Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 1

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 1"

Transkripcija

1 Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management informacijskih sistemov ELEKTRONSKI UČBENIK ZA PREDMET TEORIJA IZOBRAŽEVANJA Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Somentor: dr. Marko Urh Kandidat: Matejka Poljanec Kranj, april 2012

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Branislavu Šmitku za vso pomoč pri izdelavi diplomske naloge, za hitre in korektne odgovore, ter za usmerjanje pri sami izdelavi diplomske naloge. Zahvalila bi se tudi somentorju dr. Marku Urhu, ki mi je pomagal z nasveti in z literaturo. Zahvaljujem se Tjaši Škrinjar, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Zahvala gre tudi mojemu fantu Alešu, ki me je s vzpodbudnimi besedami bodril pri pisanju in s tem prispeval k hitrejši izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se staršema, ki sta mi študij omogočila.

3 POVZETEK V diplomskem delu smo predstavili izgradnjo elektronskega učbenika, s katerim smo želeli prispevati h kvalitetnejšemu učenju na daljavo. Učbenik smo naredili z namenom, da se bo uporabljal kot pripomoček na predavanjih iz predmeta Teorija izobraževanja in kot dopolnilo k osvežitvi znanja s pomočjo testov, ki jih elektronski učbenik vsebuje. V diplomskem delu smo predstavili tudi programska orodja CourseLab ter FreeMind, s katerima smo naredili elektronski učbenik. Podali smo tudi nekaj praktičnih nasvetov glede priprave besedila, urejanja grafike in priprave instrumentov za samoocenjevanje. Predstavili smo tudi pojma elektronsko izobraževanje ter multimedijo, ki navsezadnje omogoča, da elektronski učbeniki sploh nastanejo in so drugačni, bolj zanimivi od klasičnih učbenikov, ki smo jih bili vajeni do sedaj. V učbeniku je poudarek na animiranih podobah, slikah, videih, in številnih drugi zanimivostih, ki bodo navedene kasneje v diplomski nalogi. Za lažje predstavljanje, kako je učbenik nastajal, si bo možno ogledati številne slike. KLJUČNE BESEDE: elektronski učbenik, CourseLab, FreeMind, izobraževanje na daljavo. ABSTRACT This diploma presents the construction process of an electronic textbook, which was designed to contribute to a higher quality in distance education. This textbook was made to be used primarily as a resource for theory education lectures and to revise existing knowledge using tests, which are included in the electronic textbook. This thesis presents the software tools CourseLab and FreeMind, from which the electronic textbook was created, along with practical advice on drafting, editing, graphics and preparation of instruments for selfevaluation. The thesis concludes with a presentation of e-learning and multimedia concepts which ultimately enable electronic textbooks to be different and more interesting than traditional textbooks, which have been used thus far. Textbooks emphasize animated images, pictures, videos and several other interesting items, which will be stated later in the thesis. A number of pictures follow detailing the textbook s creation and progression. KEYWORDS: electronic textbook, CourseLab, Freemind, distance learning.

4 KAZALO 1. UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE METODE DELA E-IZOBRAŽEVANJE KOT ENA IZMED MOŽNIH OBLIK SODOBNEGA IZOBRAŽEVANJA ZGODOVINA ELEKTRONSKEGA IZOBRAŽEVANJA KAJ JE E-IZOBRAŽEVANJE SORODNI POJMI E-IZOBRAŽEVANJU RAZLAGA POJMOV OBLIKE E-IZOBRAŽEVANJA SINHRONO IZOBRAŽEVANJE ASINHRONO IZOBRAŽEVANJE NEODVISNO IZOBRAŽEVANJE RAZLIKA MED KLASIČNIM IN ELEKTRONSKIM NAČINOM IZOBRAŽEVANJA PREDNOSTI IN SLABOSTI E-IZOBRAŽEVANJA PREDNOSTI SLABOSTI MULTIMEDIJA PREDSTAVITEV PROGRAMSKE OPREME ZA IZDELAVO E-UČBENIKOV PROGRAMSKA OPREMA COURSELAB PROGRAMSKA OPREMA FREEMIND PROGRAMSKA OPREMA MICROSOFT OFFICE WORD IZGRADNJA E-UČBENIKA ZA PREDMET TEORIJA IZOBRAŽEVANJA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO E-UČBENIKOV PRIPOROČILA ZA SESTAVO E-UČBENIKA PRIPRAVA PREDLOGE PRVA FAZA PREDLOGE DRUGA FAZA PREDLOGE TRETJA FAZA PREDLOGE ČETRTA FAZA PREDLOGE IZGRADNJA E-UČBENIKA UPORABA E-UČBENIKA ZAKLJUČKI OCENA UČINKOV POGOJI ZA UVEDBO MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA LITERATURA IN VIRI PRILOGE KAZALO SLIK... 35

5 1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Z razvojem tehnologije se spreminjajo tudi dialektični pripomočki za učenje. Temu razvoju sledijo tudi nekateri učni sistemi. E-izobraževanje se je v največji meri razvilo v 2. polovici 19. stoletja, zasledimo pa lahko, da so prvi temelji nastali že v 18. stoletju, ki se je razvilo predvsem ob uporabi poštnih storitev in tiskanih gradiv. Elektronski učbeniki se danes uporabljajo na vseh nivojih izobraževanja. Pridobivanje znanja iz elektronskih gradiv je vse bolj zanimivo za sodobno družbo, ki ji primanjkuje časa. Učno vsebino, ki jo želimo posredovati, razdelimo na posamezne učne enote, ki jih posredujemo izobraževancem v skrbno načrtovani sekvenci. Take oblike elektronskih učbenikov so primerne zlasti za ljudi s posebnimi potrebami, še posebno za gluhe, zato ker jih s takimi programi opremimo za lažje učenje. Ti potrebujejo računalniško podporno tehnologijo za lažje zajemanje snovi, ker se težje izobražujejo v klasičnem izobraževanju in bi jim lahko bilo e-izobraževanje kot pomembna motivacija za izboljšanje stanj NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE Odločili smo se za izdelavo elektronskega učbenika, ki bo v pomoč študentom pri predmetu Teorija izobraževanja na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju. Učbenik bo v kombinirani obliki izobraževanja služil kot podpora pri e-izobraževanju. Za dosego tega cilja je potreben kvalitetno izdelano elektronsko gradivo, ki bo uporabno za študij na daljavo pri predmetu Teorija izobraževanja. S pomočjo tega gradiva bo študentu omogočen lažji študij na daljavo in dostop do kvalitetnih gradiv, ki bodo neodvisne od časa in kraja METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge bomo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature. Pri teoretičnem delu si bomo pomagali z literaturo iz interneta in knjigami. Pri praktičnem delu bomo uporabili znanje iz vaj in predavanj iz predmeta Multimedijski sistemi, ki ga izvaja profesor doc. dr. Branislav Šmitek. Za izdelavo elektronskega učbenika bomo uporabili programska orodja CourseLab, FreeMind in Microsoft Office Word. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 1

6 2. E-IZOBRAŽEVANJE KOT ENA IZMED MOŽNIH OBLIK SODOBNEGA IZOBRAŽEVANJA 2.1. ZGODOVINA ELEKTRONSKEGA IZOBRAŽEVANJA Prva oblika učenja na daljavo se je pojavila že v začetku 20. stoletja na nekaterih evropskih univerzah. Izobraževanje na daljavo razumemo kot obliko izobraževanja, kjer sta učenec in učitelj ločena v času in prostoru (Kavčič 2009). Tak odnos omogoča obema stranema neobvezno prisotnost na določenem kraju ob določenem času, kar pomeni bolj ugodno rešitev tako za učitelja kot tudi učenca, saj sama komunikacija in učenje oziroma predavanja niso časovno in krajevno pogojena. Samo izobraževanje na daljavo se je v začetku svojega razvoja pojavljalo v obliki t. i. dopisnega izobraževanja, kar je praktično pomenilo, da je komunikacija med učencem in učiteljem potekala zgolj preko navadne pošte. Informacijska doba in pojavnost interneta v 80-ih letih in kasneje, je tak način komunikacije seveda izpodrinila, saj je za obe strani pomenila lažji in predvsem hitrejši pa tudi cenejši način sporazumevanja. Še pred pojavom informacijske dobe in interneta v prav vsaki hiši, se je v 50-ih in 60-ih letih pojavila oblika komunikacije preko navadne pošte, a je kaj kmalu postalo jasno, da je taka oblika izobraževanja pravzaprav pomanjkljiva in v procesu študija celo nezadostna, saj je omogočala le enosmerno komunikacijo, zato je bila uporaba stare metode osebnega stika nujna. O pravem izobraževanju na daljavo lahko govorimo šele s pojavom interneta in razširitvijo tovrstne povezave povsod (Sajovic 2006). E-izobraževanje tako delimo na 4 faze oziroma obdobja razvoja (Mehle 2007, Sajovic 2006): Komunikacija preko tiska, radija in televizije. Tovrstnemu izobraževanju pravimo tudi correspondense study za katerega je bilo značilno komuniciranje preko navadne pošte in radija ter televizije. Oblika študija, kjer je bila uporabljena navadna pošta je pomenila, da je učenec dobil učno gradivo preko pošte, kasneje pa je bil za opravljen izpit potreben tudi osebni stik. Taka dimenzija izobraževanja je učitelja oziroma tutorja in učenca ločevala v času in prostoru. Izobraževanje preko navadne pošte se je kaj kmalu razmahnilo na uporabo televizije in radia kot učnega pripomočka, ki pa je omogočal zgolj enosmerno in časovno pogojeno komunikacijo. Za učenca je bil ta način sicer dober, vendar ni omogočal dodatnih vprašanj in pojasnil učitelju. Komunikacija preko zgoščenk in disket (Sajovic 2006). Pri tem načinu izobraževanja na daljavo učenec ni več prejemal pisnega gradiva preko pošte, temveč učno snov, zbrano na enem izmed multimedijskih pripomočkov. Seveda se je tudi pri tem še vedno uporabljala navadna pošta ter radio in televizija, vendar so diskete in zgoščenke pomenile večjo kapaciteto shranjevanja podatkov in manj pisnega gradiva, kar je bilo enostavnejše in lažje za prenos in shranjevanje podatkov. Komunikacija preko BBS-a. Billboard system ali s kratico BBS je bil predhodnik World Wide Web sistema komuniciranja oziroma izobraževanja. Navadna pošta, zgoščenke ter televizija niso predstavljali prave in hitre komunikacije, ta sistem pa je pomenil svetlo luč v nadaljevanju razvoja e-izobraževanja. BBS je elektronski center za sporočila, ki omogoča pregledovanje sporočil in možnost oddaje lastnih Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 2

