom 2.0.0, ki Aljoša Kavčič: Elektronski učbenik o razvoju računalništva stran 54

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini snemalnik

Navodila za uporabo Mini snemalnik Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk

Prikaži več

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

Arial 26 pt, bold

Arial 26 pt, bold 3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

Spoznajmo PowerPoint 2013

Spoznajmo PowerPoint 2013 Spoznajmo PowerPoint 2013 13 Nova predstavitev Besedilo v predstavitvi Besedilo, ki se pojavlja v predstavitvah lahko premaknemo kamorkoli v diapozitivu. Kadar izdelamo diapozitiv z že ustvarjenimi okvirji

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni

RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Tehnike programiranja PREDAVANJE 10 Uvod v binarni svet in računalništvo (nadaljevanje) Logične operacije Ponovitev in ilustracija Logične operacije Negacija (eniški komplement) Negiramo vse bite v besedi

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

ISOFT , računalniški inženiring

ISOFT , računalniški inženiring ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si

Prikaži več

DES

DES Laboratorij za načrtovanje integriranih vezij Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Digitalni Elektronski Sistemi Digitalni sistemi Vgrajeni digitalni sistemi Digitalni sistem: osebni računalnik

Prikaži več

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila

Prikaži več

PROJECT OVERVIEW page 1

PROJECT OVERVIEW page 1 N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski naslov: podpora@coks.si

Prikaži več

Zadeva: Ponudba

Zadeva: Ponudba Navodila za urejanje Spletne strani CTEK.si 1. Dodajanje novega polnilnika Za dodajanje novega polnilnika nikoli ne prepisujte že objavljenih vsebin, ampak sledite tem navodilom. Ta so zagotovilo, da bodo

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INTRANET - DETEKTIV Detektivska zbornica Republike Slovenije Pozdravljeni, v kratki predstaviti in navodilih za delo z intranet sistemom Detektiv. Intranet članom Detektivske zbornice RS omogoča, da: -

Prikaži več

Excel 2016

Excel 2016 PRIDOBIVANJE TEMELJN IH IN POKLICNIH KOMPETENC OD 2019 DO 2022 HIPERPOVEZAVA Gradivo za interno uporabo AVTOR: Belinda Lovrenčič Gradivo ni lektorirano V Maj 2019 Operacijo sofinancira Evropska unija,

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom www.spyshop.eu Izdelku so priložena navodila v angleščini, ki poleg teksta prikazujejo tudi slikovni prikaz sestave in delovanja izdelka. Lastnosti

Prikaži več

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: +386 1 729 6 460 Faks.: +386 1 729 6 466 www.nevtrin.si info@elektrina.si USB RFID READER Navodila za uporabo?

Prikaži več

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:

Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega)

GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega) GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega) in za vsako napisati svojo kodo. Dve ikoni imata isto

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni

Prikaži več

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ

Prikaži več

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah O opozorilih OPOZORILO: OPOZORILO označuje možnost poškodb lastnine, telesnih poškodb ali smrti. Dell Vostro 430 List s tehničnimi informacijami o nastavitvi in funkcijah Pogled s sprednje in zadnje strani

Prikaži več

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite

NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih

Prikaži več

Datum in kraj

Datum in kraj Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI

Prikaži več

Navodila Trgovina iCenter

Navodila Trgovina iCenter Napredovanja v plačne razrede javnih uslužbencev 2019 S pomočjo SAOP programa Kadrovska evidenca lahko ob dokupljeni kodi vodimo napredovanja javnih uslužbencev. Za napredovanja v letu 2019 je potrebno

Prikaži več

Zapisnik 1

Zapisnik 1 Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt

Microsoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Uporaba storitve Office 365 v napravi iphone ali ipad Priročnik za hiter začetek dela Ogled e-pošte Nastavite napravo iphone ali ipad tako, da boste lahko pošiljali in prejemali e-pošto iz računa v storitvi

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

D3GO brosura julij_mail

D3GO brosura julij_mail BREZPLAČNO Julij 2013 Televizija na prenosniku, tablici ali pametnem telefonu. Ob kavi v najljubšem baru si oglejte tekmo kar prek tablice. Seznam barov s povezavo WiFi Telemach najdete na www.d3go.si

