Obraba orodij pri odrezovanju z velikimi hitrostmi
|
|
- Stjepan Filipič
- pred 3 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Strojni{ki vestnik 50(2004)4, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)4, ISSN ISSN UDK : UDC : Izvirni znanstveni Kopa~ ~lanek J.: Obraba (1.01) orodij pri odrezovanju - Cutting-Tool Wear Original during scientific High-Speed paper Cutting (1.01) Obraba orodij pri odrezovanju z velikimi hitrostmi Cutting-Tool Wear during High-Speed Cutting Janez Kopa~ Obdelava z odrezovanjem je moèno povezana z obrabo na rezalnem robu. Vrsta izbranega rezalnega materiala, vrsta obdelovanega materiala in parametri odrezovanja neposredno vplivajo na velikost obrabe in s tem na obstojnost orodja. Odrezovanje z veliki hitrostmi poteka pri veèjih rezalnih hitrostih, zato je tudi potek obrabe spremenjen. Ne poteka veè po znaèilni obliki S, ampak je znatno manj predvidljiv Strojniški vestnik. Vse pravice pridržane. (Kljuène besede: odrezovanje z velikimi hitrostmi, oridja rezilna, obraba orodij, materiali za orodja) Machining by cutting is strongly connected with wear on the tool s edge. The cutting-tool materials, the machined material, and the machining parameters have a direct influence on the tool s wear grade and, of course, on the tool life. High speed machining (HSM) involves high cutting speeds, so that the classical, well-known principle S of tool-wear growth does not exist as before. There are some unpredictable matters Journal of Mechanical Engineering. All rights reserved. (Keywords: high speed cutting, cutting tools, tool wear, cutting tool materials) 0 UVOD Obraba rezalnih orodij še vedno pomeni izziv tako za proizvajalce kakor tudi uporabnike. Star rek navaja, da se stroške vrednoti prek konice rezalnega orodja. Kljub temu, da je razvoj rezalnih materialov dosegel neslutene razsežnosti, pa se razvijajo tudi obdelovani materiali, tako po znaèilnostih trdote kakor tudi žilavosti. Obdelava kaljenih jekel v orodjarstvu zahteva odrezovanje trdov (do 63 HRC), specifiène pa so tudi zlitine Ni in Ti, ki niso tako trde, so pa žilave in se zato težko obdelujejo. Obraba je najpomembnejši kriterij, ki torej popisuje obdelovalnost izbranega materiala. Med kriterije spadajo še velikost rezalnih sil, oblikovanje odrezkov in hrapavost obdelane površine. Prav hrapavost je neposredno povezana z obrabo orodja. Z narašèajoèo obrabo izgubljamo kakovostni razred, ali pa moramo uvajati dodatne natanène obdelave, kar povzroèi nekonkurenènost tako z vidika èasa kakor tudi stroškov obdelave. Rezalne sile predstavljajo bolj ekološki uèinek, saj v zmnožku z rezalno hitrostjo pomenijo porabo moèi obdelovalnega stroja. Razlika med novim in obrabljenim rezalnim robom glede na velikost rezalnih sil je lahko tudi 100-odstotna, to pa je še dodaten vpliv na strošek obdelave. 0 INTRODUCTION Tool wear still represents a challenge for the producers and for the end-users of cutting tools. The well-known saying is that the cost of machining is evaluated at the cutting edge. Despite enormous improvements in cutting-tool materials, there is an ever-increasing number of new machining materials with enhanced levels of hardness and toughness. The machining of hardened steel materials in toolmanufacturing involves hard cutting up to 63 HRC. Other specific hard-to-machine materials, although not as hard, are special Ni and Ti alloys. Tool wear is the most important criterion for determining a specific material s machinability. However, it is also important to consider cutting forces, chip shapes and machined surface roughness. Surface roughness is directly related to tool wear. Increased wear reduces quality yield and leads to additional finishing operations, which in turn cause s reduced competitiveness from the machining-time and costs points of view. Cutting forces represent an ecological factor because their product with the cutting speeds equals the process power and the energy consumption of the machinetool. The difference between the unpaired and the worn cutting edges, according to the cutting forces, can be 100 %, which can cause additional machining costs. stran 195
2 In ker je Evropa dejansko vedno bolj usmerjena v ekološki smeri (ISO 14001), k temu lahko pripomoremo tudi z naèinom obdelave. To je suho odrezovanje ali minimalno hlajeno. Ob tem v celoti odstranimo hladilno mazalno tekoèino (HMT) ali jo v najveèji meri zmanjšamo. To pa omogoèijo sodobna rezalna orodja s posebnimi prevlekami (mehke), ki delujejo samomazalno in s tem zmanjšajo trenje in obrabo, zmanjšajo rezalne sile in izboljšajo hrapavost obdelane površine. 1 OBRABA IN OBSTOJNOST ORODJA PRI OBIÈAJNEM IN ODREZAVANJU Z VELIKIMI HITROSTMI Obrabo na prosti ploskvi obièajno zasledujemo z opazovanjem spremembe širine obrabne ploskve (VB) po èasu (t). Slika 1 prikazuje skupino krivulj poveèanja širine obrabe proste ploskve (VB) po èasu (t) za razliène vrednosti rezalnih hitrosti (vc). Te krivulje so na splošno podobne krivulji narašèanja obrabe koniènega drsnika pri drsenju po vrteèem disku. Obseg podroèja majhne hitrosti obrabljanja se zmanjšuje s poveèanjem rezalne hitrosti. Hitrost obrabe se skokovito zveèa, ko temperatura na rezalnem robu obrabne površine doseže toèko toplotnega omehèanja obdelovanega materiala. Razmerje AR/A se hitro poveèa s èasom in s hitrostjo obrabljanja. Obstojnost orodja T /min/ za dano rezalno hitrost ali èas rezanja do meje podroèja majhne hitrosti obrabljanja (èas, ki ustreza toèkam A i ) - znaèilno za orodja iz hitroreznega jekla, ali pa èas do doseganja doloèene vrednosti obrabe na prosti ploskvi (VB krit ) (èas ustreza toèkam pri T i ), ki je tipièna za orodja iz karbidnih trdin. Obièajna mejna vrednost za obrabo Europe is oriented more and more towards ecological demands (ISO 14001), with the selection of appropriate machining procedures. These refer to dry or near-dry machining. In this way cutting fluids are eliminated or minimised. However, this is only possible with modern cutting tools that have special soft coatings, which possess a lubricating effect and thus reduce friction and wear, cutting forces and enhance the surface finish. 1 TOOL WEAR AND WEAR RESISTANCE DURING CLASSICAL AND HIGH-SPEED CUTTING Flank wear is usually monitored by observing the wear width (VB) variation as a function of time (t). Figure 1 shows a cluster of curve lines that corresponds to an increase in the flank-wear width (VB) with time (t) at various cutting speeds (vc). These curves are generally similar to curves of increasing wear of a conical guide aduring sliding on a rotating disc. The range of small wear propagation decreases with an increase in the cutting speed. However, wear propagation drastically increases when the temperature on the cutting edge corresponds to the workpiece material s softening temperature. The AR/A ratio rapidly increases with time and with the rate of wear propagation. The tool life T /min/ for a specific cutting speed is defined as the cutting time to a small wear propagation threshold (a time that corresponds to A i ) characteristic for high-speed steels or as the time until specific flank-wear values (VB krit ) (a time that corresponds to T i ), which is characteristic for carbide tools. The usual flank-wear threshold for carbide tools for Sl. 1. Potek obrabe orodij pri obièajnem odrezovanju Fig. 1. Tool-wear increase during a classical cutting process stran 196
