Alternativni viri priložnost in rešitev za vsakogar. Gospodarstvo Podravja 2010 v številkah. Almanah Štajerske gospodarske zbornice 2011

Transkripcija

1 ŠTEVILKA 1 letnik 4 februar 2011 Alternativni viri priložnost in rešitev za vsakogar Gospodarstvo Podravja 2010 v številkah Almanah Štajerske gospodarske zbornice 2011 Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

2 Vabilo 9. ŠTAJERSKI GOSPODARSKI FORUM MALO DELO ODLIČNA MOŽNOST ZA ŠTUDENTE, BREZPOSELNE, UPOKOJENCE IN GOSPODARSTVO Namen malega dela je enotno urediti različne oblike dela, od študentskega in pogodbenega do dela na črno ter odpreti možnost opravljanja priložnostnih del tudi upokojencem, brezposelnim, in sicer neaktivnim osebam. Toda zakaj prav ti nasprotujejo? Ali drži njihov argument, da bo malo delo, kot cenejša oblika zaposlitve, zmanjšalo število rednih delovnih mest? Zakaj se študenti tako zelo bojijo teh sprememb in koliko so nanje pripravljeni delodajalci? In ali bo imelo malo delo pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo? Vljudno vas vabimo, da se udeležite 9. Štajerskega gospodarskega foruma, ki bo v četrtek, 3. marca 2011, ob uri v studiu medijske hiše RTS (Prešernova ulica 3 v Mariboru) Na forumu bodo kot povabljeni gosti sodelovali: dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, Aleš Pulko, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor, Vinko Kurent, podpredsednik ŠGZ in direktor Mikrodata GIS, Andrej Zorko, predsednik predsedstva ZSSS, Žiga Schmidt, predsednik ŠOUM, Dejan Levanič, poslanec Državnega zbora RS. Na forumu lahko z vprašanji in komentarji sodelujete tudi vi. Po zaključku strokovnega dela foruma Vas vabimo na neformalno druženje v preddverje dvorane. Vljudno vabljeni. Prijavite svojo udeležbo preko

3 UVODNIK GOSPODARSKI IZZIVI GOSPODARSKI IZZIVI IZDAJA: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor T: F: E: Predsednik ŠGZ: dr. Roman Glaser Direktorica ŠGZ: mag. Aleksandra Podgornik GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: mag. Aleksandra Podgornik Pot v pekel je velikokrat tlakovana z dobrimi nameni Kaže, da nam tudi to leto ne bo lahko. Zadnje čase so izginila tudi ugibanja o tem, kakšna bo dinamika krize in kdaj lahko pričakujemo obrat na bolje. mag. Aleksandra Podgornik direktorica ŠGZ aleksandra.podgornik@stajerskagz.si UREDNIŠTVO: Maja A. Henke, Marta Kanič, Lidija Majcen, Mojca Tominšek, Liljana Pešut, Igor Pernek ZASNOVA IN REALIZACIJA: TISK: Grafis d.o.o. NAKLADA: Za začetek smo v začetku leta dobili osnutek zakona, ki bi naj zajezil plačilno nedisciplino. Kot izraz dobre volje vlade? Nekako v smislu: obrtniki in podjetja tarnajo, da ne dobijo poplačano, pa jim dajmo zakon, ki bo zakonsko določil plačilne pogoje. Pa je to zares rešitev? Seveda ni. Prvič, plačilni pogoji so v tržni ekonomiji stvar partnerskega odnosa in drugič, podjetja imajo do svojih tujih kupcev različne plačilne pogoje, ki jih naša dobronamerna država niti z zakonom ne bo mogla rešiti, razen v škodo dobavitelja, saj bo kupec seveda želel za boljše plačilne pogoje dodaten popust oz. ugodnejšo ceno. Pa hkrati nikar ne prezrimo dejstva, da so gradbinci, ki imajo v tem trenutku največ težav z (ne)plačevanjem, v večini primerov odvisni od javnih naročil, kar pomeni, da so njihovi plačniki država in lokalne skupnosti (ki so prav tako država). In da je velikokrat prav država, ki želi vse urediti z zakoni, največji dolžnik. Ponekod podjetja čakajo poplačilo države tudi po več let! Najbrž bi bil primernejši predlog, da država zakonsko določi plačilne pogoje za svoja plačila in jih tudi spoštuje. Eden izmed načinov dovoljene pomoči gospodarstvu, predvsem tudi gradbeni dejavnosti, bi vsekakor bilo pospeševanje investicij v energetsko učinkovite stavbe, ko gre za stavbe v državni lasti in v lasti lokalnih oblasti, na primer šole in vrtce. Pričakovali bi lahko multiplikativne učinke: z večjim povpraševanjem bi podjetja preusmerjala svoje dejavnosti v nove izzive, nastala bi nova podjetja, objekti, ki bi bili zgrajeni ali obnovljeni bi bili energetsko varčnejši in na dolgi rok tudi stroškovno sprejemljivejši in navsezadnje objekti, ki zdaj kazijo okolico bi se končno obnovili. In preprosto vprašanje podjetij: pa nam bodo banke servisirale naše razvojne projekte? Vaš brezplačni izvod. Skrbimo za okolje! Poskrbite, da bo papir te revije recikliran! Na štajerski gospodarski zbornici bomo v mesecu marcu organizirali dva gospodarska foruma. Na 9. ŠGF bomo govorili o malem delu, 10. ŠGF pa bomo posvetili problematiki umeščanja investicij za proizvodnjo alternativnih virov energije v prostor. Tudi sicer je naš program raznovrsten in s temami aktualen. Zato vas vabimo k aktivnemu vključevanju, ne samo zato, ker boste lahko izvedeli veliko koristnih informacij, ampak predvsem zato, ker imamo pravico in dolžnost uveljavljati interese gospodarstva. GOSPODARSKI IZZIVI 1

4 VSEBINA Vsebina Intervju: Peter Kosi, direktor podjetja Granit Direktor podjetja Granit Peter Kosi nam je razkril svoj pogled na gradbeništvo in spregovoril o težavah s katerimi se njegovo podjetja sooča pri razpisu za gradnjo Medicinske fakultete v Maribor. Stran 13. Alternativni viri priložnost in rešitev za vsakogar? Vse dokler bomo kot primarni vir za zadovoljevanje potreb po energiji uporabljali fosilna goriva ali jedrske reakcije, bomo imeli probleme na okoljskem, socialnem in ekonomskem področju. Kar v resnici potrebujemo so viri, ki so obnovljivi in ne onesnažujejo okolja. Stran 4. Gospodarstvo Podravja 2010 skozi prizmo številk Konec decembra 2010 je bilo na območju Podravja registriranih brezposelnih oseb, kar je za oseb oz. 5,3 % več kot decembra Stran 15. Almanah Štajerske gospodarske zbornice Almanah Štajerske gospodarske zbornice, vam omogoča enotno predstavitev Vašega podjetja v slovenskem in angleškem jeziku, v tiskani in spletni predstavitvi gospodarskega potenciala območja Štajerske. Stran 20. UVODNIK 1 AKTUALNO 11 PREDSTAVITEV 21 Pot v pekel je velikokrat tlakovana z dobrimi nameni VAŠA KOLUMNA Obnovljivi viri naša prihodnost ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE Alternativni viri energije priložnost in rešitev za vsakogar Občine in alternativni viri energije Umeščanje objektov alternativnih virov v prostor kompromis ali razmislek? Zakon o malem delu INTERVJU Gradbenikom nam ni lahko AKTUALNO Gospodarstvo Podravja v letu 2010 E-računi bodo temeljito posegli v običajen način dela OBVESTILA ŠGZ Regijski sveti Štajerske gospodarske zbornice Mestna občina Maribor predstavlja City Network Graz Maribor IZOBRAŽEVANJE Andragoški zavod Maribor Ljudska univerza svetuje STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI INFOPIKE ŠGZ Strokovnjakinje in strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja Almanah Štajerske gospodarske zbornice

5 VAŠA KOLUMNA Obnovljivi viri naša prihodnost Javna funkcija izvajalca javne oskrbe s pitno vodo je tesno povezana z varovanjem okolja in skupaj z drugimi udeleženci v prostoru, z rabo obnovljivih virov in energije. Raba teh ima namreč pozitiven učinek na kakovost okolja in posledično vire pitne vode, namenjene sedanjim uporabnikom in našim zanamcem. Mag. Danilo Burnač direktor Mariborskega vodovoda d.d. danilo.burnac@mariborski-vodovod.si Žal, trenutni gospodarski položaj investiranju podjetij v koriščenje obnovljivih virov ni ravno naklonjen in je skrb za okolje pogojena zgolj z izpolnjevanjem okoljskih predpisov in koriščenjem bonitet ter sofinanciranja okolju prijaznih projektov s strani države. Tudi pitna voda je obnovljiv vir, v Sloveniji se obravnava kot živilo in je izjemno občutljiva na ravnanje človeka. Odpadke, ki bi jih njihovi lastniki morali praviloma ločiti in odložiti na primerno mesto, pogosto najdemo odložene v za namen oskrbe s pitno vodo, varovanih območjih. Videti je, da se tistim, ki namesto, da bi te odložili na za to namenjena zbirna mesta in omogočili njihovo ponovno uporabo, takšno početje izplača. Izpostavili bi možnosti rabe obnovljivih virov, ki sta lahko zanimivi za podjetja za oskrbo s pitno vodo. Upravljavci sistemov oskrbe s pitno vodo, ki koristijo kot vir pitne vode podtalnico so, zaradi črpanja in prečrpavanja pitne vode, praviloma večji porabniki električne energije. Na letnem nivoju so tako stroški porabe električne energije, v sistemu oskrbe s pitno vodo Mariborskega vodovoda skoraj milijon evrov. Tako so cilji usmerjeni tudi v zagotavljanje lastnih, praviloma obnovljivih virov. V teh sistemih se na varovanih območjih, kjer je kmetovanje omejeno, kažejo večje razvojne možnosti koriščenja sončne energije. Mariborski vodovod je tako, kot prvi vodovod v Sloveniji že izgradil sončno elektrarno in s prodajo že beleži ugodne rezultate. V letu 2010 smo, kandidirali za razvojno in okoljsko izjemno zanimiv projekt, ki je v osnovi namenjen obvladovanju temperature vode v vodovodnem sistemu. Pitna voda se namreč zaradi globalnega segrevanja, dodatno segreva tudi v vodovodnem omrežju, s čemer se vzpostavljajo ugodnejši pogoji za razvoj mikroorganizmov. Če želimo ohraniti obstoječ visok standard oskrbe s pitno vodo v centralnem delu sistema brez dodajanja dezinfekcijskega sred- stva in to območje še povečati, je rešitev le v zniževanju, oziroma obvladovanju temperature vode v vodovodnem sistemu, kar je mogoče po naši oceni najlaže zagotoviti z rabo tehnologije toplotnih črpalk. Stranski produkt bo toplotna energija, katero bo mogoče seveda koristno uporabiti. Na nivoju sistema, velikosti Mariborskega vodovoda, to pomeni več milijonov kwh toplotne energije letno. Pri investiranju javnih podjetij v obnovljive vire so večji problem postopki za izbor izvajalca. Zahtevajo svoj čas in morajo zagotoviti tako varnost pri izvedbi kot tudi pri kasnejšem obratovanju, vendar menim, da bi te postopke morala država v največji možni meri poenostaviti in omogočiti konkurenčno in hitro izvedbo. GOSPODARSKI IZZIVI 3

