Sodobno gospodarstvo. Gospodarske dejavnosti

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "Sodobno gospodarstvo. Gospodarske dejavnosti"

Transkripcija

1 Sodobno gospodarstvo Gospodarske dejavnosti 1

2 Udeleženci v gospodarstvu Gospodarstvo osnovni pojmi Potrebe Potreba je občutek pomanjkanja. Potrebe se obnavljajo, se spreminjajo, se večajo, so neomejene. Vrste potreb glede na nujnost zadovoljitve: potrebe življenjskega pomena (potreba po hrani, potreba po čistem okolju, potreba po stanovanju), druge potrebe (luksuzne ali družbene ali sekundarne npr. potreba po ogledu koncerta, potreba po razkošnih avtomobilih, potreba po potovanju). 2

3 Vrste potreb glede na število nosilcev: potrebe posameznika (npr. potreba po hrani, pijači, stanovanju, zaposlitvi, varnosti), družbene potrebe (npr. potreba po urejenem zdravstvu, šolstvu, prometni infrastrukturi). Potrebe glede na način zadovoljitve: potrebe, ki jih lahko zadovoljimo z dobrinami (npr. potreba po hrani, obleki, prevozu, stanovanju), potrebe, ki jih ne moremo zadovoljiti z dobrinami (npr. potreba po sreči, ljubezni, priznanju). Temeljni cilj gospodarstva je proizvodnja dobrin, ki zadovoljujejo potrebe. 3

4 Dobrine Ljudje zadovoljujemo svoje potrebe z dobrinami, ki so koristne stvari ali storitve. Vrste dobrin: gospodarske dobrine (pridobivamo jih v gospodarstvu, so rezultat človekovega dela), naravne dobrine (so na razpolago v naravi npr. voda, zrak). Delitev dobrin: materialne dobrine (npr. obleka, obutev, pijača, televizor, računalnik), storitve ali nematerialne dobrine (npr. koncert klasične glasbe, pregled pri zdravniku, prevoz z vlakom v šolo). 4

5 Namen uporabe dobrin: dobrine končne porabe (za zadovoljevanje potreb porabnikov npr. oblačila, čevlji, hrana, kolo, zgoščenka, krema za roke), dobrine za investicijsko uporabo (za pridobivanje novih dobrin - npr. surovine in material, žerjav, stružnica, tiskarski stroj, robot v proizvodnji). 5

6 Gospodarstvo Dobrine pridobivamo v gospodarstvu, ki je celota vseh ustanov in dejavnosti, s katerimi zbujamo in načrtno pokrivamo človekove potrebe. Gospodarstvo je sestavljeno iz različnih gospodarskih dejavnosti. 6

7 Udeleženci v gospodarstvu Gospodinjstva (imajo potrebe, kupujejo in porabljajo povpraševanje) in podjetja (zadovoljujejo potrebe, proizvajajo in prodajajo ponudba). Povpraševanje in ponudba se srečata na trgu (trg je stičišče ponudbe in povpraševanja). Delitev dela Delitev dela je pogoj za razvoj in nastanek sodobnega gospodarstva (specializacija dela). 7

8 Vrste delitve dela: Delitev dela v podjetju (npr. nabava, skladiščenje, prodaja, knjigovodstvo). Delitev dela se predvsem v proizvajanju materialnih dobrin čedalje bolj širi in pogosto vodi k razčlenitvi dela na najbolj drobna opravila (prijeme in gibe). Nacionalna delitev dela: navpična (vertikalna) specializacija, vodoravna (horizontalna) specializacija podjetij. 8

9 Pri navpični specializaciji si specializirana podjetja sledijo zaporedno: primarna pridelava (kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, pridobivanje nafte itd.), predelovalne dejavnosti (industrija, obrt), storitvena podjetja (trgovska in prometna podjetja, banke, zavarovalnice). Pri vodoravni specializaciji si specializirana podjetja ne sledijo zaporedno, temveč opravljajo delo na enaki gospodarski stopnji (npr. v industriji pohištva kuhinje, dnevne sobe, pisarniško pohištvo, stilno pohištvo, šolsko pohištvo, vrtno pohištvo). 9

10 Mednarodna delitev dela V mednarodni delitvi dela vsaka država proizvaja tiste dobrine, za katere ima najboljše razmere zaradi podnebja, nahajališč surovin, izobrazbe in usposobljenosti delovne sile. Povezanost Slovenije s svetovnim gospodarstvom (Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija, Francija, ). Prednosti (proizvodnjo organizirajo na tisti lokaciji, kjer je najmanj stroškov), slabosti (odvisnost od mednarodnih političnih in gospodarskih razmer). 10

11 Značilnosti gospodarstva Gospodarska ureditev V vsakem gospodarstvu oziroma družbi se je nenehno treba odločati: Kaj in koliko je treba proizvajati? Kako proizvajati? Kdo je lastnik proizvajalnih sredstev? Kako razdeliti proizvedene dobrine? 11

12 Za sodobne družbe sta značilna svoboda posameznika pri porabi in podjetniška svoboda pri proizvodnji. Država s številnimi ukrepi posega v gospodarsko dogajanje in ga usmerja. Država skrbi za varstvo gospodarsko šibkih. Država skrbi za osnovne življenjske in kulturne potrebe. Država skuša uveljaviti prednosti svobodnega tržnega gospodarstva in preprečiti njegove negativne učinke. 12

13 Faze gospodarskega procesa Celoti pridobivanja in porabe dobrin pravimo gospodarski proces, ki je sestavljeno iz štirih medsebojno povezanih in prepletenih faz: proizvodnja (podjetja proizvajajo dobrine), razdelitev (ekonomski osebki dobijo denarne dohodke), menjave (dohodke zamenjajo za dobrine) in poraba (dobrine porabijo). V krožnem toku gospodarskih dejavnosti sodelujejo gospodinjstva in podjetja in sicer na trgu proizvodnih dejavnikov in trgu potrošnih dobrin. Med ekonomskimi osebki se prelivata v obratnih smereh dva ekonomska tokova: tok proizvodov in proizvodnih dejavnikov (stvarni tok) in tok plačil (denarni tok). 13

14 Gospodarske dejavnosti Gospodarstvo je proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin. Gospodarstvo je celota vseh ustanov in dejavnosti, s katerimi zbujamo in načrtno pokrivamo človekove potrebe. Delitev gospodarskih dejavnosti Primarne gospodarske dejavnosti (npr. rudarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo itd.), 14

15 Sekundarne gospodarske dejavnosti (npr. kovinska industrija, elektroindustrija, živilska industrija, tekstilna industrija, gradbeništvo, proizvodna obrt itd.) Terciarne gospodarske dejavnosti (npr. trgovina, gostinstvo, turizem, bančništvo, storitvena obrt itd.) Med terciarne dejavnosti uvrščamo tudi dejavnosti, ki se jih plačuje iz proračuna države (npr. zdravstvo, socialno varstvo, kultura, šolstvo, javna uprava, politične organizacije). 15

16 Podjetje kot osnovna celica gospodarstva in gospodarskih dejavnosti Firma je ime podjetja, s katerim podjetje posluje na trgu. Obrat je gospodarska enota, v kateri izdelujejo dobrine ali opravljajo storitve za potrebe tretjih oseb (naročnikov). Pojem podjetje uporabljamo v enakem pomenu kot obrat, za gospodarske enote družb, v enakem pomenu kot firmo itd. 16

17 Gospodarska družba je pravna oblika podjetij. Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svoj izključno dejavnost. Pravne oblike gospodarskih subjektov: Samostojni podjetniki, Osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba, tiha družba), Kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba). 17

18 Podjetje in njegovo družbeno okolje: lastniki (premoženjska varnost, dobiček), zaposleni (varna in prijazna delovna mesta, plače), posojilodajalci (obresti, zanesljivo vračilo), dobavitelji (zanesljiv prevzem, visoke cene, zanesljivo plačilo), kupci (zanesljiva dobava, kakovostni izdelki, nizke cene), država, občine (davki in dajatve, upoštevanje zakonov), sindikati, zbornice (prispevki, soglašanje z njihovimi cilji), drugi (prijazno okolje brez hrupa, plinov, odpadkov). 18