7 sporočil. Enostavno si ga lahko predstavljamo kot sistem SMS sporočil preko mobilnega telefona. Sam sistem se tako uporablja še danes (Sajovic 2006). Komunikacija preko World Wide Web-a Uporaba interneta v množične namene ima začetke v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ki začne delovati v CERN-u. Njegov izumitelj je bil Tim Berners-Lee, ki je bil tudi prvi, ki je napisal WWW odjemalec (brskalnik) in prvi WWW strežnik. Definiral je tudi standarde kot so URL (Uniform Resource Locator), HTML (Hyper Text Markup Language) in HTTP (Hyper Text Transfer Protocol), na katerih danes splet dejansko sloni in dela (Nevron d.o.o. 2010). Komunikacijo brez njega si danes težko predstavljamo. S pojavom WWW-ja so se pojavili tudi izobraževalni portali, ki služijo kot nekakšne vstopne točke v splet in uporabniku nudijo točno določene informacije. S pojavom spletnih portalov so se pričele razvijati tudi video konference, chat klepetalnice itd., ki omogočajo takojšnjo dvosmerno komunikacijo med dvema ali več osebami. Šele z uporabo interneta v vsakem domu je e-izobraževanje dobilo svoj pravi pomen KAJ JE E-IZOBRAŽEVANJE E-izobraževanje definiramo kot navodila, ki so na voljo na računalniku s pomočjo CD-ROMa, Interneta ali Intraneta z naslednjimi funkcijami: obseganje ustreznih vsebin nanašajoč se na učeči predmet, uporaba izobraževalnih metod, kot so primeri in praktične vaje za pomoč pri učenju, uporaba multimedijskih elementov, kot so besede in slike za pojasnilo vsebin in postopkov, izobraževanje lahko poteka pod vodstvom inštruktorja (sinhrono e- izobraževanje) ali individualno posamezno učenje, ustvarjeno korak za korakom (asinhrono e-izobraževanje). Zgornja definicija ima številne elemente nanašajoče se na vprašanja o tem, kaj, kako in zakaj poteka e-izobraževanje. Pa si poglejmo spodnje odgovore na ta vprašanja. Kaj: e-izobraževalni tečaji vsebujejo tako vsebino (to so podatki) kot metode poučevanja (to so tehnike), ki pomagajo ljudem, da se naučijo vsebine. Kako: e-izobraževalni tečaji so na voljo preko računalnika z uporabo besed v obliki govorjenja ali natisnjenega besedila in slike kot so ilustracije, fotografije, animacije ali video. Nekatere oblike e-izobraževanja (asinhrono e-izobraževanje) so namenjene za posamezno samostojno učenje. Nove oblike e-izobraževanja, imenovane virtualne učilnice ali sinhrono e-izobraževanje, so ustvarjene za izobraževanje z mentorjem v realnem času. Obe obliki lahko podpirata asinhrono sodelovanje z drugimi orodji, kot so Wikipedija (tj. spletna enciklopedija), diskusijske table in e-pošta. Zakaj: e-izobraževalni tečaji so namenjeni za pomoč učencem za dosego osebnih učnih ciljev ali za izvajanje svojega dela na način, ki izboljšuje osnovne linije ciljev organizacije (Clark, Mayer 2008, str. 10 in 11). Da bi e-izobraževanje potekalo kar se da nemoteno, je potrebno zagotoviti nekatere elemente (Izobraževalni zavod IRC 2012): tehnologijo virtualno učno okolje dostopno prek interneta, interaktivna, multimedijska gradiva, usposobljene pedagoške delavce, ki izvajajo e-predmete in e-mentorstvo, podporo: tehnična pomoč, pedagoško svetovanje, Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 3

8 razvoj in organizacijo, administracijo in menedžment, evalvacijo SORODNI POJMI E-IZOBRAŽEVANJU Kot je bilo napisano že zgoraj, lahko ima e-izobraževanje več definicij, velikokrat pa se, predvsem v pogovoru, zamenjujejo določene sopomenke tega izraza, ki pa ne pomenijo nujno natančno isto zadevo. Poglejmo si le nekaj izmed teh sopomenk (Sajovic 2006). Odprto učenje; v pojem odprto učenje umeščamo vse oblike netradicionalnega izobraževanja, ki posameznikom omogočajo fleksibilnost pri izbiri učnega gradiva, tempo učenja, prostora in časa. Gre za izobraževanje, ki se izvaja preko konferenc, tečajev, seminarjev, delavnic in kjer so po navadi zahtevani vpisni pogoji minimalni. Učenje na daljavo; tovrstni način izobraževanja zajema učenje preko spleta, zgoščenk ter avdio in video kaset. Včasih so se učenci in učitelji za prenos učnega gradiva posluževali navadne pošte, danes pa je taka oblika praktično zastarela in časovno pravzaprav neprimerno dolga. Glavna značilnost tovrstnega učenja je v tem, da učenci sami preštudirajo učno gradivo, osebni stik pa je navadno pogojen le z opravljanjem pisnega ali ustnega preizkusa znanja, kjer učenci ob vnaprej dogovorjenem času pridejo na dogovorjeno mesto in izpit opravijo. Navadno je taka oblika izobraževanja v večji meri prisotna pri univerzitetnem študiju. Prilagodljivo učenje; prilagodljivo učenje povezuje uporabo večjega števila učnih virov v različnih učnih okoljih. Učenci se na tak način lahko izobražujejo individualno ali skupinsko brez mentorjeve ali tutorjeve pomoči. Spletno (on-line) učenje, je tista oblika izobraževanja, ki uporabniku omogoča praktično vsa sredstva pridobiti preko spletne povezave oziroma interneta. Učenec tako preko internetne povezave dostopa do učnega gradiva, rešuje teste in zastavlja vprašanja. E-učenje; pri e-učenju gre za izobraževanje, ki je tehnološko močno podprto. Je interaktivno in večpredstavnostno izobraževanje, ki vključuje širok spekter aplikacij ter procesov, podprtih z računalniškim, spletnim in virtualnim izobraževanjem. Virtualno izobraževanje; ta oblika izobraževanje pogojuje dejstvu, da so učenci in učitelji tako časovno kot prostorsko ločeni. Učenci dobijo gradivo preko multimedijskih virov, interneta in video konferenc, ki jih pred tem skrbno pripravijo učitelji. Komunikacija med učenci in učitelji tako poteka preko telekomunikacijske tehnologije RAZLAGA POJMOV Mentor ima glavno vlogo svetovalne narave. Mentor udeležence usmerja in vodi skozi učni proces ter skrbi za njihovo motivacijo. Mentorjeva vloga je tudi ta, da pregleduje in ocenjuje teste učencev, daje povratne informacije ter sodeluje na forumih. V splošnem ima v praksi vsak učenec svojega mentorja, ki ga spremlja pri njegovem napredovanju pri praktično vseh učnih vsebinah. Tutor ima glavno vlogo v procesu izobraževanja. Učenca usmerja preko določenega tečaja, mu daje dodatne napotke in navodila za osvajanje novih in Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 4

9 neznanih vsebin. Tutor je za razliko od mentorja bolj prisoten samo v procesu izobraževanja, medtem ko je mentor prisoten pri vseh ostalih dejavnostih učenca OBLIKE E-IZOBRAŽEVANJA Pri e-izobraževanju ločimo tri oblike izobraževanja: sinhrono, asinhrono, neodvisno izobraževanje SINHRONO IZOBRAŽEVANJE Pri sinhronem izobraževanju (ang. Synchronous Shared Learning SSL) poteka komunikacija med udeleženci istočasno brez časovnega zamika oziroma»v živo«(kot so npr. spletne komunikacije z uporabo avdio ali video konference, klepetalnice...). Tutor ima pri tej obliki izobraževanja ključno vlogo, saj udeležence vodi skozi celoten e-izobraževalni proces. Zaradi sodobne tehnologije ima tutor možnost izpraševanja in to je prednost takega izobraževanja, saj dobi takoj, ko učečemu zastavi vprašanje tudi odgovor nanj. Med sabo komunicirajo v realnem času, saj so istočasno prijavljeni v spletno e-izobraževanje. Sinhrono izobraževanje je na prvi pogled zelo podobno klasičnemu izobraževanju, zato ga večina zamenjuje z njim, a vendar se v največji meri razlikuje v tem, da se tutor in učeči ne nahajata istočasno v istem prostoru, vsaj fizično ne. Današnja tehnologija nam tudi omogoča, da se vsa komunikacija snema in taki posnetki se lahko shranijo za kasnejšo analizo ali uporabo (Jeralič 2010, Sajovic 2006) ASINHRONO IZOBRAŽEVANJE Asinhrono izobraževanje (ang. Asynchronous Shared Learning ASL) se od sinhronega razlikuje v tem, da učitelji in učenci pri izvajanju učnih dejavnosti niso sočasno prisotni na internetu (npr. e-pošta, forumi, oglasne deske...), zato je takšna oblika izobraževanja posebej primerna za tiste učeče, ki si čas in kraj učenja izberejo sami. Seveda se morajo pri tem držati določenih časovnih okvirjev, ki so vnaprej predstavljeni z načrtovanimi roki. Značilnost asinhronega izobraževanja je tudi v tem, da vsak učeči dobi svojega mentorja oziroma tutorja in ta mu vnaprej predstavi določene časovne okvirje, da izpolni določene naloge ali predela izbrano gradivo. Tutor ima tudi možnost vsakega učečega posebej spremljati in mu slediti. Tako lahko spremlja njihov napredek, kljub časovnemu zamiku NEODVISNO IZOBRAŽEVANJE Za neodvisno izobraževanje (ang. Independent E-learning IEL) je značilno, da učeči ni del razreda z ostalimi učečimi in velikokrat tudi nima mentorja. V največji meri gre za izobraževanje, ko se učeči želi dodatno ali dopolnilno izobraževati (kot je npr. želja po osvežitvi znanja z nekega področja). Tako si poišče učno gradivo, ki ga zanima in ga obdela v svojem prostem času. Učečemu ni potrebno upoštevati časovnih omejitev, ki jih narekuje ponudnik učnega gradiva, kot je to treba v zgornjih opisanih oblikah izobraževanja. Najpogosteje so učna gradiva od komercialnih ponudnikov, v redkih primerih pa tudi od izobraževalnih institucij, npr. univerze. Gradiva naj bi bila modularna, da Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 5

