UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZLATKO ZLATAREK

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZLATKO ZLATAREK"

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ZLATKO ZLATAREK LJUBLJANA 2016

2 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOTEHNOLOGIJO IN RUDARSTVO IZVEDBA VRTIN V KAMNINAH ZA IZRABO GEOTERMALNE ENERGIJE DIPLOMSKO DELO ZLATKO ZLATAREK LJUBLJANA, september 2016

3 UNIVERSITY OF LJUBLJANA FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF GEOTECHNOLOGY AND MINING EXECUTION OF BOREHOLES IN ROCKS FOR EXPLOATATION OF GEOTHERMAL ENERGY DIPLOMA WORK ZLATKO ZLATAREK LJUBLJANA, september 2016

4 PODATKI O DIPLOMSKEM DELU Število listov: 50 Število strani: 44 Število slik: 33 Število preglednic: 0 Število grafov. 1 Število literaturnih virov: 45 Število prilog: 0 Študijski program: Rudarstvo in geotehnologija Komisija za zagovor diplomskega dela: Predsednik: izr. prof. dr. Evgen Dervarič Mentor: doc. dr. Željko Vukelić Član: doc. dr. Goran Vižintin Ljubljana,..

5 ZAHVALA Pri izdelavi naloge me je usmerjal in mi svetoval doc. dr. Željko Vukelić, za kar se mu najlepše zahvaljujem. Prav tako se zahvaljujem vsem zaposlenim na Naravoslovnotehniški fakulteti, oddelek za geotehnologijo in rudarstvo.

6 POVZETEK Izkoriščanje obnovljivih virov energije postaja v svetu vse pomembnejše. Eden izmed obnovljivih virov, ki jih ima Slovenija na razpolago, je tudi geotermalna energija. V diplomskem delu so predstavljene splošne ugotovitve o geotermalni energiji, njenem potencialu in izkoriščanju v svetu in v Sloveniji. Geotermalno energijo je mogoče izkoriščati s pomočjo geosond. Ker sta pri izvedbi vrtin za geosonde pomembna tudi geotermalni potencial in geološka sestava tal, sem v nalogi prikazal tudi ta dva faktorja. V nalogi sem poglavje namenil tudi tehnologiji vrtanja. Za učinkovito izkoriščanje geotermalne energije s pomočjo geosond je pomembna uporaba ustrezne tehnologije za izvedbo vrtine, zlasti v tretji fazi, to je fazi vgradnje cevi in injiciranja. V nalogi sem predstavil različne tehnologije izdelave vrtin preko vseh treh faz, to je vrtanja, čiščenja in injiciranja. Ključne besede: geotermalna energija, toplotna črpalka, geosonda, izdelava vrtin za geosondo. I

7 ABSTRACT Use of renewable energy sources is becoming more and more importatnt in the world. One of the renewable energy sources available in Slovenia is geothermal energy. This diploma work presents a general overview on geothermal energy and its potential together with its exploitation in the world and in Slovenia. Geothermal energy can be exploited by using boreholes. Since the execution of boreholes for exploatation of geothermal energy significantly depends on geothermal potential and geology, the diploma work shows these two factors. Diploma work dedicates one of the chapters to drilling technology since for efficient utilization of geothermal energy with the help of boreholes the use of appropriate technology is important. Importance of technology can be seen particularly in the third phase, the phase of installation of pipes and injection. In the diploma work different drilling technologies are presented through all three phases, that are drilling, cleaning and injection are presented. Key words: geothermal energy, heat pump, borehole, execution of boreholes. II

8 SEZNAM OKRAJŠAV IN POSEBNIH SIMBOLOV GWh gigavatna ura MWh megavatna ura PE polietilen TW teravat kw kilovat W/m vat na meter CO2 ogljikov dioksid CFA Continuous flight auger tehnologija vrtanja FA Flight auger tehnologija vrtanja III

9 KAZALO 1. UVOD 1 2. GEOTERMALNA ENERGIJA ZGODOVINA UPORABE GEOTERMALNE ENERGIJE RABA GEOTERMALNE ENERGIJE V SLOVENIJI RABA GEOTERMALNE ENERGIJE V SVETU TOPLOTNE ČRPALKE PRINCIP DELOVANJA TOPLOTNIH ČRPALK GEOSONDA Uporaba geosond v svetu in pri nas IZDELAVA VRTINE ZAKONODAJA VRTANJE Udarno vrtanje Rotacijsko vrtanje Vrtanje s spiralnimi svedri Udarno-rotacijsko vrtanje INJEKTIRANJE ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI PUBLIKACIJE SPLETNI VIRI PRAVNI VIRI 45 IV

10 SEZNAM SLIK Slika 1: Najstarejši bazen s toplo vodo (3. stol. p.n.š., Kitajska dinastija Qin)... 5 Slika 2: Raba geotermalne energije v Sloveniji... 6 Slika 3: Geotermalna območja v Sloveniji... 6 Slika 4: Gostota toplotnega toka... 7 Slika 5: Kamninska zgradba Slovenije... 8 Slika 6: Geotermalni potencial v svetu Slika 7: Raba geotermalne energije v svetu Slika 8: Rimske terme Slika 9: Geotermalna elektrarna na Islandiji Slika 10: Prva geotermalna elektrarna Slika 11: Geotermalna elektrarna v Kaliforniji Slika 12: Shematski prikaz delovanja toplotne črpalke Slika 13: Shematski prikaz toplotne črpalke voda-voda Slika 14: Shematski prikaz toplotne črpalke zemlja-zemlja Slika 15: Shematski prikaz toplotne črpalke voda-voda Slika 16: Shematski prikaz vgradnje vertikalne in horizontalne geosonde Slika 17: Potek temperature v zemlji v odvisnosti od globine Slika 18: Potek temperature zemlje v različnih globinah in letnih časih Slika 19: Montaža PE cevi v vrtino Slika 20: Razmik med sondami Slika 21: Dvojna U sonda Slika 22: Različne izvedbe sond Slika 23: Stroj za izdelavo vrtine Slika 24: Skica vrtalnih glav Slika 25: Izvedbe spiralnih svedrov Slika 26. Vrtalni stroj s FA tehnologijo vrtanja Slika 27: Faze izvedbe vrtine pri CFA in FA tehnologiji vrtanja Slika 28: DTH (down the hole drilling) vrtalno kladivo Slika 29: Faze injektiranja vrtine Slika 30: Shematski prikaz postavitve geosonde Slika 31: Zaključevanje namestitve PE cevi v vrtino Slika 32: Zalivanje geosonde z betonitom V

11 SEZNAM GRAFOV Graf 1: Razlika porabe energije med pnevmatskim in hidravličnim kladivom 29 VI

12 1. UVOD Uporaba fosilnih goriv je zaradi globalne energetske krize čedalje bolj nezanesljiva. Klimatske spremembe in energetska stabilnost sta le dve izmed pomembnih tem, s katerimi se ukvarja celotna družba, ko skuša zadovoljiti svoje naraščajoče potrebe po energiji. Dejstvo je tudi, da stroški energije po svetu iz leta v leto naraščajo, prav tako se povečujejo emisije toplogrednih plinov. To velja tudi za Slovenijo. Da bi zmanjšali energetsko odvisnost od uvoza, imeli konkurenčne cene energije in zmanjšali vpliv človeka na podnebne spremembe, se ljudje odločajo za vse večjo rabo obnovljivih virov energije. Dnevno se iščejo nove in nove rešitve, kako bi energijo pridobili čim ceneje in na okolju prijazen način. Takšno vrsto energije lahko pridobimo večinoma iz narave. Med obnovljive vire energije poleg neposredne sončne energije, vetrne energije, hidroenergije in biomase uvrščamo tudi geotermalno energijo. Trenutno naraščajoče potrebe po energiji zadovoljujemo tako, da izkoriščamo fosilna goriva in vodne vire, kaže pa, da je rešitev za ta problem v: BOLJŠIH IZKORISTKIH PRI UPORABI ENERGIJE REŠITVE BOLJŠEM IZKORIŠČANJU OBNOVLJIVIH VIROV BOLJŠI ENERGETSKI UČINKOVITOSTI Ko gre za izkoriščanje obnovljivih virov, je eden takih tudi izraba geotermalne energije, saj je to eden največjih obnovljivih virov energije, hkrati pa geotermalna energija predstavlja tudi energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja. Izkoriščamo jo lahko na dva načina: NAČIN IZKORIŠČANJA ZAJEM TOPLIH VODNIH IN PARNIH GRELCEV HLAJENJE VROČIH KAMENIN Poleg naštetih so prednosti geotermalne energije tudi: je čista energija, ki se pridobiva brez kurjenja fosilnih energentov; na voljo je 24 ur na dan, geotermalna energija je stalen vir energije, ki ni odvisen od vremenskih razmer in podnebja; gre za nov domači vir energije z uporabo katerega se zmanjšuje uvozna odvisnost in geotermalna energija je dolgoročen vir energije. 1

13 Geotermalno energijo je mogoče izkoriščati s pomočjo toplotne črpalke, ki izkorišča toploto iz okolja in jo pretvarja v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in/ali sanitarne vode. Izkoriščajo toploto zraka, podtalne in površinske vode, toploto akumulirano v zemlji in kamninah. Slovenija razpolaga z 28 naravnimi izviri in 48 lokacijami z vrtinami. Največji potencial geotermalne energije ima Severovzhodna Slovenija, kjer na globini od 4000 do 5000 metrov voda doseže temperaturo od 170 do 200 C. V Sloveniji še ni postavljene nobene elektrarne na geotermalno energijo. Možnost za izgradnjo elektrarn na geotermalno energijo moči 10 MWe je bila analizirana v Ljutomeru in okolici Lendave, vendar za enkrat še brez konkretnejših rezultatov. Možnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju Slovenije zaradi raznolike geološke sestave tal različna. Geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: PANONSKA NIŽINA KRŠKO-BREŽIŠKO POLJE RAZISKANA OBMOČJA ROGAŠKO-CELJSKO OBMOČJE LJUBLJANSKA KOTLINA SLOVENSKA ISTRA OBMOČJE ZAHODNE SLOVENIJE Slovenija veliko večino geotermalne energije izkorišča v termalnih zdraviliščih. Po Sloveniji so tako nastala številna termalna zdravilišča. Šmarješke Toplice so bile ene izmed prvih, kjer so uporabljali termalno vodo. Kasneje so se ji pridružile Dolenjske Toplice, Terme Dobrna in Čateške Toplice. Za izvedbo sistemov izkoriščanja toplote podtalnice in toplote akumulirane v zemlji oz. kamninah so potrebna tudi rudarska dela. S tem označujemo izvedbo vrtin za izkoriščanje podtalnice in izvedbo vrtin skupaj z vgradnjo toplotnih sond za izkoriščanje toplote zemlje. V geotermalni energetski bilanci Slovenije približno polovico energije prispevajo plitve geotermalne toplotne črpalke, polovico pa raba termalne vode, kar skupaj predstavlja okrog 0,4 % vse primarne energije oziroma okrog 5 % vseh obnovljivih virov energije. Akcijski načrt za obnovljivo energijo (AN-OVE) pa predvideva 35 % povečanje tako pridobljene energije do leta 2020, pri čemer bi izboljšanje energetske učinkovitosti obstoječih tehnoloških sistemov lahko bistveno prispevalo k doseganju zastavljenega cilja. Zaradi naravnih danosti je najbolj upravičen pospešen razvoj rabe geotermalne toplote z geotermičnimi energetskimi viri za individualno ogrevanje prostorov, ogrevanje rastlinjakov in daljinsko ogrevanje mest. 2

14 V svojem diplomskem delu bom poleg možnosti uporabe geotermalne energije predstavil tudi izvedbo vrtin v globinah od 100 m do 150 m, načine in postopke vrtanja, vrtalno orodje, vrtalno drogovje, izdelavo geosonde, vrste geosond in njihove prednosti za okolje. 3