Prikaži več

Microsoft Word - CNR-MPV2 Quick Guide_SI

Microsoft Word - CNR-MPV2 Quick Guide_SI Canyon multimedijski MP3 predvajalnik Artikel: CNR-MPV2 Opozorilo: Pred uporabo pozorno preberite navodila za uporabo. Podrobna navodila se nahajajo na priloženem CD mediju. Opozorilo: Pred uporabo napolnite

Prikaži več

Kazalne naprave in tipkovnica Uporabniški priročnik

Kazalne naprave in tipkovnica Uporabniški priročnik Kazalne naprave in tipkovnica Uporabniški priročnik Copyright 2009 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Windows je zaščitena blagovna znamka družbe Microsoft Corporation v ZDA. Opomba o izdelku V

Prikaži več

Orodje za izvoz podatkov

Orodje za izvoz podatkov Pomoč uporabnikom -NA-SI-200, V6.13-00 IZUM, 2018 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE 1 Uvod... 1 2 Predstavitev orodja za izvoz podatkov...

Prikaži več

Sledilna ploščica in tipkovnica Uporabniški priročnik

Sledilna ploščica in tipkovnica Uporabniški priročnik Sledilna ploščica in tipkovnica Uporabniški priročnik Copyright 2007 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Windows je zaščitena blagovna znamka družbe Microsoft Corporation v ZDA. Informacije v tem

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode] KAKO PRI POUČEVANJU MATEMATIKE UPORABLJAM INTERAKTIVNO TABLO? Amela Sambolić Beganović SGGEŠ Ljubljana ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Srednja lesarska šola amela.beganovic@guest.arnes.si Sirikt 2009, 17.4.2009

Prikaži več

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Ali pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasič

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2009 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Ali pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasič INFORMIJSK DRUŽ IS 29 6. oktober 29 VZGOJ IN IZORŽEVNJE V INFORMIJSKI DRUŽI li pridobivati znanje s pomočjo uporabe IKT ali s klasičnimi pedagoškimi metodami in oblikami dela? How to cquire the Knowledge?

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P4 in P5 doc. dr. Matej Zajc Pregled P4 Pregled P3: 4 pristopi k načrtovanju interaktivnosti PACT P4: PACT Nadaljevanje Prototipiranje Izbrani zakoni interaktivnosti People Ljudje

Prikaži več

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo

Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v

Prikaži več

Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani Celje,

Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani   Celje, Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani www.fkpv.si. Celje, marec 2014 Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Odzivnost

Prikaži več

Microsoft Word - Trust-CDsize-12052_12579_14070-al-cp_v5.0.doc

Microsoft Word - Trust-CDsize-12052_12579_14070-al-cp_v5.0.doc PRIROČNIK ZA UPORABO manual Version 5.0 SI TABLET TB-1100 / TB2100 TABLET TB-3100 / TB-4200 1 A B TABLET TB-2100-3100-4200 2 3 4 5 A 6 7 B 8 9 10 11 B A C D 12 A B 13 14 C 15 16 17 18 PRIROČNIK ZA UPORABO

Prikaži več

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica nasl Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS, št. 94/07), sprejema ravnatelj javnega zavoda Dijaški dom Nova Gorica naslednji P RAVILNIK o izvajanju videonadzora I. SPLOŠNE

Prikaži več

%

% OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK PODRUŽNIČNA ŠOLA DOL PRI HRASTNIKU PODRUŽNICA LOG AKTIV TJA IN NI KRITERIJ OCENJEVANJA 2018/2019 0-44 % nzd (1) 45-64 % zd (2) 65-79 % db (3) 80-89 % pdb (4)

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Prikaži več

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME

Projekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu

Prikaži več

Brezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega

Brezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Računalniška pismenost za odrasle 60 ur. - Seznaniti vas z osnovnimi komponentami računalnika in osnovnimi pojmi informacijske tehnologije. - Naučiti

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA UČENCI Šolsko leto 2014/15 OSNOVNI PODATKI ŠTEVILO UČENCEV, ki so rešili vprašalnik: 93 (število vseh učencev 4. 9. razreda je 114), torej 81,6 % učencev in učenk je rešilo

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

D3 V2 brosura net

D3 V2 brosura net Oktober 2012 Najboljša televizija v visoki ločljivosti. Na pogled POPOLNA. Na dotik ENOSTAVNA. Občutno PRIJAZNA. Najboljša izkušnja pred televizorjem. Zavedamo se, da dobra televizijska vsebina običajno