10 omogočajo oblikovanje učnih gradiv, da so potem lahko kar najbolj prilagojena posameznikom. Z ustrezno evalvacijo naj bi ponudniki učnih gradiv ali učeči sami sestavili učno gradivo iz manjših modularnih objektov. Glede na lastnosti in zahteve, ki jih ponuja tovrstno izobraževanje lahko predvidevamo, da se bo ta oblika izobraževanja najpogosteje uporabljala v prihodnosti. Razlog pa tiči predvsem v veliki prilagodljivosti tempo učenja in učno gradivo si izberemo sami, neodvisnost od ostalih učečih in sprotno dograjevanje učnih gradiv, ki pa so kar najbolj prilagojena vsakemu posamezniku (Jeralič 2010) RAZLIKA MED KLASIČNIM IN ELEKTRONSKIM NAČINOM IZOBRAŽEVANJA Klasični oziroma tradicionalni način izobraževanja je vsem dobro poznana oblika študijskega procesa, ki pa zahteva precej skupnih komponent, da se lahko kot tak izvaja. Pri tradicionalnem načinu izobraževanja je pogojenost skupnega časa in prostora med učencem in učiteljem obvezna. Tak pristop je za nekatere učence (predvsem bolj mobilne) praktično neuporaben. Za drugo populacijo tistih, ki pa so navzoči pri taki obliki izobraževanja, je celoten proces popolnoma nezanimiv in nekreativen. Elektronski način izobraževanja je po časovni in prostorski plati popolnoma prilagodljiv sistem, ki omogoča učenje na daljavo zgolj preko internetne povezave. Udeleženci e-izobraževanja so med seboj povezani preko spleta in tudi e-učno gradivo je vsem dostopno pod enakimi pogoji. Študij take narave je zaradi časovne in prostorske komponente veliko bolj zanimiv, atraktiven in pa predvsem dostopen tudi bolj mobilnim posameznikom. Tako okolje nudi predvsem več kreativnosti, v glavni meri zaradi tega, ker dopušča praktično neomejen dostop do ogromne količine e-učnega gradiva, digitalne knjižnice in konferenc z ostalimi udeleženci e-izobraževanja ter tudi s tutorjem in/ali mentorjem. Pri elektronskem načinu izobraževanja se sistem osredotočenosti prenese iz učitelja na učenca, kar v praksi pomeni, da učenec nadzoruje prav vse funkcije izobraževalnega procesa. Učenec je tisti, ki določa čas in prostor ter učne pripomočke samega izobraževanja namesto učitelja. Pri tej metodi je torej vloga učenca veliko bolj aktivna kot pri tradicionalnem sistemu, kar seveda omogoča informacijska in telekomunikacijska tehnologija PREDNOSTI IN SLABOSTI E-IZOBRAŽEVANJA PREDNOSTI Veliko prednosti je že bilo omenjenih, pa vendar so nekatere tako zelo pomembne, da jih je vredno še enkrat omeniti. Največja pozitivna lastnost e- izobraževanja je v tem, da kraj in čas študija nista med seboj pogojena. To je bistvena prednost, ki elektronskemu načinu izobraževanja daje pomemben pečat in mu omogoča nadaljnji še učinkovitejši ter uporabniku dostopnejši razvoj. Učenec lahko študij spremlja tako od doma, kot iz službe, kot tudi s potovanja in to kadarkoli ima čas. Tak način enostavnega dostopa do praktično vseh učno potrebnih vsebin tudi pomembno zmanjšuje samo napetost učečega npr. pred strahom, da mu ne bo pravočasno uspelo priti na predavanje. Sama uporaba računalniške tehnologije je v sodobnem svetu, v katerem koli delovnem procesu, nujno potrebna. Tak pristop študija pri učencu povzroči, da se nauči opravljati s Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 6

11 sodobnimi elektronskimi pripomočki in jih aktivno vključi ne samo v proces študija ampak tudi v proces osebne in službene uporabe. To je zagotovo druga največja prednost poleg časovne in prostorske neodvisnosti. Stroški študija tradicionalnega kova so presegli meje zdravega razuma. Ti stroški so za marsikaterega študenta/učenca previsoki in nehumani, v kolikor gledamo na znanje kot nekaj nujno potrebnega za obstoj in razvoj človeštva. Elektronski način je dobrodošel tudi v povezavi s to težavo, saj je študij take vrste bistveno cenejši od navadnega/tradicionalnega. Stroški pri tradicionalnem načinu naraščajo praktično premočrtno s številom vpisanih učencev, medtem ko je procent povečanja cene študija pri elektronskem načinu bistveno manjši. To v bistvu pomeni, da elektronski študij zmanjšuje (pre)visoke stroške izobraževanja in tako postaja dostopnejši številnejši populaciji oseb. Raziskave so pokazale, da je čas izobraževanja pri metodi elektronskega načina hitrejši tudi do 60 %, če upoštevamo dejstvo, da mora biti vloga učenca v tem procesu študija bolj aktivna. Snov pa je bolj raznovrstna in zato seveda tudi bolj zanimiva. Zato se poveča tudi udeležba, ki je višja za okoli 25 % v primerjavi s klasičnim izobraževanjem SLABOSTI Zapisano je bilo, da obstaja veliko prednosti elektronskega izobraževanja, vsekakor pa ta sistem prinaša tudi nekatere slabosti. Predvsem bi na tem mestu radi poudarili socialno izoliranost učečih. V procesu tradicionalnega študija so namreč učenci in učitelji vsakodnevno skupaj in tako se osebni odnosi lahko tudi primerno gradijo in ohranjajo. Nova tehnologija virtualnega sveta pa to pomembno komponento človeka praktično odstranjuje, kar se seveda kaže tudi na nekaterih drugih področjih človekovega delovanja, v katera pa se zaradi narave diplomske naloge ne bi radi spuščali. Osebnega stika pri tem sistemu izobraževanja ni. Druga slabost se kaže v tem, da so predvsem začetni stroški za določeno organizacijo oziroma institucijo lahko precej visoki, še posebej v kolikor organizacija ni že predhodno podprta z moderno tehnologijo. Stroški so v nadaljnji fazi seveda manjši kot pri tradicionalni obliki, pa vendar je potrebno na začetku vložiti precej sredstev v sam razvoj primerne tehnologije, ki potem omogoča neovirano delovanje in učenje. Taka slabost se v praksi lahko pokaže kot izreden zaviralni element samega procesa študija, saj počasna in zastarela tehnologija ne omogoča hitrega dostopa do potrebnih podatkov. Največja slabost, ki je tudi prisotna pri elektronskem načinu izobraževanja je v dejstvu, da nekateri ljudje ne odobravajo moderne tehnologije kot učinkovit in hiter pripomoček pri študiju, ampak so še vedno pristaši tradicionalnih metod. Nekateri se celo bojijo uporabljati moderno tehnologijo in v takem primeru lahko govorimo tudi o t. i. tehnofobiji. Vsekakor vsaka tehnologija prinaša tako prednosti in slabosti vendar kljub oviram, ki se nam morda zdijo nemogoče in nepremagljive, elektronski način učenja zagotovo in zanesljivo izpodriva tradicionalni pristop študija, kar je seveda normalna posledica celotnega razvoja človeštva MULTIMEDIJA Multimedija je večpredstavnost. Razumemo jo kot vsako kombinacijo različnih vrst informacije medijev, kot so zvok in video, hkrati pa jih predvajamo na enem samem predvajalnem sredstvu računalniku (Šmitek 2009). Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 7

12 Za predstavitev multimedije potrebujemo strojno opremo, to so npr. kartice za zajem zvoka, optični čitalci, digitalni fotoaparati, video kamere, video diski, CD rom, CPE, RAM... V zadnjih letih se multimedija vse pogosteje uporablja v izobraževalne namene. Z združitvijo petih stebrov multimedije, ki so: avdio snemanje, video snemanje, besedilo, grafika in animacija, pomagajo učiteljem dati znanje študentom na edinstven način. Študenti se z uporabo teh metod in učnega gradiva snovi naučijo bolje in hitreje. Tako učenje je lahko bolj zabavno in zanimivo. Programov za ustvarjanje multimedijskih vsebin je veliko. Naštejmo nekaj priljubljenih programov, ki se pogosto uporabljajo: MacroMedia Flash in Director, Sony Sound Forge, CourseLab, Microsoft PowerPoint, Adobe PhotoShop, Adobe Premier in drugi. Za našo diplomsko nalogo smo izbrali program CourseLab, ker nam je bil že v osnovi bolj blizu in najbolj poznan, ter se ga tudi hitro razume in uporablja. V nadaljevanju smo bolj podrobno predstavili program in uporabo le-tega. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 8

13 3. PREDSTAVITEV PROGRAMSKE OPREME ZA IZDELAVO E-UČBENIKOV 3.1. PROGRAMSKA OPREMA COURSELAB Program CourseLab različica 2.4. je brezplačen program za enostavno uporabo e-učenja brez predhodnega znanja jezika HTML ali drugih programskih spretnosti. Ponuja programsko okolje za ustvarjanje visoko kakovostnih interaktivnih e-učnih vsebin, ki se lahko objavijo na internetu, CD-ROM-ih, sistemih za upravljanje izobraževanja (Learning Management Systems LMS) in drugih napravah. Omogoča dodajanje bogatega seznama medijev kot so slike, filmi in zvoki. CourseLab omogoča uporabniku, da ustvari svoja avtorska gradiva za e-izobraževanje, ter ponuja prosto programsko okolje WYSIWYG (What You See Is What You Get), pri čemer ta kratica pomeni, da uporabnik med delom vidi, kakšen bo videti končni rezultat njegovega dela, kot npr. na papirju (Wikipedija 2012). Glavna sestavina tega programa je delovno okolje, v katerem nastaja učna snov. Sestavljen je iz gradnikov, orodnih vrstic... Na levi strani delovnega okolja imamo prikaz modulov in lekcij, po katerih se lahko premikamo, jim spreminjamo imena, jih brišemo, itd. Na desni strani imamo stolpec, iz katerega lahko izberemo različne objekte kot so izbira scenarijev, slik, različne oblike okvirjev za pisanje teksta v njih ter druge objekte. Prikaz enega izmed delovnih okolij lahko vidimo na sliki 1. Uporabniku so na voljo različne oblike in barve delovnih okolij, ki jih lahko izberemo. Prav tako pa uporabniku nudi, da si po svoje uredi delovno okolje, oblikuje in izbira barve ter tekst. Slika 1: Prikaz delovnega okolja v programu CourseLab CourseLab poleg ustvarjanja e-gradiv omogoča tudi izdelovanje testov, ki se običajno pojavijo po koncu vsake lekcije, in ocenjevanje le-teh. To pomeni, da Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 9