15 2. GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je energija vroče notranjosti zemlje, ki se še ni ohladila od svojega nastanka, deloma pa se še dodatno segreva zaradi jedrskih reakcij v središču zemlje. Te potekajo še danes in vzdržujejo visoko temperaturo sredice v obliki taline, shranjena je v notranjosti zemlje. Geotermalna energija se neprestano obnavlja, saj nastaja z naravnim radioaktivnim razpadom izotopov urana, teorija in kalija. Zato jo tudi uvrščamo med obnovljive vire energije. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma s hlajenjem vročih kamenin. Geotermalna energija je med obnovljivimi viri energije edina, ki ne spada med sončne vire, saj je neprestano razpoložljiva, ne glede na vremenske razmere. Na površje se prenaša v obliki tople geotermalne vode ali pare. Njena temperatura narašča z enoto globine, kar izraža geotermični gradient. Možnosti njene uporabe pogojuje temperatura vira. Ločimo visokotemperaturne vire s temperaturo nad 150 C, ki jih izrabljamo za proizvodnjo elektrike in nizkotemperaturne geotermalne vire pod 150 C, ki jih v glavnem izrabljamo neposredno za ogrevanje. Izkoriščanje geotermalne energije je učinkovitejše, če jo uporabljamo kaskadno, torej na različnih, vedno nižjih temperaturnih nivojih. Geotermalna energija ima številne prednosti pred tradicionalnimi viri energije, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Na voljo je namreč štiriindvajset ur na dan in ni pod vplivom sezonskih sprememb, vremena in podnebnih razmer. V mnogih državah po svetu se geotermalna energija že uporablja tako za proizvodnjo električne energije ali pa se dovaja neposredno v omrežja daljinskega ogrevanja. Geotermalno energijo lahko na ustreznih lokacijah uporabljamo: V SISTEMIH DALJINSKEGA OGREVANJA STAVB UPORABA ZA OGREVANJE VODE IN RASTLINJAKOV ZA PRIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE V GEOTERMALNIH ELEKTRARNAH Geotermalni viri so lahko zelo blizu zemeljske površine, lahko pa so več kilometrov globoko in se lahko uporabijo na površju. Zemljina notranja termalna energija se obnavlja z radioaktivnim razpadom mineralov v višini do 30 teravatov (TW), proti površju pa potuje s prevajanjem v višini 44,2 TW. Skupek te energije je dvokraten glede na porabo za človeka, vendar žal se ta energija izgubi ali pa ni dosegljiva za uporabo. Vrhnja plast površine do globine 10 m se poleti s sončno energijo segreje, medtem ko se v hladnih dneh ohlaja in sprošča to energijo. V povprečju je geotermalni gradient temperatur od 25 do 30 C na kilometer globine, medtem ko znaša povprečni toplotni tok 0,1 MW/km 2. Kjer je zemeljska skorja tanjša, so zaznane dosti višje 4

16 vrednosti (v bližini tektonskih plošč). Obstaja možnost povečanja vrednosti preko magmatskih kanalov, termalnih vrelcev, hidrotermalnega kroženja ali pa celo kombinacija naštetih. 2.1 Zgodovina uporabe geotermalne energije Že okoli 200 let pr. n. št. so geotermalno energijo uporabljali za kuhanje in kopeli. V 3. stoletju pr. n. št. so Japonci in Stari Rimljani izkoriščali termalno vodo za kopališča, v Toskani pa za barvanje blaga. Grki in Stari Rimljani so po enostavnih cevovodih uporabljali geotermalno energijo za toplo vodo in tudi ogrevanje. Slika 1: Najstarejši bazen s toplo vodo (3. stol. p.n.š., Kitajska dinastija Qin) Vir: V Sloveniji smo geotermalno vodo uporabljali predvsem za ogrevanje bazenov in v zdraviliščih. Tako so po Sloveniji nastala številna termalna zdravilišča. Šmarješke Toplice so bile ene izmed prvih, kjer so uporabljale termalno vodo. Kasneje so se pridružile še Dolenjske Toplice, Terme Dobrna in Čateške Toplice Raba geotermalne energije v Sloveniji Slovenija ima poleg visokega vodnega energetskega potenciala tudi velik geotermalni potencial, ki je za zdaj še precej neizkoriščen (geotermalno vodo večinoma uporabljamo v turistične namene). Termalna voda se v Sloveniji uporablja že iz časov Rimljanov, ko so uporabljali prve terme. Leta 1957 so v Čateških Toplicah z globokimi vrtinami prvi na območju Slovenije začeli zajemati toplo vodo za terme in ogrevanje toplih gred. Na območju severovzhodne Slovenije so zaradi geološke sestave zemlje najugodnejše razmere za izkoriščanje geotermalne energije. To območje se razprostira od Lendave do Maribora. V Sloveniji geotermalno energijo uporabljamo predvsem za daljinsko ogrevanje, za ogrevanje rastlinjakov, v termalnih kopališčih in ne nazadnje v industriji. V Sloveniji žal še ni identificiranih pravšnjih vodonosnikov s temperaturo nad 100 C, kar bi omogočilo uporabiti geotermalne energije za proizvodnjo električne energije v elektrarnah. Zaznani 5

17 so bili predvsem vodonosniki s temperaturo do 60 C, kar je zadostno za ogrevanje, medtem ko za pridobivanje električne energije potrebujemo vodonosnike s temperaturo nad 100 C. Kakšna je raba geotermalne energije v Sloveniji, je prikazano na Sliki 2 Vir. Slika 2: Raba geotermalne energije v Sloveniji Vir: Lapajne, 2005 Slika 3: Geotermalna območja v Sloveniji 6

18 Na Sliki 3 so označena področja v Sloveniji, kjer bi bilo mogoče izkoriščati geotermalno energijo. Ko gre za izkoriščanje geotermalne energije, je pomemben podatek o gostoti toplotnega toka. Kakšna je, prikazuje Slika 4. Slika 4: Gostota toplotnega toka Vir: df Površje Slovenije sestavljajo: 93 % iz sedimentne kamnine; 3 % iz magmatske kamnine in 4 % iz metamorfne kamnine. Bolj podrobno je kamninska zgradba Slovenije prikazana na Sliki 5. 7

19 Slika 5: Kamninska zgradba Slovenije Vir: ch&imgil Bruser (Bruser, 1999) meni, da ozemlje Slovenije sestavlja pet različnih geoloških struktur, in sicer: PANONSKI BAZEN VZHODNE ALPE GEOLOŠKE STRUKTURNE ENOTE JUŽNE ALPE MEJNI PAS MED VZHODNIMI IN JUŽNIMI ALPAMI ZUNANJI DINARIDI Geološko zgradbo Slovenije prikazuje Slika 6. 8

20 Slika 6: Geološka zgradba Slovenije Vir: ch&imgil=sofak7erai1yd Slika 6 prikazuje geološko zgradbo Slovenije. V nadaljevanju bom prikazal potencialna območja izkoriščanja in potencialna območja v povezavi z geološko zgradbo obravnavanega območja. Slovenija leži na stičnem območju Alp, Dinaridov in Panonskega bazena, zato sta gubanje in narivanje, ki sta spremljala kolizijo Afriške in Evroazijske litosferske plošče, ustvarili tudi globoke (tektonske) cone, ki so omogočile globinsko kroženje vode. V Sloveniji je za dotok vode proti površju pomembna predvsem debelina zemljine skorje, ki je največja v zahodnem delu Slovenije, kjer znaša okoli 50 km. Proti vzhodu se tanjša, tako da v skrajnem vzhodnem delu znaša le še okoli 30 km. ( Voda, primerna za odvzem toplote, se v Sloveniji nahaja tako v razpoklinskih vodonosnikih (predvsem karbonatih dolomitih, apnencih, delno tudi peščenjakih) kakor tudi v medzrnskih vodonosnikih (peski, prodi). Razpoklinske vodonosnike predstavljajo starejše plasti, najpogosteje mezozojske starosti. V terciarnih kadunjah, kjer še ni prišlo do popolne konsolidacije sedimentov in kjer še ni izločeno medzrnsko vezivo, pa se še zmeraj, tudi globlje od 1000 m, nahajajo peski in prodi ( V času gubanja in lomljenja, ki je potekalo v več fazah, so na območju Slovenije nastale številne prelomne cone, ki so omogočile dostop termalne vode iz več kilometrov globine do površja. Konstantno temperaturo 20 C ali več ima 21 termalnih izvirov v Sloveniji, obstaja pa tudi nekaj vrtin, kjer ni bilo odkritih nobenih površinskih termalnih pojavov. Na Sliki 1 je prikazan 9

21 geotermalni potencial Slovenije. Videti je, da ima največji geotermalni potencial severovzhodna Slovenija ( PANONSKI BAZEN Panonsko kotlino sestavljajo terciarni sedimenti. Kralj (1999, str. 173) ta vodonosnik imenuje Termal 1. Termalna voda se nahaja v globljih glinastih plasteh. Pliocenski ali/in poznomiocenski peščeni vodonosnik ima maksimalno debelino 60 m in na vzhodu sega do 1500 m globine. Termalna voda ima temperature do 80 C. Na 1850 km 2 velikem območju znaša geotermalna energija do J z maksimumom 2.25 GJ/m2 na vzhodnem delu vodonosnika. Ostala potencialna območja znotraj Panonske kotline vsebujejo globlje peščene terciarne plasti (Lendava) in predterciarne plasti, ki so pretežno sestavljene iz paleozojskih kamnin (Kralj (1999) ta vodonosnik imenuje Termal 2). Mezozojske plasti, ki prekrivajo metamorfne plasti, so debele od 10 m do 100 m. Seizmične raziskave so pokazale njihove globine od 400 m do 5000 m. Potencialni viri v mezozojskih vodonosnikih, ki niso zanesljivi, prekrivajo območje 1880 km 2, znašajo približno J z maksimumom 15.4 GJ/m 2 (Lapajne, 2005, str. 9). V severovzhodni Sloveniji imamo dva vodonosnika, ki se nahajata v različnih kamninah (Kralj, 1999, str. 28): VODONOSNIKA TERMAL 1 TERMAL 2 Nizkotemperaturni vodonosnik Termal 1 se nahaja v nekonsolidiranih peskih in prodnatih peskih neogenske starosti v Murski depresiji. Visokotemperaturni vodonosnik Termal 2 se nahaja v karbonatnih kamninah mezozojske starosti na območju dveh sinklinalnih sistemov v severovzhodni Sloveniji. Iz vodonosnika Termal 1, ki obsega 1372 km 2, se napajajo vsi balneološko rekreativni centri na območju severovzhodne Slovenije. Vodonosnik v celoti predstavlja nizkotemperaturni sistem (T 150 C). Globina vodonosnika se veča proti vzhodu. V sinklinali, ki poteka v smeri Slovenska Bistrica Ptuj Ljutomer Radmožanci, dosega vodonosna plast globino več kot 1500 m. Termalna voda je odlične kakovosti in ni zahtevna za izrabo (je le rahlo agresivna in ne poškoduje cevovodov). Uporablja se predvsem za bazensko vodo, balneologijo, ogrevanje stanovanjskih in hotelskih prostorov in sanitarne vode. Kralj predvideva, da so možnosti razširitve zmogljivosti glede na prostorske danosti še velike, spremeniti pa bo treba način izkoriščanja termalne vode, saj sedanje črpane količine že presegajo obnovljive zmogljivosti vodonosnika. Kot rešitev zato navaja omejeno črpanje ali pa vračanje uporabljene termalne vode nazaj v vodonosnik t. i. reinjektiranje (vrtine-palir.si/geotermalna-energija/). Termal 2 je edini visokotemperaturni vodonosnik na območju Slovenije. Nahaja se v karbonatnih kamninah, ki se raztezajo v dveh sinklinalnih sistemih, ki sta med seboj povezana ob meji s sosednjo Madžarsko. V severnem delu se Termal 2 nahaja v globinah do 2000 m, zato temperatura termalne vode v njem dosega največ 110 C. V južnem delu, med mesti Ptuj, Ormož, Ljutomer in Lendava, 10