Prikaži več

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx

Microsoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

Elektronska pošta

Elektronska pošta Elektronska pošta ZGODOVINA Prvo sporočilo je bilo poslano leta 1971. Besedilo, ki ga je vsebovalo, je bilo QWERTYUIOP. Pošiljatelj je bil Ray Tomlinson, računalnika med katerima je bilo sporočilo poslano

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required Source: http://img.rtvslo.si/_up/aplaud/2013/05/11/64 991249 Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar 4.12.1907 23.8.1993 required age : od 12 do 14 let educational interest Ta lekcija

Prikaži več

INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN

INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN Promethean je vodilni svetovni ponudnik interaktivne tehnologije na področju izobraževanja. S svojim inovativnim pristopom in vizijo prihodnosti, spreminjajo način sodelovanja

Prikaži več

BDV-N890W/BDV-N790W

BDV-N890W/BDV-N790W Sistem za domači kino s predvajalnikom Blu-ray Disc /DVD BDV-N890W BDV-N790W SI Začnite tukaj Kratka navodila za postavitev in uporabo BDV-N790W BDV-N890W 1 Vsebina embalaže/nastavitev zvočnikov BDV-N890W

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma

Prikaži več

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62

Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 Identifikacija TIMSS 2011 Vprašalnik za učiteljice in učitelje Matematika 8. razred Pedagoški inštitut Center za uporabno epistemologijo Gerbičeva 62 1000 Ljubljana IEA, 2011 Vprašalnik za učiteljice in

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaēaja TRŽIŀĄE 2019

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica

Prikaži več

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL

PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL PRIROČNIK JEZIKOVNIH IZZIVOV ZA TAJNE AGENTE SL DRAGI TAJNI AGENTI, SOOČITE SE S 50+1 JEZIKOVNIM IZZIVOM IN POSTANITE NAJBOLJŠI MED TAJNIMI AGENTI kot mednarodni tajni agenti boste obiskali veliko novih

Prikaži več

Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI

Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI Bluetooth Dongle Artikel: CN-BTU4 NAVODILA v1.0 Sistemske zahteve Zahteve za PC: - Proc.: Intel Pentium III 500MHz or above. - Ram: 256MB ali več. - Disk: vsaj 50MB. - OS: Windows 98SE/Me/2000/XP - Prost

Prikaži več

Spletno raziskovanje

Spletno raziskovanje SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proc

INFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proc INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proces Introduction of Bubbl Web Application into Educational

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015

Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 67 80 13 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO DVB T, DVB C TV ključek PCTV Systems Quatro Kataloška št.: 67 80 13 KAZALO VSEBINA PAKETA...3 NAMESTITEV IN UPORABA...3

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena

Prikaži več

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Copyright 2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Informacije v tem priročniku se lahko spremenijo brez prejšnjega obvestila. Edine garancije za HP-jeve

Prikaži več

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA

OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA OŠ VODMAT, POTRČEVA 1, 1000 LJUBLJANA UČNA PRIPRAVA ZA URO VZOJE (1. razred) MALI POTEPUH Skladatelj: W. A. Mozart Besedilo: Jože Humer MENTOR: Mateja Petrič PRIPRAVNICA: Urška Zevnik Ljubljana, 24. 1.

Prikaži več

Kazalne naprave in tipkovnica Vodnik za uporabnike

Kazalne naprave in tipkovnica Vodnik za uporabnike Kazalne naprave in tipkovnica Vodnik za uporabnike Avtorske pravice 2007 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Windows je v ZDA zaščitena blagovna znamka družbe Microsoft Corporation. Informacije v

Prikaži več

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja

Prikaži več

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO

Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko   ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for

Prikaži več

VAJE RID 1 (4), program PTI, šol

VAJE RID 1 (4), program PTI, šol VAJE INFORMATIKA, program PTI šol. leto 08/09 Za vsako vajo izdelajte kratka navodila oz. katere ukaze ste uporabili za izdelavo dokumenta. Vsak dokument stiskajte in ga vsatvite v delovno mapo. Pred izpitom

Prikaži več

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –

VPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE – PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne

Prikaži več

Untitled 2

Untitled 2 Projektna rešitev multimedijske opreme za muzej Lojzeta Slaka - Mirna Peč Bazaarhitektura, d.o.o. Mestni trg 9, Ljubljana Projektna rešitev multimedijske opreme za muzej Lojzeta Slaka - Mirna Peč Projekt

Prikaži več