14 uporabnik po koncu vsakega modula pride do testa in nanj odgovarja in na koncu dobi rezultate o uspehu. To uporabniku omogoča, da vidi, kje mora znanje osvežiti in kje mu gre dobro. Test vsebuje različne tipe vprašanj, ki jih sami sestavimo oz. določimo. Slika 2 kaže, med katerimi tipi vprašanj lahko izbiramo. Izbiramo lahko med naslednjimi tipi vprašanj: en pravilen odgovor (single choice); omogoča učečemu izbrati samo en pravilni odgovor izmed vseh možnih drugih navedenih odgovorov, več pravilnih odgovorov (multiple select); omogoča učečemu izbrati en ali več možnih odgovorov izmed vseh navedenih odgovorov, ujemanje parov (matching pairs); od učečega zahteva, da po parih uredi možnosti, ki so mu na voljo, urejanje postavk (order items); od učečega zahteva, da postavi pravilni vrstni red postavkam, ki so navedene, vpisovanje številk v prazne okvirje (numerical fill-in blank); od učečega zahteva, da postavi pravilno številko v prazen okvirček pri odgovoru s pomočjo tipkovnice, vpisovanje besedila v prazne okvirje (text fill-in blank); od učečega zahteva, da postavi pravilno besedilo v prazen okvirček pri odgovoru s pomočjo tipkovnice. Slika 2: Možnost izbire tipa vprašanj V CourseLab je mogoč tudi uvoz.ppt datotek (datoteke s končnico.ppt so datoteke Microsoft PowerPointa), ki jih nato poljubno in brez omejitev predelamo v delovnem okolju, ima pa že sam program dobro založeno knjižnico raznih medijev. Objekti, ki se nahajajo v knjižnici ali uvoženi objekti, imajo zelo veliko uporabnost, saj jih lahko v ozadju poljubno programiramo preko časovne lestvice ali okenca za dodajanje akcij. Učbenik vsebuje nekaj osnovnih gradnikov, ki nas spremljajo skozi celoten učbenik. Zasledimo jih lahko na vsaki prosojnici, klik nanje pa nas pripelje do Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 10

15 določenega cilja, oziroma smo s klikom nanj želeli nekaj narediti, zato jih bomo spodaj na kratko predstavili: 3.2. PROGRAMSKA OPREMA FREEMIND gumba omogočata premikanje po prosojnicah naprej in nazaj, omogoča ponoven zagon prosojnice; ta gumb pride v poštev zlasti pri prosojnicah, na katerih je animacija, da si tako prosojnico lahko večkrat pogledamo, če se nam je prehitro»odvrtela«, prikaže s pomočjo pojavnega okna vsebino posamezne lekcije in uporabniku omogoča, da se lahko interaktivno premika po prosojnicah. FreeMind je brezplačni odprto kodni program za kreiranje miselnih vzorcev. Pomaga nam vizualizirati ideje, projekte, koncepte, v pomoč nam je lahko pri brainstormingu, raziskovanju, prezentacijah ali drugih nalogah, kjer lahko koristimo strukturiran pregled. Vsebine, ki so ustvarjene v programu FreeMind je mogoče pretvoriti v HTML ali XHTML (Extensible HyperText Markup Language) datoteko, Open Office dokument, v sliko in v druge formate (Wikipedija 2012). Programska oprema FreeMind podpira operacijski sistem Windows ter Linux, trenutna različica pa je zadnja stabilna in najbolj dovršena različica. Delovno okolje v programu FreeMind je zelo enostavno in se ga hitro razume ter nauči. Program FreeMind smo uporabili, da smo učno snov razdelili na določeno število poglavij in podpoglavij, tako imamo tudi lažji in boljši pregled nad snovjo. Na sliki 3 je prikazano delovno okolje, na katerem naredimo miselni vzorec. Vidimo prikaz naslova knjige, poglavja in podpoglavja. Ta se v programu FreeMind imenujejo vozlišča. Na sliki 4 pa vidimo dodajanje vozlišč oz. poglavij, ki jih lahko poljubno spreminjamo, brišemo in jim dodajamo opombe oziroma znake iz stolpca na levi strani. To naredimo tako, da s klikom na desni gumb miške izberemo želeno vozlišče in ga dodamo v delovno okolje za nadaljnjo obdelavo. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 11

16 Slika 3: Prikaz delovnega okolja v programu FreeMind Slika 4: Prikaz dodajanja vozlišč v programu FreeMind 3.3. PROGRAMSKA OPREMA MICROSOFT OFFICE WORD O programski opremi Microsoft Office Word ne bomo veliko napisali, saj ga vsi že dobro poznamo in vsakodnevno uporabljamo. Povedali pa bomo, da ga lahko uporabljamo v različne namene, npr. za urejanje besedil, z njim lahko ustvarimo razpredelnice, vstavljamo slike, grafikone, tabele itd. Mi smo ga uporabili za pripravo scenarija, ki nam kasneje omogoča velik prihranek časa, saj se po tem načrtu orientiramo pri izdelavi e-učbenika. Za vsako snov smo Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 12

17 naredili po eno predlogo, da se potem lažje orientiramo. Scenarij zajema pripravo gradiva, slik, materiala in teksta. V njem so zapisane naslednje stvari: ime koraka, besedilo/snov/vsebina učne snovi, tip interaktivnosti, opis/opombe in gradniki. Spodnji sliki prikazujeta scenarij za izdelavo e-gradiva. Pri sliki 5 smo se lotili poglavja Izobraževalni sistem, to je drugo poglavje v e-učbeniku in lekcije šest, dočim na sliki 6 vidimo, kaj vse bo vsebovala posamezna prosojnica. V lekciji Organizacijski podsistem je skupno 14 prosojnic. Na sliki 5 je prikazana peta prosojnica iz te lekcije in tako za vsako prosojnico posebej naredimo scenarij. To nam omogoča hitrejše pisanje učbenika, saj se potem, ko pišemo učbenik, orientiramo po tem scenariju. Slika 5: Scenarij za izdelavo e-gradiva Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 13

18 Slika 6: Prikaz scenarija Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 14

19 4. IZGRADNJA E-UČBENIKA ZA PREDMET TEORIJA IZOBRAŽEVANJA 4.1. IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO E-UČBENIKOV Pri izhodišču samih priprav za izdelavo elektronskega učbenika, se je vredno vprašati, zakaj oziroma še bolje, v čem bi se moral elektronski učbenik razlikovati od navadnega. Dejstvo je, da je večina učnega gradiva na žalost še vedno v tiskani obliki, kar ima za posledico navadno le težko šolsko torbo in kose papirjev zlepljenih v platnice, ki jim v roku nekaj let poteče uporabna vrednost. Učbeniki, ki smo jih sami vajeni iz šolskih let, bi morali kar hitro v pozabo. Ne samo, da zelo hitro zastarajo in da jih tudi, če ne drugače, načne zob časa, tudi spreminjati česar kar koli v samem učbeniku ne moremo. Učbenik je namreč zastavljen po vnaprejšnjem scenariju hipotetičnega učitelja in učenca. Dejstvo je, da se vsakodnevno izvajajo nove raziskave in temu posledično se tudi učne vsebine iz leta v leto spreminjajo. Prav zaradi tega dejstva je podajanje snovi iz navadnega učbenika zgodovina. Elektronski učbenik je sodoben pripomoček, ki omogoča tako učitelju kot učencu, da vedno znova spreminjata vsebine in načine podajanja novih učnih vsebin. Učitelj lahko s pomočjo elektronskega učbenika veliko bolj samostojno pripravi način podajanja snovi učencem in se jim tako še bolj približa na individualni ravni. Glede na predpostavko, ki je bila že omenjena v zgornjem odstavku, v tem primeru učitelj ni zavezan, da podaja snov na točno tak način, kot je predpisan v učbeniku, ampak lahko na podlagi svojih izkušenj, znanj in sposobnosti samostojno oblikuje način predavanj neke učne vsebine. Tak pristop torej omogoča mnogo bolj zanimiv, dinamičen in vsebinsko popolnejši način podajanja informacij. Da lahko govorimo o sodobnem elektronskem učbeniku, naj omenimo zgolj nekatere lastnosti, ki bi jih elektronski učbenik moral vsebovati (Lokar, Lukšič in Horvat 2010): možnost spletnega dostopa do gradiv ter prenos le-teh na druge lokacije, možnost prilagajanja gradiv individualnim potrebam učiteljev ter skupini, povečanje učinkovitosti in produktivnosti z zmanjšanjem porabe časa in stroškov pri pripravi gradiv, možnost prilagajanja gradiv spremembam tehnologije brez visokih stroškov predelave ter ponovnega kodiranja, možnost uporabe gradiv v različnih učnih okoljih in z različnimi orodji, možnosti uporabe gradiv v različnih kontekstih, omogočanje povezovanja interaktivnih elementov z multimedijskimi, uporabno vrednost je potrebno zagotoviti različnim izhodnim tehnologijam (dlančniki, ipadi...), končna oblika predstavitve vsebine mora biti dostopna tudi ljudem z omejenimi možnostmi zaznavanja (gluhonemim, slabovidnim...) spremeni se zgolj način podajanja vsebine PRIPOROČILA ZA SESTAVO E-UČBENIKA Vsebina gradiva naj bo ločena od oblike. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 15

20 Glede na dejstvo, da se pojavljajo vedno nove oblike izhodnih tehnologij, se je potrebno izogniti dejstvu, da bi morali vsakič, ko se zamenja izhodna tehnologija zamenjati še vsebino in jo na novo prilagoditi. Sam postopek se mora izvesti avtomatično glede na vrsto izbrane tehnologije. Gradivo je potrebno prilagoditi tudi za skupine s posebnimi potrebami, sam postopek podajanja snovi pa bi moral biti zasnovan na shranjevanju najbolj osnovne oblike zapisov. Gradiva naj bodo zgrajena modularno. Gradiva morajo biti sestavljena iz več manjših gradnikov, ki jih je med seboj možno poljubno kombinirati in uporabljati v različnih kontekstih. Gradnik v tem primeru predstavlja eno zaključeno vsebino, ki je lahko tudi slika, animacija, vprašanje, ipd. Gradiva naj temeljijo na odprtih standardih. Vsebina elektronskega učbenika mora biti pripravljena v tekstovni obliki, ki jo je mogoče enostavno popravljati in dopolnjevati. Zagotoviti je potrebno tudi prost dostop do same vsebine učbenika in preprosto možnost popravljanja oziroma dopolnjevanja vsebin. Gradiva naj bodo opremljena z metapodatki. Kljub temu, da bi bilo prav, da je dostopnost elektronskih učbenikov prosta, pa je vseeno potrebno poskrbeti za zaščito avtorskih pravic. V ta namen morajo biti vse vsebine primerno opremljene s predpisanimi metapodatki in standardi za gradiva v SIO. E-učbeniki naj bodo prenosljivi v različna okolja. Kjer je možno, je potrebno zadostiti izvozu gradiva v obliki SCROM, pri čemer so zaželene tudi enostavnejše oblike izvoza (HTML, CSS), ki so lažje za uporabo, a z minimalno funkcionalno okrnjenostjo. Potrebno je torej gradnike učbenika zapisati v format, ki omogoča enostavno in čim hitrejšo možnost prenosa in kombinacije različnih vsebin direktno preko spletne učilnice. E-učbeniki naj imajo enoten in enostaven uporabniški vmesnik. Skupek orodij in storitev je potrebno zgraditi na konceptu Spleta 2.0, ki v ospredje dogajanja postavlja uporabnika v različnih vlogah. Aktivnosti v povezavi s pripravo e-učbenikov naj bodo razdeljene v naslednje korake: razvoj sklopa orodij za pripravo scenarijev za e-učbenike in njihove tehnične izvedbe, priprava scenarijev za pilotne e-učbenike, izdelava pilotnih e-učbenikov (Lokar, Lukšič in Horvat 2010). E-učbeniki morajo vsebovati orodja, ki učiteljem omogočajo prilagajanje in individualizacijo. Obstoječ scenarij torej lahko služi zgolj kot okvir, nato pa ima vsak učitelj možnost prilagajanja posameznih vsebin glede na svojo individualno presojo. Osnovno gradivo lahko torej poljubno spreminja ali dopolnjuje. E-učbenik mora smiselno izkoriščati različne možnosti, ki jih ponujata informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) in internet. E-gradivo mora omogočati in spodbujati aktivnejšo vlogo učenca in induktivno učenje PRIPRAVA PREDLOGE Da bo učna snov zanimiva, poučna in razgibana, smo predlogo razdelili v štiri faze. Tako razdelitev je pametno narediti, saj imamo obsežno učno snov in s tem zajamemo bistvo. Prva faza predloge je vsebovala razdelitev celotne vsebine na Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 16