6 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE Alternativni viri energije priložnost in rešitev za vsakogar Kljub temu da je večina tehnologij in hitro razvijajočih se panog alternativnih virov še na začetni stopnji razvoja, je popolnoma jasno, da bodo v prihodnosti igrale pomembno vlogo. Vse dokler bomo kot primarni vir za zadovoljevanje potreb po energiji uporabljali fosilna goriva ali jedrsko energijo, bomo imeli probleme na okoljskem, socialnem in ekonomskem področju. Kar v resnici potrebujemo so viri, ki so obnovljivi in ne onesnažujejo okolja. info@stajerskagz.si Alternativne vire lahko razdelimo na sedem hitro razvijajočih se panog: vetrna energija, sončna energija, biogoriva in biomasa, učinkovita raba energije, skladiščenje in pretvorba energije ter geotermalna energija. Vetrna energija Vetrna energija je skupen izraz za postopke pridobivanja energije iz premikanja zračnih mas. Najpogosteje gre za sistem vetrnice, ki energijo vetra pretvori v mehansko ali električno energijo. Vetrnice so oblikovane tako, da prenašajo energijo vetra (kinetično energijo) na generator, ki spreminja mehansko energijo v električno energijo. Pridobljeno električno energijo lahko shranimo v baterijah, uporabimo neposredno ali jo prenašamo v omrežje. Za delovanje vetrne elektrarne moramo imeti na voljo ustrezno hitrost vetra, saj se pri premajhni hitrosti vetrnica ne zažene, pri veliki hitrosti pa se vetrnica, zaradi preprečitve poškodb, ustavi. Prav tako mora biti hitrost vetra čim bolj stalna. Izkoristek vetrnic je danes približno 30 %. Uporaba vetrne energije pomaga tudi k znatnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja zraka, kot tudi porabe sladke vode, povezane z običajnim načinom pridobivanja energije v EU. Slovenija ima zelo raznolika območja z razpoložljivo vetrno energijo, tako so v priobalnem pasu območja, kjer so hitrosti vetra zelo visoke (burja), v notranjih območjih pa je hitrost vetra razmeroma majhna. Vendar se v Sloveniji še vedno bojujemo s prepričanjem in dilemami, kje bi postavili vetrne elektrarne, ali so ekonomsko upravičene, so okolju prijazne ali škodljive Evropa je lani s postavitvijo 308 novih vetrnih elektrarn, kar predstavlja več kot 50 odstotno povečanje glede na leto poprej, dosegla novo rekordno rast na tem energetskem področju. Vetrne elektrarne postajajo pomemben del energetskih sistemov tako v Evropski uniji kot v svetu in Slovenija z odlašanjem gradnje vetrnih elektrarn zamuja pomembne razvojne priložnosti izrabe alternativne energije. 4

7 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE Geotermalna energija Geotermalna energija je pomemben alternativni in lokalni vir toplote v Sloveniji. Direktna izraba termalne vode, predvsem v povezavi s turizmom, daljinskim ogrevanjem in ogrevanjem rastlinjakov je obetavna in vedno bolj pomembna gospodarska panoga. V Sloveniji je več geotermično perspektivnih regij, saj se približno 16 odstotkov celotnega ozemlja Slovenije uvršča med geotermično perspektivne površine, ki imajo veliko možnosti za izkoriščanje geotermalne energije. Mednje sodijo Panonski bazen, Rogaško-celjsko-šoštanjska regija, Planinskolaško-zagorska regija, Ljubljanska kotlina ter Krško-brežiška regija. Geotermalno energijo največkrat uporabljamo za pridobivanje energije in rekreacijo (bazeni). Namen se opredeli glede na potrebe okolja, interes investitorja, lokacijo in infrastrukturo. V Sloveniji se termalna voda uporablja za balneologijo, ogrevanje objektov in rastlinjakov (hortikultura). Geotermalna energija izkorišča toplotno energijo iz notranjosti Zemlje in je obnovljiv vir energije, če je toplotni tok stalen. V Sloveniji imamo velik potencial izkoriščanja geotermalne energije, ki jo nekateri že pridno izkoriščajo, vendar po mnenju nekaterih strokovnjakov še vedno premalo. Prednosti alternativnih virov: imajo minimalne vplive na okolje, vplivajo na izboljšanje kakovosti zraka, vplivajo na upočasnjevanje klimatskih sprememb, pospešujejo regionalni razvoj podeželja in ohranjajo in ustvarjajo nova delovna mesta. Sončna energija Sonce predstavlja potencial, kakršnega nima noben drug energetski vir, saj je daleč največji obnovljivi in za človeka neomejen energetski vir. Cilj Evrope je do leta 2020 zagotoviti 12 odstotkov električne energije iz sonca v celotnem naboru električne energije. Fotovoltaika tako predstavlja eno izmed najhitreje razvijajočih se svetovnogospodarskih panog. Naložbe v fotovoltaične elektrarne so še vedno razmeroma drage, vlaganja pa se vračajo dlje kakor deset let, lahko tudi petnajst. Tudi obseg državno zajamčenih, pravzaprav subvencioniranih odkupnih cen elektrike, pridobljene iz sonca, je omejen z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi za ta namen. Po podatkih Agencije RS za energijo je bilo septembra v Sloveniji postavljenih že 17 megavatov sončnih elektrarn, njihovo število pa se bo do konca leta še precej povečalo. Pomemben napredek je bil dosežen septembra 2010, ko je vlada dopolnila uredbo o energetski infrastrukturi tako, da za sončne elektrarne na strehah do moči enega megavata več ni potrebno gradbeno dovoljenje. S tem so bili odpravljeni zapleti, ki so zaradi nejasnosti v zakonodaji, povzročili izdajanje odločbe o rušenju nekaterim sončnim elektrarnam, elektrodistributerji pa si niso več upali vklapljati sončnih elektrarn v omrežje. Po spremembah uredbe so manjše fotovoltaične elektrarne do enega megavata opredeljene kot preproste naprave za proizvodnjo električne energije, katerih montaža se šteje za investicijska vzdrževalna dela in za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Seveda pa morajo biti izpolnjeni še nekateri pogoji v zvezi s statiko in okoljem. Prednosti fotovoltaike: okolju prijazna naložba pozitivna likvidnost naložbe znana cena električne energije dolgoročno za obdobje dvajset let in več zanimiva sodobna arhitekturna rešitev z estetskega in tehnološkega vidika uporaba sončne elektrarne še dolgo po izteku obdobja pričakovane donosnosti Alternativni viri in gospodarstvo Uporaba naravnih in obnovljivih virov za pokrivanje energetskih potreb predstavlja za razviti svet nov izziv in hkrati priložnost. Podnebne spremembe, omejene zaloge fosilnih goriv in vse večja poraba energetskih virov nas postavlja pred ključno vprašanje: Kako priti do čim cenejše in čim bolj učinkovite energije? Prihodnost energetskega trga je močno odvisna od aktualnega dogajanja v svetovnem gospodarstvu in zavezanosti vlade spodbujati razvoj novih tehnologij, naš skupen cilj pa mora biti doseganje dolgoročne energetske neodvisnosti. Da se z gospodarskim napredkom ne bi povečevali tudi pritiski na okolje, je ključnega pomena izgradnja proaktivne in kredibilne okoljske politike, vključevanje vseh okoljskih stroškov v tržno ceno ter večja učinkovitost rabe obnovljivih in neobnovljivih virov energije. Trajnostni razvoj je mogoč le z upoštevanjem fizičnih meja naravnega okolja in njegovih samočistilnih zmogljivosti. Ob pospešenem gospodarskem razvoju v minulih letih so se tudi v Slovenji povečevali pritiski na okolje, kar ni v skladu s cilji trajnostnega razvoja. Slovenija ima specifično sestavo gospodarstva z razmeroma velikim GOSPODARSKI IZZIVI 5

8 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE deležem okolju neprijaznih težkih industrij, problem pa predstavlja tudi prepočasno zmanjševanje energetske intenzivnosti in nezadostna izkoriščenost rabe obnovljivih virov energije. Zaradi pritiskov na okolje, ki jih ustvarja razvoj gospodarstva, je za trajnostno načrtovanje razvoja okolja potrebno upoštevati poleg okoljske tudi ekonomsko ter socialno komponento razvoja. Ključni izziv trajnostnega razvoja je zmanjšanje degradacije okolja in rabe naravnih virov ter napredek na socialnem in ekonomskem področju, kar pomeni, da se mora vsak posameznik prilagoditi nosilnim zmogljivostim okolja. Alternativni viri v Sloveniji Terenska raziskava energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2010, katere pobudnik je bila agencija Informa Echo, je omogočila podroben vpogled v ravnanje z energijo v slovenskih gospodinjstvih. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da v slovenskih gospodinjstvih že pogosteje sijejo varčne sijalke kot navadne žarnice, vendar dobra petina ljudi še vedno ne ugasne luči, ko zapusti prostor. Približno četrtina gospodinjstev ne ravna učinkovito z gospodinjskimi aparati. V rabi je le majhen odstotek energijsko učinkovitih štedilnikov, energijsko učinkovitih hladilnikov pa je skoraj dve tretjini. 13 % gospodinjstev ne ugaša računalnika in televizije, ko ju ne potrebuje. Avtomobil je najpogostejša izbira prevoza kljub temu, da je energijsko najbolj potraten. Le 12 % anketiranih bi kupilo električni avto, pripravljenosti za vgradnjo avtoplinskega sistema pa skoraj ni. Izmed petih segmentov slovenskih gospodinjstev glede na ravnanje z energijo (neosveščeni, pasivni, skeptiki, realisti in entuziasti) je največ skeptikov (29 %), ki zmanjšanju rabe energije sicer pripisujejo velik pomen, vendar pa menijo, da sami ne morejo veliko prispevati k učinkoviti rabi energije in da je lahko biti ekološki, če imaš denar. Določeno stopnjo osveščenosti je sicer pokazalo 83 % anketiranih. Glede na osveščenost smo torej Slovenci na dobri poti, vendar bo potrebnih še precej prizadevanj, da bomo zares postali energetsko učinkoviti. Slovenija želi leta 2020 iz OVE zadovoljevati 39 odstotkov domačih potreb po električni energiji, znotraj česar je delež hidroelektrarn 33-odstoten, iz biomase nekaj več kot 4-odstoten, iz vetrne energije nekaj več kot 1-odstoten, delež sončne energije pa bo predvidoma manj kot 1-odstoten, natančneje 0,89-odstoten. Konvencionalni viri električne energije, torej jedrski, premogovni in plinski, bodo Sloveniji leta 2020 še vedno morali zagotavljati 61 odstotkov električne energije. Natečaj za nagrade na področju energetsko učinkovitih projektov in podjetij oziroma ustanov Časnik Finance in Ministrstvo za gospodarstvo letos petnajstič objavljata natečaj za energetsko učinkovito podjetje in dvanajstič za energetsko učinkovit projekt. Letos bodo že četrtič podelili tudi nagrado za projekt uporabe obnovljivih virov energije (OVE). Ti projekti so osnova za sonaraven razvoj gospodarstva in postajajo vse bolj pomembni za zanesljivo, učinkovito in konkurenčno oskrbo z energijo in varovanje okolja. Natečaj, na katerega se lahko prijavijo podjetja ali ustanove, je zasnovan kot spodbuda porabnikom energije v Sloveniji, tako v industriji kot tudi v storitvenem in javnem sektorju, za izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije. Razpisali bodo nagrade za: energetsko učinkovito podjetje (ta je letos prvič ločena na nagrado za energetsko učinkovito manjše podjetje ali ustanovo in energetsko učinkovito večje podjetje); energetsko učinkovit projekt; projekt uporabe obnovljivih virov energije (OVE). Dva izvoda prijave z dokazili in fotografije posameznih projektov pošljite najpozneje do 7. marca 2011 na naslov: Časnik Finance, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (s pripisom Energetsko učinkovito podjetje 2011, Energetsko učinkovit projekt 2011 ali Projekt uporabe OVE 2011). Prijavo je potrebno poslati tudi v elektronski obliki na naslov andreja.salamun@finance.si in ksenja.tratnik@ finance.si ali na CD-ju na naslov časnika Finance. Več o natečaju in nagradah na: 6