19 Cilji podjetja in skupni gospodarski cilji: donosnost (rentabilnost), gospodarnost (ekonomičnost), tržna usmeritev kot vodilna misel. Narodno gospodarski cilji (zadovoljevanje osnovne življenjske potrebe, pravično porazdeljevati materialne dobrine in storitve, ohranjati okolje). Cilji porabnikov (nižje cene). 19

20 Vrste podjetij: Po vsebini delovanja (primarna proizvodnja, predelovalne dejavnosti, storitve). Po odjemalcih (izdelovalci investicijskih dobrin, izdelovalci potrošnih dobrin), po panogah - strokah (industrija, obrt, trgovina, turizem, promet, banke, zavarovalnice, kmetijska gospodarstva), po velikosti (mala, srednja, velika podjetja), po prevladujočem proizvodnem faktorju (naložbeno-intenzivna, delovna-intenzivna). 20

21 Vse, kar podjetje potrebuje za poslovanje, so proizvodni dejavniki. Človekovo delo: izvajanje (delo za strojem, enostavna pisarniška opravila, čiščenje), vodenje (odločanje, nadzorovanje, načrtovanje, razporejanje). Premoženja podjetja: stalna sredstva (podjetje jih uporablja dalj časa npr. stroji, vozila, pisarniška oprema), gibljiva sredstva (se stalno obračajo, to pomeni prodajajo, porabljajo npr. surovine, trgovsko blago, denar v banki). 21

22 Delovna zmožnost in volja do dela Na delovno zmožnost vplivajo: nadarjenost (spretnost, nadarjenost za matematiko), splošna strokovna izobrazba (knjigovodsko znanje, znanje računalništva, znanje tujih jezikov, znanje pravopisa), poklicne izkušnje. Na volji do dela vplivata: zadovoljitev gospodarskih potreb (eksistenčne potrebe, luksuzne), zadovoljitev negospodarskih potreb (potreba po varnosti, potreba po kontaktiranju v družbi, potreba po priznanju, potreba po osebnem razvoju). 22

23 Premoženje podjetja oziroma poslovna sredstva Stalna sredstva (naložbeno premoženje): Materialno naložbeno premoženje (npr. zemljišča, zgradbe, stroji, računalniki). Nematerialno naložbeno premoženje (npr. patenti, najemniške pravice, programska oprema). Finančno naložbeno premoženje (npr. kupljene delnice drugih podjetij). 23

24 Obratna sredstva (gibljivo premoženje): Stvarno obratno premoženje (izdelavni material, nabavljeni polizdelki, trgovsko blago, gotovi izdelki in lastni polizdelki). Finančno obratno premoženje (npr. denar v blagajni, denar v banki, terjatve, vrednostni papirji). 24

25 Kmetijstvo, rudarstvo, energetika, gradbeništvo, ribištvo, lov in gozdarstvo Kmetijstvo Kmetijstvo se ukvarja s pridelavo hrane za ljudi in živali ter s pridelavo rastlin kot surovine za industrijsko predelavo. Kmetijstvo delimo na poljedelstvo (njivska pridelava žit, industrijskih rastlin, krme, vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo) in živinorejo (govedoreja, konjereja, perutninarstvo, ovčereja ). Ekološko kmetovanje je eden od odgovorov na ekološke probleme sodobnega sveta. 25

26 Rudarstvo Rudarstvo je gospodarska dejavnost, ki nas oskrbuje s surovinam iz zemlje (rudarstvo kovinskih surovin, rudarstvo nekovinskih surovin). Energetika Energetika je gospodarska dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo in prebivalstvo z energijo. Neobnovljivi viri (premog, nafta, zemeljski plin, jedrska energija), obnovljivi viri (biomasa les, geotermalna energija, sončna energija, vetrna energija, vodna energija). 26

27 Gradbeništvo Gradbeništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem, izgradnjo, sanacijo in drugimi deli. Gradbeništvo se deli na visoke gradnje (projektiranje in izgradnja javnih, poslovnih in stanovanjskih zgradb), nizke gradnje (projektiranje in izgradnja cest, železnic, mostov in drugih prometnic). 27

28 Industrija Značilnosti industrijskega podjetja Naložbe v stalna in gibljiva sredstva so velike, velika delitev dela (tekoči trak), proizvodnja je serijska. Industrijska podjetja razvrščamo po naslednjih značilnostih: raven proizvodnje (proizvodnja surovin, proizvodnja investicijske opreme, proizvodnja blaga za široko porabo), prevladujoča surovina (lesna, papirna, tekstilna, usnjarska, živilska itd.), 28

29 tipi proizvodnje (posamezna, serijska in množična proizvodnja), organizacija izdelave (delavniška, skupinska, na tekočem traku), prevladujoči proizvodni dejavnik (delovno, naložbeno in materialno intenzivna industrijska podjetja), velikost podjetja (velika, srednja in mala industrijska podjetja). Lokacija je kraj na katerem podjetje deluje. Osnovni pogoji za razmestitev industrije so stroški, trg, okolje in prestrukturiranje gospodarstva. 29

30 Poslovna področja industrijskih podjetij Raziskave in razvoj (raziskave so temeljne opravljajo jih večji inštituti in uporabne opravljajo jih razvojni oddelki velikih podjetij). Na podlagi raziskovalnih rezultatov podjetje razvija izdelke, primerne za serijsko proizvodnjo. Predmeti raziskav in razvoja so izdelki (novi, nadaljnji razvoj izdelkov), postopki (novi materiali, nižji stroški, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje) in uporabnost izdelkov. 30

31 Poslovno področje izdelava Priprava izdelave (naloge): načrtovanje izdelave in vodenje izdelave. Z načrtovanjem sredstev določamo potrebo po delovni sili, potrebo po proizvajalnih sredstvih, potrebo po materialu, zaporedje delovnih faz, potrebni čas za posamezno delovno operacijo. Potek izdelave (organizacijski tipi kako se pomika izdelek med proizvodnjo, tipi izdelave koliko enot bomo proizvedli. 31

32 Organizacijski tipi: delavniška izdelava, skupinska izdelava in izdelava na tekočem traku. Tipi izdelave: posamezna izdelava (npr. izdelava po meri, izdelava turbin, gradnja mostov), izdelava določenih količin (množična izdelava npr. cementarne, tovarne cigaret, pralnih sredstev), izdelava po izdelkih - npr. jeklena pločevina različne debeline, avtomobilske gume, oblačila, serijska izdelava npr. avtomobili, gospodinjski aparati). 32

33 Obrt Značilnosti obrti Proizvodna ali storitvena dejavnost na podlagi individualnih naročil, majhne serije, nima značilnosti tekočih trakov, delitev dela je manj pomembna, sodelujejo tudi družinski člani. Obrtni obrati so v povprečju manjši. Razlikujemo: proizvodna obrt (živilska, grafično-papirna, lesna), inštalacijska obrt (vodovodni inštalater, klepar, steklar), popravljalna obrt (avtomehaniki, urarji, televizijski tehniki), storitvena obrt (frizerji, dimnikarji, fotografi, pleskarji). 33

34 Poslovna področja v obrtnem podjetju Obrtno podjetje pretežno izdeluje na podlagi prejetih naročil, zato nabavljajo šele po prejemu naročil. Izdelava oziroma delo poteka kot proizvodnja, storitvena, vzdrževalna in popravljalna dejavnost. Sodelujejo tudi kot kooperanti z velikimi podjetji. Izdelava poteka na delavniški mizi, kot strojnodelavniška izdelava in delo na gradbišču (npr. inštalaterji). 34