21 sedem poglavij. Pri drugi fazi smo razčlenili vsakega od sedmih poglavij na naslove in podnaslove. V tretji fazi smo poskrbeli za animirano in interaktivno učno vsebino. V četrti, v zadnji fazi, pa smo za učečega poskrbeli, da se s pomočjo vprašanj, ki jih vsebujejo testi poglobi v učno snov, ki jo je ravnokar obdeloval. Testi se nahajajo na koncu vsakega poglavja PRVA FAZA PREDLOGE Pri prvi fazi smo razdelili celotno vsebino na posamezna poglavja. Taka porazdelitev je zelo pomembna, saj je treba pravilno porazdeliti snov, da lahko učeči potem postopoma nadgrajuje svoje znanje. V izgradnji učbenika Teorija izobraževanja smo se odločili za delitev učne snovi na sedem glavnih poglavij oziroma modulov, kot se imenujejo poglavja v programu CourseLab. Porazdelitev smo naredili s programom FreeMind, ki je odličen program za tovrstne stvari. Pri sliki 7 vidimo delitev učne snovi na glavna poglavja. Poglavja, ki smo jih vključili v e-učbenik so: Temeljni pojmi; Izobraževalni sistemi; Izobraževalna dejavnost v organizaciji; Metodologija pedagoškega in andragoškega raziskovanja; Izobraževanje na daljavo; Poučevanje in učenje on-line; E-izobraževanje v podjetjih. Slika 7: Delitev učne snovi na poglavja v programu FreeMind v 1. fazi predloge DRUGA FAZA PREDLOGE V drugi fazi predloge smo razdelitev učne snovi oziroma glavna poglavja e-učbenika podrobneje razdelili na naslove in podnaslove. Ob tem smo pazili na preglednost vsebine, kar tudi nazorno prikazujeta slika 8. Slika 9 pa prikazuje, kako se učna vsebina vidi znotraj programa CourseLab. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 17

22 Slika 8: Delitev poglavja "Temeljni pojmi" v 2. fazi predloge Slika 9: Prikaz vsebine v modulu "Pedagogika in andragogika" TRETJA FAZA PREDLOGE V učbeniku Teorija izobraževanja smo poskrbeli za raznovrstne animacije, ker nam to programska oprema CourseLab omogoča. Tako smo k vsebini dodali animirano podobo in jo poimenovali profesor Peter. Vloga animirane podobe je podobna vlogi profesorja na predavanju, ko nam razlaga učno snov. Na diapozitivu, ki vsebuje profesorja Petra, se animacija odvije tako, da kliknemo na animirano podobo in profesor Peter začne govoriti, obenem pa se nam prikaže še vsebina, ki jo animirana podoba govori. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 18

23 Slika 10: Animirana podoba profesorja Petra Poleg animirane podobe smo v e-učbenik dodali tudi kratek film, ki učečemu poda dodatno znanje o organizaciji in izvedbi izobraževanja. Ta je namenjen predvsem tistim učečim, ki poleg učne vsebine, ki jo vsebuje diapozitiv, želijo izvedeti še kaj več na to temo ČETRTA FAZA PREDLOGE Ker smo želeli, da bi imel učeči poleg učenja snovi o Teoriji izobraževanja tudi možnost samoocenjevanja, smo se odločili, da po koncu vsakega modula sestavimo test z vprašanji. Učeči nanje odgovarja, dobi povratne podatke o uspehu oziroma neuspehu in tako vidi, koliko znanje je odnesel od vsake lekcije in kje bi moral znanje še obnoviti. Dobi pa tudi povratno informacijo o napačnem odgovoru in sicer tako, da se mu ob napačnem odgovoru prikaže stran, kjer se nahaja pravilni odgovor. Celotni e-učbenik vsebuje 19 testov z različnim številom vprašanj. Vprašanja so zastavljena preprosto z navodili o reševanju. Postavljena vprašanja lahko razdelimo v dve skupini: prvo, kjer študentje napišejo ustrezen odgovor in drugo, kjer študentje izberejo ustrezen odgovor. V prvem primeru so tako zastavljena vprašanja zelo redka, zaradi težavnosti avtomatskega preverjanja pravilnosti odgovorov, zato smo se odločili za drugi primer, kjer študentje izbirajo med možnimi odgovori. Tako smo sestavili test, kjer lahko učeči izbira med enim pravilnim odgovorom, se pravi, da lahko med vsemi možnimi odgovori izbere samo en pravilni odgovor, ter drugi tip vprašanj, kjer lahko izbira med več pravilnimi odgovori, se pravi, da lahko izbere enega ali več možnih odgovorov. Sliki 11 in 12 prikazujeta primere vprašanja v testu. Na sliki 11 vidimo prikaz primera vprašanja v testu, kjer je možnost samo enega pravilnega odgovora. Slika 12 pa prikazuje, da je na zastavljeno vprašanje možno izbrati več pravilnih odgovorov. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 19

24 Slika 11: Vprašanje v testu z enim možnim pravilnim odgovorom Slika 12: Vprašanje v testu z več pravilnimi odgovori Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 20

25 4.4. IZGRADNJA E-UČBENIKA Pri izgradnji smo upoštevali vse štiri faze predloge, ki smo jih opisali v podpoglavju priprava predloge. Tematsko podlago smo naredili po svoje in jo enako zasnovano uporabili skozi celoten e-učbenik. Pri vpisovanju strokovnega gradiva smo si pomagali z besedilom iz scenarija, ki smo ga s preprostim kopiranjem dodali v polje (text box) v program CourseLab. V polje (text box) vnašamo željeno besedilo, ki mu lahko poljubno določimo tudi številne nastavitve: lahko določimo način prikaza (efekt prikaza), nastavimo lahko obrobo (okvir besedila) in barvo te obrobe, nastavimo lahko slog in velikost črk v polju z besedilom, nastavimo lahko barvo polja. Na sliki 13 je prikazano polje za vnos besedila, ki smo mu za lepši izgled določili modro barvo, slog pisave Calibri in velikost črk 20. Polje smo v okno učbenika vstavili iz desne strani (Object Library), kjer imamo objekte, in izbrali enega izmed polj (Textboxes). Na sliki 14 vidimo, da imamo polje za vnos besedila z besedilom, ki ima že končno podobo za e-učbenik. Iz slike je tudi razvidno, da smo dodali še druge elemente, ki naredijo snov bolj zanimivejšo in atraktivno. Tako smo dodali še animirano podobo Petra uporabnik s klikom nanj sproži akcijo, da začne govoriti, istočasno pa se mu prikaže še polje z besedilom, ki smo mu določili modro barvo. Na desni strani vidimo strukturo učbenika (frame structure), ki nam pokaže, koliko elementov imamo v trenutnem diapozitivu v našem primeru jih imamo šest. Slika 13: Polje za vnos besedila Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 21

26 Slika 14: Polje za vnos besedila s končno podobo v e-učbeniku Kot smo že zgoraj omenili, smo v diapozitiv dodali tudi profesorja Petra, ki s svojim nastopom naredi učno gradivo bolj dinamično. S svojo podobo in animacijo je poskrbel za zanimivejše študiranje vsebine o Odzivih in rezultatih izobraževancev. Za nastop pofesorja Petra imamo v ozadju napisan program. Slika 15 prikaže, kako smo to naredili. Vsaka vrstica ima napisan program, s katerega izberemo poljubne akcije. Akcije, s katerimi animiramo profesorja Petra, ponujajo različno gibanje, kretnje, mimiko obraza in govorjenje. S seznama vseh akcij (slika 16) smo izbrali akcijo strinjanje in govorjenje. Na sliki 15 imamo torej dva ukaza, ki ju bomo zaradi boljšega razumevanja razčlenili in pojasnili. Prvi ukaz: DISPLAY: vrsta akcije (prikaži), Object='OBJ_14': določimo objekt, ki mu želimo dodeliti animacijo, v tem primeru je to polje z besedilom, ki ima oznako OBJ_14, Display='Show': ukaz, da prikaže, Effect='Object': ukaz, da prikaže objekt, ki smo ga določili, Duration='0': trajanje akcije, v našem primeru je nismo določili. Drugi ukaz: METHOD: vrsta akcije (metoda), Object='OBJ_13': določimo objekt, ki mu želimo dodeliti animacijo, v našem primeru je to profesor Peter z oznako OBJ_13, Method='PerformAction': akcija, ki jo želimo izvesti na objektu 13, se pravi prikaz animacije, ki smo jo izbrali iz seznama (govorjenje in strinjanje). Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 22

27 Slika 15: Animacija, ki jo na diapozitivu izvede profesor Peter Slika 16: Seznam vseh akcij, ki jih lahko določimo profesorju Petru Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 23