22 se nahajajo te plasti v večjih globinah in pogosto presegajo 4000 m, severno od Lendave celo 5000 m. Tam je termalna voda verjetno ogreta tudi na več kot 200 C. Območje zajema 1877 km 2 (zaradi celovitosti je pri izračunu upoštevanih še 151 km 2 ozemlja na Hrvaškem in Avstriji). Vodonosnik Termal 2 bi bil lahko primeren za proizvodnjo električne energije (Geote. Vodonosnik na lokaciji okoli Ljutomera ima po ocenah temperaturo termalne slane vode med 90 in 175 C, izdatnost vira znaša 57 kg/s. Že leta 1994 je bila izdelana študija o izkoriščanju geotermalne energije za proizvodnjo električne energije v Ljutomeru. ( KRAŠKA UDORINA Geotermalni potencial v Krški kotlini, kjer prevladujejo terciarne in ponekod jurske karbonatne kamnine, znaša J na 118 km 2 velikem območju. Maksimalna energija, ki je bila ocenjena glede na debelino vodonosnika 400 m pa znaša 11.2 GJ/m2 (Lapajne, Rajver, 2005, str 46). Talna voda je akumulirana v triasnem dolomitu in se izliva na površino ob prelomih na obrobju kotline. Takšne so Šmarješke Toplice, Klevevž, Topličnik pri Kostanjevici ter Bušeča vas s temperaturo C. V Čateških Toplicah ima termalna voda temperaturo 60 C. V zahodnem podaljšku Krške kotline so Dolenjske Toplice s termalno vodo temperature C (Kralj, 1999, str ). LAŠKA, ZAGORSKA IN TUHINJSKA SINKLINALA Laška sinklinala se razprostira od Podčetrtka preko Planine do Hrastnika, Zagorska sinklinala pa naprej do Medijskih Toplic. Predvsem zadnja je ozka, vendar globoka in terciarne plasti dosegajo debeline m. V Laški terciarni kadunji oziroma na njenem obrobju so v razpokanih karbonatnih kamninah izviri termalnih voda na Mediji, Trbovljah, Laškem in Rimskih Toplicah. V podaljšku Laške kadunje so izviri termalne vode pri Podčetrtku. Najnižjo temperaturo ima voda v Medijskih Toplicah, in sicer C, v Trbovljah ima 30 C, v Laškem, Rimskih Toplicah in Podčetrtku pa C. V Tuhinjski sinklinali pri kraju Vaseno so z vrtinami zajete večje količine vode s temperaturo do 32 C (Kralj, 1999, str. 42). CELJSKA UDORINA Na obrobju udorine so večja nahajališča termalne vode s temperaturo C v karbonatnih kamninah na Frankolovem, Zrečah in Zbelovem. Termalna voda se izliva na površino v obliki naravnih izvirov skozi tektonsko razpokane cone v karbonatnih kamninah. Pomembno nahajališče mineralne vode s plinom CO 2 je v Rogaški Slatini (Kralj, 1999, str. 47). LJUBLJANSKA UDORINA: Razlikujemo dve geološko različni strukturi. Na Kranjsko- Sorškem polju in Radovljiški kotlini predstavlja krovno toplotno zaporo plast gline in laporjev, ki pa je sorazmerno tanka, meri do 500 m. Zato tudi vode ne dosegajo višjih temperatur. Pojavi termalne vode na obrobju (Bled, Pirniče, Zgornja Besnica) kažejo na temperature okrog C. Na Ljubljanskem polju in Barju so geološke razmere povsem drugačne. Tu lahko pričakujemo vodo s temperaturo C. Na južnem in zahodnem obrobju udorine Ljubljanskega barja so prisotni pojavi termalne vode z nizko temperaturo (15 22 C) pri Vrhniki in Podpeči (Kralj, 1999, str. 33). OSTALA OBMOČJA: Na območju Južnih Alp terciarne depresije in sinklinale tvorijo 1500 m globoke»razpoke«(ang. narrow wedges) v paleozojskih in mezozojskih plasteh ob prelomih. V sedimentnih plasteh se nahaja termalna voda s temperaturo C, termalni izviri pa dosegajo 11

23 pretok do 50 kg/s. Območje Vzhodnih Karavank je zapolnjeno s terciarnimi glinami, peski in peščenjaki. Geotermalni rezervoarji se nahajajo v globini več kot 1000 m. Na območju Nove Gorice se nahaja termalna voda s temperature do 40 C (Lapajne, 2005). Območje Rogatca je sestavljeno iz terciarnih andezitov in triasnih dolomitov, ki segajo do 1400 m v globino, temperature pa so do 70 C (Kralj, 1999, str. 34). Geosonde so se začele vgrajevati tudi v Sloveniji. Težko je najti zanesljive vire, ki bi poročali o dejanski rasti vgrajenih geosond v Sloveniji. Leta 2004 je bil v podružnični šoli Hruševje pri Postojni vgrajen prvi javni objekt geosonde. Leto kasneje je bilo predvidoma deset zaključnih individualnih objektov s sistemom geosonda. Geotermalne toplotne črpalke (GTČ) se uporabljajo v odprtem krogotoku v petih zdraviliščih in/ali rekreacijskih centrih, predvsem za gretje bazenske vode in za ogrevanje prostorov. Konec leta 2004 je bila instalirana moč toplotnih črpalk v Sloveniji 3,94 MWt. Natančno število toplotnih črpalk v Sloveniji ni znano, predvideva pa se, da jih je preko 600, mogoče blizu 1000 (Lapanje, 2006, str ) Raba geotermalne energije v svetu Geosonde predstavljajo trenutno eno najhitreje rastočih tehnologij obnovljivih virov energije v svetu. Trenutna kapaciteta vgrajenih geosond v svetu je ocenjena na MW th, letna poraba energije pa je TJ ( GWh). Dejansko število geosond je ocenjeno na enot. V ZDA število geosond konstantno narašča, z letno rastjo 12 %, večinoma v srednje-zahodnih in vzhodnih državah od severa Dakote do Floride. Letno je vgrajenih približno enot. Od tega je 46 % vgrajenih vertikalno, 38 % horizontalno, 15 % pa jih je odprtega sistema (koriščenje podtalnice). V zahodnih in srednjeevropskih državah je neposredna uporaba geotermalne energije za pridobivanje toplote omejena s specifičnimi geološkimi značilnostmi. Težko je najti zanesljive vire, ki bi poročali o dejanskem številu že vgrajenih geosond v Evropi. Na splošno lahko rečemo, da je tržni delež geosond še vedno skromen, z izjemama Švica in Švedska. Sistem geosonda v Švici ima letno rast 15 %. Trenutno delujočih je preko geosond. Pojavljajo se trije tipi sistemov, ki pridobivajo toploto iz zemlje, in sicer: SISTEMI ZA PRIDOBIVANJE TOPLOTE IZ ZEMLJE PLITKI VODORAVNI (HORIZONTALNI) CEVNI SISTEM (5 %) m GLOBOKE VRTINE (65 %) TOPLOTNE ČRPALKE NA TOPLO PODTALNICO (30 %) 12

24 Število novo vgrajenih sistemov se letno poveča za več kot 10 %. Mali sistemi (pod 20 kw) imajo največjo rast (več kot 15 %). Leta 2001 je bila skupna kapaciteta sistemov geosonda 440 MWth, pridobljena toplotna energija pa okoli 660 GWh. Povprečna vrtina je globoka m, vrtine z globino nad 300 m pa postajajo vse pogostejše. Glavni razlog za prodor sistema geosond na trg v Švici se nahaja v dejstvu, da tam skorajda ni drugih naravnih virov, razen tistih, ki jih ponuja zemljino površje. Medtem ko večina vgrajenih sistemov služi za gretje prostorov enodružinskih hiš (tudi sanitarne vode), število inovativnih rešitev strmo narašča. To vključuje tudi večkratne (multi)geosonde, kombinirane s toplotno shrambo, na primer solarno energijo, geotermalnim ogrevanjem/hlajenjem in energetskimi temelji (temelji zgradb opremljeni s cevmi, kot so v vrtinah). Na Švedskem so geosonde pridobile na popularnosti v zgodnjih 80. letih, leta 1985 je bilo vgrajenih že enot. Nato pa je zaradi nizkih cen energije in težav s kakovostjo trg upadel in jih je bilo v naslednjih 10. letih vgrajenih okoli 2000 letno. Nato pa sta leta 1995 ozaveščenost prebivalstva in sprejem geosond začela zopet naraščati, tudi zaradi podpore same države. Leta 2001 in 2002 je bilo vgrajenih okoli enot. Tako je danes vgrajenih že približno enot. Geosonde so trenutno najbolj priljubljen način ogrevanja za manjše stanovanjske stavbe na Švedskem in nadomeščajo oljno kurjavo zaradi trenutnih cen olja, prav tako električne peči in zaradi cen lesa tudi kamine. Nekaj je tudi večjih vgrajenih sistemov (zaprtih in odprtih) za omrežno gretje. Povprečna moč enote je 10 kw. Ocenjeno je, da je bilo okoli 70 % vseh vgradenj z vertikalnimi vrtinami. V bivanjskem sektorju je povprečna globina vrtine 125 m, povprečna dolžina horizontalnega sistema pa 350 m. Slika 6: Geotermalni potencial v svetu Vir: Legenda: 13

25 1. Rusija 2. Japonska 3. Vzhodna Kitajska 4. Himalajski geotermalni pas 5. Filipini 6. Indonezija 7. Nova Zelandija 8. Kanada 9. Mehika 10. Centralnoameriški vulkanski pas 11. Andski vulkanski pas 12. Karibi 13. Islandija 14. Severna Evropa 15. Vzhodna Evropa in južno Sredozemlje 16. Vzhodna Afrika Na Sliki 8 je prikazana raba geotermalne energije v svetu. Slika 7: Raba geotermalne energije v svetu Vir: &imgil=dymaf6zkg8njfm%253a%253bzqdlux5zagj Že 200 let pr. n. št. so ljudje uporabljali geotermalno energijo za kuhanje in kopeli. Znana so javna kopališča v Italiji in na Japonskem, kjer so uporabljali termalno vodo. Rimljani in Grki so geotermalno energijo uporabljali tudi za ogrevanje (topla voda je do njihovih domov potovala po 14

26 enostavnih cevovodih). Fotografija prikazuje ohranjen del rimskega javnega kopališča (term) v, današnjem kraju Bath v Angliji. Slika 8: Rimske terme Vir: Islandija je med bolj znanimi državami, ki izkoriščajo geotermalno energijo, saj leži na Srednjeatlantski prelomnici. Že od nekdaj so toplo vodo uporabljali v kopališčih, leta 1755 pa so zgradili prvi javni toplovod. Okoli leta 1920 so kot prvi začeli z uporabo geotermalne energije za ogrevanje rastlinjakov, leta 1930 pa je v glavnem mestu Reykjavik začel delovati sistem daljinskega ogrevanja. Danes je večina mest ogrevanih z geotermalno energijo. Zgrajenih imajo tudi več geotermalnih elektrarn. Slika 9: Geotermalna elektrarna na Islandiji Vir: 15

27 V Evropi imajo tudi Italija, Grčija in Turčija zelo dobre pogoje za izkoriščanje geotermalne energije. Prva elektrarna na geotermalno energijo je bila zgrajena leta 1904 prav v Italiji, v kraju Larderello. Slika 10: Prva geotermalna elektrarna Vir: Največji kompleks geotermalnih elektrarn na svetu (22 elektrarn) je v pogonu na območju imenovanem The Geysers v Kaliforniji. Območja Severne Amerike, Kanade in Mehike so zelo geotermalno bogata, največ geotermalnih elektrarn pa je zgrajenih na območju Avstralije, Nove Zelandije in Pacifiškega otočja. Slika prikazuje geotermalno elektrarno Sonoma Calpine 3 v Kaliforniji. Slika 11: Geotermalna elektrarna v Kaliforniji ( 16