35 Trgovina Vloge in vrste trgovskih organizacij Trgovska podjetja kupujejo blago in prodajajo naprej, pri tem opravljajo pomembno storitveno dejavnost za izdelovalce in tudi za potrošnike oziroma končne kupce. Vloge trgovskih podjetij: prostorska (blago v bližini končnih porabnikov), časovna (omogočanje primernih zalog izdelkov enakomerna oziroma neenakomerna proizvodnja in poraba), količinska vloga (kupovanje kmetijskih pridelkov pri številnih kmetih), 35

36 Kakovostna vloga (povezovanje nekaj sort istovrstnega blaga npr. prodajalne pohištva, prodajalne gradbenega materiala), svetovalna in informacijska vloga (prospekti in katalogi, svetovanje pri nakupu zapletenih tehničnih aparatih), kreditna vloga (potrošnika posojila). Vrste trgovinskih organizacij: notranje trgovske organizacije na drobno (npr. Maximarket), na debelo (npr. Veletekstil), na debelo in drobno (npr. Engrotuš), uvozno-izvozne (Spar). 36

37 Poslovanje trgovskih gospodarskih družb na drobno Trgovini na drobno pravimo tudi detajlistična trgovina. Dejavniki poslovanje trgovskih gospodarskih družb na drobno: delovna sila (zaposleni neenakomerna obremenitev, neugoden delovni čas), poslovna sredstva (trgovsko blago vrsta ponudbe, širina in globina ponudbe, cenovna in kakovostna ponudba, trgovska oprema prostor prodajni prostor, skladiščni prostor, delavniški prostor, prostor za upravo podjetja, prostor za zaposlene, parkirišče, oprema in naprave police, hladilniki, tehnice, blagajne itd.), 37

38 Značilnosti poslovanja trgovskih gospodarskih družb na drobno Nujno usklajevanje med nabavno in prodajno dejavnostjo (ponudba blaga, nabavne cene, izbira dobaviteljev), načini nabave trgovskega blaga (nabava na zalogo npr. sezonski izdelki, izdelki s popusti, posamezna nabava po naročilu, nabava usklajena s prodajo just-in-time izognitev skladiščenju. Za trgovino na drobno je značilno tudi sezonsko nihanje prodaje vpliv na stroške poslovanja. 38

39 Trženjske odločitve v trgovski organizaciji na drobno Trgovina na drobno sprejema naslednje odločitve: o izboru izdelkov (ponudbe), o cenah (diskontne, ekskluzivne cene, običajne cene), o prodajni politiki (samopostežba, postrežba, ali mešane trgovine), o oglaševalski aktivnosti (izložba, katalogi, letaki, oglaševanje v časopisih, na televiziji, na stenah za plakatiranje), o lokaciji. 39

40 Dodatne storitve trgovine na drobno: pred nakupom (svetovanje), ob nakupu (pakiranje, dostava, namestitev, strokovno prikazovanje delovanja), po nakupu (servisiranje). Odločitve glede cen: diskontna prodaja, blagovnica, specializirana prodajalna. Prodajalne delimo v tri skupine: prodajalne z običajnimi cenami, prodajalne z diskontnim cenami ( nižje od 10 % do 20 %), prodajalne z eskluzivnimi (višjimi) cenami (višje od 20 % do 100 %). 40

41 Odločitve o organizaciji postrežbe Načini postrežbe: postrežna prodaja, samopostežna prodaja (samoizbira, prava samoprostrežba, prodaja z avtomati, prodaja prek elektronskih medijev). Ureditev prodajnega prostora. Pomembne lastnosti, ki privabljajo kupce v trgovino: pročelje in vhod, priročni tloris, čistost, osvetlitev, barve, dekoracija, mobilnost po trgovini. V trgovini je pomembno tudi oglaševanje in lokacija prodajalne. 41

42 Organizacijske oblike prodajaln Merila za razlikovanje organizacijskih oblik trgovine na drobno: po velikosti, po ponudbi izdelkov, po cenovni politiki, po načinu prodaje in postrežbe, po načinu nabave blaga. Organizacijske oblike trgovine na drobno: delikatesne prodajalne (minimarketi), specializirane prodajalne z živili, supermarketi, veliki marketi (diskontne prodajalne), hipermarketi. Pomembne so trgovske verige, kataloška prodaja (prodaja po pošti), spletna trgovina. 42

43 Poslovanje trgovskih gospodarskih družba na debelo O trgovini na debelo govorimo, kadar poteka prodaja med podjetji. Kupci trgovcev na debelo so: trgovci na drobno, drugi trgovci na debelo, predelovalci, drugi uporabniki (npr. frizerji, gostilničarji, svobodni poklici, javne službe itd.). Trgovske družbe na debelo kupujejo blago zaradi nadaljnje preprodaje. Vloga trgovine na debelo je podobna kot pri trgovini na drobno. 43

44 Dejavnosti trgovskih gospodarskih družb na debelo so: nabava trgovskega blaga, skladiščenje, prodaja trgovcem na drobno, predelovalcem itd. V primerjavi s trgovino na drobno je skladiščenje posebej poudarjena poslovna vloga, saj večina grosistov prodaja izdelke iz zaloge v skladišču. Delitev grosistov po načinu postrežbe: dostavni grosisti, postrežni grosisti, samopostrežni grosisti, regalni grosisti. 44

45 Tudi trženjske odločitve trgovskih družb na debelo so podobne kot pri trgovskih družbah na drobno. Smeri razvoja trgovine na debelo gredo v dve smeri: poskus izločanja grosistov, razvoj mešanih trgovskih organizacij na debelo in drobno. Mnogo trgovcev na drobno opravlja tudi vloge grosistov. 45

46 Okoljski vidiki trgovine Na vseh gospodarskih področjih nastajajo nasprotja med rentabilnostjo posameznega podjetja in dolgoročnim razvojem celotnega narodnega gospodarstva (pokrivanje stroškov za varstvo okolja). Primer: embalaža (nevračljiva embalaža je za proizvajalca praviloma cenejša kot vračljiva, nastajajo pa posebni stroški, ki obremenjujejo celotno družbo odlagališča, preprečevanje škodljivih posledic njenega razpadanja itd.). 46

47 Trgovina kot vir prometnih zamaškov in gospodarskega uničenja mestnih središč Velika nakupovalna središča pogosto kritiziramo z dveh vidikov: povzročajo dodatni promet, ogrožajo oskrbo prebivalstva v urbanih središčih. Zaradi tega so v nekaterih evropskih državah v bolj gosto naseljenih predelih prepovedali gradnjo prodajaln, ki presegajo 400 m 3 prodajne površine. 47

48 Trgovski posredniki Trgovski posredniki so samostojni trgovci (posamezniki in organizacije), ki posredujejo pri trgovskih poslih za svoje naročnike (komitente). Delujejo na tuj račun (v tujem imenu trgovski zastopniki, makler, v svojem imenu komisionar). Delujejo za svoj račun in v svojem imenu (distributer). Trgovski posredniki so strokovno usposobljeni za poslovanje na določenem področju. 48

49 Samostojni trgovski zastopnik (agent) je na podlagi pogodbe stalno pooblaščen v imenu in za račun komitenta (tuji naročnik) sklepati ali posredovati trgovske pa tudi pravne posle glede blaga, pravic ali izvajanja del. Vrste trgovskega zastopanja: zastopniki za blagovne posle (zastopniki za nakup, zastopniki za prodajo), zastopniki za storitve (zavarovalni agent, potovalna agencija, nepremičninska agencija). 49

50 Distributer je samostojni trgovec, ki v svojem imenu za svoj račun kupuje in naprej prodaja blago določenega proizvajalca. Komisionar je samostojni trgovec, ki v svojem imenu za tuj račun kupuje ali prodaja blago in vrednostne papirje. Makler (senzal) je samostojni trgovec, ki posreduje pri sklepanju pogodb in ni v trajnostnem pogodbenem razmerju z določenim naročnikom (primeri: makler nepremičnin posreduje pogodbe o stanovanjih, makler delovnih mest, makler za povezovanje ljudi (npr. svetovalnica za življenje v dvoje). 50