3 na prosti ploskvi za orodja iz karbidnih trdin pri obdelavi mehkih jekel je 0,4 mm. Bolj ko je material obdelovanca težaven za obdelavo, bolj temperaturno obstojne orodne materiale uporabljamo (so bolj krhki), ali pa zmanjšamo debelino odrezka. Poleg tega je priporoèljivo uporabljati manjše dopustne vrednosti za obrabo na prosti ploskvi orodja. Kadar obstojnost orodja T, ki sloni ali na popolnem unièenju (toèka A) ali na omejeni vrednosti obrabe površine (toèka T), narišemo v logaritemskem diagramu, dobimo rezultat, ki ga prikazuje slika 2. Za praktièno uporabno obmoèje rezalnih hitrosti je ta krivulja premoèrtna in ustreza enaèbi: the machining of soft steels is 0.4 mm. As workpiece materials become hard-to-machine, demands for temperature-resistant tool materials increase (they become more brittle) or the chip thickness is decreased. In addition, it is recommended that lower flank-wear thresholds be employed. When tool life T, which corresponds to either the tool breakage (point A) or to the limited wear threshold (point T), is plotted on a logarithmic scale the results can be seen in Figure 2. For practical cutting-speed applications the curve can be linearized and corresponds to the following equation: v c T n = C (1), kjer sta n in C konstanti za preizkušan obdelovani in rezalni material ter za obdelovalne razmere, razen za rezalno hitrost. Ta enaèba se imenuje tudi Taylorjeva enaèba obstojnosti orodja. Ker je obièajno doloèena v minutah, pomeni C rezalno hitrost, pri kateri je obstojnost orodja ena minuta. Vrednost eksponenta n se veèa z veèanjem temperaturne obstojnosti rezalnega materiala, in sicer za: - hitrorezna jekla (HSS) - n = 0,1 - karbidne trdine (WC) - n = 0,2 - keramiko (Al 2 O 3 ) - n = 0,3. Taylorjevo enaèbo lahko preuredimo in razširimo v obliko, ki upošteva tudi druge parametre rezanja. Tako imenovana razširjena Taylorjeva enaèba se glasi: The parameters n and C are constant for the investigated workpiece, the tool material and the machining parameters, except for the cutting speed. This equation is known as the Taylor tool-life equation. Tool life is usually expressed in minutes, hence the constant C refers to the cutting speed at which the tool life is reduced to one minute. The value of the exponent n increases with the temperature resistance of the cutting materials: - high-speed steels (HSS) - n = cemented carbide tools (WC) - n = ceramic tools (Al 2 O 3 )- n = 0.3 The Taylor equation can be configured and expanded to a form that also considers other cutting parameters. The so-called expanded Taylor equation is expressed as: T v c 1/n f 1/m a p 1/l = C (2), kjer sta: f - podajanje in a p globina rezanja. S preizkusi so ugotovili, da je obstojnost orodja moèno odvisna od spremembe rezalne hitrosti in manj obèutljiva na spremembe globine rezanja. Tako velja: The factor f corresponds to the feed-rate, and a p to the depth of the cut. Experiments proved that tool life is significantly dependent on the cutting-speed alteration and less dependent on variations in the depth of the cut. Hence: Prostornina zaradi obrabe odnesenenega rezalnega materiala na prosti ploskvi (Br) je za doloèeno obrabno površino (VB), globino rezanja (a p ) in prosti kot a (pri g = 0 ): avb p B = Za doloèeno obrabo površine (obstojnost orodja) vidimo, da se obrabna prostornina poveèuje, èe se veèa kot a. Potemtakem je z vidika obrabne prostornine primernejši velik prosti kot a v modelu procesa rezanja. Trdota rezalnega robu, zmožnost absorbiranja toplotne energije in zmožnost ohranjanja dimenzijske natanènosti se pa z veèanjem prostega kota manjša, zato je optimalen prosti kot nekako v obmoèju od 5 do 10 (a) [1]. r n < m < l The flank-surface tool-wear volume (Br) for specific wear (VB), depth of cut (a p ) and clearance angle a (pri g = 0 ) can be calculated: 2 tana 2 (3) For a specific surface wear (tool life) the wear volume increases with flank angle. Therefore, from the wear-volume point of view, a large clearance angle a is more appropriate for cutting-process modelling. The cutting-edge hardness, the capability to absorb thermal energy and the stability of the dimensional accuracy decrease with increasing clearance angle, thus the optimal clearance angle a lies in the range from 5 to 10 (a) [1]. stran 197
4 Sl. 2. Potek obstojnosti orodja pri obièajnem odrezovanju Fig. 2. Tool-life as a function of cutting speed Za merjenje obrabe rezalnega robu orodja je priporoèljivo, da jo merimo z orodjarskim mikroskopom pri 15 do 20-kratni poveèavi in možnostjo odèitavanja natanènosti 0,01 mm. Pri meritvi upoštevamo srednjo polovico obrabne ploskve b/2, kakor je razvidno s slike 3a). Obrabo na prosti ploskvi merimo vedno glede na nepoškodovani rezalni rob orodja. Pogosto velja za obrabni kriterij tudi najveèja obraba na prosti ploskvi VB max. Pri tem velja omeniti, da je najveèja obraba v glavnem vzporedni kriterij za ocenjevanje obrabe. Pri frezanju širina obrabe proste ploskve ni vedno enaka po celotni dolžini rezalnega robu, ampak se znatno spreminja v obmoèju zaokrožitve rezila in na koncu obrabnega pasu (sl. 3b). Obrabo proste ploskve merimo glede na zaèetni neobrabljeni rezalni rob (del rezalnega robu, ki ni v dotiku z obdelovancem), in sicer na glavnem rezalnem robu, na posnetem ali zaokroženem oglu orodja ali na stranskem rezalnem robu. Posamezne vrste obrabe na glavnem rezalnem robu so [2]: - dolžina zareze na glavni prosti ploskvi pri najveèji globini rezanja je VB max, - širina obrabnega pasu na prosti ploskvi pri najveèji globini rezalnega robu je VB, najveèja širina obrabe proste ploskve v tem podroèju pa VB max. Dodatne vrste obrabe orodja so: - povpreèna širina obrabe na posnetem ali zaokroženem rezalnem robu je oznaèena z VC (najveèja vrednost z VC) - širina popreène obrabe na stranskem rezalnem robu je oznaèena z VS. Pri vrtanju se obraba proste ploskve svedra zveèuje s poveèano rezalno hitrostjo od preènega rezalnega robu do zunanjega dela glavnega rezalnega robu. V odvisnosti poveèanja obrabe proste ploskve in zaokrožitve rezalnega robu se pojavi odmik rezalnih robov v smeri proti vodilnemu robu svedra (sl. 3c). Izhodišèna èrta za merjenje obrabe proste ploskve It is recommended that the wear