28 3. TOPLOTNE ČRPALKE Toplotne črpalke uporabljamo kot dodatni ali pa osnovni izvor toplotne energije za pripravo ogrevane sanitarne vode v bivalnem okolju kot tudi v poslovnih objektih in pa za sisteme ogrevanja oziroma ohlajevanja prostorov. Za primarni vir energije nam služi toplota zemlje, zunanjega zraka, površinskih in podzemnih voda Princip delovanja toplotnih črpalk Delovanje toplotne črpalke temelji na fizikalnem principu soodvisnosti med temperaturo, prostornino in tlakom plina. Kadar ustvarimo povišan tlak, mu posledično narašča temperatura. Ko mu tlak zmanjšamo, mu temperatura upade. Temperatura se vedno prenaša iz toplega elementa na hladnejšega. Tako je naloga toplotne črpalke, da dvigne temperaturo nad raven, ki jo potrebujemo za sanitarno vodo in ogrevanje prostorov in pa tudi spustiti temperaturo pod izvorno. Slika 12: Shematski prikaz delovanja toplotne črpalke Vir: h=673&tbm=isch&imgil Toplotna črpalka deluje na podoben princip kot hladilnik. Pri hladilniku se tekoče snovi uparijo zaradi prejete toplotne energije iz okolice in to energijo med utekočinjanjem (kondenzacijo) oddajajo na želenem mestu (Carnotov krožni proces). Toplotna črpalka deluje v drugo smer od okolice sprejema toplotno energijo in jo oddaja v ogrevanih prostorih, pri čemer izkorišča naravni toplotni zbiralnik okolja. Kot energetski viri se lahko uporabljajo talna in površinska voda, zemeljska toplota, sončna energija in zunanji zrak. Sistem sestavljajo štiri enote: uparjalnik, kompresor, kondenzator in dušilnik. Toplotna energija se prenaša s hladilnim sredstvom. Hladilno sredstvo v uparjalniku sprejema toplotno energijo in izpareva. Para se v kompresorju stisne (komprimira), zaradi česar se močno ogreje. Ta vroča para prenaša toplotno energijo v kondenzatorju na grelno vodo in se utekočinja. V dušilniku se hladilno sredstvo razširi, tlak se zniža na začetnega, od tam gre v uparjalnik in krožni proces se ponovi. 17

29 Najučinkovitejše je izkoriščanje talne vode. V globini 7 m je namreč vse leto stalna temperatura 6 10 C. Talno vodo črpajo iz črpalnega vodnjaka in jo po uporabi ohlajeno približno za 4 C vračajo v zemljo preko ponikalnega vodnjaka, ali pa zemeljska toplota prehaja v sistem plastičnih cevi, položenih 1,5 m globoko v tla, skozi katerega se pretaka hladilno sredstvo (za vsak kvadratni meter ogrevane stanovanjske površine sta potrebna približno 2,5 m cevi). V ugodnih razmerah taka naprava lahko zadostuje za ogrevanje stanovanjske hiše. Toplotne črpalke je mogoče uporabljati tudi za hlajenje. Lahko uporabimo pasivni način hlajenja, kjer se z zagotavljanjem obtoka tekočine v sistemu toplota prenaša od medija z višjo temperaturo na medij z nižjo temperaturo. V poletnih mesecih so na globini do 150 m kamnine dosti nižjih temperatur. V tem primeru črpalka ni potrebna. Če se izkaže, da pasivni način hlajenja ne zadostuje našim potrebam ali željam, pa potrebujemo reverzibilno toplotno črpalko. Njena naloga postane črpanje toplotne energije iz objekta, torej nasprotna kot pri ogrevanju. Kadar v sistem vključimo reverzibilno toplotno črpalko, pa govorimo o aktivnem hlajenju. Glede na vir primarne energije sisteme ogrevanja delimo na: VODA VODA (ODPRTI SISTEM) VIR PRIMARNE ENERGIJE ZEMLJA VODA (ZAPRTI SISTEM) ZRAK VODA VODA VODA - ODPRTI SISTEM Primarni vir je toplotna energija vode, ki jo črpamo iz vrtine. Po odvzemu toplote»ohlajeno«vodo vrnemo v vrtino. Le-ta mora biti vsaj 15 m oddaljena od podzemne smeri toka vode. Slika 13: Shematski prikaz toplotne črpalke voda-voda Vir: VODA&biw=1366&bih=673&tbm=isch&imgil=sjvg 18

30 ZEMLJA VODA - ZAPRTI SISTEM Toplotno energijo prenašamo iz zemlje preko hladilne tekočino skozi kolektor. Kolektorji so lahko horizontalni ali vertikalni. Vertikalni kolektor ali geosonda se vgradi v vrtino. Toplotne črpalke zemlja/voda izkoriščajo toplotno energijo, ki je shranjena v kameninah oz. v zemlji. V zemlji je uskladiščena velika količina sončne energije, ki jo je treba samo izkoristiti za ogrevanje hiše in/ali sanitarne vode. Količina sončne energije, ki jo lahko odvzamemo zemlji, je odvisna od sestave tal, moči toplotne črpalke in načina izkoriščanja tega vira (horizontalni kolektor ali vertikalna sonda). Odvzem toplote se izvaja s pomočjo vode (+sredstvo proti zmrzovanju), ki kroži v zaprtem cevnem sistemu, položenem na globini od cm (horizontalni kolektor) ali pa so cevne sonde vstavljene v vrtine od m. Krožeča voda odda toploto toplotni črpalki, ki jo s pomočjo dodane električne energije pretvori na višji temperaturni nivo (do 55 C), vrača pa se ohlajena za cca 4 C. Slika 14: Shematski prikaz toplotne črpalke zemlja-zemlja Vir: 3&tbm=isch&imgil=NSoILZ ZRAK VODA Pri tem sistemu toplotno energijo pridobivamo iz zraka okolja. Zunanji del toplotne črpalke črpa toplotno energijo iz zraka in jo prenese na vodo ogrevalnega sistema. Toplotna črpalka zrak voda je v principu zasnovana podobno, kot je zasnovan običajen hladilnik za živila, vendar je njeno delovanje obrnjeno. 19

31 Slika 15: Shematski prikaz toplotne črpalke voda-voda Vir: alka+voda-voda 3.2. Geosonda Intenzivna raba omejenih zalog primarnih energetskih virov pomeni njihovo pospešeno izčrpavanje, pri čemer nastaja vrsta škodljivih stranskih učinkov, med ostalimi tudi trajno povečana stopnja emisij v ozračje in posledično učinek tople grede. V tem kontekstu pridobivajo pobude za izrabo trajnih in obnovljivih virov vse večji pomen. ( %20energija%20zemlje%20v%20stavbah%20-%20ARHEM%20doo.pdf). Eden izmed takih trajnih in obnovljivih virov je tudi geotermalna energija. Toploto, ki je shranjena v zemljini notranjosti, lahko izkoriščamo na več načinov. Tako razlikujemo med geotermalnim izkoriščanjem (vrelci vroče vode in pare), hlajenjem vročih kamenin in geotlačnim izkoriščanjem geotermalne energije. Možnosti uporabe geotermalne energije so različne. Uporabljamo jo lahko za proizvodnjo električne energije, ogrevanje (neposredno ali s toplotnimi črpalkami) ter v balneologiji. Sistem izrabe geotermalne energije z geosondo tvorita vrtina z vstavljeno geosondo in toplotna črpalka. Uporaba toplote črpalke za ogrevanje omogoča tudi hlajenje prostorov in ogrevanje sanitarne vode. Geosonda je orodje, ki izkorišča toploto zemljine ali tako imenovano geotermalno energijo in je le del sistema, ki pripomore k izrabi geotermalne energije. Ta je lahko vgrajena vertikalno v vrtino, ki jo je treba predhodno izdelati (z vrtalnim strojem vrtamo vertikalno v tla, tako da nastane cevasta odprtina določene globine), ali pa je položena horizontalno 2 m globoko pod površino. V celoti je sistem sestavljen iz dovodne in povratne cevi in toplotne črpalke in deluje po principu hladilnika. Črpa toploto iz zemlje in jo prenaša na sistem. 20

32 Notranja stran cevi geosonde je spiralne oblike, zaradi katere pri nižji hitrosti grelnega sredstva zagotavlja turbulentni tok, kar pomeni, da je večji izkoristek odvzema toplote zemljini ( evanjam%20na%20olje%20ali%20plin%20-%20arhem%20doo.pdf; Slika 16: Shematski prikaz vgradnje vertikalne in horizontalne geosonde Vir: Za odvzem toplote kameninam za toplotne moči do nekaj 100 kw lahko uporabimo vertikalne zemeljske kolektorje geosonde. Vertikalni zemeljski kolektor je dejansko toplotni prenosnik, sestavljen iz cevi in vstavljen v vrtino vertikalno. V kolektorju kroži medij, ki hladi okoliško kamenino. V notranjosti kamenin se medij segreje ter se po vzporedni cevi segret vrača na površje. Geosonde se polagajo v zemljo na globini od 30 do 100 m (največ 150 m), pri čemer se kot material uporablja PE (polietilen), ki zagotavlja dobro izmenjavo toplote in je odporen na tlak, vlago, glodalce in mikroorganizme. Odvisno od lastnosti zemlje je odvzem toplote na tekoči meter povprečno od 50 do 100 W/m dolžine sonde oziroma globine tal. Če se nahajamo na vodnatem področju, so možne večje vrednosti. Na toplotno prevodnost imata velik vpliv tudi količina vode in poroznost tal. Odvzem toplote je zato lahko različen. SUHA PEŠČENA TLA 20 W/m ODVZEM TOPLOTE VLAŽNA PEŠČENA TLA 40 W/m VLAŽNA KAMNITA TLA 60 W/m TLA S PODTALNICO W/m 21

33 Slika 18 prikazuje potek temperature zemlje v različnih globinah. Temperatura zemlje je globini 15 m in več preko celega leta 10 C. Slika 17: Potek temperature v zemlji v odvisnosti od globine Vir: Temperatura zemlje se ne spreminja le z globino, ampak tudi z letnim časom. Kakšna je ta sprememba, prikazuje Slika ,A mv e ihrt a in b lo g TSUGV REBMEVON C 01 J A.M1 RAURBE.F 1 5 Slika 18: Potek temperature zemlje v različnih globinah in letnih časih Vir: Število in globina vrtin je odvisna od toplotne potrebe objekta in sestave tal. Povezavo do toplotne črpalke izvedemo na globini 0,8 m s PE cevmi. Če je treba izvesti več vrtin, cevi združimo v posebnem jašku in priključimo na zbiralni kolektor. 22

34 Slika 19: Montaža PE cevi v vrtino Vir: Razdalja med posameznimi sondami mora znašati vsaj 5 m, da preprečimo medsebojni vpliv in zagotovimo regeneracijo zemljišča v poletnem času. V primeru vgradnje več sond jih postavimo prečno na smer podzemnih tokov. Slika 20: Razmik med sondami Vir: V vrtino se najpogosteje vstavljajo sonde v dveh osnovnih izvedbah: IZVEDBI DVOJNA U CEV KOAKSIALNA CEV 23

35 Slika 21: Dvojna U sonda Vir: Slika 22: Različne izvedbe sond Vir: Osnovne prednosti uporabe zemeljske sonde so: ne potrebujemo veliko prostora; celoletna visoka temperatura vira in možno neposredno hlajenje (Direct - Cooling). Glede kakovosti zemeljskih tal potrebujemo za 1 kw toplotne črpalke približno od 15 do 20 m globoko izvrtino. Pri vgradnji zemeljske sonde z je treba upoštevati: najmanjša razdalja med izvrtinama od 5 do 6 m; najmanjša oddaljenost od temeljev zgradbe 2 m; upoštevati moramo kvaliteto oziroma vrsto tal; globina izvrtine je odvisna tudi od kakovosti zemeljskih tal in izbrati moramo ustrezno mešanica delovnega medija glikol/voda. 24