51 Organizacijske oblike trga Tržnica Tržnica je poseben prostor ali površina v nekem kraju, ki je odprt določen čas in na katerem potekata ponudba in prodaja določene vrste izdelkov. Tržnice delimo na veletržnice (na njih se trgovci na drobno oskrbujejo z nekaterimi vrstami blaga meso, zelenjava, ribe, cvetlice) in tržnice na drobno (kupovanje blaga vsakodnevne rabe, zlasti živila). 51

52 Sejem Sejem je edinstven dogodek, na katerem se zberejo vsi udeleženci trga: prodajalci, kupci in konkurenca. Sejem predstavlja del tržnega komuniciranja pospeševanje prodaje. Vrste sejmov: splošni sejmi (izdelki številnih blagovnih skupin Zagrebški sejem, Graški sejem), specializirani sejmi (izdelki določene blagovne skupine Ljubljanski pohištveni sejem, Mednarodni obrtni sejem Celje). 52

53 Organiziranost vzorčnih sejmov Vzorčne sejme organizirajo posebne sejemske organizacije, ki razstavljavcem dajejo na razpolago zunanje ali notranje površine (zaračunavanje uporabe). Primeri organiziranih sejmov v Sloveniji: Celjski sejem, Pomurski sejem, Cankarjev dom, Gospodarsko razstavišče. Pomen sejmov: predstavitev izdelka/storitve, povečanje prodaje, večji pregled na trgom, olajšan osebni stik me prodajalcem in kupcem, promocija in razvoj mesta, države, izmenjava informacij in izkušenj. 53

54 Javni konkurenčni pozivi Z oglasi kupci oziroma prodajalci pogosto pozivajo drugo stran, da vstopi v konkurenčno razmerje, tj. ponudi svoje pogoje za določen trgovski posel. Poziv h konkurenci med kupci (ustna konkurenca avkcija, pisna konkurenca licitacija). Poziv h konkurenci med prodajalci (pisna konkurenca razpis). 54

55 Avkcija in licitacija sta organizirani obliki trga, pri kateri uspe tistemu ponudniku (kupcu), ki ponudi najvišjo ceno. Pri razpisu kupec poziva prodajalce oz. ponudnike storitev (npr. gradbenike, projektante, cestna podjetja itd.), da predložijo pisne ponudbe za pridobitev razpisanega dela. Primeri avkcij: avkcija cvetlic na Nizozemskem, avkcija za volno v Avstraliji, avkcija za krzno (Oslo, Sankt Peterburg itd.). 55

56 Borzno posredništvo Borze so praviloma shajališča trgovcev, da bi sklenili trgovski posel za blago, ki ni prisotno na borzi, oziroma vrednostne papirje, devize in prevoznozavarovalne storitve ali pridobili podatke in informacije o stanju na trgu oziroma si ustvarili mnenje o tržnih razmerah. Vrste borz: blagovne borze (splošne blagovne borze, specializirane blagovne borze borza za kavo, borza za sladkor, borza za kovine), borze vrednostnih papirjev, devizne borze, druge borze (npr. borza prevoznih storitev, borza zavarovalnih storitev). 56

57 Posli blagovnih borz: efektivne posli (trgovanje z efektivnim blagom posle sklepamo z namenom, da bi resnično prišlo od dobave in prevzema blaga), terminski posli (špekulacije, zagotovitev borznega tečaja sklepanje poslov, da si zagotovijo ceno blaga (tečaj). Primeri mednarodnih blagovnih borz: Budapest Stock Exchange (koruza, pšenica, ječmen), London Stock Exchange (pšenica, kakav, kava, jagnetina, svinjina, krompir, soja), Chicago Board of Trade (pšenica, soja v zrnju, sojina moka, sojino olje), London Metal Exchange (svinec, baker, cink, srebro). 57

58 Borza vrednostnih papirjev Borza vrednostnih papirjev je ustanova, ki zagotavlja organiziran trg z vrednostnimi papirji. Posli na borzah vrednostnih papirjev: promptni posli (se izpolnijo takoj kapitalske naložbe, špekulacije - efektivne špekulacije) in terminski posli (se sklepajo za poznejši, trdno določeni čas). Ljubljanska borza vrednostnih papirjev ponovno deluje od leta

59 Predmet trgovanja na borzah: Trg delnic (prva kotacija, standardna kotacija, vstopna kotacija), Trg obveznic (obveznice), Trg investicijskih kuponov, Trg delnic investicijskih družb (delnice), Trg strukturiranih produktov (certifikati, nakupni boni, pravice, drugi (zakladne menice). Pomembne borze: New York, Frankfurt, London, Pariz, Zurich, Amsterdam, Tokio, Sydney, Dunaj, Ljubljana. 59

60 Devizno trgovanje Devize: vrednost v tujem denarju v tujini, predvsem v obliki dobroimetja pri tujih bankah. Valute: tuja gotovina doma (npr. bankovci po 100 švicarskih frankov). Banke poslujejo z devizami na podlagi podjetniškega menjalnega tečaja deviz. Ločimo nakupni in prodajni tečaj. 60

61 Vrednostni papirji Podjetja, ki delujejo v različnih gospodarskih dejavnostih, lahko kot obliko zunanjega financiranja podjetja izvedejo zbiranje sredstev na trgu kapitala s pomočjo vrednostnih papirjev. Funkcije vrednostnih papirjev: zbiranje, koncentracija in prenos kapitala (obveznica, delnica), kreditiranje in zavarovanje plačil (menica), denarna politika (zakladna menica, blagajniški zapis), brezgotovinsko plačevanje (ček). 61

62 Finančna načela vrednostnih papirjev: načelo varnosti, načelo rentabilnosti, načelo likvidnosti, načelo ohranjanja vrednosti. Vrste vrednostnih papirjev: stvarnopravni vrednostni papirji (skladiščnica, nakladnica), dolžniški vrednostni papirji (obveznica, ček, menica), lastniški vrednostni papirji (delnica). 62

63 Promet in skladiščenje Pomen prometa Ljudem omogoča, da zadovoljujejo svoje potrebe po porabi različnih dobrin (npr. počitniška potovanja). Promet omogoča delitev dela med podjetji. Promet je pogoj za kulturno in politično sožitje ljudi (pošiljanje knjig, radijske oddaje). 63

64 Prometna sredstva in prometna podjetja Prometna (transportna) podjetja so podjetja, ki s pomočjo prometnih oz. prevoznih (transportnih) sredstev posredujejo sporočila ter prevažajo blago in ljudi. Prometna (transportna) sredstva: vodna plovila (ladje vseh vrst), kopenska vozila (cestna vozila osebni avto, tovornjak, avtobus, tirna vozila - železniška vozila, mestna tirna vozila), zračna vozila (letala, rakete, baloni), cevovodi (vodovodi, naftovodi), kabelski vodi (telefonski, računalniška mreža), brezžični vodi (radijske frekvence, internet). 64

65 Najpomembnejša prometna podjetja so: Pošta (posreduje sporočila pisna, elektronska, prenaša blago manjše teže, prevaža potnike z lastnimi avtobusi, posreduje nakazila). Prevozniki tovora v cestnem prometu (prevažajo blago na manjše in večje razdalje). Železnica prevaža potnike, kosovno blago večjega obsega, sporočila. Prevozniki po celinskih vodah in pomorski plovbi ladjarji (prevažajo blago in potnike po vodnih poteh). 65

66 Prevozniki v zračnem prometu (letalska podjetja prevažajo potnike, blago visoke vrednosti in sporočila). Podjetja za transport po ceveh (transport nafte in zemeljskega plina po ceveh). Primerjava zmogljivosti prometnih sredstev (različni vidiki: cena, hitrost, točnost, varnost in sposobnost za množični transport). 66