of the tool s cutting edge is measured with a workshop microscope at 15 to 20 magnification and an accuracy of 0.01 mm. The measurement takes into consideration the mean half of the surface wear b/2, which is evident in Figure 3a. Flank wear is always measured with respect to the unimpaired tool cutting edge. Often, maximum flank wear VB max is also employed as a wear criterion. In this way it should be stressed that the maximum flank-wear is generally used as a simultaneous wear-estimation criterion. In milling, flank wear width is not always uniform over the entire length of the cutting edge; it varies significantly, especially in the range of the corner radius and at the ends of the wear zone (Figure 3b). Flank wear is therefore measured with regard to the unimpaired cutting edge (a part of the cutting edge that is not in contact with the workpiece), namely on the major cutting edge, the chamfered or rounded corner radii or on the minor cutting edge. Particular major cutting-edge wear types refer to [2]: - the length of the incision on the major flank surface at the maximum depth of cut is VB max, - the width of the flank-wear zone at maximum depth of cut is VB, the maximum width of the flank wear in this area is VB max Other types of tool wear refer to: - the mean wear width on the chamfered or rounded cutting edge is denoted by VC (maximum value) - the width of the mean wear on the minor cutting edge is denoted by VS During drilling the flank wear of the drill increases with the cutting speed from the transverse to the external major cutting edge. Depending on the flank-wear increase and the cutting-edge rounding, a shifting of the cutting edges towards the major drill cutting edge appears (Figure 3c). The starting line for the drill flank-wear measurement refers stran 198
5 svedra je nepoškodovan glavni rezalni rob, ki ga na obrabljenem rezilu ni moè uporabljati za merjenje. Zato naredimo v obmoèju prehoda proste ploskve v stransko prosto ploskev za vodilnim robom razo z diamantno iglo. Pri ostrem orodju nato izmerimo razdaljo od raze do èrte glavnega rezalnega robu. Pri obrabljanju orodja lahko z zaporednimi meritvami od raze do èrte obrabe v obmoèju premera (3/4) do (4/4)d in povratnim raèunanjem doloèimo posamezne obrabe proste ploskve svedra. Obrabo moramo meriti na obeh rezilih in doloèiti srednjo obrabno vrednost: Podatke o obrabnih preizkusih je treba zbirati zelo pozorno in sistematièno. Pri obrabnih preizkusih ne zadošèa samo zapis o globini rezanja, podajanju, rezalni hitrosti in èasu rezanja. Brez podatkov o vseh obrabnih pojavih je izkorišèanje rezultatov premajhno, njihova nadaljnja uporaba pri podobnih obdelovalnih primerih pa nemogoèa. Popolni podatki so ustrezna osnova za graditev dobre banke tehnoloških podatkov. VB + VB VB = to the unimpaired major cutting edge, which cannot be used as a measuring reference in the case of a worn drill. Therefore, the scratch interfacing flank and the side plane are made with a diamond pin. The distance between the scratch and the line of the major cutting edge is then measured on the sharp tool. During tool-wear progress, the distance between the scratch and the wear line in the diameter range of (3/4) to (4/4)d is successively measured, and individual drill flank wear is appointed. Wear is measured on both cutting edges and the mean wear value is determined as: (4). Wear-test data must be gathered exactly and very systematically. Wear-test recordings do not only contain parameters related to depth of cut, feed-rate, cutting speed and cutting time. Without all the wear phenomenon data the exploitation of results is irrelavent and their further use by similar machining procedures impossible. Complete data form a suitable base for adequate data-bank elaboration. a) struženje a) turning b) frezanje b) milling c) vrtanje c) drilling raza na prehodu proste ploskve na obod svedra za vodilnim robom scratch interfacing flank plane and major edge drill circumference Sl. 3. Znaèilne oblike obrab pri tazliènih postopkih odrezovanja Fig.3. Characteristic type of wear by different cutting processes stran 199
6 Sl.4. Potek obrabe pri obdelavi z velikimi hitrostmi [3] Fig. 4. Tool wear during HSC [3] Te zakonitosti niso veè zanesljivo definirane pri odrezavanju z velikimi hitrostmi. Ker želimo rezalne materiale izboljšati, še posebej na površini, jih prevleèemo. Zato je potek obrabe do preboja plasti prevleke zelo poèasen, ko pa pride do preboja (plast je debela 2 do 8 mm) se priène obraba intenzivno veèati [3]. 2 MODERNI MATERIALI ZA REZALNA ORODJA IN PREVLEKE Kot osnovno orodje za obdelavo z velikimi hitrostmi komaj še najdemo hitrorezno jeklo, razen, èe je namenjeno serijski obdelavi mehkih materialov v avtomobilski industriji. Vsekakor pa je HSS (hitrorezno jeklo) v takem primeru prevleèeno z veè sloji oziroma plastmi. Znatno boljša osnova je karbidna trdina, ki s svojo trdoto že zagotavlja, da ne pride do popušèanja osnove pri veèjih obremenitvah, še posebej temperaturnih. Za obdelavo z velikimi hitrostmi so tudi ta orodja prevleèena, in sicer s TiN, AlN, TiAlN, TiCN. Naèin oziroma postopek nanosa mnogoplastne prevleke TiN/AlN je ionsko platiniranje (Zx prevleèeno) [4]. Prevleka se uvršèa v najvišji razred trdote, to je 4000 HV, kar je primerljivo s kubiènim borovim The described relationships are not reliably defined for high-speed cutting HSC. Improvements to cutting-tool materials are achieved by surface layer coating. Therefore, wear propagation until coating breakthrough is very slow. At the point of coating (thickness of 2 to 8 mm) breakthrough the wear increases significantly [3]. 2 CONTEMPORARY CUTTING-TOOL MATERI- ALS AND COATINGS HSS is rarely used in HSC, except in the large-volume machining of soft materials in the automotive industry. In any case HSS (high-speed steel) is in this way coated with a multi-layer coating. Cemented carbide is a considerably better base, and its hardness ensures against the base yielding under increased loads, especially thermal loads. HSC cemented carbide tools are also coated with TiN, AlN, TiAlN, TiCN. Multi-layer TiN/AlN (Zx) coating is achieved with the transmission arc-ion plating method [4]. These coatings first-class hardness of 4000 HV is comparable with CBN (cubic boron nitride). Figure 5 shows the very low flank wear Sl. 5. Primerjalni diagram obrabe za razliène prevleke Fig. 5. Wear comparison for different coatings stran 200