36 Uporaba geosond v svetu in pri nas Geosonde predstavljajo trenutno eno najhitreje rastočih tehnologij obnovljivih virov energije v svetu. Trenutna kapaciteta vgrajenih geosond v svetu je ocenjena na MW th, letna poraba energije pa je TJ ( GWh). Dejansko število geosond je ocenjeno na enot. V ZDA število geosond konstantno narašča z letno rastjo 12 %, večinoma v srednje-zahodnih in vzhodnih državah od severa Dakote do Floride. Letno je vgrajenih približno enot. Od tega je 46 % vgrajenih vertikalno, 38 % horizontalno, 15 % pa jih je odprtega sistema (koriščenje podtalnice). V zahodnih in srednjeevropskih državah je neposredna uporaba geotermalne energije za pridobivanje toplote omejena s specifičnimi geološkimi značilnostmi. Težko je najti zanesljive vire, ki bi poročali o dejanskem številu že vgrajenih geosond v Evropi. Na splošno lahko rečemo, da je tržni delež geosond še vedno skromen, z izjemama Švica in Švedska. Sistem geosond v Švici ima letno rast 15 %. Trenutno delujočih je preko geosond. Pojavljajo se trije tipi sistemov, ki pridobivajo toploto iz zemlje. plitki vodoravni (horizontalni) cevni sistemi (5 %); m globoke vrtine (65 %) in toplotne črpalke na toplo podtalnico (30 %). Število novo vgrajenih sistemov se letno poveča za več kot 10 %. Mali sistemi (pod 20 kw) imajo največjo rast (več kot 15 %). Leta 2001 je bila skupna kapaciteta sistemov geosond 440 MWth, pridobljena toplotna energija pa okoli 660 GWh. Povprečna vrtina je globoka m, vrtine z globino nad 300 m pa postajajo vse pogostejše. Glavni razlog za prodor sistema geosond na trg v Švici je v dejstvu, da tam skorajda ni drugih naravnih virov, razen tistih, ki jih ponuja zemljino površje. Medtem ko večina vgrajenih sistemov služi za gretje prostorov enodružinskih hiš (tudi sanitarne vode), število inovativnih rešitev strmo narašča. To vključuje tudi večkratne (multi)geosonde, kombinirane s toplotno shrambo, na primer solarno energijo, geotermalnim ogrevanjem/hlajenjem in energetskimi temelji (temelji zgradb opremljeni s cevmi, kot so v vrtinah). Na Švedskem so geosonde pridobile na popularnosti v zgodnjih 80. letih, leta 1985 je bilo vgrajenih že enot. Nato pa je zaradi nizkih cen energije in težav s kakovostjo trg upadel in jih je bilo v naslednjih 10. letih vgrajenih okoli 2000 letno. Nato pa sta leta 1995 ozaveščenost prebivalstva in sprejem geosond začela zopet naraščati, tudi zaradi podpore same države. Leta 2001 in 2002 jih je bilo vgrajenih okoli enot. Danes je vgrajenih že približno enot. Geosonde so trenutno najbolj priljubljen način ogrevanja za manjše stanovanjske stavbe na Švedskem in nadomeščajo oljno kurjavo zaradi trenutnih cen olja, prav tako električne peči in zaradi cen lesa tudi kamine. Nekaj je tudi večjih vgrajenih sistemov (zaprtih in odprtih) za omrežno gretje. Povprečna moč enote je 10 kw. Ocenjeno je, da je bilo okoli 70 % vseh vgradenj z vertikalnimi vrtinami. V bivanjskem sektorju je povprečna globina vrtine 125 m, povprečna dolžina horizontalnega sistema pa 350 m. V Sloveniji so se geosonde pričele vgrajevati v letu

37 4. IZDELAVA VRTINE 4.1. Zakonodaja Področje raziskav in rabe geotermalne energije v Sloveniji urejajo naslednji zakoni: Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) Ur. list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo, 49/06 ZMetD, 66/06 odl. US, 33/07 ZPNačrt, 57/08 ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16); Energetski zakon (EZ-1) Ur. list RS, št. 17/2014; Zakon o rudarstvu (ZRud1) Uradni list RS, št. 14/14 uradno prečiščeno besedilo) in Zakon o vodah (ZV-1) Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrl-A, 41/04 ZVO-1, 57/08, 57/12 in 100/13. Vsi zgoraj našteti zakoni in na podlagi teh zakonov sprejeti podzakonski akti (uredbe in sklepi vlade, pravilniki, navodila) geotermalno energijo obravnavajo bolj ali manj posredno to je v sklopu obnovljivih virov energije, naravnih dobrin ali kot vir energije. Trije izmed naštetih zakonov podajajo definicijo geotermalne energije. EZ jo kot obnovljiv nefosilni vir energije definira kot toplotno energijo, pridobljeno iz zemlje z vodonosniki. ZRud-1 geotermični energetski vir prišteva med energetske mineralne surovine. Njihovo raziskovanje in izkoriščanje je na celotnem ozemlju Republike Slovenije v javno korist. Definira ga kot vir toplotne energije, ki se nahaja v geoloških plasteh pod površjem tal in se obnavlja s toplotnim tokom iz zemljine notranjosti. Ena najpomembnejših novosti glede na prej veljaven Zakon o rudarstvu (ZRud) je, da za raziskovanje mineralnih surovin ni več treba pridobiti koncesije, ampak zadostuje dovoljenje za raziskovanje, kar bistveno vpliva na poenostavljanje administrativnih postopkov v zvezi z raziskovanjem mineralnih surovin. Še vedno pa je za pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje vseh mineralnih surovin z izjemo geotermalne energije treba pridobiti koncesijo. ZRud-1 namreč v četrtem odstavku 5. člena določa, da se»izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z geokolektorjem oziroma geosondo lahko izvaja brez koncesije po tem zakonu, za izkoriščanje geotermičnih energetskih virov z reinjektiranjem pa se dovoljenje za raziskovanje in vodna pravica za izkoriščanje lahko pridobi samo v skladu s predpisi, ki urejajo vode«. Ta določba ZRud-1 pomeni, da zakon omogoča oziroma predvideva le dva načina izkoriščanja geotermičnih energetskih virov: SISTEMA IZKORIŠČANJA GEOTRMALNE ENERGIJE ZAPRT SISTEM (Z ENO VRTINO) Z GEOKOLEKTORJEM ALI GEOSONDO SISTEM Z REINJEKTIRANJEM (DVE VRTINI) 26

38 Z vrtanjem oziroma deli, namenjenimi izkoriščanju geotermičnega energetskega vira z geokolektorjem, se lahko začne brez rudarskih dovoljenj. Pred začetkom vrtanja oziroma izvajanjem del, namenjenih izkoriščanju geotermičnega energetskega vira z reinjektiranjem, je treba pridobiti dovoljenje za raziskovanje po ZV-1 in vodno pravico. Seveda gre v obeh primerih le za izrabo toplotne energije iz (podzemne) vode, ki se v sistemu vrača nazaj v isti vodonosnik in ne za balneološko ali pitno uporabo vode oziroma termalne vode. Za pitje, stekleničenje, kopanje in druge balneološke namene si mora uporabnik pridobiti koncesijo po ZV-1. Glede na navedena dejstva lahko imamo danes za krovni zakon na področju izkoriščanja geotermalne energije ZV-1. Prej je to bil ZRud, ki je urejal večji del izkoriščanja geotermalne energije oziroma se je navezoval na zakonske določbe ZV-1 (npr. za vrtanje globlje od 300 metrov je zahteval rudarski projekt, čeprav se je voda izrabljala po ZV-1). Od 1. januarja 2011 pa velja nov ZRud-1, ki pravzaprav popolnoma deregulira področje izkoriščanja geotermalne energije, na mestih, kjer pa jo omenja pa napotuje na uporabo določb ZV-1. Namen take ureditve je bila odprava zapletene administracije in dvojne ureditve na tem področju, vendar ostaja dejstvo, da raba geotermalne energije ni celovito urejena v enem zakonu. V Sloveniji je bilo do sedaj podeljenih le pet koncesij po drugem odstavku 136. člena ZV-1, 1 za rabo podzemne vode za potrebe kopališč in podobno, če se uporabljajo mineralna, termalna ali termomineralna voda in več kot 500 vodnih dovoljenj za pridobivanje toplote z uporabo toplotnih črpalk. Kljub geotermalnemu potencialu, ki ga ima Slovenija, te številke ne presegajo pričakovanj Vrtanje Izdelava vrtine poteka preko naslednjih faz: VRTANJE FAZE IZDELAVE VRTINE ČIŠČENJE VRTINE ZAKLJUČNA DELA V VRTINI Prva faza predstavlja izdelavo vrtine s pomočjo rušenja kamnine oziroma hribine. Druga faza predstavlja čiščenje vrtine, ki jo pripravljamo. Odpadne delce je treba iz vrtine odstraniti, da pri delu ne ovirajo vrtalnega stroja z zasipanjem vrtine člen: (1) Koncesijo je treba pridobiti za rabo vode za: 1. proizvodnjo pijač, 2. potrebe kopališč, ogrevanje in podobno, če se uporabljajo mineralna, termalna ali termomineralna voda, 3. proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, enako ali večjo od 10 MW, in 4. odvzem naplavin, razen če gre za izvajanje javne službe po tem zakonu. (2) Koncesijo lahko pridobi fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. (3) Koncesija se podeljuje za določen čas, vendar ne več kot za 50 let. (4) Koncesija se lahko na vlogo imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob izteku koncesije predpisani za njeno pridobitev. (5) Koncesijo v imenu koncedenta podeljuje vlada, skladno z določbami tega zakona. 27

39 Tretjo in zadnjo fazo predstavlja zaključek del v vrtini. Sem štejemo vgradnjo geosond, senzorjev, cevitev, zapolnitev vrtine s cementom. Vrtanje je mogoče izvesti z različnimi tehnologijami. Na razpolago imamo naslednje: udarno vrtanje; rotacijsko vrtanje; vrtanje s spiralnimi svedri; CFA in FA (continuous flight auger ter flight auger) tehnologijo vrtanja; vrtanje s pomočjo komprimiranega zraka direktno; vrtanje s pomočjo vode oziroma izplake direktno in indirektno z enojno in dvojno cevjo, udarno rotacijsko vrtanje; vrtalno kladivo v vrtini DTH tehnologija vrtanja (down the hole hammer) in vrtalno kladivo izven vrtine (tophamer) pnevmatsko in hidravlično kladivo Udarno vrtanje Tehnologijo udarnega vrtanja temelji na prostem padu vrtalnega dleta in kladiva. Pri tem se vrtalno orodje ritmično dviguje in spušča v vrtino. Udarno vrtanje je tehnologija, ki je zasnovana na principu prostega pada vrtalnega dleta in kladiva. Da je mogoče napredovanje v globino, je treba vrtalno orodje zasukati za določen kot pri vsakem udarcu. Tako dosežemo, da vrtalno orodje udarja pri vsakem udarcu po drugem mestu hribine. Pri napredovanju vrtanja je globina prodiranja dleta premosorazmerna s silo, ki nastane pri prostem padu drogovja. ( Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment). Udarno vrtanje sestavljata dve med seboj ločeni fazi: UDARNO VRTANJE DROBLJENJE KAMNINE ČIŠČENJE NAVRTANINE DROBLJENJE KAMNINE Drobljenje kamnine nastane zaradi udarcev vrtalnega dleta. Do drobljenja kamnine pride zaradi teže vrtalnega dleta ter zaradi njegovega rotiranja in geometrije. Ker je vrtalno dleto v konici vrtalnega stolpa, je zelo pomembna njegova konstrukcija. Biti mora namreč dovolj visok in stabilen. Pomembna je tudi jeklena vrv, saj mora prenesti celotno težo vrtalnega drogovja. 28