67 Skladiščenje Naloga skladišča je, da hrani blago in pri tem ohrani njegovo kakovost (čiščenje, sortiranje, mešanje, tehtanje ). Glede na vrsto uskladiščenja blaga razlikujemo: splošna skladišča (skladiščijo vse vrste blaga), posebna skladišča (skladiščijo določeno vrst blaga žitni silosi, hladilnice). Poznamo javna skladišča in zasebna skladišča. V skladiščih ob osnovni dejavnosti potekajo tudi druge dejavnosti: embaliranje, etiketiranje, razdeljevanje, zlaganje, nadzorovanje, polnjenje in druge dodelave. 67

68 Špedicija Špedicijski posli: tarifni posli (izračunavanje cen prevoznih in drugih stroškov za posamezne transporte), posli uvoza, izvoza in tranzita (pozicioniranje tovora, zavarovanje tovora, avizitiranje in sprejem blaga, raztovarjanje tovora, carinjenje, odprema blaga iz zbirnega skladišča do stranke, obračun in fakturiranje), posli transporta in skladiščenja obsegajo (določanje prevozne poti in izbira prevoznega sredstva, natovarjanje, pretovarjanje, raztovarjanje, organizacija in izvedba prevozov, skladiščenje blaga, pakiranje tovorov in njihovo označevanje). 68

69 Turizem Turist je oseba, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov, vendar na zaradi zaslužka, in ki prenoči vsaj eno noč v gostinskem ali kakem drugem nastanitvenem objektu v kraju zunaj svojega običajnega okolja. Vrste turizma: glede na gibanje in izvor turistov (domači, inozemski), glede na učinek v plačilni bilanci, glede na način organizacije potovanja (individualni, skupinski), glede na mobilnost (počitniški, krožna potovanja, izletniški, vikend, tranzitni), glede na starost (otroški, mladinski, seniorski), glede na vsebino (rekreativni, športni, kongresni, nakupovalni, sejemski, navtični, kulturni). 69

70 Dejavniki turističnega povpraševanja: ekonomski dejavniki (razpoložljiva denarna sredstva, raven cen), demografski dejavniki (starost, zakonski stan, izobrazba, poklic), prosti čas (pravica do dopusta), ostali dejavniki (psihološki, sociološki, geografski, varnost in politične razmere). Dejavniki turistične ponudbe: prevoz (dobre prometne povezave), turistične znamenitosti (naravne znamenitosti, družbene znamenitosti, arhitekturni spomeniki, prireditve), objekti za nastanitev gostov (hoteli, turistične kmetije, kampi),obrati za prehranjevanje gostov (gostilne), turistične agencije (so posredniki me turistično ponudbo in turističnem povpraševanju). 70

71 Posledice razvoja turizma Učinek turizma na domači bruto proizvod. Učinek turizma na plačilno bilanco države. Vpliv turizma na zaposlenost in rast življenjskega standarda, drugi gospodarski učinki turizma (povečanje industrijske proizvodnje, razvoj storitvenih dejavnosti). Negativne posledice razvoja turizma: neodgovorna uporaba zemljišč, prometna gneča, onesnaževanje morja, rek, jezer, pomanjkanje vode in preobremenjenost električne mreže, povečana nevarnost požarov, predvsem v sredozemskih deželah. 71

72 Promocija v turizmu je zelo pomembna. Blagovna znamka Slovenije I FEEL SLOVENIA. Organizacija turistične dejavnosti v Republiki Sloveniji: Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za turizem, Slovenska turistična organizacija, turistična društva, turistično-gostinska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije Sekcija za gostinstvo in turizem, Združenje turističnih agencij Slovenije, Turistična zveza Slovenije. Pomembna je tudi Svetovna turistična organizacija. 72

73 Finančna dejavnost Finančne ustanove in njihovo poslovanje Banke so finančne organizacije, ki zbirajo prosta finančna sredstva, jih usmerjajo na področja, kjer finančnih sredstev primanjkuje, in opravlja še dodatne storitve. Načela poslovanja bank: načelo likvidnosti (sposobnost izpolnjevanja zapadlih obveznosti do komitentov), načelo rentabilnosti (prihodki večji od izdatkov), načelo varnosti (zavarovanje vračila danih posojil). 73

74 Posli finančnih ustanov: kreditni posli (aktivni posli), zbiranje vlog (pasivni posli hranile vloge, denarne vloge), storitve (posredovanje plačil, nakup in prodaja vrednostnih papirjev, nakup in prodaja deviz in valut). Depozitni posli Z depozitom opredeljujemo naložbo denarnih sredstev na računu pri banki (zbiranje sredstev za kreditne posle). Poznamo vpogledne depozite (lahko dvignemo kadar koli) in vezane depozite (vezani za določeno obdobje npr. 90 dni). 74

75 Hranilne vloge so vloge, za katere banka izda posebno hranilno listino hranilno knjižico. Hranilno pismo določen znesek lahko naložimo za daljše obdobje npr. dve ali pet let. Kreditni posli O kreditih govorimo tedaj, ko se denarni storitvi časovno razhajata. Posojilodajalec- upnik daje denarno storitev prej, posojilojemalec dolžnik pa izpolni svojo denarno storitev pozneje. 75

76 Značilnosti kreditov: Vrste kreditnih storitev (efektivni kredit, eventualni kredit garancije). Kreditor (upnik) banke in hranilnice, dobavitelji, kupci. Kreditojemalec (dolžnik) javni zavodi, gospodarske družbe, gospodinjstva, zasebniki. Namen uporabe kredita (investicije, obratna sredstva, premostitev, poraba dobrin). Način izkoriščanje kredita (enkratno kreditiranje posojilo, obnavljajoče se kreditiranje). 76

77 Trajanje kredita (kratkoročno do enega leta, srednjeročno od enega leta do pet let, dolgoročno - nad pet let). Vrste zavarovanje kredita (pretežno osebno zaupanje, poroštvo, odstop terjatev, menični diskont, stvarno lombard zastavitev premičnine ali vrednostnih papirjev, hipoteka zastavitev nepremičnin). Stroški kredita (ob najemu, tekoči stroški obresti, provizija, pristojbine). 77

78 Kreditiranje v praksi Kredit na transakcijskem računu oz. kontokorentni kredit oz. limit na TRR. Menični kredit (izplačilo na podlagi predložene menice menični diskontni kredit). Lombardni kredit (kratkoročno posojilo zavarovano s premičninami ali vrednostnimi papirji). Kreditiranje na podlagi odstopa terjatev (cesija) odstop nedospelih terjatev banki. 78

79 Hipotekarni kredit (zavarovanje kredita z vpisom zastavne pravice v zemljiško knjigo). Akceptni kredit (posojilojemalec trasira menico na banko, banka pa jo akceptira). Avalni kredit (jamstvo banke, da bo poravnala določene obveznosti, ki izhajajo iz dolžniško-upniških razmerij njenega komitenta). Dobaviteljev kredit (blagovni kredit, posojilo za investicijske namene). Kupčev kredit (avans in vnaprejšnje plačilo). Lizing je srednjeročni oz. dolgoročni zakup (najem) investicijske opreme, ki ga omogoča lizinško podjetje. 79

80 Nevtralni bančni posli (storitve): posredovanje (posredovanje plačil, emisijski posli), hramba (depo hramba vrednostnih papirjev, najemanje bančnih predalov sefov), trgovanje (vrednostni papirji, tuje valute, drugo npr. zlatniki). Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije (upošteva določila Evropske centralne banke) in opravlja naslednje naloge: izvaja skupno denarno politiko, soupravlja uradne devizne rezerve držav članic skladno s Pogodbo o ustanovitvi Evropske unije, podpira nemoteno delovanje plačilnih sistemov. 80