9 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE Občine in alternativni viri energije Občini Lenart in Maribor predstavljata svoj lokalni energetski koncept, aktualne projekte in načine osveščanja in spodbujanja svojih občanov za vlaganje v alternativne vire. mag. Avgust Zavernik višji svetovalec za gospodarstvo, turizem in varstvo okolja Občina Lenart V mesecu novembru je občina Lenart podpisala pogodbo, na podlagi katere bo pripravljen energetski koncept Občine Lenart. Pričakujejo, da bo izdelan do konca meseca aprila Sicer so pred leti pričeli z izvedbo projekta daljinskega ogrevanja mesta Lenart na lesno biomaso. V letu 2010 so izvedli prvo fazo projekta in na njega priključili cca 500 gospodinjstev in veliko večino javnih in gospodarskih subjektov. Z navedenim projektom so zmanjšali količino fosilnih goriv oz. ekstra lahkega kurilnega olja za cca litrov. Projekt daljinskega sistema ogrevanja bodo v letošnjem letu nadaljevali. Pri snovanju projekta daljinskega ogrevanja mesta Lenart so imeli vrsto sestankov s prebivalci, večje število oddaj na radijski postaji, obveščali so ljudi preko občinskih časopisov; tako so bili uporabniki podrobno seznanjeni o navedenem projektu. Kljub temu je bilo kar nekaj nasprotovanj, čemur se očitno ne da nikjer ogniti. V Lenartu neposrednih finančnih spodbud nimajo, so pa zato izjemno odzivni in želijo pomagati pri umeščanju projektov v prostor. Vse tisto, kar lahko občina naredi z občinskimi predpisi za lažje posege v okolje pri izgradnji tovrstnih projektov rade volje tudi storijo, pri čemer seveda upoštevajo dejstvo, da s takšnimi projekti ne prizadenejo ostalih občanov. Izgradnje fotovoltatičnih naprav v Lenartu podpirajo. Občina kot lastnica strešnih površin jih je v glavnem že oddala v najem tako, da so na strešnih površinah kot so Občina z Upravno enoto, Osnovna šola Lenart, Osnovna šola Voličina in en skupen objekt oddani najemojemalcem za postavitev sončnih elektrarn in te so že zgrajene in v obratovanju. Pri fotovoltatičnih elektrarnah je pomembna lega strehe, kar pomeni, da bi morala biti občina oz. urejevalci prostora, ki predlagajo prostorsko umeščanje objektov v prostor, pozorni na lego strehe, saj bi morale biti čim večje površine streh obrnjene oz. orientirane čim bolj proti jugu. GOSPODARSKI IZZIVI 7

10 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE Mestna občina Maribor dr. Vlasta KRMELJ, univ.dipl.inž direktorica Energetske agencije za Podravje Mestna občina Maribor je lokalni energetski koncept sprejela v letu Z njegovim sprejetjem je bila v mestu začrtana trajnostna energetska politika. Glavni cilji mesta do leta 2020 so: varčevanje z energijo in izboljšanje energetske učinkovitosti, raba obnovljivih virov energije (OVE) in vzpostavitev trajnostne mobilnosti. Največ nalog je opredeljenih za javni sektor, kjer bomo delovali v smeri 3% zmanjšanja rabe energije in emisij CO2 letno. Do leta 2020 želi Maribor doseči 25 % uporabe obnovljivih virov energije za ogrevanje in pridobivanje električne energije. Veliko aktivnosti bo namenjenih tudi informiranju in izobraževanju zasebnega sektorja in gospodinjstev. V mestu Maribor imajo uvedeno centralno energetsko upravljanje za javne stavbe, v okviru katerega imajo pripravljene energetske izkaznice in uvedeno energetsko knjigovodstvo. Investicijsko vzdrževanje in obnove so usmerjene v energetsko učinkovitost in uvajanje obnovljivih virov energije, kjer je le možno racionalizirajo javno razsvetljavo. V letu 2011 bodo oddali nekaj streh javnih objektov za namene postavitve FV elektrarn. Izvajajo številne evropsko sofinancirane projekte na področju energetske učinkovitosti v stavbah in instalaciji OVE, uvajanju solarnih sistemov v industrijskih procesih, izboljšanju javnega avtobusnega prometa, povečanju kolesarjenja in trajnostne mobilnosti v celoti. Mestna občina Maribor je ustanovila Energetsko agencijo za Podravje, katere ena izmed glavnih nalog je informiranje in izobraževanje občanov, šolarjev, občinskih uprav, podjetij. V sodelovanju s projektom ENSVET, Ministrstva za gospodarstvo, izvajajo brezplačna energetska svetovanja za občane v regiji. Večina projektov na področju učinkovite rabe energije je takšnih, da prinaša tako okoljske kot finančne koristi in temu nihče ne nasprotuje. Pri uvajanju OVE pa spoštujemo zakonodajo in do sedaj večjih problemov še ni bilo. Glede na lokacijo občine Maribor ideje o veliki vetrnici v Mariboru še ni bilo, preverjajo pa možnosti postavitve manjših, urbanih vetrnic. Ko bodo strokovne podlage pripravljene, bodo o tem obveščeni tudi občani. Izkušnje namreč kažejo, da občani, ki so vključeni v pripravo projekta že v idejni fazi, običajno ne nasprotujejo projektu, seveda ob upoštevanju okoljevarstvenih, naravovarstvenih in kulturnovarstvenih smernic. Finančnih spodbud za občane ali podjetja s strani občine v tem trenutku žal ni. Fotovoltaične elektrarne na strehah lahko v prihodnje pomenijo povečanje deleža OVE, vendar ne vedno in ne za vsako ceno. To pomeni, da je potrebno pripraviti študijo koristi, oziroma dodane vrednosti takšnega ukrepa in ne le finančno analizo. 8

11 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE Umeščanje objektov alternativnih virov v prostor kompromis ali razmislek? Za največjo težavo pri energetski investiciji se kot težava pogosto izkaže njena umestitev v prostor. Neverjetno toda resnično! Prav pridobivanje soglasja lokalnih prebivalcev, pri katerih pogosto naletimo na pomanjkanje sprejemanja kompromisnih rešitev in sprejemanja objektivnih in strokovnih odločitev, je velikokrat dejstvo, ki neverjetno odloži in podraži tudi investicije za alternativno pridobivanje energije. Doseganje konsenza za drugačno pridobivanje energije postane misija nemogoče. info@stajerskagz.si Dolgotrajni in mukotrpni postopki Umeščanje objektov v lokalni prostor je dolgotrajen proces usklajevanja in iskanja končnega kompromisa. Usklajevanje poteka tako na lokalni kot državni ravni in zahteva upoštevanje javnih interesov (cesta, železnica, energetski objekt ), varstvenih javnih interesov (ohranjanje narave, kulturne dediščine, kmetijskih zemljišč, voda ) ter interesov lokalnih skupnosti in lokalnih prebivalcev. Celoten postopek usklajevanja zahteva določen čas, pogosto pa tudi vrnitev v začetno fazo postopka, saj je iskanje rešitve, ki bo sprejemljiva za vse udeležence procesa prostorskega načrtovanja dolgotrajen postopek. Investitorji podcenjujejo nujnost sodelovanja z lokalnim prebivalstvom Umeščanje v prostor je še posebej problematično pri energetskih objektih, saj imajo ti navadno precejšen vpliv na okolje. Tako imajo številne hidroelektrarne, vetrne elektrarne, pa tudi sončne elektrarne velike težave, da zaživijo v slovenskem prostoru in to kljub temu da gre za izkoriščanje, ki ga Slovenija še kako želi in potrebuje. Izkušnje Slovencev so slabe Osveščanje lokalnega prebivalca zahteva večjo proaktivno vlogo tako lokalne skupnosti oz. občine kot tudi države same. Prebivalce oz. občane je potrebno ozavestiti, da kljub temu, da bo z postavitvijo objekta spremenjen videz njihovega kraja, to ne pomeni zmanjšane kvalitete bivanja, saj bodo s tem pridobili veliko več, v smislu zmanjšanja energijskih stroškov in razbremenitev okolja v katerem bivajo. GOSPODARSKI IZZIVI 9

12 ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE Dejstvo je, da postaja zavedanje o okolju in obnovljivih virih vedno bolj pomembno, ne samo za lastno vedenje, temveč za globalno zavedanje, pri katerem smo vsi živimo na istem planetu in bomo le na takšne način skupaj pozitivno vplivali na naše okolje in za prihodnje generacije. Ali bo zakon kaj spremenil? Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je začel veljati 27. oktobra 2010 in ureja postopke priprave državnih prostorskih načrtov na način, ki bo čim bolj pregleden in logičen, in bo vključeval tudi postopke, potrebne z vidika varstva okolja, kar je še posebej nujno pri energetskih objektih. Kljub zakonu pa sta izvedba in trajanje konkretnih postopkov še vedno predvsem odvisna od angažiranosti vpletenih akterjev in od kompleksnosti posameznih prostorskih ureditev, z vidika njihovega načrtovanja in okoljske presoje. Zakon vsebuje tudi možnost pridobitve t.i.»dovoljenja za umestitev«, ki lahko investitorju služi za črpanje evropskih kohezijskih sredstev.»nimby«učinek (not in my back yard - slov.: ne na mojem dvorišču) je eden najbolj pogostih načinov reakcije ljudi pri okoljevarstvenih projektih. Ljudje se načeloma strinjajo s predlagano rešitvijo ekološkega vprašanja - dokler ne posega v njihovo najbližje okolje. Zaradi specifičnosti Slovenije z izrazitim učinkom»nimby«se v bodoče kaže resno vprašanje okoljskih investicij in izpolnjevanje okoljevarstvenih standardov. Tema prihodnjega Štajerskega gospodarskega foruma Mnogi investitorji imajo tudi na Štajerskem problem umestitve svoje investicije s področja pridobivanja alternativnih virov energije v lokalno okolje. Zakaj? Kje so zgrešili in česa niso naredili? Ali so podcenili mnenja ljudi, ki sicer zagovarjajo pridobivanje energije tudi iz alternativnih virov, toda ne na račun kakovosti življenja. Ali so investitorji podcenili željo in pravico ljudi do 'vedeti'? In kaj ponuja država? To bo predmet 10. Štajerskega gospodarskega foruma, ki bo 30. marca Vabljeni! Vabilo VABILO 10. ŠTAJERSKI GOSPODARSKI FORUM»UMESTITEV OBJEKTOV ZA PROIZVODNJO OBNOVLJIVIH VIROV V LOKALNI PROSTOR Spregovorili bomo o pomenu obnovljivih virov za gospodarstvo in umestitvi objektov za njihovo proizvodnjo v lokalni prostor. S kakšnimi težavami se soočajo gospodarstveniki pri postavitvi teh objektov v lokalni prostor? Kako presežejo nesoglasja vseh vpletenih strani in dosežejo konsenz? Vljudno vas vabimo, da se udeležite foruma, ki bo v sredo, , ob uri, v studiu medijske hiše RTS, Prešernova ul. 3 v Mariboru. K sodelovanju smo povabili ministra za okolje in prostor prof. dr. Roka Žarnića in predstavnike gospodarstva. In seveda vabimo tudi vas! 10