40 ČIŠČENJE NAVRTANINE Odstranjevanje oziroma čiščenje navrtanine je potrebno takrat, ko je zaradi njene količine onemogočeno napredovanje v globino. Za odstranjevanje navrtanine običajno uporabljamo votlo cev, ki jo vstavimo v vrtino. Pred iznosom navrtanine iz vrtine je treba zapreti posebno loputo na cevi, kar onemogoči navrtanini, da se ponovno vsipa v vrtino. Odstranjevanje navrtanine poteka toliko časa, da je odstranjena vsa navrtanina ( Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment). Vrtalna kladiva ločimo na: VRTALNA KLADIVA HIDRAVLIČNA PNEVMATSKA V praksi se vedno pogosteje uporabljajo hidravlična kladiva zaradi manjše porabe energije, nižje cene nadomestnih delov, daljše življenjske dobe vrtalnih garnitur, večje vrtalne sposobnosti in pa vsekakor zaradi boljših pogojev dela. HIDRAVLIČNO KLADIVO PREMER VRTINE (mm) PORABA ENERGIJE (HP, kw) PNEVMATSKO KLADIVO PREMER VRTINE (mm) PORABA ENERGIJE (HP, kw) Graf 1: Razlika porabe energije med pnevmatskim in hidravličnim kladivom 29

41 Slika 23: Stroj za izdelavo vrtine Vir: Energijo, ki jo sproščamo pri udarnem kladivu, izračunamo po enačbi: E c = m p.v2 p = p c. A p. l p [Nm] 2 Pri tem pomeni: mp (kg) masa bata vp (m/s) največja hitrost bata Pc (Pa) tlak tekočine v garnituri Ip (m) hod bata Ap površina bata Udarno vrtanje ima svoje prednosti in slabosti. Prednosti udarnega vrtanja so: vrtalna oprema je enostavna za uporabo, poleg tega pa se na njej pojavlja zelo malo okvar; z njo je mogoče doseči težje dostopna mesta; uporabiti jo je mogoče v različnih sedimentih in kameninah; tehnologija vrtanja je primerna tudi za jemanje vzorcev tal in glede na nizko ceno vrtanja je ta tehnologija zelo učinkovita ( Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment). Slabosti udarnega vrtanja so: velika teža vrtalne garniture; vrtanje je omejeno na globine, ki ne presegajo 1000 m, pogosto pa samo do 100 m in zaradi nestabilnih sedimentov in vdorov vode je cevitev vrtine otežena, vrtanje pa je časovno dolgotrajno. 30

42 Rotacijsko vrtanje Že samo ime nam pove, da gre za vrtanje, ki uporablja orodje, ki se vrti okoli svoje osi. Pri rotacijskem vrtanju izdelujemo vrtino s pomočjo rotacije vrtalnega orodja. Lastna teža vrtalnega drogovja ustvarja dovolj veliko vertikalno potisno silo navzdol na rotirajoče orodje, tako da pred sabo ruši hribino. Gre za tehnologijo, ki omogoča sprotno odstranjevanje navrtanine na površino vrtine ( Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment). Takšna tehnologija je uporabna za izdelavo vrtin globin tudi nad 1000 m. Veliko pomoč pri izvajanju vrtanja nam lahko prestavlja stisnjen zrak, ki ga s posebnim kompresorjem proizvedemo in ga med procesom vrtanja vrtine vpihujemo v samo orodje in na dnu vrtine ga izločamo. Tako izpihujemo vrtino in s tem čistimo orodje. Moč vrtanja se tako poveča. Tehnologija s stisnjenim zrakom ni primerna za višje globine, saj je vpihovanje potrebne količine zraka pri globinah večjih od 150 m otežkočeno. V tovrstne tehnologije sodi tudi vrtanje, kjer zrak zamenja voda, kar omogoča izplakovanje odvečnih delcev. Pri tej tehnologiji so potrebne še dodatne cevi. Vodo dovajamo v vrtino skozi orodje, izperemo vrtino, orodje in z dodatno cevjo počrpamo vodo nazaj na površje. Smer izplake lahko tudi obrnemo, da po cevi potisnemo vodo v globino, črpamo pa jo preko vrtalnega orodja. Tako za razliko od tehnologije z zrakom potrebujemo dodatno cev v nastajajoči vrtini ( Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment). Slika 24: Skica vrtalnih glav Vir: Australian Drilling Industry Training Committee Limited, 1997: Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment CRC press, ZDA. S to (zvezno) tehnologijo vrtanja lahko sproti odstranjujemo navrtanino na površje. Obstajata dva načina vrtanja: 31

43 VRTANJE S POMOČJO KOMPRIMIRANEGA ZRAKA DIREKTNO NAČINA VRTANJA VRTANJE S POMOČJO VODE OZIROMA IZPLAKE DIREKTNO IN INDIREKTNO VRTANJE Z ENOJNO IN DVOJNO CEVJO VRTANJE S POMOČJO KOMPRIMIRANEGA ZRAKA DIREKTNO S kompresorjem zagotovimo dovolj veliko količino zraka, ki ga pod pritiskom vpihujemo vrtalno drogovje med izvajanjem rotacijskega vrtanja. Ko pride zrak po drogovju navzdol v stik z delci, jih začne potiskati po ostenju vrtine navzgor na površino. Ta način odstranjevanja navrtanine je primernejši zaradi hitrejšega napredovanja. Ostenje vrtine se ne zamaže, kot če bi vrtali z izplako in vrtine po zaključenem vrtanju ni treba dodatno izpirati. Slaba stran vrtanja s pomočjo komprimiranega zraka se pojavi pri večjih globinah, ko zračni tlak ne zmore več iznašati navrtanine na površje ( Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment). VRTANJE S POMOČJO VODE ALI IZPLAKE DIREKTNO IN INDIREKTNO VRTANJE Z ENOJNO IN DVOJNO CEVJO Pri tem načinu vrtanja uporabljamo direktno in indirektno izpiranja navrtanih delcev na površino s pomočjo vode ali izplake ( Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment). Direktno izpiranje navrtanine deluje po podobnem principu kot pri vrtanju s pomočjo komprimiranega zraka. Razlika je v tem, da kot medij za izpiranje uporabljamo vodo ali izplako. Voda ali izplaka potuje po vrtalnem drogovju vertikalno do točke, kjer pride v stik z navrtanino, nakar jih začne potiskati med ostenjem vrtine ter vrtalnim drogovjem navzgor proti površju. Ko gre za indirektno izpiranje navrtanine na površino, tekočina ali izplaka potuje med vrtalnim drogovjem in ostenjem vrtine navzdol, kjer čisti dno vrtine, nakar se vrača z navrtanino po notranji strani drogovja na površino v bazen z izplako. Pri direktnem in indirektnem izpiranju se zaradi izplake in navrtanine ostenje vrtine zamaže, kar pomeni, da moramo vrtino dodatno izpirati. To ne velja, ko gre za indirektno izpiranje navrtanine iz vrtine z dvojno cevjo. Takrat tekočina ali izplaka, ki prihaja v vrtino med ostenjem zunanje in notranje cevi, očisti dno vrtine in se vrača po notranji cevi na površje ( Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment) Vrtanje s spiralnimi svedri Uporabljamo posebne spiralne svedre, ki se zaključijo z noži za rezanje v globino. Vso potrebno težo in moč za vrtanje nam dobavlja vrtalni stroj na površju. Zaradi spiralne oblike vrtalnega orodja nam ni treba zagotavljati dodatnega elementa za čiščenje vrtine in orodja. Pri vrtanju s spiralnimi svedri poznamo dva načina: 32

44 VRTANJE S SPIRALNIMI SVEDRI CFA FA Njuna posebnost je, da preskočimo eno od treh faz. Tako izvedemo vrtanje vrtine v dveh fazah, in sicer faza vrtanja vrtine in faza cementiranja (oziroma vstavitve geosonde). Ta tehnologija je primerna samo za mehke hribine. Navrtanine se na površje transportirajo po kontinuirani spirali. Ta tehnologija zaradi vrtanja v mehkejše sedimente v večini primerov zahteva, da se vrtina sproti cevi z zaščitno kolono. Razen v primeru, ko gre za vrtanje s CFA in FA tehnologijo ( Drilling. The Manual of Methods, Applications and Managment; ji.pdf). Izvedbe spiralnih svedrov so različne. Predstavljene so na Sliki 26. Slika 25: Izvedbe spiralnih svedrov Vir: ji.pdf). CFA in FA (continuous flight auger ter flight auger) je tehnologija zvezno spiralnega vrtanja, ki temelji na tem, da se vrtina izvrta in injektira v enem neprekinjenem procesu z uporabo zvezno spiralnega svedra. Tako postopek izdelave vrtine delimo v dve fazi (Brown, 2005): FAZE IZDELAVE VRTINE FAZA VRTANJA FAZA INJEKTIRANJA 33

45 CFA TEHNOLOGIJA VRTANJA Krila spiralnega svedra se pri vrtanju prav tako kot pri rotacijskem vrtanju napolnijo z zemljino, kar pomeni, da zemljina, ki je nabrana na krilih, zagotavlja zadostno bočno oporo celotne vrtine. Če se sveder potiska hitro glede na stopnjo prodiranja v tla, potem je zvezno spiralno vrtanje kot neke vrste Arhimedova črpalka, ki izvrtano zemljino transportira na površje. Posledica iznosa navrtanih delcev na površje je, da se med vrtanjem obseg tal v razsutem stanju poveča in da nekaj volumna zavzame že samo spirala, zato je pomembno, da se del zemljine že med vrtanjem pošilja na površje. Ključni cilj zvezno spiralnega vrtanja je hitrost vrtanja in vrtina, izvrtana z enakomernim in neprekinjenim delom (Brown, 2005). FA TEHNOLOGIJA VRTANJA Poleg navadnih spiral poznamo tudi zvezne spirale za bočno izrivanje zemljine. Te spirale se uporabljajo, kadar se pojavijo v hribinah plasti, ki so trše od običajnih, tako da vrtalni stroj ne more dovolj hitro prodirati skozi njih oziroma nima dovolj navora ali potisne sile za porivanje spirale navzdol, kar posledično zavira hitrost napredovanja. Zaradi trših plasti od običajnih, se lahko v mehkejših plasteh pojavijo nepravilnosti v obliki razkopa. Posledica tega je pogrezanje terena na površju. To rešimo z uporabo bočne spirale. Gre za svedre, ki imajo znotraj veliko centralno cev, pogosto neke vrste izbokline, ki med vrtanjem po celotni vertikali vrtine navrtani material bočno izrivajo. S tem načinom izdelave vrtine pri šibkejših predelih plasti proces prepreči pogrezanje tal ter poveča zgoščenost ostenja vrtine (Brown, 2005). Slika 26. Vrtalni stroj s FA tehnologijo vrtanja Vir: 34