28 Ker nam programska oprema CourseLab omogoča dodajanje video vsebin, smo v e-učbenik vključili tudi kratek video in s tem prispevali še k bolj interaktivnemu gradivu. Video lahko zaženemo iz trdega diska ali pa ga zaženemo iz spleta (npr. YouToube, Vimeo, itd). Če so videi zelo dolgi, je boljše razmisliti o drugi možnosti, se pravi, da poganjamo video iz spleta, saj kasneje nimamo težav s»predolgim nalaganjem«le-tega. Mi smo se odločili, da v e-učbenik vključimo ikono, ki nas s klikom nanjo pripelje na video vsebino iz spletne strani na kateri pa ne bi smelo biti težav s predvajanjem, saj se video predvaja direktno iz spletne strani. Edina pomanjkljivost, ki jo vidimo tukaj je, da si videa ne moremo ogledati, če nimamo dostopa ali trenutne povezave do interneta. V e-učbenik smo video vključili tako, da smo iz strukture ObjectLibrary na desni strani programa CourseLab izbrali ikono External URL in jo dodali v okno učbenika. Ozadje te ikone vidimo na sliki 17, kjer smo v okvir vpisali internetni naslov, imenovan URL spletne strani Youtoube. Tako smo vključili video, ki se nam prikaže tako, da kliknemo na takšno ikono, ki jo prikazuje slika 18. Kot vidimo na sliki 17, lahko še določimo, katere funkcije bomo uporabniki dovolili, da so mu na voljo, s tem, ko se mu odpre okno videa. Ali mu bomo dovolili spreminjati velikost okna brskalnika, dovolili vstop na orodno vrstico brskalnika, dovolili vstop na okno brskalnika, ali mu dovolili, da z drsniki spreminja velikost okna brskalnika, se odločimo sami, vendar je v večini primerov boljše, da mu pustimo samo funkcijo z drsniki, se pravi, da si lahko spreminja velikost okna brskalnika, saj si tako zagotovimo, da si bo uporabnik video dejansko pogledal, tako pa bi lahko po nepotrebnem»surfal«po netu. Lahko pa mu tudi to funkcijo omejimo, če seveda že prej v nastavitvah nastavimo, kolikšna naj bo velikost okna brskalnika, ko se uporabniku odpre video. Velikost okna brskalnika pa naj bi bila tolikšna, da zajema ogled celotnega videa. Slika 17: Prikaz dodajanja videa v programu CourseLab Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 24

29 Slika 18: Prikaz ikone, na katero kliknemo za ogled videa Poseben poudarek smo v e-učbeniku dali tudi slikam, ker slike velikokrat povedo več kot tisoč besed. Tako imajo nekatere prosojnice več slik, ker smo želeli nadomestiti besedilo s slikami, nekatere prosojnice pa vsebujejo slike skupaj z besedilom, ker včasih samo s sliko ne moremo priti do lažjega razumevanja. Nekatere slike v e-učbeniku sprva sploh niso takoj prikazane, ampak jih uporabnik prikliče šele s klikom na besedo, podobo ali celotno besedilo. To smo naredili tako, da smo v besedilu ali kakšnem drugem objektu označili besedo oz. objekt, pri katerem smo želeli s klikom nanj prikazati sliko v nastavitvah na gumbu Actions. Izberemo pa lahko tudi, kako se naj uporabniku prikaže slika, na izbiro imamo veliko možnosti (slika 19). V nastavitvah slike, v oknu Format imamo tako na voljo naslednje možnosti prikaza slike: v obliki škatle navzven ali navznoter, v obliki trikotnika navzven ali navznoter, prikaz od zgoraj navzdol in obratno, levo proti desni in obratno, v obliki žaluzij vertikalno ali horizontalno, v obliki šahovnice navzdol ali počez, v obliki naključnega raztapljanja, prikaz razdelitve navpično/vodoravno navzven ali navznoter, v obliki trakov levo/desno navzdol ali navzgor, v obliki naključnih kod vertikalno ali horizontalno ter v obliki naključnega prehoda od zgoraj omenjenih možnih vrednosti. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 25

30 Slika 19: Seznam vseh izbir prikaza slike Velikokrat smo uporabniku ponudili razumevanje snovi po alinejah. Obstajata dva načina prikaza besedila po alinejah. Prvi je način samodejnega prikaza alinej, pri čemer lahko nastavimo tudi vmesni čas med posameznimi alinejami, drugi način pa je, da uporabnik sam prikliče prikaz alinej s klikom na gumb. Predstavitev snovi po alinejah smo uporabili v nekaterih diapozitivih, kjer se nam je zdelo potrebno snov malo bolj poudariti in bi učečega morda malo bolj pritegnila. Na koncu si poglejmo še izdelavo testov, ki imajo velik pomen za preverjanje učečega v e-učbeniku. Prav se nam zdi, da učeči, ki uporablja ta učbenik, utrdi svoje znanje skozi test, saj bo nenazadnje njegovo študiranje pripomoglo k boljši oceni. Pred vsakim testom se nahaja diapozitiv z navodili o reševanju testa. Navodila imajo osnovni namen, da učečemu podajo osnovna navodila, kako reševati test, ki sledi. Tako se izognemo morebitni nevednosti učečega, kako reševati test. Slika 20 prikazuje diapozitiv, kjer so navodila za reševanje testa po predelani lekciji. Vidimo, da lahko ima uporabnik na izbiro vprašanja, kjer izbere izmed vsemi odgovori samo enega pravilnega ali vprašanja, kjer izbere izmed vsemi enega ali več pravilnih odgovorov. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 26

31 Slika 20: Navodila za reševanje testa Na voljo imamo več možnih izdelav testa. Odločili smo se za teste, kjer uporabnik obkljuka ali enega ali več pravilnih odgovorov. Potem je sledil vnos vprašanj ter odgovorov. Pri vseh odgovorih je bilo potrebno nastaviti, kateri odgovor je pravilni in kateri ne. Na spodnji sliki 21 vidimo primer enega izmed vprašanj, kjer je na voljo samo en pravilni odgovor izmed vseh štirih možnih odgovorov. Spodaj pod odgovori vidimo tudi možnost (Shuffle variants on display), ki jo lahko obkljukamo uporabniku e-učbenika. To pa pomeni, da vsakokrat, ko uporabnik pride na test dobi drugačen vrstni red odgovorov. S tem mu onemogočimo, da bi se na pamet naučil pravilni vrstni red odgovorov. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 27

32 Slika 21: Prikaz enega izmed vprašanj v testu V testu lahko ravno tako nastavimo opozorilno okno ob morebitnem napačnem odgovoru in določimo stran, kjer se nahaja pravilni odgovor. Učeči stran pregleda in ponovno odgovarja na vprašanje. Test ga ne spusti na naslednje vprašanje, dokler ne odgovori pravilno na zastavljeno vprašanje in vsakokrat ga ob napačnem odgovoru vodi na stran s pravilnim odgovorom. Ozadje, kjer nastavimo stran s pravilnim odgovorom, vidimo na sliki 22. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 28

33 Slika 22: Nastavitev strani ob napačnem odgovoru na vprašanje Uporabniku se ob pravilnem odgovoru prikaže okvirček zelene barve z napisom»pravilen odgovor«in ga spusti na naslednje vprašanje. Ob nepravilnem odgovoru pa se mu prikaže rdeč okvirček z napisom»napačen odgovor, pravilen odgovor lahko najdeš tukaj«. Klik na modro obarvani»tukaj«uporabnika privede na stran s pravilnim odgovorom UPORABA E-UČBENIKA Poleg kvalitetno izdelanega e-učbenika je nujno potrebno uporabniku razložiti, kako naj uporablja e-učbenik, da se bo čim bolje pripravil na pripravo uradnega preverjanja znanja. Prva stvar, ki se nam prikaže ob vstopu v e-učbenik je uvodni diapozitiv. Iz njega je razvidno, kdo je izvajalec predmeta, naslov modula, ki ga bomo predelali ter naslov lekcije oz. poglavja. Vidimo pa tudi gumb, na katerega uporabnik e-učbenika klikne za zagon modula. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 29

34 Slika 23: Uvodni diapozitiv Vedno ko zaženemo uvodni diapozitiv, se nam pokaže diapozitiv z navodili o uporabi e-učbenika, ki uporabniku poda znanje o uporabi e-učbenika, kar prav tako prikazuje slika 24. Na diapozitivu imamo razložene vse morebitne ikone, ki se pojavljajo v e-učbeniku. Z navodili želimo doseči, da bi uporabnik izkoristil vse možne poti, ki jih e-učbenik omogoča, a vendar mu ob preskoku tega koraka, da navodil ne prebere, ne moremo obljubiti uspešnega študija. Uspešen študij je možen le ob rednem delu in upoštevanju navodil za uporabo našega e-učbenika. Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 30

35 Slika 24: Navodila za uporabo e-učbenika Matejka Poljanec: Elektronski učbenik za predmet teorija izobraževanja stran 31

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč

Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavč Računalniški praktikum Projektna naloga - Izdelava spletne strani Avtor: Matej Tekavčič Skupina: Matej Tekavčič - koordinator Simon Vrhovnik Tine Kavčič Matjaž Jerman 8. februar 2006 Kazalo 1 Uvod 2 2

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INTRANET - DETEKTIV Detektivska zbornica Republike Slovenije Pozdravljeni, v kratki predstaviti in navodilih za delo z intranet sistemom Detektiv. Intranet članom Detektivske zbornice RS omogoča, da: -

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Dostopnost elektronskih virov za slepe, slabovidne in druge osebe z motnjami branja Kristina Janc ZSSML - 27. Seja TIFLO sekcije 22.3.2012 Možnost izkoriščanja elektronskih virov za slepe, slabovidne in

Prikaži več

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str

Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna str Navodila za programsko opremo FeriX Namestitev na trdi disk Avtor navodil: Martin Terbuc Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski naslov: podpora@coks.si

Prikaži več

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje:

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Stanje: 17.07.2013 Ver. 2.9.1.2 Spletni portal članov uporabniška navodila

Prikaži več

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja

Prikaži več

Spoznajmo PowerPoint 2013

Spoznajmo PowerPoint 2013 Spoznajmo PowerPoint 2013 13 Nova predstavitev Besedilo v predstavitvi Besedilo, ki se pojavlja v predstavitvah lahko premaknemo kamorkoli v diapozitivu. Kadar izdelamo diapozitiv z že ustvarjenimi okvirji

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča

Prikaži več

Microsoft Word - polensek-1.doc

Microsoft Word - polensek-1.doc Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica

Prikaži več

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu

Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.