81 Zavarovalniška dejavnost Vsi ukrepi, ki omogočajo zaščito pred nevarnostmi, sestavljajo zavarovalno (rizično) politiko. Ukrepi zavarovalni politike: preprečevanje in zmanjševanje nevarnosti, porazdelitev in izravnava tveganja, prevalitev tveganja, skrb za financiranje odškodnin. Vrste zavarovanj: Zavarovanje po načinu odločanja (obvezna zavarovanja zavarovanje potnikov v javnem prevozu pred posledicami nezgode, prostovoljna zavarovanja). 81

82 Zavarovanje po predmetu zavarovanja: zavarovanje premoženja, transportno in kreditno zavarovanje, zavarovanje oseb. Zavarovanje po panogah: nezgodno zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje kopenskih motornih vozil, letalsko zavarovanje, zavarovanje tirnih vozil, zavarovanje prevoza blaga, kreditno zavarovanje, splošno zavarovanje odgovornosti. 82

83 Zavarovalna pogodba Zavarovalna pogodba je pogodba, s katero se zavarovanec zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino. Bistvene sestavine zavarovalne pogodbe: zavarovalni primer ali tveganje, plačilo premije, obveznosti zavarovalnice. 83

84 Zavarovalna polica je dokazna listina o tem, da je bila sklenjena zavarovalna pogodba in kakšna je njena vsebina. Obveznosti pogodbenikov Zavarovanec ima naslednje obveznosti: pačilo premije, obveznost poročanja, obveznost reševanja. Obveznosti zavarovalnice: nastopati mora kot dober gospodar, preventivno ukrepati, ob nastopu zavarovalnega primera izplača zavarovalnino oz. odškodnino. 84

85 Področja in vrste zavarovanja Premoženjsko zavarovanje (zavarovanje stanovanjskih objektov, zavarovanje stanovanjskih premičnin, zavarovanje splošne odgovornosti, avtomobilsko zavarovanje). Osebno zavarovanje (zdravstveno zavarovanje obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, nezgodna zavarovanja, življenjsko zavarovanje, kapitalska zavarovanja za primer doživetja, za primer, za primer smrti in doživetja, za kritje kritičnih bolezni, naložbeno tveganje, rentno zavarovanja, pokojninsko zavarovanje). 85

86 Gospodarski pomen zavarovanja Preoblikovanje nevarnosti v stroške, izboljšanje možnosti za financiranje, zavarovalnice so pomemben dejavnik na trgu denarja in kapitala (zavarovalnice so pomembni zbiralci kapitala in tudi pomembni ponudniki na denarnem trgu). 86

87 Uporabljena literatura Sodobno gospodarstvo. 1, Gospodarske dejavnosti /Bronja Jarc, Andreja Markač Hleb, Janez Turnšek. Celovec, Mohorjeva, (Srednješolski program Ekonomski tehnik) 87

DELOVNI LIST 2 – TRG

DELOVNI LIST 2 – TRG 3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi

Prikaži več

Priloga_AJPES.xls

Priloga_AJPES.xls 1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika

Prikaži več

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P

Stran 8260 / Št. 75 / Uradni list Republike Slovenije Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena P Stran 8260 / Št. 75 / 8. 10. 2015 Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni

Prikaži več

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re

Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Re Priloga 1 Seznam izpitnih vsebin strokovnih izpitov iz 3., 5., 5.a, 6., 8. in 10. člena Pravilnika o strokovnih izpitih uslužbencev Finančne uprave Republike Slovenije 1. Splošni strokovni izpit za opravljanje

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx)

(Microsoft PowerPoint - 5 Depoziti in var\350evanja pptx) DEPOZITI IN VARČEVANJA ŠC PET Višja šola Smer ekonomist (modul bančništvo) Jožica Rihter, univ.dipl.ekon. E.naslov: jorko.rihter@gmail.com oktober 2018 1 Razvrstitev bančnih poslov Z vidika funkcionalnosti:

Prikaži več

BILTEN JUNIJ 2019

BILTEN JUNIJ 2019 BILTEN JUNIJ 2019 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI 2X Razmnoževanje

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 212 I. SPLOŠNI DEL 143 - ZR211 142 - P212_1 156 - VP212 161 - ZR212 I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 16.5.364 22.982.33 22.982.33 15.519.495 96,7 67,5

Prikaži več

DELAVSKA HRANILNICA d

DELAVSKA HRANILNICA d S K L E P O VIŠINI OBRESTNIH MER ZA POSAMEZNE VRSTE VLOG, DEPOZITOV IN KREDITOV Sprejela:Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.12.2017 Velja od:

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv

15. junij 2019 Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) vrsta storitv Cenik SKB za poslovanje s finančnimi instrumenti in investicijskimi skladi za pravne osebe (izvleček Cenika storitev SKB) 1. Trgovanje s finančnimi instrumenti 1.1 Opravljanje investicijskih storitev in

Prikaži več

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (

IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA ( IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA

Prikaži več

Sklep_april_2019

Sklep_april_2019 S K L E P O OBRESTNIH MERAH Sprejela: Uprava hranilnice Renato Založnik, predsednik uprave Jasna Mesić, članica uprave Sprejeto: 15.3.2019 Velja od: 1.4.2019 1. VLOGE FIZIČNIH OSEB 1.1. VLOGE NA VPOGLED

Prikaži več

(I. Splo\232ni del prora\350una)

(I. Splo\232ni del prora\350una) DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4

Prikaži več

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1

LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 LETNO POROČILO ZA LETO 2013 Javni zavod ŠPORT LJUBLJANA 1 ... 3... 4... 9... 35 2 ... 48 3 4 5 6 7 ZŠ KAZALEC OZ. KAZALNIK LETO 2013 LETO 2012 I 13/12 1 ŠTEVILO ZAPOSLENIH KONEC LETA 115 110 104,5 PO OBRAČUNSKEM

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava,

SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: Vipava, SKLEP O OBRESTNIH MERAH V PRIMORSKIH HRANILNICI VIPAVA D.D. Veljavnost od: 01.05.2019 Vipava, 01.05.2019 S Sklepom o višini obrestnih mer za posamezne vrste vlog, depozitov in kreditov (v nadaljevanju:

Prikaži več

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2

21. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 2019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1. 2 1. DRŽAVNO TEKMOVANJE IZ ZNANJA RAČUNOVODSTVA 9. april 019 (osnovni nivo) Čas reševanja: 60 minut Šifra dijaka: REŠITEV Odstotek: Točke / Sklop 1.. SKUPAJ Možne točke: 55 36 91 Dosežene točke: Pišite s

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc

Microsoft Word - Povzetek revidiranega letnega porocila 2006.doc CINKARNA Metalurško kemična industrija Celje, d.d. Kidričeva 26, 3001 Celje OBJAVA POVZETKA REVIDIRANEGA LETNEGA POROČILA ZA LETO 2006 V skladu z ZTVP-1 ter Sklepom o podrobnejši vsebini in načinu objave

Prikaži več

Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Ured

Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Ured Številka 12, letnik III, december 2016 PLAČNI KAŽIPOT PODATKI ZA OBRAČUN PREJEMKOV Vsebina Pregled prejemkov po kolektivnih pogodbah dejavnosti 2 Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov

Prikaži več

Microsoft Word - odlok 2005.doc

Microsoft Word - odlok 2005.doc Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02, 56/02-ZJU in 110/02-ZDT-B) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je

Prikaži več

SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/ z dne 24. aprila o spremembi Smernice ECB/ 2013/ 23 o statistiki državnih

SMERNICA  EVROPSKE  CENTRALNE  BANKE  (EU)  2018/ z dne  24. aprila o spremembi  Smernice  ECB/  2013/  23  o statistiki  državnih 15.6.2018 L 153/161 SMERNICE SMERNICA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2018/861 z dne 24. aprila 2018 o spremembi Smernice ECB/2013/23 o statistiki državnih financ (ECB/2018/13) IZVRŠILNI ODBOR EVROPSKE CENTRALNE

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 L AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran I. UVOD...1 II.

Prikaži več

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O.