7 Sl. 6. Znaèilnosti prevlek Fig. 6. Coatings characteristics nitridom (KBN). Na sliki 5 je razvidna izredno majhna obraba proste ploskve orodja. Ob tem je tehnološki èas rezanja primerjalno najveèji. Nanos plasti poteka izmenièno: AlN; TiN debeline 2,5 nm; takih plasti je okoli Zato dosežemo karakteristike, kakor jih kaže slika 6, torej izredno trdoto plasti tako imenovane 4. generacije prevlek ob odpornosti proti oksidaciji. To pomeni možno uporabo orodja tudi tam, kjer prièakujemo visoke temperature na cepilni ploskvi orodja. Med trenutno najboljše rezalne materiale uvršèamo KBN, ki pa mu še dodatno izboljšamo znaèilnosti s prevleko iz TiN. S tem dobimo obstojnost orodij, ki se meri v poti obdelave, dolgi veè kilometrov. Zato za kriterij uporabimo hrapavost obdelane površine. To pa zato, ker se pretežno uporabljajo taka orodja za fino obdelavo kaljenih jekel slika 7 [5]. Torej lahko tudi obrabno izredno odporen KBN s prevleko TiN izboljšamo, in sicer tako, da prepreèimo zarezno obrabo na prosti ploskvi zunanjega oprijema rezalne plošèice z obdelovancem. Ta je sicer povezana z oksidacijskim odgorevanjem rezalne plošèice ob pristopu zraka na vroè rezalni rob. of a tool during the longest technological cutting time. The layer deposition alternates: AlN; TiN with 2000 layers of micro-thickness 2.5 nm. Therefore, the following characteristics are achieved (Figure 6), i.e., the extraordinary layer hardness of the socalled 4 th generation coatings, which are resistant to oxidation. This means that such a tool is appropriate for machining, where high tool-rake surface temperatures are expected. TiN coatings improve the CBN cutting material s characteristics, which are currently the best available. In this way we achieve a tool life that can be measured in terms of a machining path length of several kilometres. The evaluation criterion, therefore, rather refers to the machined surface roughness, because these types of tools are mainly used for the finish machining of hardened steels (Figure 7). In this way the inherent CBN wear resistance can be further improved by TiN coating, which prevents scratch flank wear between the outer cutting insert contact and the workpiece. The latter is otherwise related to cutting insert oxidation burnout when the hot cutting edge comes in contact with an atmosphere. Sl. 7. Primerjava orodja iz KBN in KBN+TiN Fig.7. Comparison between CBN tool and CBN coated with TiN stran 201
8 Sl. 8. Uèinkovitost prevlek iz DO Fig. 8. Efficiency of DLC coating Nadaljnja izboljšanja rezalnega materiala na osnovi KBN so bila dosežena s tako imenovano strukturo PcBN (trdno) s posebno vezivno fazo. S tem dosežemo veliko zlomno žilavost in toplotno prevodnost. PcBN se uporablja za zelo uèinkovito obdelavo litega železa, pri katerem zagotavlja poèasen potek obrabe orodja, možnost obdelave brez hlajenja in poleg grobe tudi fino obdelavo z enakim orodjem. Za doseganje majhne hrapavosti pri fini konèni obdelavi Al-zlitin in drugih neželeznih materialov je izredno uspešna prevleka daimantovskega ogljika (DO - DLC). Omogoèa obdelavo na suho (sl. 8), kar je okolju bolj prijazen postopek. 3 RAZISKAVA IN ANALIZA OBRABE RAZLIÈNIH ORODIJ RAZLIÈNIH PROIZVAJALCEV Kakor je že opisano, so za obdelavo z velikimi hitrostmi uporabljena orodja iz razliènih materialov. Vsi proizvajalci navajajo zelo kakovostne podlage in prevleke. Ker naj bi bil predstavljeni prispevek znanstvenega znaèaja, ne pa s tržnim predznakom, smo v raziskavo vkljuèili orodja štirih razliènih proizvajalcev z oznakami A, B, C, D. Ob tem smo izbrali orodja enakih izmer stebelno frezalo premera 10 mm in krogelno obliko. Parametri obdelave so razvidni iz preglednice 1. Posnetki rezalnih robov preizkušenih orodij so razvidni iz preglednice 2. V prvi vrsti so posnetki rezalnih robov po 60 min èiste tehnološke uporabe. Tu se že pokažejo prve razlike med raziskovanimi orodji širina obrabnega pasu je razlièna. Èasovni intervali tehnološkega èasa rezanja se veèajo, po 60 min in po èasu 240 min že The next improvement of cutting materials based on CBN is PcBN grade (Solid) made with the help of a special binder phase. The special binder phase provides a high fracture toughness and a high thermal conductivity. This is useful for the highefficiency machining of cast iron. The high wear resistance and the high edge stability provide wet and dry machining for roughing either at a high depth of cut or for finishing. To achieve an excellent surface finish for the machining of Al alloys and non ferrous metals, DLC (Diamond Like Carbon) coatings can be used for dry cutting, which is also an environmentally friendly process (Figure 8). 3 RESEARCH RESULTS AND ANALYSES OF WORN CUTTING TOOLS As already mentioned, high-speed cutting tools consist of different cutting materials. Tool manufacturers are all claim high-quality substrates and coatings. For the scientific investigation of this paper we obtained four commercial tools named A, B, C, and D. The tools had the same dimensional characteristics, i.e., a pencil milling tool of 10 mm diameter with a ball nose end. The cutting parameters are presented in Table 1. The photographs of the analysed tools cutting edges are shown in Table 2. First, the upper row shows a little wear on the cutting edges after 60 minutes of cutting. At this point the first differences in tool wear started to be observable. The technological cutting time sequence is 60 minutes. We analysed the tools after every 60 minutes. After 240 minutes one of the tools achieved the first critical tool wear (VB cr ). This tool was Preglednica 1. Parametri obdelave Table 1. Cutting parameters Material obdelovanca Workpiece material Rezalna hitrost Cutting speed v c [m/min] Podajalna hitrost Feed-rate f [mm/vrt] Globina rezanja Depth of cut a p [mm] Utop Mo 6 (52HRC) 350 0,1 0,5 stran 202
9 Sl. 9. Mikro analiza elementov na rezalnem robu Fig. 9. Microanalysis of elements on the cutting edge pridemo do izloèilnega kriterija pri orodju B. Pri spremljanju izmer obrabe VB kakor to teoretièno pojasnjuje slika 4, smo v polju vprašljivega delovanja in uporabe. Zato je glede na izloèilni kriterij treba orodje zamenjati, da ne pride do zloma in s tem dodatnih napak in okvar v celotnem sistemu (orodje obdelovanec stroj). the one designated B. Tool-wear monitoring confirmed theoretical approach, shown in Figure 4, where we reached the uncertain operating and usage range. When the tool wear reach threshold value, the tool had to be exchanged in order to prevent its breaking and consequent failures and malfunctions of the whole system (cutting tool workpiece machine tool). Preglednica 2. Posnetki obrabljenih rezalnih robov preizkušanih orodij Table 2. Micrographs of tested tools worn cutting edges Orodje Tool Èas Time [min] A B C D stran 203