13 AKTUALNO Zakon o malem delu Zakon o malem delu, ki ga je Državni zbor RS potrdil , je sestavni del Slovenske izhodne strategije in kot tak umeščen v celoto predvidenih sprememb na trgu dela, s katerimi želi vlada uveljaviti koncept varne prožnosti. Zakon ureja občasne oblike dela, ki jih ni mogoče urediti v Zakonu o delovnih razmerjih in se opravljajo preko napotnice (doslej izključno študentsko delo). info@stajerskagz.si Zakaj so potrebne spremembe? Zakon o malem delu, ki ga je Državni zbor RS potrdil , je sestavni del Slovenske izhodne strategije in kot tak umeščen v celoto predvidenih sprememb na trgu dela, s katerimi želi vlada uveljaviti koncept varne prožnosti. Zakon ureja občasne oblike dela, ki jih ni mogoče urediti v Zakonu o delovnih razmerjih in se opravljajo preko napotnice (doslej izključno študentsko delo). Delodajalci se pogosto poslužujejo nestandardnih oblik dela in vse več ljudi opravlja delo, ki ima občasen ali priložnostni značaj, zato je nujno potrebno postaviti jasen okvir za opravljanje teh del, določiti standarde in jim zagotoviti primerljive pravice iz dela in socialnih zavarovanj. Na trgu dela v Sloveniji obstajajo različne oblike priložnostnega in občasnega dela, ki so opredeljene v več zakonih, zato je njihovo izvajanje zelo različno, prav tako pa se bistveno razlikujejo glede na pravice in varnost tistih, ki ta dela opravljajo. Veliko priložnostnih in občasnih del se opravi tudi v okviru dela in zaposlovanja na črno. Namen Zakona o malem delu je, da se vse oblike tovrstnega dela vključi v mehanizem podpore socialnim blagajnam in da se vsem, ki ta dela opravljajo, omogočijo primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela. Cilji Zakona o malem delu: Omogočiti, da se tudi začasno in priložnostno delo šteje v delovne izkušnje in v pokojninsko dobo. Odpreti možnost opravljanja priložnostnih in začasnih del tudi upokojencem, brezposelnim in neaktivnim osebam. Zagotoviti več štipendij za dijake in študente. Zagotoviti delodajalcem ustrezno delovno silo za krajša, občasna ali manjša dela. Zmanjšati obseg sive ekonomije in dela na črno. Kaj prinaša malo delo študentom, upokojencem in brezposelnim? ŠTUDENTOM IN DIJAKOM? 720 ur/leto oziroma EUR/leto bruto. Določena najnižja možna urna postavka 4 evre bruto. Sorazmerno vštevanje v pokojninsko dobo. Uradno priznana delovna izkušnja. 5 % od koncesijske dajatve za štipendije, 2 % za gradnjo študentskih domov. Doslej je 93 % dijakov in študentov s študentskim delom zaslužilo manj kot 4.000,00 evrov. To pomeni, da se jim tudi z novim zakonom obseg dela oziroma zaslužek ne bo znižal! UPOKOJENCEM? Aktivno staranje, ohranjanje socialnih stikov. Dodaten zaslužek poleg pokojnine. 60 ur/mesec in EUR/ leto bruto. Malo delo ne bo vplivalo na višino pokojnine in ne na druge pravice, ki jih imajo kot upokojenci. Del sredstev iz koncesijske dajatve bo namenjenih projektom za večjo socialno vključenost upokojencev. GOSPODARSKI IZZIVI 11

14 AKTUALNO BREZPOSELNIM? 60 ur/mesec in EUR/ leto bruto. Do zaslužka 200 evrov mesečno bodo ohranili nespremenjeno višino denarnega nadomestila. Sorazmerno vštevanje v pokojninsko dobo, če ne prejemajo denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Upoštevalo se bo kot delovne izkušnje. Možnost prehoda iz malega dela v redno delovno razmerje, z dodatnimi spodbudami in programi Zavoda RS za zaposlovanje. Zavod brezposelnih oseb ne bo napotoval na malo delo. IN KAJ POMENI ZAKON ZA DELODAJALCE? Hiter, administrativno manj obremenjen način najema delovne sile za krajša, občasna ali manjša dela. Omejeno število ur malega dela v koledarskem mesecu: 0 1 zaposlenega 180 ur 2 10 zaposlenih 360 ur zaposlenih 720 ur zaposlenih ur zaposlenih ur več kot 100 zaposlenih ur Izjema I: več kot zaposlenih do ur v koledarskem mesecu po posvetu s socialnimi partnerji Izjema II: nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu èdvakratnik dovoljenih ur Glavni nasprotniki malega dela: ŠOS Zveza svobodnih sindikatov opozicija Glavni zagovorniki: Zveza društev upokojencev Gospodarska zbornica koalicija Združeni člani Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, Študentske organizacije Slovenije in Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so zbrali podpisov, kar je potrebno število za razpis referenduma o zakonu o malem delu. Študenti in sindikati upajo, da bosta oba referenduma, tako ta o malem delu kot tisti o pokojninski reformi, razpisana na isti dan. Če državni zbor referenduma ne bo združil z morebitnim referendumom zoper pokojninsko reformo, o katerem še odloča ustavno sodišče, bomo o usodi študentskega dela glasovali prvo ali drugo nedeljo v aprilu. 12

15 INTERVJU Gradbenikom nam ni lahko Granit je podjetje z natančno definiranimi poslovnimi cilji in vizijo. Podjetje je organizirano kot enovita družba s štirimi profitnimi centri (DE Gradbena operativa, DE Kamnolom Poljčane, DE Betonarna in DE Trgovina) ter strokovnimi službami. V skupini Granit d.d. je kot hčerinska družba tudi podjetje FORIS SPS d.o.o. Dejavnost te družbe sega na področje nizkih gradenj, kjer samostojno ali kot podizvajalec večjih nizkogradniških družb uspešno sodeluje tudi v slovenskem avtocestnem programu. info@stajerskagz.si Kakšna je struktura zaposlenih v Granitu? V Granitu je 272 zaposlenih in veliko med nami nas ima univerzitetno izobrazbo, fluktuacija je zelo majhna, pravzaprav nismo čisto tipično gradbeno podjetje, sodeč po teh podatkih. Glede na obdobje pred enim letom smo sicer zmanjšali število zaposlenih za 15 ljudi, vendar nismo nikogar odpustili, ljudje so šli v pokoj ali pa v kakšno drugo službo. Sam sem prevzel vodenje podjetja pred 21 leti, torej sem že stari kader. V resnici sem mnenja, da je potrebno ne samo pri nas, temveč na sploh v slovenskih podjetjih pomladiti vodstvo, da moramo dati mladim priložnost, da se izkažejo in prevzamejo vodilno vlogo. Takšne načrte imamo v prihodnosti tudi za Granit. Torej največ prihodka pridobite iz naslova gradbeništva? Na kakšen način pa pridobite posle? Najpomembnejši in glavni način pridobitve posla so razpisi, saj pridobimo približno 80 % del na javnih razpisih, 20 % pa na vabljenih razpisih privatnih investitorjev. Ta celotni sklop predstavlja 80 % celotnega prihodka v gradbeni operativi, ostalih 20 % pa pridobimo sami z lastno tržno gradnjo. Vse to skupaj nam predstavlja 65 % celotnega prihodka, ostalo pridobimo iz trgovine (skoraj 20 %), dveh kamnolomov, betonarne - proizvodnja betona in betonskih izdelkov, ključavničarske enote in keramičarstva. V zadnjih mesecih se ime vašega podjetja in tudi vas osebno veliko pojavlja v medijih zaradi razpisa za gradnjo Medicinske fakultete v Mariboru. Na razpis so se prijavili SCT, Primorje, konzorcij Begrad-Granit, konzorcij pod okriljem Meteorita ter mariborski gradbinci, združeni v Skupini MG. Razpisna komisija je za zmagovalca razglasila konzorcij podjetja Meteorit, Alpine Bau in Zet Gradnje, vi ste se do sedaj že štirikrat na to odločitev pritožili in odločitev je že štirikrat romala na revizijsko komisijo. Enkrat vmes ste bili tudi izločeni, saj je izredna revizija poslovanja Granita odkrila, da vaše podjetje konec aprila ni imelo poravnanih vseh obveznosti do podizvajalcev pri javnih naročilih, kar je bil pogoj za sodelovanje na razpisu. V resnici gre za izredno odmevni postopek izbire, ki na nek način pove veliko ne samo o tem razpisu, ampak o razpisih nasploh. In veliko je delnih resnic ali neresnic. Peter Kosi Direktor podjetja Granit d.d. Povedali ste dober primer, ko smo bili tudi mi izločeni v tem razpisu. Izredni revizijski pregled, ki ga je naročila mariborska univerza in je preverjal resničnost podatkov v naši ponudbi in bi naj ugotovil, da smo imeli v času razpisa odprt dolg do enega svojih podizvajalcev, podjetja Elektro Tabga. Vendar je revizor gledal samo naše obveznosti, ne pa tudi naših terjatev, kar bi pokazalo, da je Elektro Tabga dolžna nam precej več kot mi njim. Zadeve niso tako zelo enostavne in zahtevajo celovito oceno. No, v tem primeru smo tudi sami pridobili izvenrevizijsko mnenje, v katerem je bilo jasno zapisano, da smo mi neto upnik in ne neto dolžnik. In smo seveda spet v igri. A je ta razpis tako zapleten, ali je bil slabo pripravljen? Kje je izvor tako dolgotrajnih in za projekt škodljivih postopkov? Nam lahko vi poveste kaj več na to temo? GOSPODARSKI IZZIVI 13