46 Slika 27: Faze izvedbe vrtine pri CFA in FA tehnologiji vrtanja Vir: Brown, faza - začetna faza vrtanja; 2. faza priprava na injektiranje; 3. faza injektiranje in 4. faza vgradnja armature (Brown, 2005). Tehnologija vrtanja CFA je primerna tudi za izdelavo vrtin z namenom vgradnje geosond. Pri tem po injektiranju namesto armature v vrtino vgradimo sondo Udarno-rotacijsko vrtanje Gre za kombinacijo udarnega in rotacijskega vrtanja, pri tem kladivo periodično udarja, medtem ko se drogovje ves čas vrti. Ta način izdelave vrtine je primeren za trdne in mehke hribine. Princip udarnega vrtanja je v osnovi isti kot pri udarnem vrtanju. Vsak udarec bata po orodju se prenaša po drogovju na rezilo in posledično iz rezila na dno vrtine. Rezilo mora ostati neprekinjeno v stiku z dnom vrtine, sicer nastopi mrtvi hod. To pomeni, da je vrtanje upočasnjeno. Število obratov, ki je predvsem odvisno od trdote hribine, znaša med 80 in 50 obratov/min, kot zasuka vrtalnega orodja pa stopinj. (geo.ntf.uni-lj.si/tverbovsek/mgr/mgr_ _bw.pdf; Drilling. The Manual of Methods, Applications, and Managment; Postopek izdelave vrtine z udarnim rotacijskim vrtanjem sestavljajo tri faze, in sicer: udar bata periodično udarja v vrtalnem kladivu, ki preko vrtalnega drogovja prenaša udarec na vrtalno orodje, ki drobi hribino; rotacija drogovja ta se vrti, medtem ko kladivo udarja po vrtalnem drogu. Posledično zaradi vrtenja vrtalna krona ali dleto udari vedno na različno lego hribine in obtežba dleta ali potisna sila je sila, s katero potiskamo vrtalni sveder proti hribini ( 35

47 Slika 28: DTH (down the hole drilling) vrtalno kladivo Vir: Pri tej tehnologiji uporabljamo naslednje vrste pogonskih kladiv: vrtalno kladivo v vrtini DTH tehnologija vrtanja (Downtheholedrilling) in vrtalno kladivo izven vrtine (Tophammer) pnevmatsko in hidravlično kladivo ( Injektiranje To je postopek zapolnjevanja vrtine s posebno maso, imenovano injekcijska masa, ki jo predhodno pripravimo na lokaciji izvajanja del po končanem vrtalnem delu. Namen injektiranja je poleg zapolnitve medprostora med ostenjem vrtine in ostenjem geosonde ter prenosa toplote med steno cevi in steno sonde tudi zaščita vrtine pred porušitvijo. Postopek injektiranja se začne na dnu vrtine in tako poteka do vrha oziroma do ustja vrtine. ( miji.pdf; Dukič, 2009). 36

48 Slika 29: Faze injektiranja vrtine Vir: ji.pdf Kadar gre za injektiranje geosonde za uporabo toplotne črpalke, mora biti izvedba injektiranja natančna. Stik med steno geosonde in steno vrtine mora biti čim bolj tesen. S tem dosežemo boljšo prevodnost toplotne energije iz zemljine preko injekcijske mase na geosondo. Material injekcijske mase je običajno zmes vode, cementa, betonita ter materialov, ki so posebej namenjeni za izdelavo geosond. Če hočemo povečati prevodnost injektirane mase, lahko dodamo še materiale z visoko specifično gostoto, kot so na primer kremenčev pesek, grafit ali moka, lahko pa uporabljamo tudi različne izvedbe cementov za ta namen (Dukič, 2009). Slika 30: Shematski prikaz postavitve geosonde Vir: alka+voda-voda 37

49 Vrtanje za geosonde se načeloma izvaja po tehnologiji vrtanja z globinskimi kladivi ali s sistemom vrtanja s sprotno cevitvjo. Praksa je pokazala cenovno ugodnost omenjene tehnologije, prav tako se tehnologija lahko pohvali s hitrostjo. Povprečna globina vgradnje vertikalnih kolektorjev v Sloveniji je okoli 100 m. Takšen sistem je zaprt, vrtine pa so globoke do 150 m, s premerom do 160 mm. V vrtino vstavimo 4 cevi iz umetne mase (najpogosteje se uporablja polietilenske (PE)). Sestava cevi mora biti odporna na glodalce, vlago in mikroorganizme, predvsem pa mora imeti dobro toplotno prevodnost. Cevi, ki jih uporabljamo, se že več let uporabljajo pri izvedbi plinskih inštalacijah za plin ter so tako dobro preizkušene in imajo dolgo življenjsko dobo. V eno vrtino se vgradijo dve odvodni in dve dovodni cevi. Vrtino, v katero so vstavljene cevi, je treba dobro zapolniti z materialom, ki ima visoko toplotno prevodnost, v praksi se uporablja kremenčeva mivka ali ustrezen beton. Glede na zahteve potreb objekta tehniških specifikacij kamnin in predvidene vrste toplotne črpalke se definira globina vrtanja vrtin in število le-teh. Bolj so kamnine prevodne, večjo izdatnost na meter geosonde pridobimo. Odvisno od lastnosti zemlje se lahko povprečno odvzame od 50 do 100 W/m dolžine sonde oziroma globine tal. Sistem z geosondo ima naslednje prednosti: izvedba je možna na vsaki lokaciji; malo potrebnega prostora vrtina; konstantna temperatura toplotnega vira tekom celega leta; možnost hlajenja poleti; dolga življenjska doba sistema; visoka življenjska doba geosonde in ekološki način ogrevanja ni izpustov CO 2 in drugih emisij. Za izgradnjo zemeljske sonde upoštevamo, da je najmanjša razdalja med izvrtinami od 5 do 6 m, 2 m je najmanjša oddaljenost od temeljev zgradbe, upoštevamo vrsto tal in izbrati moramo primerno mešanico delovnega medija. Ko so cevi vgrajene, se vrtina od spodaj navzgor, preko injekcijske cevi, napolni z betonitom. Na Slikah 31 in 32 sta prikazani fazi namestitve PE cevi in injektiranje betonita v geosondo. 38

50 Slika 31: Zaključevanje namestitve PE cevi v vrtino Vir: Slika 32: Zalivanje geosonde z betonitom Vir: Ko gre za geosonde, je število in globina vrtin odvisna od toplotne potrebe objekta in sestave tal. 39

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z

Prikaži več

ENERGIJA ZEMLJE V STAVBAH Intenzivna raba omejenih zalog primarnih energetskih virov, pomeni njihovo pospešeno izčrpavanje, pri čemer nastaja vrsta šk

ENERGIJA ZEMLJE V STAVBAH Intenzivna raba omejenih zalog primarnih energetskih virov, pomeni njihovo pospešeno izčrpavanje, pri čemer nastaja vrsta šk ENERGIJA ZEMLJE V STAVBAH Intenzivna raba omejenih zalog primarnih energetskih virov, pomeni njihovo pospešeno izčrpavanje, pri čemer nastaja vrsta škodljivih stranskih učinkov, med ostalimi tudi trajno

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA 2 ECOTERM Inovativen pristop ter uporaba edinstvene tehnologije v svetu toplotnih črpalk omogočata vrsto uporabnih prednosti, ki jih nudi toplotna

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Uporaba OVE v stavbah

Uporaba OVE v stavbah Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni

Prikaži več

ATT

ATT PODATKI O HIŠI V LESCAH NA GORENJSKEM 1. Lokacija: Lesce na Gorenjskem, nadmorska višina 500 m 2. ogrevana površina: 200 m2 3. neogrevana klet, pritličje, nadstropje in del mansarde 4. okna: dvoslojna

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

Einsatzgrenzendiagramm

Einsatzgrenzendiagramm Tehnični podatki LA 6ASR Informacije o napravi LA 6ASR Izvedba - Izvor toplote Zunanji zrak - Različica - Reguliranje - Mesto postavitve Zunanje - Stopnje moči Meje uporabe - Min. temperatura vode / Maks.

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MONIKA KUŠTER LJUBLJANA 2015

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MONIKA KUŠTER LJUBLJANA 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MONIKA KUŠTER LJUBLJANA 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOTEHNOLOGIJO IN RUDARSTVO Izraba geotermalne

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE OGREVANJE PROSTOROV TOPLA VODA KLImA Pridobite si energijo za vsakdanje potrebe. TOPLOTNE ČRPALKE ZEMLJA/VODA IN voda/voda 02

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE OGREVANJE PROSTOROV TOPLA VODA KLImA Pridobite si energijo za vsakdanje potrebe. TOPLOTNE ČRPALKE ZEMLJA/VODA IN voda/voda 02 OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE OGREVANJE PROSTOROV TOPLA VODA KLImA Pridobite si energijo za vsakdanje potrebe. TOPLOTNE ČRPALKE ZEMLJA/VODA IN voda/voda 02 2012 Kakovost ne nastane kar tako, temveč iz zelo

Prikaži več

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke FOTOVOLTAIČNI SISTEMI VGRAJENI V TOPLO ZRAČNE SPREJEMNIKE SONČNE ENERGIJE Pri snovanju ogrevalnih sistemov za nizkoenergijske hiše (NEH) v veliko primerih koristimo toplo zračne sprejemnike sončne energije

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK LASTNOSTI TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA AEROGOR COMPACT W Kompaktna toplotna črpalka zrak/voda je postavljena na prostem Aeorogor Compact (zunanja enota). Pogosto

Prikaži več

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe

Prikaži več

Petrol

Petrol PETROLOV Program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih 2 Zakonski okvir Sredstva iz Petrolovega programa se podeljujejo v skladu s pravili za podeljevanje Državne pomoči (javni pozivi)

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc Študija izvedljivosti solarnega sistema Doma upokojencev Sežana Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, Ljubljana T: 01/4771234 F: 01/2518567 E: ciril.arkar@fs.uni-lj.si November 2007

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke Prihranek energije pri posobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe V primeru posobitve ogrevalnega sistema stanovanjske zgradbe je potrebno ugotoviti letno porabo toplotne energije. Približno

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

Evidenca_prejetih_vlog

Evidenca_prejetih_vlog Evidenca prejetih vlog za projekte prijavljene na Javni poziv objavljen dne 12. 12. 2018 Agencija za energijo v skladu s prvim odstavkom 373. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15)

Prikaži več

GRADING d.o.o.

GRADING d.o.o. Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Naravna izbira DAIKIN ALTHERMA NIZKO TEMPERATURNA TOPLOTNA ČRPALKA

Naravna izbira DAIKIN ALTHERMA NIZKO TEMPERATURNA TOPLOTNA ČRPALKA Naravna izbira DAIKIN ALTHERMA NIZKO TEMPERATURNA TOPLOTNA ČRPALKA 2 Štiri prednosti nizko temperaturne toplotne črpalke aikin Altherma 99 Prihranite pri obratovalnih stroških, ohranite najvišjo raven

Prikaži več

EKS - Priloga 1

EKS - Priloga 1 Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana T: 01 478 80 00 F: 01 478 81 39 E: gp.mzi@gov.si www.mzi.gov.si PROJEKCIJA DOLGOROČNE ENERGETSKE BILANCE Povzetek strokovnih podlag za projekcijo dolgoročnih energetskih

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Tehnološki izzivi proizvodnja biometana in njegovo injiciranje v plinovodno omrežje prof. dr. Iztok Golobič Predstojnik Katedre za toplotno in procesno tehniko Vodja Laboratorija za toplotno tehniko Fakulteta

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE

OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE e OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE Predgovor Med obnovljive vire energije sodijo sončno sevanje, veter, dež, plima in geotermalna energija.

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Microsoft Word - ge-v01-osnove

Microsoft Word - ge-v01-osnove .. Hidroelektrarna Gladina akumulacijskega jezera hidroelektrarne je 4 m nad gladino umirjevalnega bazena za elektrarno. Skozi turbino teče 45 kg/s vode. Temperatura okolice in vode je 0 C, zračni tlak

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Uradni list RS - 63/2005, Uredbeni del

Uradni list RS - 63/2005, Uredbeni del Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: info@uradni-list.si Št. 63 Ljubljana, ponedeljek 4. 7. 2005 Cena 880 SIT ISSN 1318-0576 Leto XV VLADA 2794. Uredba o koncesiji

Prikaži več

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do

PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King

Prikaži več

untitled

untitled ROTEX Sanicube: Kombinacija pretočnega grelnika in hranilnika toplote. ROTEX Sanicube: Higienski grelnik sanitarne vode. Topla sanitarna voda - vedno na voljo, ko jo potrebujete. Del kakovosti življenja

Prikaži več

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr

Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distr Družba Butan plin Družba Butan plin na slovenskem trgu nastopa kot eden vodilnih ponudnikov energije, strateško pa smo povezani tudi z največjim distributerjem utekočinjenega naftnega plina, koncernom

Prikaži več

da

da SODELAVCI PRI RAZISKAVI REUS 2013 Pri načrtovanju in izvedbi raziskave REUS 2013 so sodelovali: Arhea Center za energetsko učinkovitost IJS Gradbeni inštitut ZRMK Informa Echo SURS Valicon Člani strokovnega

Prikaži več

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,

Prikaži več

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.

Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o. Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona

Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo

Prikaži več

VETRNO KOLO

VETRNO KOLO VETRNO KOLO KAZALO: Zgodovina Razvoj vetrnic Vrste vetrnic Značilnosti Uporaba Sestavni deli Delovanje Animacije Prednosti in slabosti Viri in literatura ZGODOVINA: Ljudje izkoriščamo energijo vetra že

Prikaži več

Tehnična dokumentacija

Tehnična dokumentacija PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Matjaž Česen Fouad Al Mansour Koliko je Slovenija do sedaj izboljšala energetsko učinkovitost in kam jo to uvršča v EU? Seminar:»Ali je Slovenija uspešna pri izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti?«rcp-ijs,

Prikaži več

BM2

BM2 MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko

Prikaži več

O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2

O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 Tloris tipične etaže od 2. do 5. nadstr. list 3 Tloris

Prikaži več

PH in NEH - dobra praksa

PH in NEH - dobra praksa Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb

Spodbude za omilitev podnebnih sprememb mag. Karin Žvokelj Služba za razvojna sredstva Kohezijska sredstva in omilitev podnebnih sprememb cca. 160 mio EUR (cca 85 mio nepovratnih sredstev) prednostna naložba 1.2: 53,3 mio EUR (nepovratna sredstva:

Prikaži več

KRMILNA OMARICA KO-0

KRMILNA OMARICA KO-0 KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,

Prikaži več

OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo:

OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: OSNOVNA ŠOLA Dr. ALEŠ BEBLER PRIMOŽ Merkur in Venera Seminarska naloga Predmet: Fizika Kazalo: Uvod Stran: 3 Merkur Lastnosti 4 Stran: Površje Stran: 4 Notranja zgradba Stran: 5 Atmosfera 6 Stran: Krčenje

Prikaži več

Priklopite se na zemeljski plin in prihranite! ZEMELJSKI PLIN VAS ČAKA PRED VRATI AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. DECEMBRA 2017 Da bo vaša odločitev za

Priklopite se na zemeljski plin in prihranite! ZEMELJSKI PLIN VAS ČAKA PRED VRATI AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. DECEMBRA 2017 Da bo vaša odločitev za Priklopite se na zemeljski plin in prihranite! ZEMELJSKI PLIN VAS ČAKA PRED VRATI AKCIJSKA PONUDBA VELJA DO 31. DECEMBRA 2017 Da bo vaša odločitev za zemeljski plin lažja, vam ponujamo: ¾¾celovito energetsko

Prikaži več

Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016

Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Tehnologija poročena z obliko. Grelnik je končno postal oblikovalski predmet in postaja junak novega domačega okolja. SELECTION 2016 Osa S vsebuje vse v 18 centimetrih. barva vašega stila Sprednje plošče

Prikaži več

1. Distributivni elementi.indd

1. Distributivni elementi.indd Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo

Prikaži več

Hibridna toplotna črpalka Daikin Altherma Hybrid Idealna kombinacija toplotne črpalke zrak-voda in plinskega kondenzacijskega kotla > Nizki stroški ce

Hibridna toplotna črpalka Daikin Altherma Hybrid Idealna kombinacija toplotne črpalke zrak-voda in plinskega kondenzacijskega kotla > Nizki stroški ce Hibridna toplotna črpalka Daikin Altherma Hybrid Idealna kombinacija toplotne črpalke zrak-voda in plinskega kondenzacijskega kotla > Nizki stroški centralnega ogrevanja ter gospodinjske tople vode > Delovanje

Prikaži več

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine

Prikaži več

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat

1 Naloge iz Matematične fizike II /14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperat 1 Naloge iz Matematične fizike II - 2013/14 1. Enakomerno segreto kocko vržemo v hladnejšo vodo stalne temperature. Kako se spreminja s časom temperatura v kocki? Kakšna je časovna odvisnost toplotnega

Prikaži več

Microsoft Word - Kontrolna tabela za energetski pregled.doc

Microsoft Word - Kontrolna tabela za energetski pregled.doc Kontrolna tabela za energetski pregled HLADILNIK 1. Število hladilnikov (hladilniki in kombinirani hladilniki) na električnem priključku: 2. Poraba posameznega hladilnika: 3. Ocena izvedbe ukrepov: izveden

Prikaži več

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis

Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo toplote in električne energije z vis Predlog za javno obravnavo 22.1.2019 PREDLOG (EVA 2014-2430-0044) Na podlagi šestnajstega odstavka 372. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U

Prikaži več

Hibridna toplotna črpalka Daikin Altherma Hybrid Idealna kombinacija toplotne črpalke zrak-voda in plinskega kondenzacijskega kotla > Nizki stroški ce

Hibridna toplotna črpalka Daikin Altherma Hybrid Idealna kombinacija toplotne črpalke zrak-voda in plinskega kondenzacijskega kotla > Nizki stroški ce Hibridna toplotna črpalka Daikin Altherma Hybrid Idealna kombinacija toplotne črpalke zrak-voda in plinskega kondenzacijskega kotla > Nizki stroški centralnega ogrevanja ter gospodinjske tople vode > Delovanje

Prikaži več

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo

18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo 18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba

Prikaži več

Katera TOPLOTNA ČRPALKA je zame najprimernejša? Prava odločitev! Zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda? Kaj je COP - zakaj je pomemben? Koliko znaša letni

Katera TOPLOTNA ČRPALKA je zame najprimernejša? Prava odločitev! Zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda? Kaj je COP - zakaj je pomemben? Koliko znaša letni Katera TOPLOTNA ČRPALKA je zame najprimernejša Prava odločitev! Zrak-voda, zemlja-voda, voda-voda Kaj je COP - zakaj je pomemben Koliko znaša letni strošek ogrevanja Nizkotemperaturna ali visokotemperaturna

Prikaži več

OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si

OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE Oljni radiatorji so odlična izbira za dodatno ogrevanje najrazličnejših prostorov. S pomočjo koles jih z lahkoto

Prikaži več

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k

30 Vpihovalne šobe Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba Vpihovalne šobe VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, k 30 Vpihovalna šoba VŠ-4 Uporaba VŠ-4 se uporabljajo za oskrbovanje prostorov s hladnim ali toplim zrakom povsod tam, kjer se zahtevajo velike dometne razdalje in nizka stopnja šumnosti. S postavitvijo

Prikaži več

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv

Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa

Prikaži več

Microsoft Word - IRI UL-Energetsko knjigovodstvo UL-2018_

Microsoft Word - IRI UL-Energetsko knjigovodstvo UL-2018_ Energetsko knjigovodstvo UL Poročilo o izvedbi za obdobje januar december 2018 in ključni kazalniki rabe energije April 2019 Nosilki poročila: Andreja Burkeljca 1 Povzetek Poročilo za obdobje januar december

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation 1»Projekcije prometnega dela«uporaba projekcij prometnega dela v analizi scenarijev za Dolgoročno strategijo za nizke emisije Matjaž Česen, IJS-CEU Reaktorski center Podgorica, Ljubljana, 21.11.2018 2

Prikaži več

LETNO POROČILO O PITNI VODI

LETNO POROČILO O PITNI VODI LETNO POROČILO O PITNI VODI ZA LETO 2017 V Kamniku pod Krimom, 12.3.2018 1 / 8 Kazalo PODATKI VOODOOSKRBNEGA SISTEMA... 3 PORABA V VODOOSKRBNEM SISTEMU... 4 DOBAVA PITNE V SISTEM IZ DRUGEGA SISTEMA...

Prikaži več

UVOD

UVOD Diplomsko delo IZBIRA NAJPRIMERNEJŠEGA HLADIVA ENOSTOPENJSE ALI DVOSTOPENJSE VISOOTEMPERATURNE TOPLOTNE ČRPALE Marec, 2016 Simon Ceglar Simon Ceglar Izbira najprimernejšega hladiva enostopenjske ali dvostopenjske

Prikaži več

AZ_sredstva_katalog_140306

AZ_sredstva_katalog_140306 Sredstva za zaščito vseh vrst ogrevalnih Najboljša zmogljivost v ogrevalnih sistemih in zagotovitev popolne varnosti za uporabnika in okolje Praktični napotki za uporabo AZ sredstev Ogrevalni sistemi radiatorji

Prikaži več

Požarna odpornost konstrukcij

Požarna odpornost konstrukcij Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih

Prikaži več

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št

VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št VIESMANN VITOMAX 200-HW Visokotlačni vročevodni kotel za dop. temperature iztoka do 150 C Nazivna toplotna moč 2,3 do 6,0 MW Podatkovni list Naroč. št. in cene na zahtevo VITOMAX 200-HW Tip M72A Visokotlačni

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama

Prikaži več

untitled

untitled Energija iz zraka Weishauptove Split toplotne črpalke za ogrevanje in hlajenje To je zanesljivost. Ogrevanje in hlajenje z Weishauptovimi Split toplotnimi črpalkami Split toplotne črpalke so vse bolj priljubljene.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - GenEnergija

Microsoft PowerPoint - GenEnergija GEN energija Oktober, 2009 Jedrska Elektrarna Krško 2 priložnost za Slovenijo Predstavitev projekta Mnenje javnosti in legitimnost jedrske energije v Sloveniji, Prednosti projekta Krško2, Predlog najpomembnejših

Prikaži več

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1

OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1 OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z

Prikaži več

NOVELAN 44 db 60 db H1422 LAD 77-HID kw kw

NOVELAN 44 db 60 db H1422 LAD 77-HID kw kw 44 60 103602H1422 10 12 103602H1422 Komplet (toplotna črpalka in kombinirani grelnik s toplot črpalko) Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov s toplot črpalko (ηs) Nazivna izhodna toplota

Prikaži več

NOVELAN 44 db 65 db H1622 LAD 97-HID kw kw

NOVELAN 44 db 65 db H1622 LAD 97-HID kw kw 44 65 103609H1622 12 14 19 103609H1622 Komplet (toplotna črpalka in kombinirani grelnik s toplot črpalko) Sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov s toplot črpalko (ηs) Nazivna izhodna

Prikaži več

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2

PRIROČNIK O VARČNI PORABI GORIVA IN EMISIJAH CO2 PRIROČNIK O VARČNI PORAI GORIVA IN EMISIJAH CO2 Seznam novih modelov Suzuki v Sloveniji Nasveti voznikom za varčno vožnjo Seznam vseh novih modelov osebnih vozil znamke Suzuki, ki so v tekočem letu naprodaj

Prikaži več

100% IZMENJAVA ZRAKA PRI ZAPRTIH OKNIH, OHRANJANJE ENERGIJE, ENERGETSKI PRIHRANKI LOKALNI PREZRAČEVALNI SISTEM Z REKUPERACIJO MIKrovent Rekuperacija/o

100% IZMENJAVA ZRAKA PRI ZAPRTIH OKNIH, OHRANJANJE ENERGIJE, ENERGETSKI PRIHRANKI LOKALNI PREZRAČEVALNI SISTEM Z REKUPERACIJO MIKrovent Rekuperacija/o 100% IZMENJAVA ZRAKA PRI ZAPRTIH OKNIH, OHRANJANJE ENERGIJE, ENERGETSKI PRIHRANKI LOKALNI PREZRAČEVALNI SISTEM Z REKUPERACIJO MIKrovent Rekuperacija/ohranjanje toplote do 95 % pri 100 % izmenjavi zraka

Prikaži več