10 Analiza moèno obrabljenih orodij pokaže hkratnost veè pojavov: adhezije, abrazije, difuzije, oksidacije, mehanskih okvar (zlomov v obliki okrušitev). Iz raziskav adhezijskih pojavov (sl. 9), ki temeljijo na mikro analizi površine orodja, je mogoèe sklepati, da se pri manjših rezalnih hitrostih pojavlja sprimek na rezalnem robu (SRR - BUE). Po enaèbi v c = ð dor n je razvidno, da se proti osi frezala rezalna hitost manjša. V kombinaciji s poveèano hrapavostjo rezalnega robu, kot posledici abrazivne obrabe in majhno rezalno hitrostjo, je izpolnjen pogoj za sprijemanje materiala. Sprimek izredno poslabša in spremeni odrezovalni postopek, tako z vidika spremembe rezalnih sil in momenta kakor tudi z vidika hrapavosti obdelane površine. 4 SKLEP Obraba orodja oèitno vpliva na tehnološki potek odrezovanja. Je izhodišèe za doloèitev obstojnosti orodja in obdelovalnosti materiala. Opazna je znaèilna razlika med potekom obrabe pri obièajnem in odrezovanju z veliki hitrostmi. Obstojnost pri obdelavi z velikimi hitrostmi ni tako natanèno doloèljiva in zanesljiva. Moderni rezalni materiali zagotavljajo možnost obdelave izredno trdih obdelovanih materialov in v svoji obstojnosti zagotavljajo rezervo, ki zagotavlja zanesljiv postopek odrezovanja. Trde podlage, kot osnova dobrih rezalnih orodij (karbidna trdina, KBN), še pridobijo obstojnost, èe jih ustrezno prevleèemo s trdimi plastmi. Mehke prevleke pa zmanjšajo rezalne sile, izboljšajo hrapavost in imajo ekološki uèinek v smislu manjše uporabe hladilno mazalnih sredstev (suho odrezovanje, odrezovanje z najmanjšo uporabo hladilno mazalnih sredstev). Pomembna gospodarska panoga, kakršna je orodjarstvo, je znaèilno povezana z uèinkovito in varèno obdelavo prostorskih (3D) gravur. Neposredna obdelava v trdo z odrezovanjem zmanjša termiène poškodbe na površini obdelave gravure. Rezultati raziskav so pokazali, da številni proizvajalci rezalnih orodij ponujajo široko paleto orodij, ki pa se po uèinkovitosti med seboj razlikujejo tudi do 60 %. Zato še vedno velja, da ustrezna banka tehnoloških podatkov ponuja stvarno sliko o kakovosti orodij. An analysis of the heavily worn tools shows simultaneousness of more effects: adhesion, abrasion, diffusion, and mechanical failures (cleaving breakages). We analysed the adhesion on the cutting edge with microanalysis of tool surface, see Figure 9 [5]. It shows BUE (Built Up Edge) presence on the inner part of the cutting edges, especially at lower cutting speeds. According to the equation v = ð dor n, the cutting speed decreases in the direction towards the cutter s central line. Low cutting speeds and an increase in the cutting edge s surface roughness (due to abrasion wear) are a prerequisite for BUE formation. The disadvantages of BUE are the changed and deteriorated process cutting characteristics, which cause an increase in the cutting forces and torque along with an increase in the machined surface roughness. 4 CONCLUSION Tool wear has a significant influence on the technological characteristics of the cutting process. It is the starting point for a determination of tool life and material machinability. Wear propagation during classical and HSC differs significantly. The tool-life prediction for HSC is not exactly accurate and reliable. Modern cutting materials enable hard machining due to their extended tool life, which in turn ensure a reliable cutting process. The hard substrate basis of enhanced cutting tools (cemented carbide and CBN) mean a longer tool life when they are applied with hard coatings. Soft coatings decrease the cutting forces, lower the machined surface roughness and provide ecological benefits in term of less cutting fluid (dry cutting, near-dry cutting). Demands for die and mould tools manufacturing relate to effective and economical machining of 3D shapes. Direct hard machining minimises thermal damage on machined surfaces. The research work and the comparison of the results proved that these are still large differences between various cutting-tool producers. The efficiency distinction between five different tool producers is as big as 60 % for approximately the same price. For this reason it is evident that an adequate technological data bank is required to provide realistic information about tool quality. 5 LITERATURA 5 REFERENCE [1] Kopaè, J. (1991) Odrezavanje, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. [2] Dolinšek, S., J. Kopaè (1992) Odrezavanje, Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. [3] Kopaè, J. (2003) Advanced tool materials for high-speed machining, Proceedings of the 12th International Scientific Conference Achievements in Mechanical & Materials Engineering AMME 2003, Silesian University of Technology, Gliwice. [4] Sumitomo Electric: Tooling News E33 E42 stran 204
11 [5] Coldwell, H.L., R.C. Dewes, D.K. Aspinwall, N.M. Renevier, D.G. Teer (2003) The use of soft/lubricating coatings when dry drilling BS L168 aluminium alloy, Surface and coatings technology [6] Sokoviæ, M., L. Kosec, L.A. Dobrzanski (2002) Raziskave difuzije skozi stik PVD prekrito orodje iz kermeta/ obdelovanec, Stroj. vestn., 2002, letn. 48, št. 1, Avtorjev naslov: prof.dr. Janez Kopaè Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerèeva Ljubljana janez.kopac@fs.uni-lj.si Author s Address: Prof.Dr. Janez Kopaè University of Ljubljana Faculty of Mechanical Eng. Aškerèeva 6 SI-1000 Ljubljana, Slovenia janez.kopac@fs.uni-lj.si Prejeto: Sprejeto: Odprto za diskusijo: 1 leto Received: Accepted: Open for discussion: 1 year stran 205
Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK : : Journal o f Mechanical En
Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str. 153-159, 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 621.9.022:621.914:513.43 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 3-4, pp. 153-159, 1997 Printed in
Prikaži večDruštvo za elektronske športe - spid.si Vaneča 69a 9201 Puconci Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum
Pravila tekmovanja na EPICENTER LAN 12 Hearthstone Na dogodku izvaja: Blaž Oršoš Datum: 5. januar 2016 Društvo za elektronske športe [1/5] spid.si Slovenska pravila 1 OSNOVNE INFORMACIJE 1.1 Format tekmovanja
Prikaži večStrojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK :531.4/ UDC 62
Strojni{ki vestnik 47(2001)3,129-139 Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3,129-139 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.171:531.4/539.62 UDC 620.171:531.4/539.62 Pregledni M. znanstveni Kalin -
Prikaži večŠportno društvo Jesenice, Ledarska 4, 4270 Jesenice, Tel.: (04) , Fax: (04) , Drsalni klub Jesenice in Zv
Drsalni klub Jesenice in Zveza drsalnih športov Slovenije RAZPISUJETA TEKMOVANJE V UMETNOSTNEM DRSANJU Biellman Cup 1. Organizator: Drsalni klub Jesenice, Ledarska ulica 4, 4270 JESENICE www.dkjesenice.si
Prikaži večMicrosoft Word - OBR-N_S_24_001-01_ za objavo.docx
Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito, Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana ima fleksibilni obseg akreditacije (glej prilogo k akreditacijski listini LP 005). V spodnji tabeli so navedene
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK 536.3:536.2: UDC 536.