ZAVAROVALNA HIŠA LUIČ D.O.O. POVZETEK POROČILA ZA POSLOVNO LETO 2012 ČRNOMELJ 2012 KAZALO 1. OSEBNA IZKAZNICA ZAVAROVALNE HIŠE LUIČ D.O.O 2. PREDSTAVITEV DRUŽBE 3. ZAVAROVANJA 4. DEJAVNOSTI 5. POROČILO O POSLOVANJU ZA POSLOVNO LETO

Prikaži več

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990

Prikaži več

Bilanca stanja

Bilanca stanja Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto, skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, Ur. l. RS št. 56/99) objavlja REVIDIRANE

Prikaži več

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx)

(Microsoft Word - Razvoj konkuren\350nega gospodarstva in internacionalizacija.docx) Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija Posredno financiranje NAZIV PRODUKTA: Razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija NAČIN FINANCIRANJA posredno financiranje preko

Prikaži več

Pravo 5. letnik Ta pogodba je praviloma občasen posel. S pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da bo naročnika spravil v stik z drugo osebo. Pos

Pravo 5. letnik Ta pogodba je praviloma občasen posel. S pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da bo naročnika spravil v stik z drugo osebo. Pos Ta pogodba je praviloma občasen posel. S pogodbo o posredovanju se posrednik zaveže, da bo naročnika spravil v stik z drugo osebo. Posrednik išče priložnosti, biti mora nevtralen in delati kot dober gospodar.

Prikaži več

31

31 Hram Holding, finančna družba, d.d. Vilharjeva 29, Ljubljana, skladno z Zakonom o trgu finančnih instrumentov ter Sklepom o izvajanju obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij, objavlja podatke iz

Prikaži več

JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de

JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah de JAVNA AGENCIJA: Slovenski filmski center, javna agencija RS FINANČNI NAČRT ZA LETO 2014 Načrt prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Javna služba Konto Realizacija 2012* Realizacija

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation LOGISTIKA LOGISTIČNI PODSISTEMI DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA VSEBINA predavanj Definiranje termina logistika, logistična veriga, oskrbovalna veriga Definiranje distribucijske logistike (obseg, vloga in pomen)

Prikaži več

VPRAŠANJA ZA 2. LETNIK NA ZAKLJUČNEM IZPITU IZ POT 1. Kaj so to gospodarske družbe in kako jih delimo? 2. Opišite bistvene razlike med osebnimi in kap

VPRAŠANJA ZA 2. LETNIK NA ZAKLJUČNEM IZPITU IZ POT 1. Kaj so to gospodarske družbe in kako jih delimo? 2. Opišite bistvene razlike med osebnimi in kap VPRAŠANJA ZA 2. LETNIK NA ZAKLJUČNEM IZPITU IZ POT 1. Kaj so to gospodarske družbe in kako jih delimo? 2. Opišite bistvene razlike med osebnimi in kapitalskimi družbami! 3. Opišite značilnosti s.p.! 4.

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin

SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščin SPLOŠNI PODATKI O GOSPODARSKI DRUŽBI 1. Ime PIPISTREL Podjetje za alternativno letalstvo d.o.o. Ajdovščina 2. Naslov Goriška cesta 50A, 5270 Ajdovščina 3. ID za DDV/Davčna številka SI68911564 4. Datum

Prikaži več

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD

Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni

Prikaži več

Microsoft Word - Dokument1

Microsoft Word - Dokument1 Izpitni katalog za III. del poslovodno ekonomski del mojstrskega izpita 1. CILJI III. DELA IZPITA Pridobitev poslovodnih znanj, ki omogočajo mojstru, delovodji in poslovodji kvalitetno delo na področju

Prikaži več

Trg proizvodnih dejavnikov

Trg proizvodnih dejavnikov Trg proizvodnih dejavnikov Pregled predavanja Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE

BANKA SLOVENIJE BANK OF SLOVENIA EVROSISTEM / EUROSYSTEM FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA NOVEMBER/NOVEMBE BANKA SLOVENIJE EVROSISTEM / FINANÈNI RAÈUNI SLOVENIJE 2004-2009 FINANCIAL ACCOUNTS OF SLOVENIA 2004-2009 NOVEMBER/NOVEMBER 2010 2 Finančni računi Slovenije/Financial Accounts of Slovenia 2004-2009, november/november

Prikaži več

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc

Microsoft Word - Primer nalog_OF_izredni.doc 1) Ob koncu leta 2004 je bilo v Sloveniji v obtoku za 195,4 mrd. izdanih bankovcev, neto tuja aktiva je znašala 1.528,8 mrd. SIT, na poravnalnih računih pri BS so imele poslovne banke za 94 mrd. SIT, depoziti

Prikaži več

Microsoft Word - M _mod.docm

Microsoft Word - M _mod.docm 2 M7-70--3 Prazna stran 3 M7-70--3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor B C 2 A 3 A 2 C 2 D 22 C 32 C 3 B 3 B 23 B 33 B 4 B 4 A 24 B 34 D 5 D 5 D 25 A 35 B 6 D 6 C 26

Prikaži več

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOV AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN 2536-4243 K A

Prikaži več

PREDLOG

PREDLOG DOPOLNJEN PREDLOG MAREC 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 ZUJF,

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna PRORAČUN OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA LETO 2015 - predlog proračuna v 2. obravnavi (23.12.2014) I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 6.149.518,72 6.190.906,72 4.009.799,45 3.586.808,39

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

I. Splošni del proračuna

I. Splošni del proračuna ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA LETO 2014 (realizacija proračuna) I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 3.883.691,42 4.009.799,45 4.009.799,45 5.155.953,00 4.333.927,00

Prikaži več

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk

Microsoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno

Prikaži več

Na podlagi 284. člena, četrtega odstavka 536. člena, petega odstavka 578. člena, drugega odstavka 597. člena v zvezi s 4. in 8. točko prvega odstavka

Na podlagi 284. člena, četrtega odstavka 536. člena, petega odstavka 578. člena, drugega odstavka 597. člena v zvezi s 4. in 8. točko prvega odstavka Na podlagi 284. člena, četrtega odstavka 536. člena, petega odstavka 578. člena, drugega odstavka 597. člena v zvezi s 4. in 8. točko prvega odstavka 596. člena ter drugega odstavka 609. člena in na podlagi

Prikaži več

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor

IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Spor IND/L Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in št. 9/2001) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 97/2013) Sporočanje podatkov je obvezno. Vprašalnik za statistično

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZELEN IN PARTNERJI, Podjetniško in poslovno svetovanje

Prikaži več

SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji

SMERNICE NA PODROČJU HoReCa  in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE  pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji Klavdija PERGER, direktorica TGZ Slovenije in koordinatorka SRIP trajnostni turizem

Prikaži več

ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu

ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu ŠIFRANT PLAČIL IZ TUJINE IN PLAČIL V TUJINO TRANSAKCIJE MED REZIDENTI IN NEREZIDENTI Opis Plačilo Plačilo nerezident a rezidentu rezidenta nerezidentu TEKOČI RAČUN BLAGO Plačila izvoza blaga in uvoza blaga:

Prikaži več

2. letnik 1. Razlika med pravno in fizično osebo in naštejte vrste in lastnosti pravnih oseb, ki jih poznate! (2) Fizične osebe so posamezniki od rojs

2. letnik 1. Razlika med pravno in fizično osebo in naštejte vrste in lastnosti pravnih oseb, ki jih poznate! (2) Fizične osebe so posamezniki od rojs 2. letnik 1. Razlika med pravno in fizično osebo in naštejte vrste in lastnosti pravnih oseb, ki jih poznate! (2) Fizične osebe so posamezniki od rojstva do smrti (s.p.). Pravne osebe pa so skupine posameznikov,

Prikaži več

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. office-sl

1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o.   office-sl 1/18 SI BONITETNO POROČILO (c) Coface Slovenia d.o.o. email: office-slovenia@coface.com 14.12.2016 22:11(+1) POROČILO O PODJETJU IZMIŠLJENO PODJETJE D.O.O. Druga imena: IZMIŠLJENO d.o.o. Sedez podjetja:

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

MLS ID:

MLS ID: MLS ID: 490351007-5 1 PRODAMO POSLOVNI KOMPLEKS NA STRATEŠKI LOKACIJI V KOPRU Naložbena nepremičnina ob glavnem vhodu v pristanišče Koper in mestno jedro - v celoti oddana v najem z 8,36% donosom - možnost

Prikaži več

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1

(pravna oseba) IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) v tisoč EUR ZNESEK Zap. Oznaka VSEBINA štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA LETA LETA 1 IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN (kratka shema) Zap. Oznaka štev. postavke POSLOVNEGA PREJŠNJEGA 1 A. 1. in del A. 5. Denar v blagajni, stanje na računih pri centralnih bankah in vpogledne vloge pri bankah

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska INŽENIRING TELEKOMUNIKACIJ 100 d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ARNE Računalniški sistemi d.o.o. Izdano dne 8.1.2016

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HALDER norm+technik d.o.o. Izdano dne 5.8.2014

Prikaži več

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje

TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga krajevno lokalni ali krajevni trg osebki so neposredni tekmeci

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o Slovenski

Prikaži več

Predloga za MF

Predloga za MF Agencija za zavarovalni nadzor Opozorilo: Gre za neuradno prečiščeno besedilo, ki ga je pripravila Agencija za zavarovalni nadzor kot informativni pripomoček, glede katerega Agencija za zavarovalni nadzor

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ZEL-EN, razvojni center energetike d.o.o. Izdano

Prikaži več

Navodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK

Navodilo Struktura cene izdelka Št. dokumenta : Izdaja: 01 Datum spremembe: Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Stran: 1/5 NAVODILO STRUKTURA CENE IZDELKA 1. POVZETEK Splošne informacije Naročnik E-mail Telefonska številka Datum Dobavitelj Dobaviteljeva št. Projekt Referenca Naziv Indeks Verzija Varianta Odgovorna

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska ŠTERN, proizvodnja in trgovina, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - \310as je za delavske pla\350e.pptx)

(Microsoft PowerPoint - \310as je za delavske pla\350e.pptx) ČAS JE ZA NAŠE PLAČE Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka Ljubljana, 16. 2. 217 KRIZE JE ZA NEKATERE KONEC RastBDP, rastzaposlenosti, izboljšujese poslovanjegd, netočistidobički, povečuje se pruktivnost,

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0

PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 PARTNER PROGRAM POSLOVANJE 2.0 O PROGRAMU Partner program Poslovanje 2.0 deluje pod okriljem Ljubljanske borze d. d. in je namenjen vsem ambicioznim podjetnikom, managerjem in lastnikom, ki stremijo k

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KAPI IN PARTNERJI d.o.o. posredništvo in druge

Prikaži več

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov

Predloga za oblikovanje navadnih dokumentov Politika izvrševanja naročil strank NLB d.d. 1. Namen 1.1 Zakon o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI-1) od Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Banka), zahteva, da vzpostavi

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska IRMAN trgovina, razvoj, optika, d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5

BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 BILTEN Maj 2015 Leto 24, štev.: 5 Izdajatelj: BANKA SLOVENIJE Slovenska 35, 1000 Ljubljana Slovenija tel.: +386 (1) 4719000 fax.: +386 (1) 2515516 E-mail: bilten@bsi.si http://www.bsi.si/ SWIFT: BSLJ SI

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017

Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2017 Nerevidirano poročilo o poslovanju Skupine KD in KD, finančne družbe, d. d. za obdobje od 1. januarja do 31. marca 217 Vsebina Sestava Skupine KD... 3 Analiza poslovanja Skupine KD v obdobju 1-3 217...

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska KARBON, čiste tehnologije d.o.o. Velenje Izdano

Prikaži več

INTERTRADE ITA, d.d. Predlogi sklepov z obrazložitvami k 25. skupščini INTERTRADE ITA, Podjetje za zastopanje tujih firm d.d. Tomšičeva 3, 1000 LJUBLJ

INTERTRADE ITA, d.d. Predlogi sklepov z obrazložitvami k 25. skupščini INTERTRADE ITA, Podjetje za zastopanje tujih firm d.d. Tomšičeva 3, 1000 LJUBLJ INTERTRADE ITA, Podjetje za zastopanje tujih firm d.d. Tomšičeva 3, 1000 LJUBLJANA Skupščini družbe Predlogi sklepov z obrazložitvami: 1. Otvoritev skupščine, potrditev dnevnega reda, ugotovitev sklepčnosti,

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska NARVIS, napredne računalniške storitve, d.o.o.

Prikaži več

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1.

STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. STRUKTURA STANDARDNIH ZOŽENIH IZBOROV PODATKOV IZ LETNIH POROČIL GOSPODARSKIH DRUŽB, ZADRUG IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV ZA LETO 2013 ZA JAVNO OBJAVO 1. Struktura standardnega zoženega izbora podatkov iz

Prikaži več

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka:

v sodelovanju z S.BON-1 [-] S.BON AJPES za podjetje: Podjetje d.o.o. Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: ID za DDV / davčna številka: v sodelovanju z S.BON AJPES za podjetje: Ulica 1, 1000 Ljubljana Matična številka: 1234567000 ID za DDV / davčna številka: SI12345678 BONITETNA OCENA PO PRAVILIH BASEL II BONITETNA OCENA PODJETJA NA DAN

Prikaži več

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018

AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2018 AJPE S Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU GOSPODARSKIH DRUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU Ljubljana, maj 2019 ISSN 2536-4235 K A Z A L O I. UVOD...

Prikaži več

MLS ID:

MLS ID: MLS ID: 490351005-5 1 PRODAMO Sodobni pisarniški prostori v Kopru oddani v najem Republiki Sloveniji Naložbena nepremičnina na Ferrarski ulici v bližini mestnega središča odlična prometna navezava Predmet

Prikaži več

Microsoft Word - SES2018_MetodološkaNavodila_KONČNA.docx

Microsoft Word - SES2018_MetodološkaNavodila_KONČNA.docx RAZISKOVANJE O STRUKTURI PLAČE ZA LETO 2018 METODOLOŠKA NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE VPRAŠALNIKA ZAP-RSP Splošna navodila za izpolnjevanje vprašalnika ZAP-RSP 1. Poročevalske enote so v vzorec izbrani poslovni

Prikaži več

Posvet "Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge” Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilsko predelovalno indu

Posvet  Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge”     Janja Kokolj Prošek,  vodja Službe za živilsko predelovalno indu Mednarodne aktivnosti MKGP v luči SRIPHRANA Bled, 6. junij 2017 Janja Kokolj Prošek 1 Izvozna usmerjenost živilske industrije MKGP podpira internacionalizacijo slovenske živilskopredelovalne industrije,

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 SKUPINA SAVA RE NEREVIDIRANI REZULTATI 2017 23. MAREC 2018 a 2017 KLJUČNI POUDARKI LETA Kosmata premija skupine Sava Re je v letu 2017 prvič presegla 500 milijonov EUR. Čisti poslovni izid in donosnost

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska RCM špedicija, gostinstvo, trgovina in proizvodnja

Prikaži več

Predstavitev IPro06

Predstavitev IPro06 REVIZIJSKO POROČILO O PREDLOGU ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2006 CILJI REVIZIJE 1. Izrek mnenja o predlogu splošnega dela zaključnega računa 2. Izrek mnenja o pravilnosti izvršitve:

Prikaži več

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne

SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne SKLEP O OBRESTNIH MERAH BANKE št. 12/2019 V Ljubljani, dne 28.06.2019 V S E B I N A Stran 1 SPLOŠNE DOLOČBE... 3 2 AKTIVNE OBRESTNE MERE... 5 2.1 KREDITI FIZIČNIM OSEBAM... 5 2.1.1 POTROŠNIŠKI KREDITI...

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več