Prikaži več

Spletno raziskovanje

Spletno raziskovanje SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH

Prikaži več

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov

Document ID / Revision : 0519/1.3 ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov ID Issuer System (sistem izdajatelja identifikacijskih oznak) Navodila za registracijo gospodarskih subjektov Gospodarski subjekti Definicija: V skladu z 2. členom Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/574

Prikaži več

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika

Gimnazija Bežigrad Peričeva Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika Gimnazija Bežigrad Peričeva 4 1000 Ljubljana OPERACIJSKI SISTEM Predmet: informatika KAZALO 1. Uvod...3 2. Predstavitev programa Windows 98...5 3. Raziskovanje računalnika...5 4. Raziskovanje Interneta...6

Prikaži več

Microsoft Word - Brosura neobvezni IP 2018

Microsoft Word - Brosura  neobvezni IP 2018 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

Navodila Trgovina iCenter

Navodila Trgovina iCenter Napredovanja v plačne razrede javnih uslužbencev 2019 S pomočjo SAOP programa Kadrovska evidenca lahko ob dokupljeni kodi vodimo napredovanja javnih uslužbencev. Za napredovanja v letu 2019 je potrebno

Prikaži več

IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada

IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada IZGRADNJA PREDSTAVITVENE SPLETNE STRANI GLUCOWATCH Avtor: Marko Zajko UPORABLJENE TEHNOLOGIJE Za izdelavo predstavitvene spletne strani smo izbrali tehnologije, ki zagotavljajo: Hitro delovanje spletne

Prikaži več

GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega)

GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega) GHOSTBUSTERS navodila za učitelje O PROJEKTU S tem projektom se učenci sami naučijo izdelati igro. Ustvariti morajo več ikon (duhcov ali kaj drugega) in za vsako napisati svojo kodo. Dve ikoni imata isto

Prikaži več

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A

predstavitev fakultete za matematiko 2017 A ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša

Prikaži več

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk

1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatk 1 MMK - Spletne tehnologije Vaja 5: Spletni obrazci Vaja 5 : Spletni obrazci 1. Element form Spletni obrazci so namenjeni zbiranju uporabniških podatkov in njihov prenos med spletnimi mesti. Obrazec v

Prikaži več

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in

NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: Faks.: in NEVTRIN d.o.o. Podjetje za razvoj elektronike, Podgorje 42a, 1241 Kamnik, Slovenia Telefon: +386 1 729 6 460 Faks.: +386 1 729 6 466 www.nevtrin.si info@elektrina.si USB RFID READER Navodila za uporabo?

Prikaži več

Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI

Microsoft Word - CN-BTU4 Quick Guide_SI Bluetooth Dongle Artikel: CN-BTU4 NAVODILA v1.0 Sistemske zahteve Zahteve za PC: - Proc.: Intel Pentium III 500MHz or above. - Ram: 256MB ali več. - Disk: vsaj 50MB. - OS: Windows 98SE/Me/2000/XP - Prost

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - petek A-sambolicbeganovic [Read-Only] [Compatibility Mode] KAKO PRI POUČEVANJU MATEMATIKE UPORABLJAM INTERAKTIVNO TABLO? Amela Sambolić Beganović SGGEŠ Ljubljana ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA, Srednja lesarska šola amela.beganovic@guest.arnes.si Sirikt 2009, 17.4.2009

Prikaži več

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo

Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefo Poročilo za 1. del seminarske naloge- igrica Kača Opis igrice Kača (Snake) je klasična igrica, pogosto prednaložena na malce starejših mobilnih telefonih. Obstaja precej različic, sam pa sem sestavil meni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - petek_16_30_B_Zabret [Read-Only] [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - petek_16_30_B_Zabret [Read-Only] [Compatibility Mode] RAZVOJ IKT KOMPETENC ali Z RAZVOJEM IKT KOMPETENC do E-POUČEVANJA Jožica Senica Zabret OŠ Marije Vere Kamnik Kranjska gora, 17. 4.2009 Razvoj IKT kompetenc? IKT veščine niso nadstandard, temveč baza za

Prikaži več

Microsoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik

Microsoft Word - CNR-BTU3_Bluetooth_vmesnik CNR-BTU3 Bluetooth vmesnik A. Vsebina pakiranja Bluetooth USB Adapter Bluetooth programska oprema in CD z gonilniki Navodila za uporabo in CD 1. Namestitev Bluetooth programske opreme za Windowse 1. Vstavite

Prikaži več

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u

POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka

Prikaži več

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah

Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim

Prikaži več

Orodje za izvoz podatkov

Orodje za izvoz podatkov Pomoč uporabnikom -NA-SI-200, V6.13-00 IZUM, 2018 COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, IZUM so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE 1 Uvod... 1 2 Predstavitev orodja za izvoz podatkov...

Prikaži več

Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas

Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nas Vaja 2 Virtualizacija fizičnih strežnikov in virtualni PC A. Strežnik Vmware ESX 3.5 1. Namestitev strežnika VMware ESX 3.5 na fizični strežnik 2. Nastavitve strežnika ESX 3. Namestitev in nastavitve VM

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt

Microsoft PowerPoint - 9 Trzenje bancnih storitev ppt Trženje bančnih storitev ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) prosojnice predavanj Jožica Rihter, univ.dipl.ekon E.naslov: jorko.rihter@gmail.com november 2018 1 Načelo tržnosti Oziroma

Prikaži več

CODEKS IP KAMERA

CODEKS IP KAMERA CODEKS IP KAMERA uporabniška navodila Vse pravice pridržane. Noben del uporabniških navodil se ne sme reproducirati v kakršnikoli obliki ali na kakršen koli način - grafični, elektronski ali mehanski,

Prikaži več

Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnov

Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnov Navodila za pripravo oglasov na strani Med.Over.Net v 2.2 Statistično najboljši odziv uporabnikov je na oglase, ki hitro in neposredno prenesejo osnovno sporočilo. Izogibajte se daljših besedil in predolgih

Prikaži več

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI

GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za

Prikaži več

Excel 2016

Excel 2016 PRIDOBIVANJE TEMELJN IH IN POKLICNIH KOMPETENC OD 2019 DO 2022 HIPERPOVEZAVA Gradivo za interno uporabo AVTOR: Belinda Lovrenčič Gradivo ni lektorirano V Maj 2019 Operacijo sofinancira Evropska unija,

Prikaži več

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE ELEKTRONSKEGA OBRAZCA ZA PRIJAVO IN PREKLIC DIGITALNIH POTRDIL Verzija Datum Opis sprememb dokumenta dokumenta 1.0 22.11.2013 Prva verzija dokumenta 1.1 15.04.2015 Dodana možnost

Prikaži več

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta:  Splet FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik diploma_1.doc

Microsoft Word - pravilnik diploma_1.doc Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Uporaba storitve Office 365 v napravi iphone ali ipad Priročnik za hiter začetek dela Ogled e-pošte Nastavite napravo iphone ali ipad tako, da boste lahko pošiljali in prejemali e-pošto iz računa v storitvi

Prikaži več

ISOFT , računalniški inženiring

ISOFT , računalniški inženiring ISOFT, računalniški inženiring Marko Kastelic s.p. Sad 2, 1296 Šentvid pri stični Spletna stran podjetja:http://www.isoft.si podjetja ISOFT Spletna stran sistema sledenja vozil track.si: http://www.track.si

Prikaži več

SPLETNA PRIJAVA NA IZPITE ZA DIJAKE Dijaki se na izpite prijavite na novem portalu novi.lopolis.si z istim uporabniškim imenom in geslom, kot ga upora

SPLETNA PRIJAVA NA IZPITE ZA DIJAKE Dijaki se na izpite prijavite na novem portalu novi.lopolis.si z istim uporabniškim imenom in geslom, kot ga upora SPLETNA PRIJAVA NA IZPITE ZA DIJAKE Dijaki se na izpite prijavite na novem portalu novi.lopolis.si z istim uporabniškim imenom in geslom, kot ga uporabljate tudi za portal Lo.Polis (www.lopolis.si), kjer

Prikaži več

Microsoft Word - CNR-MPV2 Quick Guide_SI

Microsoft Word - CNR-MPV2 Quick Guide_SI Canyon multimedijski MP3 predvajalnik Artikel: CNR-MPV2 Opozorilo: Pred uporabo pozorno preberite navodila za uporabo. Podrobna navodila se nahajajo na priloženem CD mediju. Opozorilo: Pred uporabo napolnite

Prikaži več

Navodilo Telemach

Navodilo Telemach Nastavitve za: MOJ TELEMACH Registracija: Na spletni strani Moj Telemach (http://moj.telemach.si) se pomaknite na spodnji del strani in pritisnite gumb REGISTRIRAJ SE. 1. korak Odpre se novo okence, kamor

Prikaži več

08_03

08_03 OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število

Prikaži več

Zadeva: Ponudba

Zadeva: Ponudba Navodila za urejanje Spletne strani CTEK.si 1. Dodajanje novega polnilnika Za dodajanje novega polnilnika nikoli ne prepisujte že objavljenih vsebin, ampak sledite tem navodilom. Ta so zagotovilo, da bodo

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt

Microsoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc

Prikaži več

COBISS3/Medknjižnična izposoja

COBISS3/Medknjižnična izposoja 3/Medknjižnična izposoja 2.2 KATALOG Katalog nam omogoča: iskanje gradiva prikaz izbranih bibliografskih zapisov ali pripadajočih podatkov o zalogi iz lokalne baze podatkov v formatu COMARC vpogled v stanje

Prikaži več

Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje

Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje Vaja 3 Kopiranje VM in namestitev aplikacij - strežnik SQL 2000 SP3a A. Lokalni strežnik Vmware ESX 3.5 1. Dodajanje uporabnikov vajexx v skupino Vaje 2. Kopiranje Win2003 strežnika in registracija na

Prikaži več

DNEVNIK

DNEVNIK POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE

Prikaži več

VAJE RID 1 (4), program PTI, šol

VAJE RID 1 (4), program PTI, šol VAJE INFORMATIKA, program PTI šol. leto 08/09 Za vsako vajo izdelajte kratka navodila oz. katere ukaze ste uporabili za izdelavo dokumenta. Vsak dokument stiskajte in ga vsatvite v delovno mapo. Pred izpitom

Prikaži več

INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN

INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN Promethean je vodilni svetovni ponudnik interaktivne tehnologije na področju izobraževanja. S svojim inovativnim pristopom in vizijo prihodnosti, spreminjajo način sodelovanja

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx

Microsoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,

Prikaži več

(Microsoft Word - MSDN AA Navodila za \232tudente FS.doc)

(Microsoft Word - MSDN AA Navodila za \232tudente FS.doc) 1. Pogoji uporabe programske opreme Pred uporabo programske opreme iz programa MSDNAA morate prebrati in se strinjati s pogoji in določili Licenčne pogodbe za končnega uporabnika programske opreme MSDN

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M15178112* SPOMLNSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 2 Četrtek, 4. junij 2015 / 90 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero ali

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 INTERAKTIVNA MULTIMEDIJA P4 in P5 doc. dr. Matej Zajc Pregled P4 Pregled P3: 4 pristopi k načrtovanju interaktivnosti PACT P4: PACT Nadaljevanje Prototipiranje Izbrani zakoni interaktivnosti People Ljudje

Prikaži več

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc

Microsoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc 1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani

Prikaži več

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj

Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadalj Splošni pogoji poslovanja 1. Uvodna določba 1) Splošni pogoji poslovanja so pravni dogovor med končnim uporabnikom (fizična ali pravna oseba, v nadaljevanju»naročnik«) in družbo VI NOVA d.o.o. (v nadaljevanje»ponudnik«).