Strojni{ki vestnik 6(00)8,9-502 Journal of Mechanical Engineering 6(00)8,9-502 ISSN 0039-280 ISSN 0039-280 UDK 536.3:536.2:697.97 UDC 536.3:536.2:697.97 M. Pregledni Prek - znanstveni P. Novak: Analiti~na
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6
Strojni{ki vestnik 46(2)1,66-67 Journal of Mechanical Engineering 46(2)1,66-67 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 621.5.48:621.5.11 UDC 621.5.48:621.5.11 A. Izvirni Poredo{ znanstveni - D. @iher: ~lanek Vpliv
Prikaži večStrojni{ki vestnik 50(2004)4, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)4, ISSN ISSN UDK : UDC 621.7
Strojni{ki vestnik 50(2004)4,229-238 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)4,229-238 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.762.5:621.793 UDC 621.762.5:621.793 Kratki Dolin{ek znanstveni S.: Raziskave
Prikaži večMicrosoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc
Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko
Prikaži večPreštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pom
Preštudirati je potrebno: Floyd, Principles of Electric Circuits Pri posameznih poglavjih so označene naloge, ki bi jih bilo smiselno rešiti. Bolj pomembne, oziroma osnovne naloge so poudarjene v rumenem.
Prikaži večStrojniški vestnik (43) št. 3-4, str , 1997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK : Journal o f Mechanical Engineeri
Strojniški vestnik (43) št. 3-4, str. 7-28, 997 Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. UDK 68.5.05:62.94 Journal o f Mechanical Engineering (43) No. 3-4, pp. 7-28, 997 Printed in Slovenia. All rights
Prikaži večStrojni{ki vestnik 47(2001)3, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)3, ISSN ISSN UDK 531.4/539.62: UDC
Strojni{ki vestnik 47(21)3,114-128 Journal of Mechanical Engineering 47(21)3,114-128 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 531.4/539.62:62.178.1 UDC 531.4/539.62:62.178.1 M. Pregledni Kalin - znanstveni J. Vi`intin:
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)8, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8, ISSN ISSN UDK :536.2:
Strojni{ki vestnik 46(2000)8,564-572 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)8,564-572 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.313.12:536.2:621.574.013 UDC 621.313.12:536.2:621.574.013 J. Strokovni Remec
Prikaži večHartmann-SI.indd
Petruzalek d.o.o. Tržaška cesta 43, 2000 Maribor www.petruzalek.si Podjetje GHD Georg Maschinenbau GmbH je vodilno na podroèju rezalnih strojev, strojev za porcioniranje kruhov ter pakirnih strojev. Prav
Prikaži večPRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Raba: Za splošno znane resnice. I watch TV sometim
PRESENT SIMPLE TENSE The sun gives us light. The sun does not give us light. Does It give us light? Za splošno znane resnice. I watch TV sometimes. I do not watch TV somtimes. Do I watch TV sometimes?
Prikaži večMicrosoft Word - A-3-Dezelak-SLO.doc
20. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2011 1 ANALIZA OBRATOVANJA HIDROELEKTRARNE S ŠKOLJČNIM DIAGRAMOM Klemen DEŽELAK POVZETEK V prispevku je predstavljena možnost izvedbe
Prikaži večStrojni{ki vestnik 50(2004)7/8, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8, ISSN ISSN UDK :534-8 UDC 681.1
Strojni{ki vestnik 50(2004)7/8,376-385 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)7/8,376-385 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.125:534-8 UDC 681.125:534-8 Bolte`ar 004.94 M.: Ugotavljanje ob~utljivosti
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večUDK : Analiza kakovosti Izdelka pri postopku frezanja z uporabo kibernetskega modela Analysis of Product Quality In Milling Procedure by
UDK 519.71:621.914 Analiza kakovosti Izdelka pri postopku frezanja z uporabo kibernetskega modela Analysis of Product Quality In Milling Procedure by Means of a Cybernetic Model EDVARD KIKER - FRANC TRŽAN
Prikaži večE__Gradbena fizika_SKRIPTA_TISK.pdf
. VIRI Kazalo Vsebina I. Prenos toplote in energijska uèinkovitost stavb 7 II. Navlaževanje gradbenih konstrukcij 121 III. Svetlobno ugodje in osvetlitev stavb IV. Akustika in zavoèna zašèita stavb V.
Prikaži večBosch: poudarek na popolnem rezanju. Program listov krožnih žag. Krožne žage, rezkanje
Bosch: poudarek na popolnem rezanju. Program listov krožnih žag. Krožne žage, rezkanje 2 Pregled Program pribora Pregled Inovativni in zmogljivi izdelki zagotavljajo uspešno prodajo. V Boschevih lastnih
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Razvoj sistema za določevanje obrabe rezalnega orodja s kamero Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Razvoj sistema za določevanje obrabe rezalnega orodja s kamero Diplomsko delo Visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje STROJNIŠTVO Marko
Prikaži večStrojni{ki vestnik 47(2001)7, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)7, ISSN ISSN UDK :006.06: UDC 69
Strojni{ki vestnik 47(21)7,325-335 Journal of Mechanical Engineering 47(21)7,325-335 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 699.86:6.6:536.21 UDC 699.86:6.6:536.21 Strokovni ~lanek (1.4) B. ^erne - S. Medved: Toplotne
Prikaži večMicrosoft Word - P101-A doc
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *P101A22112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ANGLEŠČINA Izpitna pola 2 Pisno sporočanje A) Krajši pisni sestavek B) Vodeni spis Sobota, 29. maj 2010 / 60 minut
Prikaži večSlovenska predloga za KE
23. posvetovanje "KOMUNALNA ENERGETIKA / POWER ENGINEERING", Maribor, 2014 1 ANALIZA VPLIVA PRETOKA ENERGIJE PREKO RAZLIČNIH NIZKONAPETOSTNIH VODOV NA NAPETOSTNI PROFIL OMREŽJA Ernest BELIČ, Klemen DEŽELAK,
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večStrojni{ki vestnik 49(2003)6, Journal of Mechanical Engineering 49(2003)6, ISSN ISSN UDK : :
Strojni{ki vestnik 49(2003)6,346-365 Journal of Mechanical Engineering 49(2003)6,346-365 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 658.512.2:621.9.048:004.41 UDC 658.512.2:621.9.048:004.41 Kramar Predhodna D.,
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Napoved karakteristik obdelane površine pri kriogenem odrezavanju Doktorsko delo Predložil Fakulteti za