16 INTERVJU 14 Ključen problem je, da je bila lestvica točkovanja oblikovana tako, da je največ točk dobil tisti ponudnik, ki se je najbolj približal razpisani vrednosti 32 milijonov EUR. Tako je bila ponudba Meteorita ,00 EUR, naša ponudba pa ,00 EUR, Meteorit pa je zaradi višje cene, ki se je seveda bolj približala znesku 32 milijonov EUR pridobil več točk. Absurd? Seveda, že sama formula za izračun točk je bila zelo zapletena in izstopa, saj se običajno več točk dodeli tisti ponudbi, ki ima nižjo ceno, pri tem razpisu pa je bilo obratno. Utemeljitev Univerze v Mariboru, da so uporabili takšno formulo, ker niso želeli pritiskati na gradbenike, pa enostavno ne drži. Gradnja Medicinske fakultete bi se morala začeti najpozneje maja prihodnje leto, da bi lahko izkoristili evropski denar. Nova medicinska fakulteta mora biti namreč v uporabo predana do konca leta 2013, rok za izvedbo del pa je 20 mesecev. Naše mnenje je, da ima Univerza Maribor trenutno le dve možnosti: ali izberejo nas ali pa ponovijo razpis. Kakršnakoli druga odločitev bi bila popolnoma nerazumljiva, saj po zakonu Meteorit ne more biti več izbran. Lahko pa vam povem, da je bila celotna zadeva s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo že predana Protikorupcijski komisiji. Drugi problem, ki se tukaj pojavlja je, da je vlada z Evropsko unijo podpisala pogodbo o sofinanciranju, kjer mora biti zadnji denar črpan decembra V primeru, da bo izveden nov razpis takšno koriščenje ne bo možno, saj traja razpis, v idealnem primeru brez kakršnekoli pritožbe 4 mesece. Raste pa tudi nezadovoljstvo na strani Medicinske fakultete, ki dejansko sploh ni sodelovala v celotnem postopku izbire. Vodstvo Medicinske fakultete je glasno izrazilo dvom, da UM sploh deluje v interesu fakultete, saj se gradnja sploh še ni pričela, število zdravnikov pa nam kritično primanjkuje. Očitno pa se nekaj premika tudi na tem področju, saj je nedavno rektor UM Ivan Rozman vsa pooblastila za vodenje postopkov pri projektu novogradnje MF prenesel na njenega dekana Ivana Krajnca. Prav tako je glavnega tajnika Boštjana Brumna na mestu predsednika razpisne komisije že nadomestil Bogdan Čizmarević, prodekan za gospodarske in finančne zadeve na MF. Kot so pojasnili na univerzi, gre za sporazumno zamenjavo, ki je bila izvedena na pobudo senata MF. Kako boste ukrepali naprej, kakšno je trenutno stanje? V bistvu še čakamo na odločitev državne revizijske komisije, vendar bomo vztrajali do konca, saj ne moremo dopustiti, da bi nas nekdo skušal na tako grd način prenesti okoli. Kako ocenjujete stanje gradbeništva v Sloveniji, predvsem pri prijavi na razpise? Največji problem predstavljajo popusti, ki jih gradbinci nudijo, zato sem mnenja, da bi morala kot kriterij večjo veljavo pridobiti stroka, reference in ne najnižja cena. Problem je tudi plačilna nedisciplina, država in občine so velik dolžnik. V našem konkretnem primeru smo npr. z občino Slovenska Bistrica, ki je najbolj zadolžena občina v Sloveniji, sodelovali na dveh projektih: gradnja osnovne in srednje šole in so nam plačali 5 % denarja, ostalo pa z zemljo, ki jo je danes zelo težko prodati. Še danes so naši dolžniki in to za dve leti stare projekte. Država naj naredi selekcijo pri javnih razpisih, odloča naj stroka, cena pa naj ne bo edini in izključujoči dejavnik, takoj naj se izločijo podizvajalci, ki ne plačujejo, skratka postopek naj postane kredibilen in transparenten. Kako vidite gradbeništvo v Sloveniji? Od sedmih velikih gradbincev (Vegrad, SCT, CPM, MTB, Stavbar, SGP Zasavje, Gradis Celje) so trije lansko leto šli v stečaj, ostali pa v prisilno poravnavo. Ti gradbinci zaposlujejo ljudi, 2009 pa so naredili 1 milijardo prihodkov, zaradi prisilne poravnave in stečajev so pustili po uradnih podatkih, približno 1,2 milijardo na trgu, torej so pustili na trgu več kot so ustvarili. In to breme je padlo na dobavitelje in podizvajalce, ki sedaj želijo plačilo vnaprej, kar spet ustvarja začaran krog. Tako se pogosto pozablja kako pomemben multiplikator je gradbeništvo. Brez investicij v gradbeništvu bomo zelo težko, če sploh, splavali iz krize. Ne moremo se enostavno delati, da gradbeništva ni ali da ga ne potrebujemo, urediti moramo stvari in ne potiskati glave v pesek. Brez volje in vizije ne bomo mogli naprej ne v gradbeništvu in tudi drugje ne. TRENUTNO STANJE Iz državne revizijske komisije je prišel sklep, s katerim so ugodili zahtevku Begrad-Granita in znova razveljavili zadnjo odločitev razpisne komisije Univerze v Mariboru, ki je konkurenčni konzorcij Meteorit izbrala že trikrat, gradbeni dvojček Begrad-Granit pa se je zoper odločitev vsakič pritožil in tudi uspel. Nad sklepom, ki odločitev o izbiri izvajalca znova vrača razpisni komisiji, je navdušen direktor Granita Peter Kosi, ki pričakuje da jih bo razpisna komisija, ki je vmes doživela delno zamenjavo članov, sedaj končno izbrala. Po drugi strani pa Kristijan Gajšek, direktor Meteorita napoveduje nove pritožbe ob morebitni izbiri Begrad-Granita. Razpisna komisija bo svojo novo odločitev o izvajalcu podala do konca tega meseca.

17 AKTUALNO Gospodarstvo Podravja v letu 2010 info@stajerskagz.si Celotna Slovenija: Podravska regija: Sodelovanje podjetij v razpisih V Sloveniji se je v letu 2010 na razpise Tehnološke agencije Slovenije (razpis v podporo nacionalnemu sistemu inovacij - INO 010, Spodbujanje prenosa znanja - VALOR 2010 ter Mladi raziskovalci iz gospodarstva generacija 2010) prijavilo 330 podjetij, 202 podjetji sta bili na prijavah uspešni. Na ravni Podravske regije se je na navedene razpise prijavilo 41 podjetij, od tega jih je bilo 29 izbranih. Iz podatkov je razvidno, da se podjetja podravske regije v majhnem številu prijavljajo na razpise in so le deloma uspešna. Trg dela Število prijavljenih MR VALOR INO SKUPAJ Vir: TIA Število uspešnih Konec decembra 2010 je bilo na območju Podravja registriranih brezposelnih oseb, kar je za oseb oz. 5,3 % več kot decembra Vsi Ženske Vsi Ženske brezposelni, na novo prijavljeni v letu od tega iskalci prve zaposlitve od tega brezposelni zaradi stečaja podjetja od tega brezposelni, trajni presežki od tega iztek delovnega razmerja za določen čas Število prijavljenih MR VALOR INO SKUPAJ Število uspešnih odliv iz evidence brezposelnih od tega brezposelni, vključeni v zaposlitev od tega brezposelni, odjavljeni iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve Graf 2: Število registriranih brezposelnih oseb v Podravju v letu jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Vir: Zavod za zaposlovanje GOSPODARSKI IZZIVI 15

18 AKTUALNO Graf 3: Potrebe po delavcih in pripravnikih v Podravju v letu 2008,2009 in jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Vir: Zavod za zaposlovanje Iz spodnje tabele je razvidno število oseb, ki so se v letu 2010 na Zavodu za zaposlovanje prijavile zaradi prenehanja poslovanja, stečaja podjetja in kot trajno presežni delavci iz Podravja. Število oseb prijavljenih v letu 2010 po mesecih v Podravju zaradi: jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Prenehanje poslovanja Stečaj podjetja Trajni presežki Vir: Zavod za zaposlovanje Graf 2: Število registriranih brezposelnih oseb v Podravju v letu december prenehanje poslovanja stečaj podjetja trajni presežki države bivše Jugoslavije, je vplivalo tudi na rezultate blagovne menjave Podravja v lanskem letu. Po podatkih GZS je Podravje v prvih 10-tih mesecih 2010 izvozilo za 1,6 milijarde evrov blaga, kar je za 14% več kot v enakem obdobju leta 2009 (slovenski izvoz je znašal 15,1 milijarde in je za 13% večji kot leto poprej). Bilanca blagovne menjave Podravja ostaja pozitivna, saj je izvoz še vedno večji od uvoza, ki je znašal 1,4 milijarde. Glavni izvozni trgi ostajajo še vedno trgi EU in Zahodni Balkan. Tako je Podravje v omenjenem obdobju izvozilo na trge EU za 1,3 milijarde blaga, kar je za 14% več kot je izvozilo v enakem obdobju leta 2009, uvozilo pa za 1 milijardo, kar je za 14% več. Na trge bivše Jugoslavije je Podravje izvozilo za 181 mio blaga, kar je enako kot izvoz v enakem obdobju 2009, uvoz pa se je povečal, in sicer je znašal 247 mio, kar je za 48 % več kot uvoz v enakem obdobju leto poprej. Blagovna menjava Podravja v prvih 10-tih mesecih lanskega leta Izvoz IZVOZ BLAGA Index izvoza Delež v % (SLO=100%) Izvoz UVOZ BLAGA Index izvoza Delež v % (SLO=100%) Počasno izboljšanje razmer v mednarodnem okolju, posebno v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah, kamor štejemo države Evropske unije in Podravje , ,906 9 Slovenija Vir: Statistični urad RS; obdelava: Gospodarska zbornica Slovenije 16

19 AKTUALNO E-računi bodo temeljito posegli v običajen način dela Medbančne elektronske povezave so zaradi svoje zanesljivosti in učinkovitosti odlična pot za izmenjavo računov med izdajatelji in prejemniki v elektronski obliki. David Plošinjak Vodja sektorja za e-poslovanje Probanka d.d. david.plosinjak@probanka.si Kaj so e-računi? Z e-računi označujemo račune, katerih izmenjava ne poteka po dosedanji klasični papirni poti in poštnih nabiralnikih, temveč z elektronsko oblikovanimi računi, ki se izmenjujejo preko sodobnih, hitrih in zanesljivih elektronskih poti. Trenutno stanje Postopek izdaje in prejema računov vam je seveda dobro poznan: podjetje v zaledni aplikaciji pripravi račun za plačilo, ga natisne, kuvertira, dostavi na pošto in za poštno dostavo plača poštnino. Pošta račun dostavi do plačnika, ki nato račun prepiše v svojo elektronsko banko ali izvede plačilo računa po kakšni drugi poti. Ob tem nastajajo stroški na izdajalčevi strani (tisk, papir, kuvertiranje, poštnina, možnosti napak...), stroške pa ima tudi prejemnik (prejem, ročni vnos, možnosti napak in zamud...). Ob vseh možnostih sodobnega poslovanja je sedaj zares napočil čas za osvojitev novega načina izdajanja in prejemanja računov, prilagojenega tehnologijam današnjega časa. In ker se večina poslov in procesov seli na elektronsko obravnavo, je razumljivo, da bo tudi na tem področju narejen korak v to smer. Prednosti e-računov Uporaba obstoječih e-bančnih poti za pošiljanje in prejemanje e-računov ima številne prednosti tako za pošiljatelja kot tudi prejemnika in jih lahko najdemo v vseh fazah izdaje in prejema e-računa. Zmanjšanje stroškov in prihranek v času ob izdaji in prejemu računov. Sistem deluje 24 ur na dan in 365 dni v letu. Storitev je vključena v sistem elektronskega bančništva, ki preverjeno deluje že vrsto let in je zaupanja vreden. Področje izdaje e-računov na tak način je tehnološko in zakonsko urejeno. Povečanje družbene odgovornosti s skrbjo za okolje ekološki vidik. Način izdaje predstavlja izhodišče za uveljavitev e-poslovanja v samem podjetju. Prejemnikom podatkov o e-računih ni potrebno ročno pretipkavati v svoj informacijski sistem, kar pomeni prihranek časa in minimalno možnost napak. Enostavna vzpostavitev varnega dolgoročnega hranjenja e-računov in enostaven pregled ter iskanje izdanih/prejetih e-računov. Račun je predhodnik plačila in mora vsebovati vse podatke za pripravo plačilnega naloga. Zato lahko prejemnik z enim klikom pripravi plačilni nalog kar iz samega e-računa. Ker prejemnik pripravi plačilni nalog kar iz podatkov, ki jih dobi od izdajatelja v e-računu, so ti podatki v plačilnem nalogu točno takšni, kot jih je zapisal izdajatelj računa. Z uporabo e-računov odpravite stroške in prihranite čas. Plačate le»poštnino«v obliki provizije banki za distribucijo e-računov. 5 korakov za izdajanje e-računov (pravne osebe) 1. TRR pri eni izmed bank, vključenih v sistem izmenjave e-računov Za posredovanje e-računov je potreben transakcijski račun pri banki, vključeni v sistem e-račun. 2. Elektronska banka + kvalificirano digitalno potrdilo Izmenjava e-računov poteka preko elektronskega bančništva. 3. Pogodba z banko Izdajatelj v banki odda zahtevek za vključitev v sistem e-računov in se seznani s Splošnimi pogoji poslovanja z e-računi. Izdajatelj in banka na podlagi zahtevka skleneta pogodbo. GOSPODARSKI IZZIVI 17

20 AKTUALNO 4. Dogovor izdajatelja s prejemniki e-računov Po 84. členu ZDDV mora prejemnik soglašati s prejemanjem računov v elektronski obliki. Izdajatelj pridobi soglasje neposredno od prejemnika. 5. Priprava e-računov Izdajatelj račune pripravi v ustrezni elektronski obliki. 3. Pogodba 2. Poslovni Prosplet 1. TRR Probanka 5. Izdelava e-računov 4. Pogodba 4 koraki za prejemanje e-računov (pravne in fizične osebe) 1. TRR pri eni izmed bank, ki omogoča izmenjavo e-računov Za prejemanje e-računov je potrebna transakcijska številka računa pri banki, vključeni v sistem e-račun. 2. Elektronska banka + kvalificirano digitalno potrdilo Prejem e-računov poteka preko elektronskega bančništva. 3. Pogodba z banko Prejemnik pri svoji banki, vključeni v sistem, uredi postopek za prejemanje e-računov. 4. Prijava na prejem e-računov soglasje z izdajateljem e-računov Po 84. členu ZDDV mora prejemnik soglašati z elektronskim prejemanjem računov, zato poda soglasje neposredno izdajatelju. Sistem izmenjave e-računov Izdajatelj v svojem sistemu pripravi račun v elektronski obliki in ga uvozi v svojo elektronsko banko ter ga tako kot plačilne naloge posreduje svoji banki. Banka izdajatelja prejme e-račun in ga na osnovi transakcijskega računa prejemnika, ki služi kot njegov naslov, po poteh elektronske banke pošlje na ustrezno banko prejemnika. Tako ni nujno, da imata izdajatelj in prejemnik transakcijske račune odprte pri isti banki. Banka lahko na osnovi poslovnega dogovora med izdajateljem in arhivarjem izdane e-račune posreduje tudi v elektronski arhiv. Banka prejemnika prejme e-račun in ga na osnovi transakcijskega računa prejemnika pošlje v spletno banko prejemnika. Tudi prejemnik lahko z arhivarjem sklene poslovni dogovor o elektronskem arhiviranju prejetih e-računov. Na zahtevo lahko banka hkrati s pošiljanjem e-računa prejemniku, račun posreduje tudi v e-arhiv. Prejemnik prejme e-račun v svoji spletni banki. V primeru, da so prejemniki pravne osebe, lahko prejete e-račune izvozijo v svoj zaledni sistem v nadaljnjo računovodsko obdelavo. Sicer pa lahko prejemniki v spletni banki na osnovi prejetega e-računa z enim klikom kreirajo pripadajoč plačilni nalog. Plačilni nalog se nato kot plačilo po isti elektronski poti vrne do izdajatelja e-računa, ki skupaj s prilivom dobi tudi pravilne pripadajoče podatke o plačilu (sklic, namen...). Štajerska gospodarska zbornica gre v korak s časom, zato ne bodite presenečeni, ko boste v prihodnosti iz naše strani prejeli e-račun. 18

21 OBVESTILA ŠGZ Regijski sveti Štajerske gospodarske zbornice Na Štajerski gospodarski zbornici trenutno delujeta Regijski svet za razvoj človeških virov (RSRČV) in Regijski svet za internacionalizacijo, 10. februarja pa je potekala konstitutivna seja Regijskega sveta za davčno in finančno področje. Kaj so regijski sveti ŠGZ Namen regijskih svetov ŠGZ je spodbuditi povezovanje strokovnjakinj in strokovnjakov iz podravskih podjetij in drugih regijskih institucij. Gre za obliko aktivnega vključevanja s ciljem zastopanja in uveljavljanja skupnih interesov regijskega gospodarstva ter oblikovanja skupnih stališč pri sprejemanju in spreminjanju zakonodaje. Regijski svet je oblika neformalnega sodelovanja, odprt za vključitev vseh, ki lahko s svojim znanjem in izkušnjami doprinesejo k skupnemu dobremu, zato podjetja oz. njihove predstavnike vljudno vabimo k sodelovanju.. Regijski svet za razvoj človeških virov (RSRČV) Trenutno je v RSČV včlanjenih 26 članov, ki jim predseduje Brigita Ačimovič, Talum d.d., Kidričevo, podpredsednici pa sta Metka Mršnik, Messer Slovenija d.o.o., Ruše in Blanka Žerjav, Henkel Slovenija d.o.o., Maribor. V preteklem obdobju so bili v okviru Regijskega sveta za človeške vire organizirani naslednji dogodki : posvet s predsednikom delovnega sodišča v Mariboru gospodom Stankom Omerzujem na temo: Najnovejša sodna praksa in mediacija v delovnih sporih, posvet z generalnim direktorjem na direktoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, gospodom Petrom Pogačarjem, ki je predstavil Uveljavitev pokojninske reforme v praksi, posvet na temo Pridobivanja sredstev za področje človeških virov s primeri dobre prakse. Regijski svet za internacionalizacijo V Regijski svet za internacionalizacijo je včlanjenih 20 podjetij, predvsem tistih, ki že poslujejo na tujih trgih ali želijo tam povečati svoje poslovanje. Predsednica sveta je Nada Krajnc, Perutnina Ptuj d.d., Ptuj, podpredsednika pa sta Boštjan Tancer, Varnost Maribor d.d., Maribor in Jure Bojnec, Košaki TMI d.d., Maribor. V okviru Regijskega sveta za internacionalizacijo smo gostili gospoda Vladimirja Gaspariča, generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je predstavil podporo gospodarske diplomacije pri vstopanju in delovanju podjetij na tujih trgih. Regijski svet za davčno in finančno področje V februarju je bila konstitutivna seja Regijskega sveta za davčno in finančno področje. Predsednik sveta je postal Tonček Lorenčič, Primat d.d., podpredsednice pa so Jelka Sinič, Granit d.d., Natalija Kurnik, Gorenje Surovina d.o.o., Majda Lukner, Fiposor Ormož d.o.o. Namen vzpostavitve»regijskega sveta ŠGZ za davčno in finančno področje«, ki trenutno šteje 33 članov, je spodbuditi povezovanje strokovnjakinj in strokovnjakov z davčno-finančnega področja iz podravskih podjetjih in drugih institucij. Vabljeni da se nam pridružite. Vabilo VABILO ZA SODELOVANJE V REGIJSKIH SVETIH Namen regijskih svetov ŠGZ je vzpodbuditi povezovanje strokovnjakinj in strokovnjakov iz podravskih podjetij in drugih regijskih institucij. Gre za obliko aktivnega vključevanja s ciljem zastopanja in uveljavljanja skupnih interesov regijskega gospodarstva ter oblikovanja skupnih stališč pri sprejemanju in spreminjanju zakonodaje. Regijski sveti so oblike neformalnega sodelovanja, odprti za vključitev vseh, ki lahko s svojim znanjem in pripravljenostjo doprinesejo k skupnemu dobremu. Vaše pobude in predlogi so vedno dobrodošli. regijski svet za razvoj človeških virov in zaposlovanje regijski svet za internacionalizacijo regijski svet za davčno in finančno področje Vsi, ki želite sodelovati, ste vedno dobrodošli. Izpolnite prijavnico za sodelovanje v regijskih svetih na 19

22 OBVESTILA ŠGZ Almanah Štajerske gospodarske zbornice 2011 Vabimo vas, da sodelujete v Almanahu Štajerske gospodarske zbornice, ki vam bo omogočil enotno predstavitev Vašega podjetja v tiskani in spletni predstavitvi gospodarskega potenciala območja Štajerske. 20 info@stajerskagz.si Kaj je Almanah ŠGZ je predstavitev gospodarstva Štajerske ožji in širši javnosti v Sloveniji in tujini, in sicer v tiskani in spletni obliki, v slovenskem in angleškem jeziku, zagotavlja večjo prepoznavnost območja in vsakega posameznega subjekta domačim in tujim partnerjem, omogoča sinergijske učinke skupnega nastopa podjetij, bank, znanstvenih institucij in lokalnih skupnosti, bo vaše promocijsko gradivo, ki ga boste lahko uporabljali pri svojem delu in s katerim boste lahko svojim sedanjim in prihodnjih poslovnim partnerjem povedali več o poslovnem okolju, iz katerega prihajate in tudi o svoji vlogi v njem, izid Almanaha podpira tudi Ministrstvo za zunanje zadeve, ki bo Almanah in podatke, ki jih ponuja uporabljalo pri svojem rednem delu v tujini in s tem pri promociji in širitvi na tuje trge v njem predstavljenih podjetij, bank in drugih institucij, preko diplomatsko konzularnih predstavništev, gospodarskih delegacij, mešanih komisij in drugih mednarodnih dogodkov. Za člane Štajerske gospodarske zbornice je višina finančnega prispevka za sodelovanje v Almanahu ŠGZ 250,00 EUR in tako bolj ugodna kot za nečlane (500,00 EUR), zato Vas ob tej priložnosti pozivamo, da postanete član Štajerske gospodarske zbornice. Vsebina Almanaha Štajerske gospodarske zbornice Predstavitev posameznih sodelujočih podjetij, bank, občin in drugih institucij, ki so del štajerskega gospodarstva. Vsem, ki se boste odločili za sodelovanje, bo omogočena kratka predstavitev dejavnosti in produkta oz. storitve. Vključeni bodo pomembni podatki o štajerskem gospodarstvu in njegovem mestu v Sloveniji, s čimer bosta predstavljena širina in potencial štajerskega gospodarstva. Pregled institucij, ki nudijo ključno podporo štajerskemu gospodarstvu, še posebej banke, ki delujejo v tem prostoru, pa tudi raziskovalne in druge institucije. Predstavljeni bodo projekti, inovacije in novosti, ki bodo pokazale na razvojni potencial štajerskega gospodarstva. Občine bodo predstavile možnosti, ki jih imajo in jih dajejo na voljo sedanjim in bodočim podjetjem. Kako lahko izvem več Več o Almanahu ŠGZ si lahko preberete na spletni strani ŠGZ kjer vam je na voljo obširna predstavitev Almanaha, naročilnica, obrazec in pregled različnih oblik oglaševanja. Za podrobnejše informacije smo vam vedno na voljo na naslednjih kontaktih in se že veselimo uspešnega sodelovanja. - Vesna Kerbler, T: ali E: vesna.kerbler@stajerskagz.si. - Katja Mihatovič, T: ali E: katja.mihatovic@dialog-si.net Almanah v tiskani in elektronski obliki, v slovenskem in angleškem jeziku je pravi korak v prihodnje poslovne izzive. Sodelovanje v njem vas predstavlja kot podjetje, ki se zaveda izzivov prihodnosti in želi biti del nove, uspešne zgodbe. Vlagajte v svojo prihodnost z drugimi, ki se tudi zavedajo, da prihodnost gradimo ljudje. Postanite del uspešne zgodbe predstavite se v Almanahu Štajerske gospodarske zbornice 2011!

23 PREDSTAVITEV Mestna občina Maribor predstavlja City Network Graz Maribor City Network Graz Maribor je projekt s katerim spodbujamo in krepimo dolgoročno sodelovanje med mestoma Maribor in Gradec. Mestna občina Maribor je kot vodilni partner skupaj z Občino Gradec in Regionalmanagementom Graz & Graz - Umgebung v letu 2009 prijavila projekt City Network Graz Maribor na razpis Operativnega programa SI-AT, pridobila želena sredstva ter začela z izvajanjem projekta v septembru Kaj je projekt City Network Graz Maribor Projekt City Network Graz - Maribor je financiran v okviru Operativnega programa Slovenija Avstrija Vrednost projekta znaša Izvajanje projekta se je začelo v letu 2009, zaključen bo konec leta S čezmejnim sodelovanjem med Mariborom in Gradcem želimo omogočiti skupen razvoj obeh mest in okoliških regij. Z aktivnostmi projekta City Network Graz Maribor v treh zaokroženih stebrih želimo priti do skupnih rešitev problemov, spodbuditi čezmejno sodelovanje mestnih uprav, lokalnih ter regionalnih ustanov in organizacij. Projekt bo pripomogel tudi k privlačnejši regiji kot celoti. Cilji projekta: nadaljevanje in izboljšanje že obstoječega sodelovanja v upravičenem območju, institucionalizacija in zagotavljanje kontinuitete pri prenosu znanja in izkušenj tako na administrativnem nivoju kot tudi med relevantnimi lokalnimi in regionalnimi akterji, izboljšanje kompetenc v posameznih administrativnih enotah na področju vodenja EU projektov. večja atraktivnost mest Maribor in Gradec, mreženje med mestnima upravama na definiranih tematskih področjih»okolje in mobilnost«,»zelene površine in zelena mreža«ter»gospodarstvo in razvoj mest«upoštevanje enakopravnosti med spoloma pri sodelovanju na delavnicah, izobraževanjih in konferencah. Ciljne skupine Neposredne ciljne skupine: župana obeh mest, direktorja obeh mestnih uprav, zaposleni v mestnih upravah ter predstavniki občin v regiji, predstavniki politike v obeh mestih. Rezultati projekta pa bodo posredno vplivali tudi na naslednje ciljne skupine: prebivalce, obiskovalce mesta in regije, bistvene mestne in regionalne subjekte, povabljene občine in mesta podobne velikosti, strukture ter mesta s podobnimi izzivi. Glavne aktivnosti projekta Med glavne aktivnosti projekta štejemo vodenje projekta, organizacijo tematskih delavnic mestnih uprav, srečanja med političnimi predstavniki, pripravo skupnega izobraževalnega koncepta s področja projektnega managementa, pripravo kataloga kriterijev, neke vrste priročnika za vodenje pilotnih projektov ter kataloga»lessons learnt«, v katerem bomo izpostavili tekom projekta pridobljena nova znanja. Pomembne glavne aktivnosti so tudi sprotne objave dogodkov, aktivnosti in učinkov na spletnih straneh obeh mest, objave v internih in drugih publikacijah, sprotno informiranje mestnega sveta o aktivnostih, priprava promocijskega gradiva, tiskovne konference, informiranje sosednjih občin. GOSPODARSKI IZZIVI 21

24 Foto Jurij Pivka Foto Jurij Pivka Aim of the project: novi pridobljeni projekti. Skupaj s partnerji smo se udeležili konferenc ECOMM 2010 in BIOMASSE 2011 v Gradcu, predstavili skupen projekt, poglobili stike in pripomogli k večji prepoznavnosti projekta. Naš projektni partner Občina Gradec je na področju trajnostne mobilnosti v zadnjih letih naredila izredno velik korak naprej, iz česar se lahko učimo tudi Slovenci. Na podlagi Študije prostorskih ureditev za otroke in mlado- Mestna občina Maribor stnike v mestih Maribor in Gra- Služba za razvojne projekte in dec (september 2010), financi- investicije projektna pisarna rane v okviru projekta, je bilo mag. Jasmina Dolinšek, urejeno doživljajsko igrišče v univ. dipl. ekon. in Ertlovem gozdičku. Nina Djurovič, univ. dipl. polit. Predstavniki mesta Maribor Slovenska 40, Maribor smo se na študijskem obisku seznanili z izkušnjami našega T.: partnerskega mesta in na pod- E: jasmina.dolinsek@maribor.si lagi njihovih izkušenj izdelali nina.djurovic@maribor.si študijo z naslovom Urbanistična ureditev in revitalizacija starega mestnega jedra s poudarkom To promote and na ureditvispodbujati fasad, ki bo in služila Dodano vrednost projekta kot podlaga za ureditev fasad okrepiti dolgoročno vidimo v tem, strengthen long-term da se bo ob na Koroškisodelovanje cesti v Mariboru. med skupni izvedbi cooperation projekta between Po zgledu partnerske občine mestoma Graz in partnerstvo therazvilo citiesv trajno of Graz and Gradec smo izvedli pilotni Maribor. Maribor. sodelovanje na podlagi primer postavitve turistično - informativnih tabel v Marikaterega lahko upamo boru. na skupen nastop pri Na podlagi izkušenj in pripridobivanju nadaljnjih mera dobrih praks mesta Mestna Graobčina Maribor evropskih projektov. dec smo pripravili strokovne Stadt Graz podlage za umestitev prikaregionalmanagement Graz & Graz - Umgebung zovalnikov dinamičnih informacij javnega potniškega prometa, ki jih želimo čim prej postaviti tudi v Mariboru. V lanskem letu smo za zaposlene mestnih uprav Maribor in Gradec organizirali izobraževanje s področja projektnega managementa, ki je bilo zelo dobro obiskano, rezultat pa so tudi številni Partnerji / Partners Cilj projekta: Foto Jurij Pivka Foto Graz Tourismus Foto Graz Tourismus Foto Graz Tourismus Foto Graz Tourismus Foto Graz Tourismus ti in To promote and olgoročno strengthen long-term nje med cooperation between projekta City Graz in Rezultati cities of Graz and Network Graz -the Maribor Maribor. v prvem letu izvajanja Foto Jurij Pivka V okviru projekta pripravljamo PILOTNE PROJEKTE s področij okolja in mobilnosti, zelenih površin in zelene mreže ter gospodarstva in razvoja mest, ki bodo služili kot podlaga in spodbuda za razvoj nadaljnjih projektov. Foto Graz Tourismus ekta: Foto Jurij Pivka PREDSTAVITEV Foto Jurij Pivka Foto Graz Tourismus Foto Graz Tourismus Spodbujati in okrepiti dolgoročno Mestna občina Maribor sodelovanje medproject: CiljCilj projekta: Ciljprojekta: projekta: Cilj projekta: AimAim Cilj Aim of projekta: the ofofthe project: the project: Aim project: of the Aim of t Stadt Graz mestoma Graz in Spodbujati Spodbujati in ininspodbujatitoinpromote To Spodbujati Topromote promote and in and and To promote and To promo management Graz Spodbujati & Graz - Umgebung Maribor. Cilj projekta: Aim of thelong-term project: okrepiti okrepiti okrepiti dolgoročno dolgoročno dolgoročno okrepiti dolgoročno strengthen strengthen okrepiti strengthen long-term dolgoročno long-term long-term strengthen strengthe Spodbujati in To promote and okrepiti dolgoročno strengthen long-term sodelovanje sodelovanje sodelovanje medmed med sodelovanje cooperation med cooperation sodelovanje cooperation between between med cooperation between between cooperati sodelovanje med cooperation between Graz ininand the cities and mestoma mestoma mestoma GrazGraz in Graz mestoma inin Graz the the cities mestoma in thecities cities of mestoma Graz ofgraz ofgraz and Graz the cities and ofof Graz Graz theand cities Maribor. Maribor. Partnerji / P CiljMaribor. projekta: Aim of the project: Maribor. Maribor. Maribor. Maribor. Maribor. Maribor. Maribor. Maribor. Maribor. Partnerji / Partners Mestna občin Mestna občina Maribor Stadt Graz Stadt G Regionalmanagement Graz & Graz - Umgebung Partnerji Partnerji Partnerji / Partners / /Partners Partnerji PartnersRegionalmanagement / Partners Partnerji / Partners Graz Mestna Mestna Mestna občina občina občina Maribor Mestna Maribor Maribor občinamestna Mariborobčina Maribor Stadt Stadt Stadt GrazGraz Graz Stadt Graz Stadt Graz Regionalmanagement Regionalmanagement Regionalmanagement GrazGraz & Graz Graz &Regionalmanagement &Graz -Graz Umgebung - -Umgebung Graz Umgebung & Graz - Umgebung Graz & Graz - U Partnerji /Regionalmanagement Partners ourismus 22

25 IZOBRAŽEVANJE Andragoški zavod Maribor Ljudska univerza svetuje Andragoški zavod Maribor Ljudska univerza Za projekt CVŽU Vprašanje bralca: Spoštovani, sem inženir tehniških ved in me zanima ali obstaja kakšen visokošolski program s področja menedžmenta, merjenja, vzpostavljanja kakovosti v organizaciji. To so namreč znanja, ki bi jih nujno potreboval za uspešnejše delo na delovnem mestu, ki ga trenutno opravljam in tudi kot naložbo za delo v prihodnosti. Prav tako sem že večkrat prebral, da z novo bolonjsko reformo obstajajo dejanske možnosti prehajanj med študijskimi programi (priznavanje nekaterih študijskih predmetov ali celo let študija iz že opravljenega študijskega programa). Zanima me, kako je z možnostjo vpisa v višji letnik programa s področja menedžmenta kakovosti, če obstaja? Odgovor Andragoškega zavoda Ljudske univerze: Pozdravljeni, veseli nas, da ste postavili ravno vprašanje možnosti prehajanj med študijskimi programi, saj je vprašanje precej pogosto med strankami v svetovalnem središču Maribor, ki se zanimajo za nadaljevanje ali spremembo študijske smeri. Ker pa iz vašega naziva izobrazbe ni natančno razvidno ali ste dokončali program po starem ali po novem študijskem programu, bomo odgovorili na vprašanje o merilih za prehode na splošno. Pravilno sklepate glede možnosti prehajanj med različnimi ali sorodnimi študijskimi programi. Ta veljajo tako za prehode iz višješolskih na visokošolske študijske programe, kakor tudi med samimi študijskimi programi visokošolskih zavodov in univerz. Pogoji vpisa po merilih za prehode so objavljeni v vsakoletnem Razpisu univerz in samostojnih visokošolskih zavodov za vpis v tekočem študijskem letu, ki izide 1. februarja. Razpis za vpis v podiplomske študijske programe pa je objavljen predvidoma do meseca junija. Kandidati se prijavijo skladno z razpisom. Po merilih za prehode se lahko kandidatu, ki je uspešno zaključil višješolski strokovni program (sprejet po ) prizna največ 60 kreditnih točk, kar sovpada z enim letom študija. To v praksi pomeni, da se lahko vpišete v 2. letnik programa, ki obsega 180 kreditnih točk (visokošolski program I. bolonjske stopnje), če je program soroden tistemu, ki ste ga predhodno že zaključili. V kolikor pa program ni soroden vašemu predhodnemu programu, pa je potrebno opraviti še določene diferencialne izpite. Glede vašega vprašanja za konkretno študijsko področje, pa navajamo, da izvaja Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu študijski program Menedžment kakovosti, in sicer na treh stopnjah: I. stopnja (VS), II. stopnja (MAG) in III. stopnja (DR). Podiplomski študijski program II. stopnje (magisterij) Menedžment kakovosti traja dve leti (štiri semestre in obsega 120 kreditnih točk), podiplomski študijski program III. stopnje (doktorat) Menedžment kakovosti pa tri leta (šest semestrov in obsega 180 kreditnih točk). Podiplomska študijska programa se bosta v študijskem letu 2011/12 izvajala v obliki izrednega študija na lokaciji Novo mesto. Naj pa hkrati omenimo, da bo v primeru zadostnega števila zainteresiranih kandidatov za posamezen program, možna izvedba študija tudi v študijskem središču Maribor. Neposredno v drugi letnik programa Menedžment kakovosti II. stopnje se lahko vpišejo kandidati s končano univerzitetno izobrazbo, pridobljeno v štiriletnih programih. Tem se v skladu z 49. členom Zakona o visokem šolstvu prizna 60 KT. Glede na dejstvo, da ima celoten program 120 KT, morajo do zaključka programa opraviti izpite (v obsegu 30 KT) in magistrsko nalogo (v obsegu 30 KT). Diplomanti tistih programov, ki niso opredeljeni kot sorodna strokovna področja, pa morajo pred zagovorom magistrske naloge opraviti še diferencialne obveznosti iz predmetov Univerzalna odličnost (6 KT) in Sodobne organizacijske teorije (6 KT). Sorodni programi po merilih za prehode, vključno z vpisnim postopkom in prijavnimi roki, bodo objavljeni v Razpisu za vpis do konca meseca maja Na sedežu fakultete se bodo v mesečnih frekvencah izvajali tudi informativni dnevi. Informativna dneva za mesec februar sta že določena, in sicer: v petek, ob 10. in 16. uri ter v soboto, ob 10. uri. Za individualno svetovanje in informacije o študijskih programih lahko povprašate po telefonu, elektronski pošti ali pa se oglasite na sedežu fakultete med uradnimi urami: vsak dan od 8.00 do ure (tel.št.: , e-pošta: info@fos.unm.si). Upamo, da smo odgovorili na vaše vprašanje, za več informacij pa se priporočamo tudi na AZM- LU tel: ali po e-pošti: svetovanje@azm-lu.si. Dejavnost informiranja in svetovanja sofinancirata Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za šolstvo in šport. 23

26 STROKOVNJAKINJE IN STROKOVNJAKI ŠGZ Strokovnjakinje in strokovnjaki odgovarjajo na vaša vprašanja Iščete informacije, potrebujete pomoč ali le nasvet? Svoja vprašanja naslovite na strokovnjakinje in strokovnjake INFOPIKE ŠGZ in odgovore boste lahko prebrali v naslednji številki Gospodarskih izzivov (kontakt: info@stajerskagz.si ali 02/ ). Kristina Kočet Tikopro d.o.o. Prijava projekta na razpise 1. Kaj so nepovratna sredstva? Nepovratna sredstva so plačilo neprofitne narave. Niso javna naročila, saj se sofinancirajo stroški dela na projektu. Pridobivajo se preko razpisov: Nacionalni programi (strukturni skladi), Programi EU. 2. Zakaj EU daje sredstva? S pomočjo ciljnih projektov, ki jih podpira Evropska Unija, se uresničujejo tako evropski kot tudi nacionalni cilji. Tukaj bi dala nasvet, da denar sam po sebi naj ne bo razlog za prijavo projekta na razpis. Naj bo pripomoček za doseganje vaših in evropskih ciljev. 3. Kakšna je pot do nepovratnih sredstev? Najprej je ideja projekta. Na podlagi ideje poiščemo ustrezen razpis/ program, pregledamo zahteve razpisa in v kolikor so zahteve in pogoji ustrezni pripravimo projektno dokumentacijo. Razpisniki razpisa ocenijo projekt ter izdajo odločbe. V primeru pozitivne odločbe sledi izvedba projekta ter revizija. 4. Kdo je upravičen do teh sredstev? Upravičenci so odvisno od zahtev v razpisu. Lahko so fizične in pravne osebe. Podjetja, raziskovalne inštitucije, državne ustanove, občine, regije, nevladne organizacije, itd. Članice EU, pridružene članice, kandidatke, potencialne kandidatke ter tretje države. 5. Koliko denarja je na razpolago v EU in zakaj? Trenutno se nahajamo v četrti finančni perspektivi po vrsti ( ) s sredstvi cca. 862 mrd EUR za celotno EU, ki ima pet glavnih poglavij: Trajnostni razvoj: Konkurenčnost/Kohezija za rast in zaposlovanje (cca 379 mrd EUR). Ohranjanje ter upravljanje naravnih virov (cca 371 mrd EUR). Državljanska svoboda, varnost, pravica (10 mrd EUR). EU kot globalni partner (cca 50 mrd EUR). 6. Tipi projektov, ki so sofinancirani s strani EU Projekte delimo na: infrastrukturne projekte (na ravni države npr. avtoceste), investicijske projekte (na ravni podjetja npr. nakup tehnološke opreme), raziskovalno razvojne projekte (na ravni podjetja npr. razvoj novega izdelka do prototipa), mehke projekte (npr. reševanje problema dolgotrajno brezposelnih, izboljšanje izobraževanja in usposabljanja zaposlenih) ter kombinirane tipe projektov. 7. Kakšna je splošna struktura projektne prijave? Projektna prijava projekta na razpis je sestavljena iz administrativnega dela, vsebinskega dela (cilji, rezultati, delovni program), izvedbe projekta (projektni management, opis konzorcija), finančnega dela (finančna konstrukcija) ter ostalo (etična vprašanja, enakopravnost spolov). 8. Kdaj je strošek upravičen? Strošek mora biti: direktno povezan s projektom, resničen, dokazljiv, nastane v času upravičenega obdobja, je v skladu za računovodskimi standardi pogodbeniki ter obstaja v računovodskih izkazih. 9. Lastnosti dobrega projekta Predvideni PARTNERJI so v predvidenem ČASU, za predvidena SREDSTVA sposobni DOSEČI predvidene CILJE. 10. Katere so pogoste napake pri pripravi dokumentacije? Pri načrtovanju stroškov smo preveč optimistični (premalo stroškov), napačno izberemo stroškovni model, stroški podizvajalca niso ustrezno utemeljeni. Pri dokazovanju stroškov ne vodimo timesheetov ter ceno določimo pavšalno Če želiš zmagati, moraš igrati!!!

27 Štajerska gospodarska zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije nadaljujeta s projektom Podelitve priznanj in diplom inovacijam v regiji. Cilj projekta je uveljavljanje inovacijske dejavnosti kot gibala trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva. S tem namenom objavljamo RAZPIS ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PODELITEV PRIZNANJ IN DIPLOM INOVACIJAM V PODRAVJU ZA LETO Pogoji sodelovanja: Pravico do prijave na razpis imajo vse gospodarske družbe, podjetja, samostojni podjetniki posamezniki, samostojni inovatorji ali druge organizacijske oblike z območja Štajerske gospodarske zbornice. 2. Prijava Prijava za razpis mora vsebovati: ime in priimek in popolni naslov inovatorja oz. gospodarske družbe, podjetja ali ustanove, v kateri je zaposlen; naziv in popolni opis realizirane inovacije v letu, za katero je objavljen razpis z navedbo značilnosti po naslednjih kriterijih: inventivnost doseženi gospodarski rezultati trajnostni vidik okoljski vidiki slike, načrte in opis prijavljene inovacije; stopnja realizacije inovacije. 3. Splošna določila za prijave 1. Inovacijske prijave naj bodo izdelane skladno z razpisnimi kriteriji, zato bo komisija izločila nenamenske prijave (katalogi, promocijska gradiva, seminarske ali diplomske naloge itn.) 2. Inovacijski predlog lahko predlagatelj prijavi le na eni območni ali regionalni zbornici. V kolikor je inovacijski predlog rezultat timskega dela, se poda inovacijski predlog na tisto zbornico, kjer je sedež predlagatelja. 3. Inovacijske prijave, ki ne bodo izdelane v skladu z določili v točki 2.1, bo inovacijska komisija vrnila prijaviteljem v roku 14 dni po izteku razpisa, z rokom 7 dni za ustrezno dopolnitev. 4. O predlogih bo odločala Komisija za ocenitev inovacij, ki jo je imenoval Upravni odbor Štajerske gospodarske zbornice. Komisija bo na podlagi sprejetega pravilnika in kriterijev za ocenjevanje predlogov inovacij podelila zlata, srebrna in bronasta priznanja (plakete z listino) ter diplome. 5. Javna razglasitev in podelitev priznanj bo na prireditvi v organizaciji Štajerske gospodarske zbornice, junija Prijave se pošljejo na naslov Štajerske gospodarske zbornice, s pripisom»ne odpiraj razpis za inovacije «, Ul. talcev 24, 2000 Maribor, najkasneje do 31. marca V okviru priznanj za najboljše inovacije imate v letošnjem letu možnost e-prijav inovacijskih predlogov. Razpis in razpisna dokumentacija: - pravilnik o podeljevanju priznanj, - obrazec minimalna vsebina prijave, - smernice za prijavo, so objavljeni na spletni strani zbornice Dodatne informacije: Marta Kanič, tel.: GOSPODARSKI IZZIVI 25

28 Potrebujete prostor za sestanek, Pomembno je, ali kakšen seminar, konferenco drugi poslovni dogodek? da je vaš oglas Na Štajerski gospodarski zbornici imamo na razpolago ustrezno opremljene prostore, ki vam jih ponujamo v najem. na pravem mestu! velja Za člane ŠGZust! dodaten pop Sejna soba Konferenčna soba Več informacij na: Predavalnica Računalniška učilnica Dvorana Štajerska gospodarska zbornica telefon: 02/ info@stajerskagz.si GOSPODARSKI IZZIVI ŠGZ Za podrobne informacije o možnostih oglaševanja pokličite 01/ ali pošljite mail na dialog@dialog-si.net.