Prikaži več

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required

Source: Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar required Source: http://img.rtvslo.si/_up/aplaud/2013/05/11/64 991249 Maketa, kolaž in računalniška vizualizacija Edvard Ravnikar 4.12.1907 23.8.1993 required age : od 12 do 14 let educational interest Ta lekcija

Prikaži več

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr

DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in pr DZS, d. d. Spoštovani, pred vami je vzorčno poglavje dnevnih priprav. Priprave so uporabnikom na voljo v celoti in v obliki, ki omogoča urejanje in prilagajanje. Komplet sestavljajo: učbenik in delovni

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - seminar_ pptx

Microsoft PowerPoint - seminar_ pptx Leatalske informacije in ARO Slovenia Control Igor Čučnik, ARO Aleš Omahne, NOTAM Uroš Grošelj, AIP Brnik, 12.5.2018 Letalske informacije AIP AIP AMDT AIP SUP AIC NOTAM Serija A, B in C VFR karta Spletna

Prikaži več

PREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI

PREDLOG SPREMEMB STATUTA UNIVERZE V LJUBLJANI Senat Univerze v Ljubljani je na podlagi šeste točke 47. in 238.a člena Statuta Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 8/05, 118/05, 72/06 (76/06-popr.), 59/07 (82/07-popr.), 81/07, 5/08, 42/08, 62/08,

Prikaži več

Microsoft Word KR navodila za CMS.doc

Microsoft Word KR navodila za CMS.doc Navodila za objavo vsebin s CMS sistemom Izvajalec: Gooya IT, interaktivni mediji, d.o.o., Ljubljana, julij 2011 stran 1 od 31 Vsebina Navodila vsebujejo informacije, ki jih potrebujejo uredniki spletnega

Prikaži več

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI

PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:

Prikaži več

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011

INFORMATOR BIROKRAT 1/2011 ta Veleprodaja Maloprodaja Storitve Računovodstvo Proizvodnja Gostinstvo Turizem Hotelirstvo Ticketing CRM Internetna trgovina Izdelava internetnih strani Grafično oblikovanje NOVOSTI IN NASVETI ZA DELO

Prikaži več

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod

Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ

Prikaži več

Elektronska pošta

Elektronska pošta Elektronska pošta ZGODOVINA Prvo sporočilo je bilo poslano leta 1971. Besedilo, ki ga je vsebovalo, je bilo QWERTYUIOP. Pošiljatelj je bil Ray Tomlinson, računalnika med katerima je bilo sporočilo poslano

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig

BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površine, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno ig BYOB Žogica v vesolju Besedilo naloge Glavna ideja igre je paziti, da žoga ne pade na tla igralne površe, pri tem pa zbrati čim več točk. Podobno igro najdemo tudi v knjigi Scratch (Lajovic, 2011), vendar

Prikaži več

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC

VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC VPELJAVA MDM V DRŽAVEM ZBORU MATJAŽ ZADRAVEC Državni zbor v številkah 90 poslancev 9 + 1 poslanska skupina 150+ mobilnih naprav (OS Android, ios) 500+ internih uporabnikov, 650+ osebnih računalnikov, 1100+

Prikaži več

DCS-2330L_A1_QIG_v1.00(EU).indd

DCS-2330L_A1_QIG_v1.00(EU).indd HD WIRELESS N OUTDOOR CLOUD CAMERA DCS-2330L KRATKA NAVODILA ZA UPORABO VSEBINA PAKETA HD WIRELESS N OUTDOOR CLOUD CAMERA DCS-2330L NAPAJALNI ADAPTER ADAPTER ETHERNET KABEL (CAT5 UTP) MED POSTAVITVIJO,

Prikaži več

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete

21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na:   Kontakt: Referat Pedagoške fakultete 21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)

Prikaži več

DRUŽINSKO BRANJE

DRUŽINSKO BRANJE DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za

Prikaži več

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik

Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Modem in krajevno omrežje Uporabniški priročnik Copyright 2008 Hewlett-Packard Development Company, L.P. Informacije v tem priročniku se lahko spremenijo brez prejšnjega obvestila. Edine garancije za HP-jeve

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Nacionalno preverjanje znanja v osnovni šoli 2018/2019 Zakonske podlage NPZ Čemu nacionalno preverjanje znanja, kaj želimo z njim doseči CILJ: pridobiti dodatno informacijo o znanju učencev, ki je namenjena

Prikaži več

Navodilo za urejanje zavarovanj po šifri podlage za zavarovanje 033 prek portala e-vem Ljubljana, oktober 2015

Navodilo za urejanje zavarovanj po šifri podlage za zavarovanje 033 prek portala e-vem Ljubljana, oktober 2015 Navodilo za urejanje zavarovanj po šifri podlage za zavarovanje 033 prek portala e-vem Ljubljana, oktober 2015 Kazalo vsebine 1. Pooblastilo za izvajanje postopkov prek portala e-vem... 4 2. Prijava v

Prikaži več

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla

Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Navodila za uporabo aplikacije mlist - neposredni mentorji za Zdravniško zbornico Slovenije pripravila Gooya, interaktivni mediji, d.o.o. Ljubljana, m

Navodila za uporabo aplikacije mlist - neposredni mentorji za Zdravniško zbornico Slovenije pripravila Gooya, interaktivni mediji, d.o.o. Ljubljana, m Navodila za uporabo aplikacije mlist - neposredni mentorji za Zdravniško zbornico Slovenije pripravila Gooya, interaktivni mediji, d.o.o. Ljubljana, marec 2019 Vsebina 1 Dostop do aplikacije... 3 1.1 Android...

Prikaži več

Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte

Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte Navodila za uporabo programske opreme OTRS verzija 2.2.3 Administracijska navodila Avtor navodil: Sebastijan Šilec Datum: December 2007 Center odprte kode Slovenije Spletna stran: http://www.coks.si/ Elektronski

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 PREDSTAVITEV FORMALNIH OPRAVIL PRI USPOSBLJANJU PROSTOVOLJNIH GASILCEV EVIDENCE: - Razpis izobraževanj OGZ Ptuj 2016/2017 - Formalna prijava preko Vulkana ( prijavijo PGD preko testa za usposabljanje)

Prikaži več

Navodila za pripravo spletnih oglasov

Navodila za pripravo spletnih oglasov Navodila za pripravo spletnih oglasov Gradivo pošljite na naslov spletnioglasi@finance.si. Rok oddaje: dva delovna dneva pred začetkom akcije. Zahtevajte potrditev prejema gradiva in njegovo ustreznost.

Prikaži več

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018

Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati

Prikaži več

Navodila za študente

Navodila za študente Moodle UM Verzija 3.5.1 Navodila za študente RCUM, Služba za IS Maribor, 2019 Kazalo 1 Prijava v Moodle UM... 3 2 Odjava iz Moodla UM... 3 3 Seznam učnih enot... 4 4 Navigacijski trak... 4 5 Bloki... 5

Prikaži več

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ

INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,

Prikaži več

PowerApps

PowerApps ko tehnologija postane brezmejna strast Microsoft PowerApps Uporabniška navodila Avtorji Brina Gomboc, Lucija Kos, Damjana Krampač Mentorici dr. Simona Sternad Zabukovšek Sara Cokan, mag. ekon. in posl.

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev TIK terminal nima povezave s strežnikom Ob vpisu v TIK Admin se pojavi napis ni povezave s strežnikom Na terminalu je ikona 1. preverimo ali je pravilno nastavljen IP strežnika 1. Preverimo datoteko TIKSAdmin.INI

Prikaži več

Microsoft Word - eDenar - navodila za uporabo osebnega portala clana doc

Microsoft Word - eDenar - navodila za uporabo osebnega portala clana doc Navodila za uporabo osebnega portala člana 13.11.08 Pozor: Ta navodila so le v pomoč uporabnikom. V kolikor so navodila v nasprotju s splošnimi pogoji poslovanja kluba, veljajo splošni pogoji poslovanja

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Pedstavitev igre Prometna kača [Združljivostni način]

Microsoft PowerPoint - Pedstavitev igre Prometna kača [Združljivostni način] Predstavitev igre PROMETNA KAČA Okolju prijazno in varno v šolo Sebastian Toplak Ljubljana 29.2.2012 Vsebina Mreža Prometna kača Predstavitev mreže Izvedba igre (kampanje) Priprava na igro Izračun šolskega

Prikaži več

Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8

Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8 Nameščanje Adopt Open Java Development Kit 8 za Windows x64 IZUM, 2019 IZUM, COBISS, COMARC, COBIB, COLIB, CONOR, SICRIS, E-CRIS so zaščitene znamke v lasti javnega zavoda IZUM. KAZALO VSEBINE 1 Uvod...

Prikaži več

IJS EDS IJS Elektronski Dokumentni Sistem Osnovna uporaba sistema uporabniška navodila Institut "Jožef Stefan" Ljubljana

IJS EDS IJS Elektronski Dokumentni Sistem Osnovna uporaba sistema uporabniška navodila Institut Jožef Stefan Ljubljana IJS Elektronski Dokumentni Sistem Osnovna uporaba sistema uporabniška navodila Institut "Jožef Stefan" Ljubljana Projekt: (RD JN19 16) Naročnik projekta: Institut "Jožef Stefan" Izvajalec projekta: BuyITC

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini snemalnik

Navodila za uporabo Mini snemalnik Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format

Prikaži več

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi

Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda

Prikaži več

Za Uk Net - Marec 2009.indd

Za Uk Net - Marec 2009.indd za in UK UM Informativni list Posoškega razvojnega centra. L. 3, št. 3 / marec 2009 Želi tudi vaša šola imeti svoj solarni avto? Show dr. Klime Točka vseživljenjskega učenja Jezikovna in računalniška znanja

Prikaži več

Brezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega

Brezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Računalniška pismenost za odrasle 60 ur. - Seznaniti vas z osnovnimi komponentami računalnika in osnovnimi pojmi informacijske tehnologije. - Naučiti

Prikaži več

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx

Microsoft Word - Analiza rezultatov NPZ slovenscina 2018.docx OSNOVNA ŠOLA SOSTRO POROČILO O ANALIZI DOSEŽKOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA IZ SLOVENŠČINE leta 2018 Pripravile učiteljice slovenščine: Renata More, Martina Golob, Petra Aškerc, Katarina Leban Škoda

Prikaži več

(Microsoft Word - Nakupovalni vodi\350 po angle\232kih spletnih trgovinah - IzAnglije)

(Microsoft Word - Nakupovalni vodi\350 po angle\232kih spletnih trgovinah - IzAnglije) Nakupovalni vodič po angleških spletnih trgovinah Vedno več ljudi se odloča za nakupe preko spleta. Cene na spletu so pogosto ugodnejše, izbira bolj široka, nakupovanje pa je enostavno in udobno. Dandanes

Prikaži več