UNIVERZA V LJUBLJANI Fakulteta za strojništvo Napoved karakteristik obdelane površine pri kriogenem odrezavanju Doktorsko delo Predložil Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani za pridobitev znanstvenega
Prikaži večMiT_1_2007.vp
UDK 539.55:620.17:669.14 ISSN 1580-2949 Original scientific article/izvirni znanstveni ~lanek MTAEC9, 41(1)35(2007) AN INTEGRITY ANALYSIS OF WASHING-MACHINE HOLDERS ANALIZA CELOVITOSTI NOSILCA KADI V PRALNEM
Prikaži večREŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1
REŠEVANJE DIFERENCIALNIH ENAČB Z MEHANSKIMI RAČUNSKIMI STROJI Pino Koc Seminar za učitelje matematike FMF, Ljubljana, 25. september 2015 Vir: [1] 1 Nekateri pripomočki in naprave za računanje: 1a) Digitalni
Prikaži večI.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Prikaži večMicrosoft Word Cimperman Blaž, Metronik, Upravljanje z energijo in odpadki v kompleksnem industrijskem obratu
Upravljanje z energijo in odpadki v kompleksnem industrijskem obratu Blaž Cimperman, Saša Sokolić Metronik, d. o. o., Stegne 9a, 1000 Ljubljana blaz.cimperman@metronik.si, sasa.sokolic@metronik.si Energy
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)10, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10, ISSN ISSN UDK : UDC 6
Strojni{ki vestnik 46(2000)10,671-682 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)10,671-682 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.5.013:621.5.011 UDC 621.5.013:621.5.011 Izvirni znanstveni ~lanek B. (1.01)
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večWorkhealth II
SEMINAR Development of a European Work-Related Health Report and Establishment of Mechanisms for Dissemination and Co- Operation in the New Member States and Candidate Countries - WORKHEALTH II The European
Prikaži večZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada
ZAHTEVA ZA VZDRŽEVANJE LEI (sklad) REQUEST FOR A MAINTENANCE OF LEI (fund) 1. PODATKI O SKLADU / FUND DATA: LEI: Ime / Legal Name: Druga imena sklada / Other Fund Names: Matična številka / Business Register
Prikaži večStrojni{ki vestnik 49(2003)12, Journal of Mechanical Engineering 49(2003)12, ISSN ISSN UDK 658.5:167.7 UDC 658.5:167
Strojni{ki vestnik 49(2003)12,566-574 Journal of Mechanical Engineering 49(2003)12,566-574 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 658.5:167.7 UDC 658.5:167.7 Kopa~ Izvirni znanstveni J.: So~asno ~lanek in`enirstvo
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto Faculty for Industrial Engineering Novo mesto Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLL
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS TEHNOLOGIJE Študijski program Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year Inženiring vozila drugi tretji Engineering
Prikaži večPROFILNA TEHNIKA / OPREMA DELOVNIH MEST PROFILE TECHNIC / WORKSTATION ACCESSORIES INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 U8L U8 U
INFO ELEMENTI / INFO ELEMENTS INFO TABLA A4 / INFO BOARD A4 L 8264 Material: jeklo (lakirano RAL 016) Material: steel (painted RAL 016) Teža / Weight = 1895 g Delovne informacije Pritrdilni set / Fastening
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večStrojni{ki vestnik 47(2001)10, Journal of Mechanical Engineering 47(2001)10, ISSN ISSN UDK : UDC 620.
Strojni{ki vestnik 47(200)0,593-604 Journal of Mechanical Engineering 47(200)0,593-604 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 620.78.3:004.94 UDC 620.78.3:004.94 Izvirni znanstveni ~lanek (.0) J. Klemenc -
Prikaži večMicrosoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo
Prikaži več2_Novosti na področju zakonodaje
Agencija za civilno letalstvo Slovenija Civil Aviation Agency Slovenia Novosti s področja regulative Matej Dolinar 2. konferenca na temo začetne in stalne plovnosti 11. Maj 2018 Vsebina Viri Spremembe
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večSKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT S
SKUPNE EU PRIJAVE PROJEKTOV RAZISKOVALNE SFERE IN GOSPODARSTVA Maribor, 10.10.2016 Inovacije v MSP Innovation in SMEs dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Koncept
Prikaži večRegistrirajte svoj izdelek in dobite podporo na strani LFH0612 LFH0617 LFH0632 LFH0633 SL Priroènik za uporabnika
Registrirajte svoj izdelek in dobite podporo na strani www.philips.com/welcome LFH0612 LFH0617 LFH0632 LFH0633 SL Priroènik za uporabnika Kazalo vsebine 1 Dobrodošli 3 Glavne lastnosti izdelka 3 2 Pomembno
Prikaži večStrojni{ki vestnik 50(2004)10, Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10, ISSN ISSN UDK : UDC 621.
Strojni{ki vestnik 50(2004)10,487-493 Journal of Mechanical Engineering 50(2004)10,487-493 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.224:62-226.3 UDC 621.224:62-226.3 Strokovni ~lanek (1.04) Krotec S.: Parametrizacija
Prikaži večCeccato_DRB_20-34_IVR_Leaflet_ENG_ indd
DRB 20-34 Novi rang fiksnih in frekvenčno vodenih kompresorjev Zanesljiv,enostaven,pamete n: Naprednja zanesljivost v stisnjenem zraku TEHNOLOGIJA KI JI LAHKO ZAUPATE DRB 20-34 direktni prenos DRB 20-34
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)6, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)6, ISSN ISSN UDK :534.1:519.61/.64:
Strojni{ki vestnik 48(2002)6,302-317 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)6,302-317 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 681.5.015:534.1:519.61/.64:519.65 UDC 681.5.015:534.1:519.61/.64:519.65 Jak{i}
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večVISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A C
VISOKA ZDRAVSTVENA ŠOLA V CELJU DIPLOMSKO DELO VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OBRAVNAVI OTROKA Z EPILEPSIJO HEALTH EDUCATION OF A NURSE WHEN TREATING A CHILD WITH EPILEPSY Študentka: SUZANA ZABUKOVNIK Mentorica:
Prikaži večISSN PERIODICAL FOR MINING, METALLURGY AND GEOLOGY RMZ MATERIALI IN GEOOKOLJE REVIJA ZA RUDARSTVO, METALURGIJO IN GEOLOGIJO RMZ-M&G, Vol. 57
ISSN 1408-7073 PERIODICAL FOR MINING, METALLURGY AND GEOLOGY RMZ MATERIALI IN GEOOKOLJE REVIJA ZA RUDARSTVO, METALURGIJO IN GEOLOGIJO RMZ-M&G, Vol. 57, No. 3 pp. 295 440 (2010) Ljubljana, September 2010
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc
Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.
Prikaži večMARSI_materials_SLO
Izbira materialov za 3D printanje kovinskih delov Kompatibilni materiali za neposredno lasersko sintranje kovinskih prahov z EOSINT M 280 www.marsi.at info@marsi.at 00386 8 205 86 92 EOS Aluminij AlSi10Mg
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)5, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)5, ISSN ISSN UDK :531.36/.38:681.51
Strojni{ki vestnik 48(2002)5,267-282 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)5,267-282 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 621.867.8:531.36/.38:681.51/.52 UDC 621.867.8:531.36/.38:681.51/.52 Izvirni Uran
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večElektro predloga za Powerpoint
AKTIVNOSTI NA PODROČJU E-MOBILNOSTI Ljubljana, 15. februar 2017 Uršula Krisper Obstoječe stanje Oskrba 120 polnilnic Lastniki in upravljalci Brezplačno polnjenje Identifikacija z RFID ali GSM ali Urbana
Prikaži večMicrosoft Word - Met postajaLig.docx
Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)1,14-23 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,14-23 ISSN ISSN UDK 519.2: UDC 519.2:621.
Strojni{ki vestnik 46(2000)1,14-23 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,14-23 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 519.2:621.039.58 UDC 519.2:621.039.58 Pregledni A. Pro{ek znanstveni - B. Mavko: ~lanek
Prikaži večSlide 1
Zagotavljanje kakovosti v Programu Svit na področju patohistologije Snježana Frković Grazio Patologija v presejanju za raka DČD dejavnost patologije igra v presejanju pomembno vlogo, saj je obravnava udeležencev
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večKATALOG SREBROVIH SPAJK
KATALOG SREBROVIH SPAJK UNIVERZALNE SREBROVE SPAJKE BREZ KADMIJA Spajka Sestava % Območje Natezna Standardi Delovna Gostota taljenja trdnost Ag Cu Zn Ostalo temp. g/cm3 EN 17672 DIN 8513 N/mm2 Ag 56Sn
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)1,5-13 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,5-13 ISSN ISSN UDK UDC Izvirni znans
Strojni{ki vestnik 46(2000)1,5-13 Journal of Mechanical Engineering 46(2000)1,5-13 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 658.563 UDC 658.563 Izvirni znanstveni G. Vre~er ~lanek - F. ^u{: (1.01) Model strate{kega
Prikaži večPowerpoint template pool EN
Termična optimizacija pri načrtovanju vezij Delavnica Miha Karlovšek, Ljubljana, Maj 2018 Miha.Karlovsek@hella.com HF-7761EN_C (2014-07) Termična optimizacija Postavitev komponent Dobra optimizacija bakrenih
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večStrojni{ki vestnik 46(2000)7, Journal of Mechanical Engineering 46(2000)7, ISSN ISSN UDK 620.9:64.06(497.5) UDC 620.
Strojni{ki vestnik 46(2)7,475-482 Journal of Mechanical Engineering 46(2)7,475-482 ISSN 39-248 ISSN 39-248 UDK 62.9:64.6(497.5) UDC 62.9:64.6(497.5) Strokovni B. Frankovi} ~lanek - (1.4) K. Leni}: Dolo~anje
Prikaži večNova paleta izdelkov za profesionalce!
Nova paleta izdelkov za profesionalce! Popravilo barvanih površin AUTOSOL COMPOUND AUTOSOL POLISH AUTOSOL FINISH AUTOSOL NANO WAX Predstavitev osnove Zakaj se polirne paste uporabljajo? Kakšne poškodbe
Prikaži večZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (
ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)1,41-48 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)1,41-48 ISSN ISSN UDK : :
Strojni{ki vestnik 48(2002)1,41-48 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)1,41-48 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 629.7.025.34:533.694.51:004.94 UDC 629.7.025.34:533.694.51:004.94 Predhodna objava
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI
Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.
Prikaži večStrojni{ki vestnik 48(2002)10, Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10, ISSN ISSN UDK : :536.2 UDC
Strojni{ki vestnik 48(2002)10,541-556 Journal of Mechanical Engineering 48(2002)10,541-556 ISSN 0039-2480 ISSN 0039-2480 UDK 556.33:662.995:536.2 UDC 556.33:662.995:536.2 Strokovni Stritih ~lanek U. -
Prikaži večARS1
Nepredznačena in predznačena cela števila Dvojiški zapis Nepredznačeno Predznačeno 0000 0 0 0001 1 1 0010 2 2 0011 3 3 Pri odštevanju je stanje C obratno (posebnost ARM)! - če ne prekoračimo 0 => C=1 -
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži več2012 DoALL_Utility Line brochure_SLO.indd
6 20 7 2 V T C AL UID OL OLL 2 Avtomatske NC- in pol-avtomatsko tračnežage UTILITYLINE Sprednji vpenjalni primež Transporter odrezkov Delovna luč Podajalni sistem 19 Dodatni paketni primeži Pištola za
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večREALIZACIJA ELEKTRONSKIH SKLOPOV
1 KONSTRUIRANJE ELEKTRONSKIH NAPRAV Načrtovalska pravila Filtriranje, ozemljevanje 4.1.2013 Načrtovalska pravila Dimenzije lukenj za THT elemente Klasični upori in čipi: 32 mil/0.8 mm luknja, vsaj 60 mil/1.6
Prikaži več(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)
Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Umanotera ppt [Read-Only] [Compatibility Mode]
Blaženje podnebnih sprememb: strošek ali razvojna priložnost? mag. Mojca Vendramin Okoljska Kuznetsova krivulja Pritiski na okolje na prebiv. Dohodek na prebivalca Neposredni vpliv različnih cen CO 2
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večObzorje 2020 KI SI, Ljubljana 2. februar 2016 Hitra pot do inovacij Fast Track to Innovation Pilot (FTI Pilot) dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenij
Obzorje 2020 KI SI, Ljubljana 2. februar 2016 Hitra pot do inovacij Fast Track to Innovation Pilot (FTI Pilot) dr. Igor Milek, SME NKO SPIRIT Slovenija, javna agencija Pregled predstavitve Kaj je FTI Pilot?
Prikaži večEN : EN 13813: 2002 IZJAVA O LASTNOSTIH Sikafloor-20 PurCem EN 13813: Tip izdelka: Enotna identifikaci
EN 1504-2: 2004 13 0086 EN 13813: 2002 IZJAVA O LASTNOSTIH Sikafloor-20 PurCem 020802020010000011088 EN 13813:2002 1. Tip izdelka: Enotna identifikacijska oznaka tipa proizvoda: 2. Tip, serijska ali zaporedna
Prikaži večPredtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.
Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih
Prikaži večUDK : : Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in
UDK 621.436:621.43.013:66.045 Termohidravlične razmere laminarnega toka tekočine y ozkih kanalih Thermo-Hydraulic Conditions of Laminar Fluid Flow in Narrow Channels MARJAN DELIČ - LEOPOLD ŠKERGET - IVAN
Prikaži večVAJE RID 1 (4), program PTI, šol
VAJE INFORMATIKA, program PTI šol. leto 08/09 Za vsako vajo izdelajte kratka navodila oz. katere ukaze ste uporabili za izdelavo dokumenta. Vsak dokument stiskajte in ga vsatvite v delovno mapo. Pred izpitom
Prikaži večVODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo
VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži več