turizma, gostinstva in kmetijstva po koroni

Transkripcija

1 & POSEBNA IZDAJA Petek, 16. aprila 2020 Kmetijstvo turizem IDEJE ZA PREŽIVETJE turizma, gostinstva in kmetijstva po koroni

2 Radovljica kulinarično in kulturno bogastvo Julijskih Alp Mesto Radovljica je središče destinacije Radol ca, ki navdušuje s podobami kulture in zgodovine ter okusi lokalne kulinarike. Oboje se spaja s čudovitim zelenim okoljem v objemu Karavank, Julijskih Alp in reke Save. Tu vam ne bo dolgčas. Kolesarili boste po omrežju turno-kolesarskih poti ali po lokalnih cestah. Hodili boste na vrhove Karavank ali po lahkotnih tematskih poteh. Odlično boste jedli. Uživali boste v naravi. Med posedanjem in okušanju kulinarike na Linhartovem trgu boste začutili utrip očarljivega mestnega jedra. Spoznali boste bogato zgodovino in po sprehajalnih poteh obiskali gradove. Družino boste popeljali na prijetna doživetja in zase ter za svoje bližnje izbrali priljubljene nastanitve v mestu ali na podeželju. V primeru, da boste pri nas bivali dve noči, vam podarimo brezplačno kartico ugodnosti. Radovljica, vzem te si cajt!

3 UVODNIK Dober dan, Slovenija K A naš pogled na podatke o turističnem izplenu se je izostril in ugotavljamo, da ob večjem obisku dejansko nismo zaslužili več. Z večjo senzibilnostjo prepoznavamo tudi kulturno in zgodovinsko bogastvo naših mest, ki so lahko odlična destinacija aktivnega oddiha tudi za slovenskega gosta, za vedoželjne družine, ki želijo raziskovanja najprej doma. Jasno je, da bo treba za petzvezdično doživetje, ki je del turistične vizije in strategije, več vložiti tudi v prenočitvene zmogljivosti in infrastrukturo. Jure Makovec oronaleto je bil čas za temeljit razmislek, kakšen turizem imamo, kakšnega si želimo in kakšnega financiramo. Izkazalo se je ne le to, da je turizem izjemno ranljiv, skupaj z njim pa predvsem manjši ponudniki, temveč tudi to, da smo povsem pozabili na domačega gosta. Vse do lani se z njim namreč nihče ni ukvarjal, saj smo bili z obiskom tujcev zadovoljni leto 2019 je bilo po njihovem obisku rekordno. Jana Petkovšek Štakul, urednica priloge Kmetijstvo in turizem Turistični delavci so v tesnem sodelovanju z gostinci, ponudniki prenočitev in lokalnimi ponudniki živil sicer nadgradili produkte, ki gostu ponujajo vse, kar si želi v spremenjenih razmerah aktiven doživljajski oddih, individualnost, inovativnost, varnost. V času, ko se bodo meje začele odpirati, bomo hitro videli, kako konkurenčna je naša ponudba, še posebej pri privabljanju gostov iz oddaljenih destinacij. Ali je varnost res dovolj, da pritegnemo tudi goste od daleč? Nekaj prostora je zagotovo še za ponudbo, ki jo potrebuje digitalni nomad. Kmetijstvo in turizem je priloga časnika Finance. Izid: Urednica priloge: Oblikovanje in prelom: Finance Jana Petkovšek Štakul Lektoriranje: Finance jana.petkovsek@finance.si Naslovnica: Finance montaža Naklada: Partnerji projekta: KMETIJSTVO IN TURIZEM 3

4 Slovenija je varna, in to bomo izkoristili Slovenija je zelena, aktivna in zdrava destinacija za petzvezdična doživetja. To je zdajšnja vizija slovenskega turizma, ki se tudi v prihodnjem obdobju ne bo spreminjala. Jana Petkovšek Štakul jana.petkovsek@finance.si S lovenski turizem naj bi oktobra dobil razvojne smernice z novo strategijo za obdobje »Prav tak širok dialog nam omogoča, da strategijo vzamemo za svojo, jo ponotranjimo in tudi živimo, kot smo trajnostni turizem,«razmišlja Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije.»dojemanje Slovenije kot zelene in v trajnost usmerjene, ne množične destinacije, je naš kapital za okrevanje po pandemiji,«poudarja. Kakšna so torej izhodišča za novo razvojno strategijo?»ohranili bomo, kar se je v pretekli izkazalo za dobro. Slovenija je bila v preteklem strateškem obdobju zelo uspešna pri mednarodnem pozicioniranju kot zelena, v trajnost usmerjena destinacija, ki omogoča edinstvena doživetja. V ospredje vseh naših razvojnih in promocijskih aktivnosti na vseh ravneh nacionalni, regionalni, lokalni, podjetniški postavljamo trajnost. To je ključ do uspeha!«vsi deležniki na isti strani Po mnenju Pakove je v gospodarstvu in med deležniki v turizmu močno soglasje, da vztrajamo pri trajnostno naravnani turistični ponudbi tudi v prihodnje, saj verjamejo, da lahko prinese velike koristi glede na trenutne razmere na trgih in prednosti, ki jih prinaša trajnostni razvoj.»ta prinaša izjemno veliko koristi tudi lokalnim skupnostim z odpiranjem delovnih mest in višjo kakovostjo bivanja. V tujini nas sprašujejo, kako nam je uspelo, da smo 4 KMETIJSTVO IN TURIZEM 63,6 odstotka vseh prenočitev v letu 2020 so ustvarili domači turisti. vsi ponotranjili pomen trajnosti in smo vsi deležniki na isti strani,«pripoveduje Maja Pak, saj trajnost dejansko prežema vse turistične produkte, od gastronomije, aktivnega oddiha, zdraviliškega in kongresnega turizma, podeželja, mestnega turizma... In kako trajnostne vidike, zeleno agendo še bolje uresničevati v praksi? Nujno je namreč ustvarjanje višje dodane vrednosti, višjih cenovnih ravni, boljše upravljanje turističnih tokov, usmerjanje na ustrezne segmente gostov.»v zadnjih letih beležimo v turizmu nadpovprečne rezultate pri rasti števila prihodov. Po lestvicah globalnih medijev se Slovenija redno uvršča med najbolj mikavne turistične destinacije. A povečal se je delež nastanitvenih zmogljivosti nižje dodane vrednosti, prenočitve v hotelih pa so se s 60 odstotki v letu 2014 znižale na 52 odstotkov v letu 2019.«Še veliko prostora za rast Že prejšnja strategija je pokazala, da imamo še veliko možnosti za rast.»če gledamo z vidika produktivnosti in dodane vrednosti, imamo še veliko priložnosti. Cilj je, da morata biti zadovoljen gost in tudi lokalna skupnost. Zagon naložb, dvig kakovosti, oblikovanje turističnih produktov, razvoj kadrov, destinacijski menedžment, trajnostni razvoj, učinkovito trženje so produkti, na katerim moramo graditi naprej,«pravi Maja Pak. Ciljev obstoječe strategije na področju novih nastanitev višjih kategorij nismo dosegli, saj nam manjka petzvezdičnih hotelov in manjših butičnih hotelov, potrebne so obnove obstoječih. Odprli smo sicer nekaj manjših butičnih hotelov, močno se je okrepila ponudba glamping nastanitev, preobrazbo

5 pa vidimo tudi pri turističnih kmetijah.»z idejo petzvezdičnih doživetij skušamo spodbuditi oblikovanje produktov višje dodane vrednosti, ki temeljijo na lokalnem, avtentičnem, inovativnem, individualnem, kajti to so elementi ponudbe, ki jih turist išče. Najboljša doživetja smo nadgradili z znamko Slovenia Unique Experience. A če smo do zdaj na mehek način gradili petzvezdičnost, jo je treba v novem obdobju z obnovo in gradnjo sodobnih nastanitev in infrastrukture v skladu z vizijo,«poudarja Pakova. Izziv: doseganje višje dodane vrednosti Zato se v prihodnje postavlja kar nekaj izzivov. Oblikovati bo potrebno inovativne produkte višje dodane vrednosti, pospešiti v razvoj kadra in kakovostno infrastrukturo ter izpeljati digitalni in trajnostno transformacijo. Nova strategija bo sovpadala v večjem prvem delu z obdobjem okrevanja, zato bo naslovila tudi posledice pandemije, ki je turistično industrijo izjemno prizadela. Hkrati pa mora določiti ukrepe za razvoj turizma visoke dodane vrednosti.»vnovični zagon sektorja moramo vzeti kot priložnost za obnovo in razvoj v skladu z vedno močnejšimi trendi trajnostnega turizma, digitalizacije, individualnega pristopa, butičnosti Tu se turizem na poti do nove normalnosti mora preobraziti in najti priložnost, da bo še močnejši, še odpornejši in še bolj trajnosten,«poudarja Pakova. Bo pa težko, saj bo morala turistična industrija poslovati v skladu z varnostnimi protokoli ob manjšem obsegu prometa in večjem pritisku na stroške. Lani pripravljen načrt okrevanja je dobra podlaga tudi za novo strategijo. Temelji na petih stebrih: 74- odstotni upad tujih turističnih prihodov glede na leto 2019 Slovenijo uvršča med bolj prizadete evropske države. Združenje Aktivna Slovenija/slovenia Outdoor Giz Turizem prispeva desetino BDP Izračune o ekonomskem pomenu turizma opravlja Surs na podlagi metodologije satelitskih računov za turizem (SRT/TSA). Zadnji izračuni so na voljo za leto 2015 z oceno za Po teh podatkih je turizem v državni BDP v letih 2015 in 2017 prispeval 8,4 odstotka oziroma 3,63 milijarde evrov. Na Sursu pripravljajo izračune za leto 2018 z oceno za 2019 in 2020, ki jih bodo objavili predvidoma na začetku prihodnjega leta. Zaradi aktualnosti in primerljivosti s preostalimi državami uporabljamo podatke Svetovnega sveta za turizem in potovanja (WTTC), ki izračune prav tako opravlja na podlagi metodologije satelitskih računov za turizem, a zajema več dejavnosti (tudi prevoz potnikov). Po podatkih WTTC skupni prispevek slovenskega turizma v letu 2019 pomeni 9,9 odstotka celotnega BDP oziroma 4,93 milijarde evrov. To so celotni učinki turizma na slovensko gospodarstvo, saj je to dejavnost, ki ima velike multiplikativne učinke. Za leto 2020 podatkov po državah še ni. ""zagotavljanje varne, trajnostne in atraktivne izkušnje - tako je nastala znamka higienskih standardov, s katerimi so nadgrajeni trajnostni standardi, poimenovana Green&Safe, uporablja jo več kot 600 uporabnikov, ""ublažitev posledic krize in preživetje ponudnikov - kar pomeni vladne pakete pomoči, interventni zakon za turizem, povratna in nepovratna sredstva iz Sklada za obnovo in okrevanje ter javne razpise za sofinanciranje aktivnosti vodilnih destinacij in gospodarstva, ""razumevanje potrošnikov in nove segmentacija spremljanje drugačnih potreb turistov in nenehno prilagajanje ""maksimiranje uporabe digitalne tehnologije oziroma digitalna preobrazba, ""prilagojen in hkrati intenzivni marketing. V duhu EGR tudi prihodnja leta Komunikacijska podpora projektom ob nazivu Evropska gastronomska regija 2021 ostaja močna, poudarjajo na STO. Prav v luči naziva ERG 2021 je STO v Zeleni shemi slovenskega turizma (ZSST) letos uvedla novo kategorijo Slovenia Green Cuisine, ki jo lahko pridobijo najbolj trajnostno usmerjeni gostinski ponudniki, med njimi tudi turistične kmetije. Odzivi so pozitivni od konca januarja do danes je k shemi pristopilo že osem ponudnikov, številni pa še pridobivajo okoljske certifikate, kar je prvi pogoj za vstop v shemo. Destinacijske organizacije imajo v okviru ZSST na voljo izbirni modul na temo trajnostne gastronomije, ki jim je v pomoč pri razvoju gastronomije na destinaciji, pri povezovanju deležnikov ter ob morebitni vzpostavitvi lokalnih gastronomskih znamk. KMETIJSTVO IN TURIZEM 5

6 Rok Breznik Skupaj s konzorcijem Slovenia Green pripravljajo posebno trajnostno nizkoogljično potovanje po Sloveniji z zdaj še delovnim naslovom Bike Slovenia Green Gourmet Tour. Z ključnimi deležniki usklajujejo smernice za izločitev plastike za enkratno uporabo ter pripravljajo standarde zelenih dogodkov.»delamo vrsto majhnih korakov v pravo smer, kar je najbolj pomembno,«je prepričana sogovornica. Prihodnje leto prihaja outdoor Na domačem trgu bo gastronomija pomemben del kampanje»zdaj je čas. Moja Slovenija«, STO bo odprl Teden restavracij in nadaljeval sodelovanje z mednarodnimi gastronomskimi vodniki. In kot je letos v ospredju EGR, bo prihodnji dve leti promo- Vir: STO 6 KMETIJSTVO IN TURIZEM Zelena shema je nacionalni program spodbujanja trajnostnega turizma, vanjo je trenutno vključenih več kot 150 ponudnikov destinacij, zaradi praktične in učinkovite uvedbe je postala mednarodno priznana shema kot primer dobre prakse, evropska turistična komisija jo je vzela za osnovo pri pripravi usmeritev za evropske destinacije za trajnostni turizem. cijska tema Outdoor oziroma aktivno preživljanje počitnic.»aktivno preživljanje počitnic bo zagotovo med najpomembnejšimi produkti tudi v novi strategiji, saj tako odgovarjamo na spremenjeno vedenje in potrebe turista, ki si želi varnosti in zaupanja ter aktivnega sproščenega oddiha. Slovenija ima tukaj velike priložnosti. Naša prednost je izjemna raznolikost na majhnem prostoru. Velik potencial je tudi športni turizem. Priprave za športnike in organizacija športnih dogodkov pri čemer smo odlični. Šport namreč daje izjemne multiplikativne učinke in pomembno prispeva k rasti prepoznavnosti Slovenije.«Novih bonov ne bo S 74-odstotnim upadom tujih turističnih prihodov glede na leto 2019 se Slovenija uvršča med bolj prizadete evropske države. V zgodovino slovenskega turizma se bo leto 2020 zapisalo kot eno najtežjih let, zaznamovano z omejitvami pri potovanjih in zaprtjem turističnih in gostinskih zmogljivosti. Se je pa število prenočitev slovenskih turistov glede na leto 2019 povečalo za 32,8 odstotka. Zasluga gre vladnim ukrepom, ki so jih sprejeli za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu tudi v obliki turističnih bonov, ter promocijski kampanji STO na domačem trgu Moja Slovenija, h kateri so pristopili vsi deležniki. Domači turisti so v letu 2020 ustvarili 63,6 odstotka vseh prenočitev, tuji turisti pa le 36,4-odstotni delež vseh ustvarjenih prenočitev. Produktna združenja s Turistično-gostinsko zbornico Slovenije so si sicer prizadevala za izdajo novih bonov za 2021 z možnostjo uporabe za prevoz, v restavracijah, za agencijske storitve Kljub rednim sestankom deležnikov s predstavniki MGRT

7 Napovedani milijoni In kako kaže z denarjem za vlaganje? Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) napovedujejo tri javne razpise. V okviru načrta za okrevanje in odpornost je za naložbe v turistično infrastrukturo namenjenih 80 milijonov evrov, od tega 70 milijonov evrov za vlaganja v nastanitvene zmogljivosti z visoko dodano vrednostjo ter deset milijonov evrov za vlaganja v javno turistično infrastrukturo. Javni razpisi bodo objavljeni v letu Naložbe v nastanitvene zmogljivosti z visoko dodano vrednostjo bodo poleg prestrukturiranja gorskih centrov v celoletne destinacije sofinancirali tudi s sredstvi mehanizma React EU, skupaj v predvideni višini 70 milijonov evrov. Prvi javni razpis bodo objavili v drugi polovici Ne gre pa spregledati še 47 milijonov evrov, ki jih bo za revitalizacijo kulturne dediščine v okviru načrta za okrevanje in odpornost dodelilo Ministrstvo za kulturo in 50 milijonov evrov, ki bodo za naložbe v turistično infrastrukturo na voljo iz posojilnega sklada. Blenda pa sprememb ne bo. Kot so pojasnili na MGRT, bodo v predlogu interventnega zakona, ki ga pripravljajo na MGRT, namreč le spremenjeni pogoji za upravičence do sprejemanja turističnih bonov, saj bodo spremenili pogoj glede datuma registracije nastanitvenega objekta in vpisa v register nastanitvenih obratov. Namen uporabe turističnih bonov se ne bo spremenil. Podaljšan je le rok za unovčevanje turističnih bonov, saj ti veljajo do konca letošnjega leta. Kaj nas še čaka? Čaka pa nas tudi še kakšno drugo kislo jabolko, v katero bo le treba ugrizniti to pa je zakonodaja, ki še ni prilagojena specifiki turistične industrije. Slovenija potrebuje bolj na turizem osredotočene zakonodajne prilagoditve, ki zagotavljajo prijazno poslovno okolje pri urejanju trga dela, zakonodaji glede nastanitev, urejanju področja gostinstva, izvajanju zakonodaje na področju aktivnosti v naravi (vožnja s kolesi v naravnem okolju, aktivnosti na vodi) ter primerno davčno okolje. Že minula strategija se je zavzemala za resne in hitre spremembe v slovenski zakonodaji, ki podpirajo hiter proces razvoja turizma, a kaj veliko se ni zgodilo. Dojemanje Slovenije kot zelene in v trajnost usmerjene, ne množične destinacije, je naš kapital za okrevanje po pandemiji. Razpisi kmetijskega ministrstva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja več javnih razpisov, s katerimi na kmetijah lahko podprejo hitrejši razvoj, prenovo ali preobrazbo. Že maja bo iz inštrumenta Evropske unije na voljo denar za naložbe v vzpostavitev in razvoj nekmetijskih dejavnosti na podeželju, iz tega vira bo denar tudi za podporo za sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni. Prav tako maja bo v regijah Pomurska, Koroška in Podravska denar za naložbe v izgradnjo štiripasovne infrastrukture, avgusta pa razpis za naložbe v krožno gospodarstvo. Maja Pak, STO Jošt Gantar registriranih dejavnosti v povezavi s turizmom, ki je gostinska dejavnost, je na kmetijah. 587 turističnih kmetij z nastanitvijo, 486 izletniških kmetij, 99 vinotočev in 40 osmic. Te dejavnosti izvaja 922 nosilcev dopolnilnih dejavnosti na skupaj 919 kmetijah. KMETIJSTVO IN TURIZEM 7

8 Tako se turistične destinacije pripravljajo na sezono Na Idrijskem z novimi kulinaričnimi doživetji rešujejo primanjkljaj gostiln, v Laško se vrača festival piva in cvetja, Bled ureja nove tematske poti za družine, Sevnica privablja goste s salamijado in modro frankinjo, Posavje pa še letos dobi novo vinoteko in 30 sommelierev. Petra Šubic petra.subic@finance.si 8 KMETIJSTVO IN TURIZEM V Idriji so spremenili strategijo turizma»turistična sezona bo slabša od lanske, saj bodo ukrepe začeli bolj pozno sproščati. Festival idrijske čipke, ki bi bil letos jubilejni 40., smo že odpovedali. Kar nekaj gostincev, ki imajo prostore v najemu, je za zmeraj zaprlo svoja vrata, znašli so se drugače. V naši destinaciji sta samo dve turistični kmetiji, korona ne bo spodbudila novih. Lani ni deloval hotel Jožef, z lastnikom Kolektorjem smo se dogovorili, da ga odprejo takoj, ko bo mogoče. Že zdaj pa so naravne lepote, kot sta Divje jezero in krajinski park Zgornja Idrijca, bolj obiskane kot prej,«o turizmu med epidemijo pravi Valerija Božič, direktorica Zavoda za turizem Idrija. Upa, da bo večji obisk spodbudil dodatno gostinsko ponudbo. Pod znamko Idrija izbrano že ponujajo lokalno hrano, rokodelske izdelke in jedi, postrežene na gostinski način. Idrija je najbolj znana po rudniku živega srebra, čipki in žlikrofih. Žlikrofe po tradicionalnem postopku pripravlja šest ponudnikov, večina jih prodaja tudi v trgovskih verigah. Če jim je korona odnesla festival idrijske čipke, bi radi avgusta izpeljali vsaj praznik idrijskih žlikrofov.

9 Posavje z novo vinoteko na gradu Rajhenburg in 30 sommelieri»lansko odlično poletno sezono bi radi letos ponovili. Veliko turističnih bonov so gostje unovčili v Posavju, Okusi Posavja pa so doživeli preboj, saj vse več gostincev vključuje lokalne pridelke na jedilnik in jih postreže na vrhunskem krožniku,«pravi Kristina Ogorevc Račič, direktorica Centra za podjetništvo in turizem Krško. Tretjina sadja in zelenjave, ki ju pridelamo v Sloveniji, zraste v Posavju. Tudi občine s komasacijami in namakalnimi sistemi spodbujajo razvoj kmetijstva. Komasacije je občina Krško izpeljala na skoraj 90 odstotkih Krškega polja, prednostno širi namakalni sistem, hribovske kmetije pa dodano vrednost ustvarjajo s predelavo svojih pridelkov.»pri promociji jim pomagamo tudi na lokalnih tržnicah, postavili smo prvi ribomat, medomat in jajcemat, v drugem ribomatu bo naprodaj sveži afriški som. Vse več restavracij ponuja gastronomsko razvajanje iz sladkovodnih rib, vzgojenih v bližnjih ribogojnicah. Posebno mesto na jedilniku ima tudi krškopoljski prašič, ki je naša živa naravna dediščina,«razlaga Kristina Ogorevc Račič. Z destinacijsko znamko Okusi Posavja od leta 2002 spodbujajo prihod lokalno pridelane hrane na krožnike gostiln. Pred leti je Kmetijska zadruga Krka odkupovala zelenjavo od kmetov, a ko je to opustila, je vskočil Evrosad, največji pridelovalec sadja pri nas. Evrosad odkupuje pridelke s kmetij, dostavlja jih v trgov ske verige, gostilne in restavracije, pa tudi v šole in vrtce. Pri projektu Sveže, okusno, lokalno bodo nabavili kombi, da bo logistika še učinkovitejša.»pobudo za večje sodelovanje s kmetijami so dali gostinci. Domačija Repovž iz Šentjanža, ki ima svojo ekološko kmetijo, in Ošterija Debeluh iz Brežic sta Turistični obisk bi radi raztegnili na vse leto, s tem pa zasedenost s 37 odstotkov povečali na 50 odstotkov. Valerija Božič, direktorica Zavoda za turizem Idrija tudi druge gostilne v Posavju spodbudili, da so se še bolj navezale na lokalne kmetije in vinske kleti,«dodaja Kristina Ogorevc Račič. V okviru projekta Sveže, okusno, lokalno usposabljajo mlade upe, njihovi mentorji pa bodo lokalni kuharski chefi. Letos so imeli že šest usposabljanj o dvigu kompetenc pri turistični ponudbi, hkrati šolajo 30 sommelierev, ki jih vidijo kot ambasadorje kulinarike in vinarstva v Posavju. Na gradu Rajhenburg urejajo vinoteko, kjer bodo zbrali ponudbo iz vsega Posavja, z bodočimi sommelieri pa bodo pripravljali pokušnje»korono smo izkoristili za razvoj in redno izmenjavo idej z gostinci in vinarji, svoje prostore prenavljajo, dobili bomo posebno ponudbo glampinga. Veliko se dogaja, priprave na poletno turistično sezono so v polnem teku,«poudarja Kristina Ogorevc Račič. Ne vidijo se v množičnem turizmu, temveč v butičnem trajnostnem turizmu. Ste vedeli, da je največ gradov in galerij prav v Posavju? Okusi Rogle povezujejo 239 lokalnih ponudnikov Znamka Okusi Rogle povezuje 239 certificiranih lokalnih pridelkov in izdelkov iz petih kategorij.»naša želja je odpreti trgovinico z izdelki Okusi Rogle, ponujajo pa jih že turističnoinformacijski centri v naši destinaciji, nekatere turistične kmetije, vinska klet Zlati grič in center Noordung v Vitanju. Ponudnike spodbujamo, da se sami povežejo v kratke verige,«pravi Tadeja Waldhuber, koordinatorka blagovne znamke Okusi Rogle za Turistično destinacijo Rogla-Pohorje. Lani so z vinsko kletjo Zlati grič iz Slovenskih Konjic vsak mesec sodelovali pri pripravi Vinskih zgodb, kjer predstavljajo vino, pivo in žgane pijače, v večerjo pa so vključili tudi dobrote Okusov Rogle.»Tako je del svoje ponudbe na prvih zgodbah v januarju predstavilo kar devet lokalnih ponudnikov, med njimi tudi turistični kmetiji Urška in Arbajter, ekološka kmetija Meglič, sirarstvo Lamperček-Obrul, Karolina Črešnar, Domačija Forbar, Gostilna Grič by Andrej Smogavc, Terme Zreče in Rogla, domačija Kalšek-Podkrajšek Ko bo mogoče, bomo tak družabni večer ponovili, da bodo Okusi Rogle bolj znani,«razlaga Tadeja Waldhuber. Po vzoru Ljubljane in Laškega želijo pripraviti tudi borzo lokalnih pridelkov in živil ter povezati ponudnike z gostinci, šolami, vrtci in domovi za starejše. Cvetlična juha Izidor Kotnik TOMO JESENIČNIK Poleg podeželskih gostiln so med epidemijo na Idrijskem izgubili tudi precej postelj, čeprav je bila poletna sezona dobra, prenočitvene zmogljivosti so bile zasedene vse poletje, sodeč po rezervacijah, bi lahko sezono potegnili pozno v jesen.»imamo le še 220 ležišč, lani smo izgubili 66 postelj, po petih letih rasti turizma smo padli na raven leta Pred korono smo ustvarili okoli 20 tisoč prenočitev, lani pa pol manj,«našteva Valerija Božič. Dobro je, da so že našli rešitev za pomanjkljivo gostinsko ponudbo.»gostje bodo na najbolj obiskanih točkah dobili košaro za piknik z lokalnimi pridelki, ki jih kmetije in drugi ponudniki prodajajo pod skupno znamko Idrija izbrano, kupili pa jo bodo v Zavodu za turizem Idrija. Razvijajo tudi zajtrk iz lokalnih dobrot, ki ga lahko gostje naročijo pri ponudnikih prenočitev, ki zajtrka ne ponujajo,«razlaga Valerija Božič. Prav epidemija je bila glavni motiv za spreminjanje strategije turizma. Prej so ciljali na 12-odstotno rast števila prenočitev v Idriji, po novem pa stremijo k povečani zasedenosti zmogljivosti.»turistični obisk bi radi raztegnili na vse leto, s tem pa zasedenost s 37 odstotkov povečali na 50 odstotkov. Ta cilj je bolj usklajen s trajnostnim turizmom v zeleni destinaciji,«napoveduje Valerija Božič. KMETIJSTVO IN TURIZEM 9

10 Rok DeŽelak/thermana Laška medenka V Sevnico vabita modra frankinja in tradicionalna salamijada»že pred leti smo z destinacijsko znamko Sevnica premium začeli povezovati lokalne kmetije z gostinci, turističnimi vodniki in drugimi turističnimi ponudniki. Goste v naše kraje vabimo s turistično agencijo Doživljaj Posavja. Ena od prednostnih nalog iz strategije o razvoju turizma je tudi povezovanje lokalnih kmetij z gostinci. Spodbujamo vključevanje lokalnih pridelkov v jedilnike in doživetja, ki zajemajo oglede kmetij,«pravi Mojca Pernovšek, direktorica Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica. Pred leti so ob prihodu Donalda in Melanije Trump v Belo hišo razvili destinacijsko znamko Visit Sevnica, slovenske korenine takratne ameriške prve dame pa so promovirali s torto Melanija, turo po»njeni«sevnici K boljši prepoznavnosti Sevnice sta pripomogla tudi povezovanje pridelovalcev modre frankinje in sevniška salamijada, ki jo za ljubitelje te tradicionalne salame pripravljajo že več kot sto let. Med epidemijo korone je vzniknila nova znamka Dobrote Posavja, s katero lokalni podjetnik poveže ponudnike s končnimi kupci in jim pridelke tudi dostavi.»ustvarjamo nove tematske pohodniške in kolesarske poti, oblikujemo pakete na Ajdovskem gradcu, na Lisci skupaj s posavskimi društvi prikazujemo tradicionalne običaje, pri promociji sodelujemo z znanimi obrazi, goste vabimo po spletu «prilagajanje ponudbe koroni povzema Mojca Pernovšek. Bled vabi družine z novimi tematskimi potmi Lokalni izbor vsega, kar uspeva in raste na Bledu z okolico, tržijo z destinacijsko znamko Bled Local Selection, ki zagotavlja kakovost in lokalno poreklo izdelka ali pridelka. Znamka obsega žganje, jabolčni sok in krhlje, testenine, čaje, med in sire. Blejski sir je prvi nosil to znamko, kot lokalno specialiteto ga uporabljajo gostinci, na voljo je tudi v trgovinah na Bledu. Destinacijska znamka je orodje za spodbujanje kmetov, da svoje izdelke ponudijo organizirano, in 10 KMETIJSTVO IN TURIZEM Pobudo za večje sodelovanje s kmetijami so dali gostinci. Domačija Repovž iz Šentjanža, ki ima svojo ekološko kmetijo, in Ošterija Debeluh iz Brežic sta tudi druge gostilne v Posavju spodbudili, da so se še bolj navezale na lokalne kmetije in vinske kleti. Kristina Ogorevc Račič, direktorica Centra za podjetništvo in turizem Krško ko se pridružijo projektu, postanejo del širše zgodbe. Sodelovanje v večjem projektu je koristno za kmete, gostince in tudi za destinacijo. Njene identitete ne ustvarjata le naravna in kulturna dediščina, temveč zlasti ljudje s svojimi dejavnostmi in načinom življenja. Avtentičnost in pristnost, stik z naravo, ekološko pridelana hrana vse to je magnet za sodobnega turista in popotnika, ki ne išče več hotelov z zlatimi kljukami, temveč prvinsko izkušnjo in stik z domačini. Lokalne dobrote bodo poleti naprodaj tudi na dveh tržnicah na Bledu, ki bosta odprti vsak dan. Poleti poleg domačih gostov pričakujejo tudi goste iz bližnjih držav in iz Poljske, Češke, Belgije, Nizozemske ter Luksemburga. Ponujajo varne počitnice z aktivnostmi na prostem. Pregledali so vse pohodne poti na Bledu in v okolici, namestili so nova varovala, nadgradili bodo tudi družinske tematske poti. Te so Godrnjačeva pot na Bohinjski Beli, Začaran gozd na Homu v Zasipu in Po sledeh blejskega zlatoroga okoli Blejskega jezera. Od jeseni bo goste po petih tematskih poteh Arnolda Riklija vodila nova mobilna aplikacija. Gostom, ki bodo na Bledu prenočili vsaj dvakrat, bodo ponudili kartico gosta Julijske Alpe: Bled, s katero pridobijo nekaj ugodnosti in popustov pri gostincih, aktivnostih na prostem, muzejih V Laško se vrača festival piva in cvetja Julija se v Laško vrača priljubljeni festival piva in cvetja, poudarek bo na lokalni kulinariki skupaj s pridelki, živili in rokodelskimi izdelki pod destinacijsko znamko Okusiti Laško. Vse, kar obsega ta znamka, bodo letos predstavili v Kulinarični monografiji občine Laško, z njo pa bodo zaznamovali Slovenijo kot evropsko gastronomsko regijo. Kulinarično monografijo gradijo na termalni vodi, pivu, medu, zeliščih in pregreti smetani kot lokalni posebnosti. Monografijo bodo nadgradili tako, da se bo na destinacijski spletni strani nadaljevala kot»odprta knjiga«, ki jo nenehno dopolnjujejo z novimi certificiranimi ponudniki, kulinaričnimi doživetji, prireditvami Zaživela bo kulinarična tura Pivocvetni potep po Laškem. V okviru zelenega turizma Odprta vrata Laškega, ki od lani poteka v Laškem, tudi ponudniki lokalne hrane, rokodelskih in drugih izdelkov, ki jih tržijo pod destinacijsko znamko Okusiti Laško, predstavljajo svojo zgodbo in certificirane pridelke, izdelke in storitve. Med njimi so tudi ekološka kmetija Kapl, zeliščna kmetija Plahtica, Domači kotiček ter Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar. Partnersko povezovanje gostincev s kmetijami se je v Laškem začelo z nastankom destinacijske znamke Okusiti Laško, ki je rezultat projekta Okusiti raznolikost podeželja. Projekt, ki je trajal od konca leta 2017 do lanskega marca, je vodila občina Laško, sodelovali pa so še Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Thermana Laško in Stik Laško. Destinacijska znamka vključuje restavracijo Pavus na gradu Tabor, ki deluje kot hiša gastronomije, 12 jedi in pijač, postreženih na gostinski način, 195 pridelkov in živil ter 58 rokodelskih izdelkov.

11

12 Od festivala čokolade do gastronomske prestolnice Gorenjske To pot je Radovljica prehodila v nekaj letih, za uspeh pa so najbolj zaslužni gostinci, zlasti Vila Podvin, ki se je pri nabavi sestavin močno naslonila na lokalne kmetije. Petra Šubic petra.subic@finance.si V preteklosti so Radovljico promovirali kot Linhartovo mesto, zadnjih deset let pa je v ospredju gastronomija. Kako so zgradili močno destinacijsko znamko, ki sloni na povezovanju gostincev s kmetijami, pojasnjuje Nataša Mikelj, direktorica Turizma Radovljica. Kako vam je uspelo, da ob obisku Bohinja in Bleda premišljujemo, kam bi v Radovljici šli kaj pojest? To je bil pravzaprav povod, da smo začeli o kulinariki resneje razmišljati. Radovljica je bila od nekdaj kraj dobrih gostiln, to smo nadgradili ter hkrati spodbudili kakovost in povezanost kulinarične ponudbe. Vse se je začelo s festivalom čokolade v Radovljici. Kako ste od čokolade prišli do Okusov Radol ce? Festival čokolade je bil naša prva kulinarična prireditev, ki je že prvo leto doživela lep uspeh. Vedeli smo, da je destinacija znana po dobri kulinariki in da gostje prihajajo prav zaradi dobrih gostiln, nismo pa se znali povezati. Korak naprej smo naredili s prihodom Uroša Štefelina in Marcele Klofutar v Vilo Podvin, ki sta idejo o povezovanju predstavila našemu zavodu, od takrat pa odlično sodelujemo. Povezovanje poteka od spodaj navzgor. Okusi Radol ce povezujejo sedem gostiln pri delu, ne samo na papirju. Da bi podaljšali sezono, smo november posvetili festivalu Okusov Radol ce, ko gostilne po enaki ceni ponujajo menije iz lokalnih sestavin. Pri otvoritveni večerji se vsako leto v drugi gostilni zberejo vsi kuharji in natakarji ter skupaj skuhajo in postrežejo štirihodni meni. Gostilne so sprva privabile domače goste, pozneje pa smo promocijo razširili na vso Slovenijo, nato še na Avstrijo in Italijo. Kako se partnerstvo med gostinci in kmetijami razvija? V gostilnah delujejo lokalne tržnice, predstavitve lokalnih izdelkov, nekateri pa gojijo celo svojo zelenjavo. Gostinci, združeni v Okuse Radol ce, kmetom 12 KMETIJSTVO IN TURIZEM svetujejo, kaj naj pridelujejo, sami jim zagotavljajo odkup in celoletni prihodek. Hkrati se gostinci povezujejo tudi s kmetijami zunaj destinacije. Povezovanje s širšim okoljem in vso Slovenijo je nujno za raznoliko gostinsko ponudbo. Kaj je bilo prelomno pri razvoju destinacijske znamke? Začeli smo zasnovo destinacijske znamke Radol ca, pristno sladka, potem pa izpeljali prvi festival čokolade, ki je upravičil našo vizijo o destinaciji sladkih odkritij in doživetij. Pri naslednjem koraku smo kulinariko vključili v našo turistično ponudbo, pred petimi leti pa smo v strategijo zapisali, da želimo postati kulinarična prestolnica Gorenjske. To smo presegli, saj nas je Uroš Štefelin z Michelinovo zvezdico postavil na kulinarični zemljevid sveta. Druge gostince pa priporoča kulinarični vodnik Gault & Millau. Kako so gostinci preživeli prvo koronaleto in kaj pripravljajo za novo sezono? Gostinci, povezani v Okuse Radol ce, so bodrili drug drugega, večina je s prilagojeno ponudbo ohranjala stike z gosti. Izkušnje smo delili v živo ali prek aplikacij. Verjamemo, da bomo vsi skupaj iz te krize prišli kot zmagovalci. Festival čokolade smo že prestavili na september, poleti predvidevamo četrtkove večere na trgu, pripravljamo kulturno-kulinarično doživetje na Linhartovem trgu, povezujemo se z Okusi Posavja, november pa je rezerviran za Okuse Radol ce. Nekateri gostinci so se odlično prilagodili in pripravili celo nove uspešne produkte. Uroš Štefelin je kulinarične delavnice preselil na Zoom, gostilna Kunstelj je postavila zelo priljubljen samopostrežni avtomat za svoje slaščice ter lokalne izdelke, v gostišču Draga pa so letos začeli pripravljati odlične enolončnice v kozarcu, ki jih prodajajo na več prodajnih mestih, med drugim tudi na samopostrežnem avtomatu pri Kunstlju in na podvinski tržnici. Kje vidite možnosti za nadaljnji razvoj znamke Okusi Radol ce? Večina restavracij je zavezana trajnosti, pridobivajo zelene okoljske znake, izboljšujejo kakovost storitev

13 in zmanjšujejo svoje zmogljivosti. Stremimo k butičnosti, nemnožičnosti. Še bolj bomo promovirali lokalne pridelovalce. Ostajamo pri dvigu kakovosti in izobraževanju kadrov. Kako ste okrepili pomen lokalnih kmetij in jim omogočili razvoj? Največ s promocijo gostincev in njihovih dobaviteljev. Zelo pomembna je bila tudi odločitev, da v lokalnih menijih gostinci navajajo kmete in dobavitelje surovin. Tako smo jih spodbujali, da se čim več povezujejo s kmeti iz lokalnega okolja. Zasnovali smo tudi turistični produkt s kmetijo Brinšek iz vasi Vrbnje pri Radovljici, ki ima certifikat Demeter. Na novembrskem festivalu bomo sodelovali tudi s šolskim učim vrtom iz Radovljice, ki ima prav tako certifikat Demeter. S kmetijo Dolenc smo novembra 2019 organizirali dan odprtih vrat, kar se je izkazalo za odlično priložnost, da so okoliški prebivalci spoznali kmetijo in njeno pestro paleto pridelkov. Podoben dan odprtih vrat smo pripravili še s kmetijsko zadrugo Sava in lokalno trgovino 18sedem3. S kmetijsko zadrugo Sava pa smo se lani povezali še pri promociji briških češenj in spodbujali domačine k nakupu. Kaj pa pripravljate za letošnjo sezono? Nekateri nastanitveni obrati so že pripravili turistične pakete, ki jih bomo ob odprtju dejavnosti tudi promovirali. Tudi letos bo družine v Radovljico vabila dogodivščina S čebelico po Radovljici. Vedeli smo, da je Radovljica znana po dobri kulinariki in da gostje prihajajo prav zaradi dobrih gostiln, nismo pa se znali povezati. Korak naprej smo naredili s prihodom Uroša Štefelina in Marcele Klofutar v Vilo Podvin, ki sta idejo o povezovanju predstavila našemu zavodu, od takrat pa odlično sodelujemo. Gostinci se povezujejo s kmetijami in drug z drugim. Nataša Mikelj, direktorica javnega zavoda Turizem Radovljica Če bodo razmere dopuščale, bomo poletje odprli s koncertom in festivalom piva v parku pred mestom, v juliju in avgustu pa bomo pripravili četrtkove večere na trgu. Vsak četrtek zvečer bomo na trgu pred cerkvijo gostili manjše glasbene, plesne, igralske in podobne zasedbe ter jim dodali rokodelsko in kulinarično tržnico z lokalnimi ponudniki ter Okusi Radol ce. Prvi vikend avgusta, ko je naš občinski praznik, pa načrtujemo velik operni koncert z maestrom Georgom Pehlivanianom in njegovimi učenci, pa tudi gledališko predstavo na prostem in program za otroke. Pripravljamo tudi dve novosti za aktivnosti na prostem vodnik po pohodniških turah v destinaciji in omrežje turnokolesarskih poti v destinaciji, ki nastajata v sodelovanju s skupnostjo Julijskih Alp. KMETIJSTVO IN TURIZEM 13

14 Gostinci po koronakrizi: še močnejši, še boljši? Slovenski gostinci se med koronakrizo niso vdali, temveč so se spopadli z novimi izzivi. Nekateri so se povezali z industrijo, drugi z dostavljavci hrane, tretji pa so organizirali delavnice po spletu ali ponujali hrano za domov. Žiga Intihar Najboljša slovenska kuharica Ana Roš Vanja Alič vanja.alic@finance.si G ostinski lokali so tako rekoč nepretrgoma zaprti že pol leta, če pa prištejemo še tri mesece v prvem valu koronakrize, so imele gostilne v zadnjem letu svoje duri odprte le slabe štiri mesece. Gostinci so se bili zato prisiljeni spopasti z velikim izzivom, saj se v podobnem položaju še nikoli niso znašli. A kot pravi najboljša slovenska kuharica Ana Roš iz Hiše Franko, ki se je lani okitila tudi z dvema Michelinovima zvezdicama, vse krize dajo možnost, da narediš nekaj več, korak naprej. Roševa svojega številnega kolektiva v Hiši Franko ni pustila na milost in nemilost patogenega stvora, ki posledično vzrokuje (nujnim?) vladnim ukrepom za njegovo zatiranje, ampak je zaposlene vpregla v nov projekt Ana Roš & Tuš. Z največjim slovenskim trgovcem je povezala vrhunsko kulinariko, lokalne sestavine ter slovenske pridelovalce in predelovalce hrane, vse skupaj pa začinila s svojim znanjem in prepoznavnostjo. Ro- 14 KMETIJSTVO IN TURIZEM dila se je linija izdelkov, ki so namenjeni vsakodnevnim nakupom. Projekt je podprlo tudi ministrstvo za kmetijstvo, saj v teh težkih časih pomaga držati nad vodo številne slovenske kmete. Trajnost in sledljivost nista samo pravljica Danes že skoraj vsako slovensko gospodinjstvo pozna bučne ali skutne njoke s pehtranom, kobariške štruklje, pirin kruh z drožmi in druge prodajne uspešnice, a zanimivo je, kako se je zgodba začela.»drugi dan lockdowna je prišla k nam na obisk Anka Lipušček, direktorica Mlekarne Planika. Povedala je, da je kmetijstvo pred razsulom, da zlivajo na tisoče litrov mleka na dan stran, ker ni več odkupa. Zaprti so vrtci, šole, restavracije, vse. A nakazala je, da so bili presežki že prej težava. Če zlivaš planinsko mleko stran, mora biti res nekaj hudo narobe. In smo začeli razmišljati,«nam je avgusta lani pripovedovala Roševa. Z ekipo iz Hiše Franko je začela pripravljati linijo 50 mlečnih izdelkov, a zalomilo se je pri organizaciji oziroma distribuciji. Nato pa ji je prijatelj namignil,

15 Nebojša Babić Chef Tomaž Kavčič in njegov paneton da je rešitev v»industriji«.»ugotovili smo, da ima Tuš kot edina prava slovenska veriga, torej podjetje brez tujega kapitala, kooperante v vseh panogah prehranske industrije. Zakaj je to pomembno? Ker med kmetom in končnim kupcem potrebujemo še predelavo, logistiko in distribucijo,«je pojasnila Roševa. Sprva sicer ni bila prepričana, ali lahko industrializiraš izdelek, ne da bi pri tem izgubil kakovost.»vse kaže, da nam bo uspelo,«je avgusta razmišljala najboljša slovenska kuharica. In ji je več kot le uspelo. Roševa je sama poskrbela, da je celotna veriga sklenjena, kar pomeni, da kmet pride do predelovalca prek njenega recepta, ki so ga naredili v Hiši Franko in potem prilagodili industrijskemu obratu. Kako pa gleda na projekt danes, pol leta od zagona?»ovrednotili in oplemenitili smo delo malih, večjih in velikih živinorejcev, pridelovalcev, mlekarjev, pastirjev, kmetov, sadjarjev. Na podeželju iščemo vse tisto, kar je pozabljeno in neuporabljeno. Dokazali smo, da lahko recept za štiri prilagodimo v recept za deset tisoč ter hkrati ohranimo kakovost živila in končnega izdelka. Z linijo Ana Roš & Tuš dokazujemo, da lokalna preskrba, trajnost in sledljivost niso samo pravljica in velike besede, temveč so svetla prihodnost slovenske prehranske verige.«tudi Kavčič z roko v roki z»industrijo«svoje izdelke v sodelovanju z industrijo postopoma daje na trg tudi Tomaž Kavčič iz Gostilne pri Lojzetu, ki domuje na dvorcu Zemono. Kavčič se je zadeve lotil šele decembra. Na vprašanje, zakaj tako pozno, odgovarja, da je to projekt, ki se je v njem kalil zelo dolgo in ni povezan s koronakrizo.»zamisel in odločitev za blagovno znamko Zemono+ selekcija se mi je porodila pred približno 20 leti in v imenu nosi vse, kar sem v zadnjih desetletjih življenja počel, v kar sem verjel in kar sem se naučil. Paleta izdelkov, premijskih po kakovosti, a do- Kavčič pri 50 letih spoznal vrednost prostega časa Marsikateri gostinec je zaradi razmer, ki jih prej ni poznal, prišel tudi do novih spoznanj. Med njimi je vrhunski chef Tomaž Kavčič.»Ne vem, ali je to dobro ali slabo, malo mi je celo nerodno o tem javno govoriti, ampak pri svojih 50 letih sem ugotovil, da ima svojo vrednost tudi prosti čas, ki ga do zdaj nisem poznal. Zdaj več časa namenjam svojim bližnjim. Med koronakrizo, a ne zaradi korone, mi je umrl oče. Če bi bilo kot prej, ne bi mogel biti zraven njega. Tako pa sem bil zadnja dva meseca ves čas poleg njega, kar mi veliko pomeni. Pomirjen sem,«je priznal Kavčič. stopnih po cenah, bo pestra in široka,«je decembra napovedal Kavčič. Prva izdelka sta bila tradicionalni paneton s kandiranimi olivami in brinjem ter popečeni hrustljavi paneton, pred veliko nočjo pa je ponudil vipavski kolač s kandiranimi olivami, češnjami in brinjem. Že od prej ima izdelke, kot sta gin monologue in peneče se vino zemono rose, v sezonski ponudbi pa je bil tudi goriški radič, ki velja za delikateso med vrtninami in je pravi endemit Goriškega.»Zdaj bom trgu ponudil probiotično hrano. Namesto tabletk bodo lahko gostje zaužili vse nujne probiotike s hrano, ki sem jo razvil z nekim italijanskim podjetjem. Izdelke ves čas razvijamo, priznam pa, da gre vse skupaj bolj počasi, kot sem želel in upal. Zraven je pač tudi industrija. Sam vanjo prinesem obrtniški dotik, hkrati pa s svojim podpisom uporabniku zagotavljam kakovost,«je pojasnil chef z Zemona. Je pa Zemono+ tudi platforma za ideje drugih kuharjev in pridelovalcev.»v teku je sodelovanje s kar KMETIJSTVO IN TURIZEM 15

16 Jure Makovec Eden najboljših slovenskih sommelierjev Grega Repovž (Gostilna Repovž) nekaj kuharji iz vseh koncev Slovenije. Nabor izdel kov, pod katerimi ne bom podpisan zgolj sam, bo razširjen s keksi, krekerji, siri, namazi in paštetami, marmeladami, pršuti...«za dobre duše in radovedne želodce Za dobre duše in radovedne želodce se glasi slogan, s katerim svoje goste v teh koronačasih privabljajo v Gostilni Repovž v Šentjanžu na Dolenjskem.»Že pri prvem lockdownu smo se zamislili. Zdelo se mi je, da vse skupaj ne bo šlo kar tako mimo, kot so si mnogi na začetku predstavljali. Začeli smo intenziv no razmišljati in sklenili, da je tudi za tradicionalne institucije, kot smo mi, čas, da vsaj del ponudbe premaknemo na splet. Tako smo vzpostavili splet no trgovino,«pojasnjuje Grega Repovž, najboljši sommelier po izboru vodnika Gault & Millau za leto Največji hit spletne trgovine so tako imenovani predpripravljeni paketi, kjer kupci dobijo paket vr hunskih sestavin in sledijo navodilom za pripravo jedi.»hrana je pripravljena približno 80-odstotno, končajo pa jo doma. V določenem trenutku smo de lali kar dober posel, zato smo se odločili, da bomo del te ponudbe z nekaterimi prilagoditvami ohranili tudi po koroni,«je povedal Repovž. Ker so zagnali ponudbo s predhodno pripravlje no hrano, so seveda poklicali na pomoč tudi stan dardno gostilniško ekipo.»nenadoma smo padli v klasični delavnik, ki traja od ponedeljka do petka od osmih do štirih. Dobili smo vpogled v ritem, ki ga imajo normalni ljudje. Bistvo pa je, da je bila vsa ekipa bolj ali manj ves čas v pogonu. Ne predsta vljam si, kako bi po šestih mesecih brezdelja ekipa prišla nazaj v formo,«pravi sogovornik. Po Repovževih besedah je namreč prav ohranja nje forme eden najpomembnejših dejavnikov za 16 KMETIJSTVO IN TURIZEM stabilnost gostinskega lokala.»vajeni smo hitrega tempa, stalnega stika z ljudmi, medčloveških odno sov, besed. Vse to nas napaja finančno in psihično. Zdaj pa smo v nekakšni luknji, z danes na jutri ne vemo, kaj bo. Glavno je, da ne zapademo v melan holijo. Sam sem optimist in verjamem, da bomo po krizi še boljši.«atelje preživel zahvaljujoč Michelinovi zvezdici Nekoliko drugače so se lotili koronakrize v resta vraciji Atelje, ki se je lani nepričakovano okitila z Michelinovo zvezdico. Povezali so se namreč s pod jetjem Wolt, enim največjih ponudnikov dostave hrane na dom. Zgledu Ateljeja je sledilo še nekaj vrhunskih restavracij.»odločil sem se instinktivno, drugih možnosti pravzaprav nismo imeli. Lahko bi sicer razvijal iz delke kot nekateri kolegi, ampak ne bi preživel. Imam 14 zaposlenih, ki jih z marmeladkami ne bi mogel financirati. Plače je bilo treba namreč na za četku zalagati. Tukaj je še najemnina. Najemodaja lec nam ni dal niti kančka popusta, tako rekoč smo že 30 tisoč evrov vrgli v zrak. Zaradi sodelovanja z Woltom se je vsaj nekaj denarja nakapalo v firmo,«pojasnjuje Jorg Zupan, chef Ateljeja. Pravi, da so bili pred letom dni na robu stečaja. Nič bolje ni bilo po koncu prvega zaprtja. A potem se je z neba utrgala najsvetlejša kuharska zvezda michelinka in stvari so se čez noč obrnile na bolje.»delali smo dneve in noči ter v nekaj mesecih po krili vse dolgove. Sledilo je vnovično zaprtje, a smo bili tokrat tudi v drugačnem položaju za pogajanje z Woltom. Pri njih ima namreč vsak svoj poslovni dogovor. Michelinka skupaj z Woltom nam je poma gala, da smo vse skupaj prebrodili. Je pa Wolt za nas aktualen samo med lockdownom, saj fizično nika

17 Jure Makovec Chef Jorg Zupan iz restavracije Atelje Chef Luka Košir iz Gostišča Grič kor ne bi zmogli kuhati dvojno,«razlaga Zupan. Bosta pa zato s poslovnim partnerjem Matjažem Ivancem ob koncu letošnje koronasezone odprla še en lokal. V najem sta vzela nekdanjega Viteza ob Ljubljanici in ga preimenovala v gostilno Breg.»Imeli bomo teraso s 56 stoli, kar nam bo omogo čalo, da tudi, ko se odprejo samo terase, doseže mo točko preloma in lahko normalno poslujemo. V notranjosti lokala pa je v štirih prostorih sto stolov. Kuhinja je velika, prenese 300 obrokov na dan. A to vseeno ne bo tradicionalna gostilna. Še vedno bodo sicer jedi, ki jih ljudje poznajo, a dunajski zrezek ne bo klasičen, ampak mu bomo dodali še malce kreativnosti. Naredili ga bomo iz suhozorjene svi njine, ocvrli pa ga bomo v maščobi suhozorjenega krškopoljca. Na njem pa bosta, na primer, žlica ki sle smetane in kaviar,«je pojasnil Zupan, ki pravi, da so to nameravali izpeljati še pred koronakrizo, saj ima Atelje tako visoke obratovalne stroške, da veliko denarja ne ostaja. Tanja Smrekar V kleti Gostišča Grič je zrasla zorilnica Skoraj vse leto pa je brez predpasnika preživel Luka Košir iz Gostišča Grič, ki domuje na Šentjoštu nad Horjulom. Ko smo ga poklicali pred novim letom, je povedal, da polaga keramiko in opravlja pleskar ska dela, tokrat pa se je ubadal s pečjo za peko pic.»naredil sem svojo peč za pice. Ravno podstavek švasam,«je izstrelil. S sodelavci, ki so na čakanju, je Košir vseskozi v stiku, nekajkrat so tudi skupaj zavihali rokave, saj so pred novim letom pripravili praznične pakete za nekatera podjetja. A sistematično se tega ni lotil.»nekaj smo se šli tudi prek Zooma, na dveh splet nih dogodkih sem dodal svojo hrano. A tega nisem počel zaradi eksistence, ampak zaradi dobre ideje. Če bi bil v Ljubljani, bi verjetno drugače razmišljal, KMETIJSTVO IN TURIZEM 17

18 nja zaposlenih v gostinstvu, temveč tudi velike težave njihovih lokalnih dobaviteljev, ki se spopadajo s presežkom surovin in izdelkov. Poleg Koširja so se odzvali še Jorg Zupan (Restavracija Atelje), Tomaž Kavčič (Gostilna pri Lojzetu), Uroš Štefelin (Vila Podvin), Gregor Vračko (Hiša Denk), David Vračko (Restavracija Mak), Janez Bratovž (Restavracija JB), Ana Roš (Hiša Franko) in Uroš Fakuč (Restavracija Dam). Vsak je izbral enega svojega rednega dobavitelja, ki mu je potem Argeta Exclusive namenila donacijo. Pri Argeti pravijo, da so v 11 letih, kolikor časa vsako leto razvijajo okuse paštete s sodelujočimi chefi, postali partnerji in del slovenske kulinarične sfere, njenega lokalnega okolja in kulture.»zaradi dobrega poznavanja slovenske kulinarike in razmer, v katerih se je danes znašla, smo se počutili odgovorne, da se odzovemo klicu na pomoč chefov in tudi njihovih dobaviteljev, ki so temelj vsake vrhunske kuhinje,«so pojasnili. Rok Deželak Beg kadra resno ogroža ves gostinski sektor ker sta tam večja kupna moč in možnost dostave, a z moje perspektive se mi ne zdi smiselno, da bi jedi vnaprej pripravljal in čakal, ali jih bom sploh prodal.«a med koronakrizo ne stoji križemrok.»v kleti sem končal zorilnico. Gre pravzaprav tudi za predstavitveni prostor, kjer bodo gostje lahko videli zorjene ribe, meso in razne fermentacije. Ne bo mi več treba toliko nakladati, ampak si bodo gostje stvari preprosto ogledali. V načrtu imam tudi gradnjo nove transparentne kuhinje. Naš moto je, da gostom čim več pokažemo in da dobijo občutek, kje so in kaj jedo,«pojasnjuje Košir, ki je pozimi veliko časa porabil tudi za shranjevanje lastnoročno pridelane zelenjave, zdaj pa so na njivah pomembna spomladanska opravila. In kako je finančno prebrodil težko obdobje?»dobili smo državne subvencije in s tem nekako živimo. Hudih dolgov nisem imel, ker sem dosleden plačnik. Taki, ki imajo odprte zadeve in ne plačujejo redno, kar je kar pogost pojav v tem poslu, pa imajo danes kar težave,«je odvrnil. Argeta s chefi podprla lokalne dobavitelje Luka Košir je bil tudi med tistimi slovenskimi chefi, ki so sodelovali v akciji Argete Exclusive za pomoč dobaviteljem lokalnih surovin. Zaprtje restavracij ne pomeni namreč le izgube prihodkov in odpušča18 KMETIJSTVO IN TURIZEM Predsednik združenja JRE Slovenija Gašper Puhan Temelj vrhunske kuhinje pa so tudi dobri kadri, ki jih v gostinstvu ves čas primanjkuje. Na to je opozoril Gašper Puhan, predsednik združenja Jeunes Restaurateurs d Europe ( JRE) Slovenija in solastnik restavracije Galerija okusov v Novem Celju.»Dva trenutka sta se zgodila. Nekateri gostinsko- turistični subjekti so kadre odpuščali, ker preprosto niso mogli zalagati in financirati nadomestil, čeprav je bil denar naknadno povrnjen. To je bil prvi učinek kadrovskega bega. Po drugi strani pa se dogaja, da so ljudje že toliko časa na omejenih izplačilih poleg tega se počutijo še nekoristne, saj že pol leta nič ne počnejo, zato bežijo v druge panoge, ena od teh je logistika, ki je v razcvetu,«opozarja Puhan, ki meni, da je zaradi tega resno ogrožen celoten gastroturistični sektor. Na vprašanje, kaj je bilo oziroma je še za gostinstvo najtežje, Puhan odgovarja, da sta pred njimi dva velika izziva.»prvi je psihološki, s katerim se srečujemo vsak dan. Kdaj se bodo stvari normalizirale, kako bomo znova zagnali gostilne, kaj bo z že omenjenim kadrom, kaj z gosti. Na vsa ta vprašanja nimamo odgovora.«drugi izziv je finančno-likvidnostni.»državna pomoč vsekakor nekaj prispeva, seveda pa to še zdaleč ni dovolj in ne nadomesti prejšnjih finančnih prilivov. Velik izziv bo tudi vnovično financiranje zalog, s tem da bo sektor po vsej verjetnosti slabše deloval, torej bo manjši obisk, če predvidevamo, da tujci pri nas v bližnji prihodnosti ne bodo prav številni.«a vse le ni tako črno. Tako kot v številnih»zdravih«podjetjih so tudi v JRE obdobje korone izkoristili za izboljšave in nadgradnjo.»za združenjem JRE je najbolj razvojno leto. Kljub omejitvam smo večino projektov izpeljali digitalno, oblikovali odlična partnerstva, pripravili zasnovo izobraževanja na akademiji JRE, povečali našo družino JRE, priključila sta se nam Špacapanova hiša in gostilna Danilo,«je sklenil Puhan.

19 promocijsko sporočilo Lendavska kulinarika prepriča tudi najzahtevnejše gurmane Kulinarični aduti lendavskih gostincev Zadnje je tudi del vsebine tako imenovanega kulinaričnega turističnega vodnika. Predstavitvena knjižica zajema kulinarične adute posamičnih gostincev, med katerimi so domači golaž s trganci, zrezek s popečenimi dödöli, langaš, obložen kruh s tünko, prekmurska gibanica in preostale dobrote. Kulinarični vodnik po Lendavi bo obiskovalce popeljal po okusih Lendave ter jih napotil k vinarjem po žlahtno kapljico ter k ponudnikom lokalnih pridelkov in izdelkov, ne nazadnje pa bodo gostje lahko obiskali tudi katero od poletnih kulinaričnih prireditev. Izbor in priporočilo številka ena je vsekakor bograč. To je ena najbolj prepoznavnih jedi, ki jo ponuja skoraj vsaka gostilna v Lendavi, ki je bila razglašena celo za svetovno prestolnico bograča. Poleg tega pa se tamkajšnji kulinarični mojstri ponašajo tudi s ponudbo jedi, ki vas bodo popeljale v svet okusov tradicije, mešanja vplivov kuhinj in zanimivih zgodb. Več informacij o okusni lendavski kulinariki pa najdete na ZTR Lendava Eden od izzivov za ponudnike in gostince je, kako v tem ne prav prijaznem pokoronskem času biti nekoliko drugačen in inovativen ter pripraviti tradicionalne jedi na sodoben način s kreativnim pridihom. V občini Lendava in Zavodu za turizem in razvoj Lendava so jim ponudili pomoč v obliki promocijskih aktivnosti. Pomagali jim bodo s podporo v obliki promocijske kampanje na družbenih omrežjih, turističnih spletnih straneh in na turističnih točkah, kot sta stolp Vinarium Lendava in razpršeni Hotel Vinarium. Cilj teh aktivnosti je zagotoviti večjo prepoznavnost in kontinuiteto lokalne kulinarike, pomagati lokalnim ponudnikom in pridelovalcem s promocijskimi dejavnostmi ter v sodelovanju s ponudniki obiskovalcem in turistom, ki obiščejo Lendavo in Pomurje, ponuditi tiste jedi, ki jih (še vedno) pripravljajo tudi doma. Kaj okusiti ob obisku najvzhodnejšega slovenskega mesta ZTR Lendava Tradicionalne jedi na sodoben in inovativen način ZTR Lendava S lovenija letos nosi prestižni naziv Evropska gastronomska regija. Osrednji poudarek je na edinstveni kulinarični kulturi, izobraževanju za bolj zdravo in sonaravno življenje ter spodbujanju inovativnosti v gastronomiji. Aktivnostim v okviru Evropske gastronomske regije se pridružujejo tudi v občini Lendava, ki ima bogato gastronomsko tradicijo in uveljavljene kulinarične prireditve. V Lendavi v domačih kuhinjah in na kulinaričnih prireditvah negujejo ter ohranjajo zavidanja vredno pristno gastronomsko dediščino. Na razkošni lendavski mizi najdemo mnoge starodavne jedi, ki jih pripravljajo enako že stoletja, ljudje pa so našli tudi nove metode, ki tradicionalne jedi z osveženimi pristopi naredijo še zanimivejše in privlačnejše. Ta prehransko pestri lendavski svet, kjer se združuje toliko različnih kultur in vplivov, ponujenih v avtentičnem okolju, lahko prepriča tudi najzahtevnejše gurmane in turiste. Gastronomska ponudba kraja najlepše predstavlja specifično življenje neke destinacije. In Lendava skriva še mnoge neizrečene zgodbe in zanimivosti, ki jih vključujejo v ponudbo, da bo ta res vsebovala vse okuse Lendave. Vsebino omogoča Zavod za turizem in razvoj Lendava. KMETIJSTVO IN TURIZEM 19

20 promocijsko sporočilo Po dobrote Vipavske doline na spletno Tržnico na borjaču Predvsem za ponudnike, ki nimajo lastne promocijske spletne strani, je nova spletna tržnica dobra priložnost, da se predstavijo širšemu krogu kupcev. Priložnost za predstavitev širšemu krogu kupcev Kmetija Cigoj je eden izmed več kot 80 registriranih ponudnikov, ki na Tržnici na borjaču ponujajo lokalno pridelano zelenjavo, sadje in sadne izdelke, vino, mleko in mlečne izdelke, meso, ribe, jajca, žita, pekovske izdelke, med in čebelarske izdelke, olja, pa tudi pivo. Spletno tržnico so zasnovali na Regijski razvojni agenciji ROD Ajdovščina (RRA ROD). Kot pravijo, je predvsem za ponudnike, ki nimajo lastne promocijske spletne strani, dobra priložnost, da se predstavijo širšemu krogu kupcev. Dnevno spletno stran trznicanaborjacu.si, na kateri je že dobrih 200 oglasov, obišče približno sto zainteresiranih kupcev, skupaj pa so v dobrih dveh mesecih našteli že blizu devet tisoč obiskov. RRA ROD Ajdovščina S evernoprimorski pridelovalci lokalne hrane lahko svoje pridelke in izdelke od februarja prodajajo tudi na spletni strani Tržnica na borjaču.»nam se je prodaja živil povečala za okoli 15 odstotkov. Imamo več klicev in naročil ter dostav vse tja do Ljubljane,«je po dobrih dveh mesecih delovanja Tržnice na borjaču zadovoljen Miha Cigoj s kmetije Cigoj iz Črnič, katere glavna dejavnost je izdelava suhomesnih izdelkov. Sogovornik pojasnjuje, da so s prodajo na spletni tržnici nadoknadili izpad v lastni trgovini, ki so jo morali zaradi epidemije zapreti.»nove stranke sicer še malo tipajo okuse, a kot kaže, so zadovoljne in se že vračajo z vnovičnimi naročili,«še pravi gospodar kmetije Cigoj, kjer med drugim redijo mangalice, staro avtohtono srbsko-madžarsko pasmo prašičev, znanih po kodrasti, skoraj ovčji dlaki in debeli plasti maščobe.»njihovo meso je izredno okusno in marmorirano, slanina in ocvirki pa imajo opazno boljši okus in vonj kot sicer svinjsko meso,«še pravi Miha Cigoj. Dnevno spletno stran trznicanaborjacu.si obišče približno sto zainteresiranih kupcev, skupaj pa so v dobrih dveh mesecih našteli že blizu devet tisoč obiskov. Treba bo zavihati rokave»nove stranke sicer še malo tipajo okuse, a kot kaže, so zadovoljne in se že vračajo z vnovičnimi naročili,«pravi Miha Cigoj s kmetije Cigoj iz Črnič, kjer so s prodajo prek spletne tržnice nadoknadili izpad prodaje v lastni trgovini, ki so jo morali zaradi epidemije zapreti. 20 kmetijstvo in turizem»do konca leta si želimo 200 registriranih ponudnikov in od 500 do 700 izdelkov,«pravijo na RRA ROD. Ponudnike k vključitvi spodbujajo z intenzivnim oglaševanjem in osebnimi stiki. Organizirajo spletne predstavitve za potencialne ponudnike po občinah v goriški statistični regiji, ponujajo jim tehnično podporo pri registraciji in objavi oglasov, vzpostavili pa so tudi stran na Facebooku in profil na Instagramu. Na mladi ekološki kmetiji in sirarni Čilčevi v Pedrovem nad Branikom trenutno na spletni tržnici prodajajo le jajca, ki so šla v velikonočnem času še posebej dobro v promet. Zdaj se intenzivno pripravljajo na novo sezono prodaje mlečnih in sadnih izdelkov. Borut Kokalj je prepričan, da jih bo nova spletna tržnica v prihodnjih mesecih prisilila, da bodo krepko zavihali rokave. Čez zimo so naštudirali nove recepture za sire s plemenito plesnijo, razširili pa bodo tudi ponudbo sirov z raznimi zelišči po bližnjevzhodnih recepturah. Za uveljavitev je potreben čas Na ekološko kmetijo Ipavec v Šmarjah, kjer se ukvarjajo z zelenjadarstvom, sadjarstvom in govedorejo, se po besedah Tanje Grdina pripeljejo kupci iz vse Slovenije, predvsem ko je v ponudbi sadje ekološke pridelave.»tržnica na borjaču nam omogoča, da bomo prišli do tistih kupcev, ki nas še ne poznajo. Je odlična priložnost za tiste, ki nimajo lastne spletne predstavitve. Bo pa najbrž treba počakati vsaj

21 leto dni, da se bo uveljavila in postala prepoznavna širšemu krogu kupcev.«na kmetiji Pipan s Planine nad Ajdovščino se ukvarjajo z vinogradništvom, živinorejo in prašičerejo, v krušni peči pečejo različne vrste kruha, ponudbo pa dopolnjujejo s piškoti, testeninami, grisini, menihi, različnimi pitami in buhtlji ter potico. Kot pravi Marta Pipan, na spletnih portalih doslej še niso imeli dobrega odziva, na Tržnico na borjaču pa so se prijavili šele pred kratkim in zato še ne morejo povedati, kako uspešna bo prodaja na njej.»doslej smo večino prodali kar doma in na tržnici v Novi Gorici, kjer se je povpraševanje po naših izdelkih zadnje čase povečalo, nekaj morda tudi zaradi nove spletne tržnice,«pravi Pipanova. Želja po enotni in celostni ponudbi Meta Harej iz Dornberka na svoji kmetiji pod blagovno znamko Domače dobrote Metka izdeluje marmelade, želeje, sokove, čemaževce, sirne pomake, zelenjavne omake in namaze. Začeli so v garaži, letos pa bodo v domači vasi začeli graditi večji proizvodno-prodajni objekt.»ljudje vse bolj želijo lokalna kakovostna živila, kar se izraža tudi pri uspešni prodaji mojih izdelkov,«pravi sogovornica. Kot opaža, se je po začetku epidemije obseg možnosti za spletni nakup in prodajo živil zelo povečal, zaradi velike razdrobljenosti pa je kupec kar nekoliko zmeden, ko išče, kako enostavno priti do želenega prodajalca oziroma dobrine. Tako ponudniki kot kupci bi si po njenem želeli enotne in celostne ponudbe, kjer bi lahko preprosto z enim klikom prišli do seznama vseh živil in tudi do njihove dostave po nakupu.»pobude, kakršna je Tržnica na borjaču, so dober korak v tej smeri in upati je, da se bo uspešno razvila. Nam ta spletna tržnica pomeni še en pro-»nam spletna Tržnica na Borjaču pomeni še en promocijski kanal, verjamem, da nas je kakšen kupec našel tudi prek nje,«pravi Meta Harej iz Dornberka, ki na svoji kmetiji pod blagovno znamko Domače dobrote Metka izdeluje marmelade, želeje, sokove, čemaževce, sirne pomake, zelenjavne omake in namaze. mocijski kanal, verjamem, da nas je kakšen kupec našel tudi prek nje, a prodaja zaradi nje za zdaj še ni močneje poskočila,«pravi Meta Harej. Naslednji korak je lahko enotna blagovna znamka Ponudbo na novi spletni Tržnici na borjaču pozdravlja tudi etnolog in publicist Janez Bogataj, predvsem ker je skladna s trendom promocije uporabe in prodaje lokalne hrane. Hkrati poziva k enotnejšemu nastopu ponudnikov iz Vipavske doline.»po mojih izkušnjah z drugih koncev Slovenije bi bilo zelo dobro, da bi ponudniki iz celotne Vipavske doline oziroma regije nastopili pod enotno blagovno znamko. Taka ponudba regionalnih kolektivnih blagovnih znamk se je pokazala kot uspešna promocijska poteza, ki poudarja kakovostna in komisijsko certificirana živila ter jih naredi prepoznavna širšemu krogu kupcev.«alenka Tratnik Cilj je dostava izdelkov na dom»doslej smo večino prodali kar doma in na tržnici v Novi Gorici, kjer se je povpraševanje po naših izdelkih zadnje čase povečalo, nekaj morda tudi zaradi nove spletne tržnice,«pravi Marta Pipan s kmetije Pipan s Planine nad Ajdovščino. Na RRA ROD Ajdovščina pravijo, da bodo spletišče še nadgrajevali. Ponudniki bodo na njem dobili aktualne novice in strokovne nasvete, ki jih bodo pripravljali v sodelovanju z različnimi strokovnimi ustanovami, mediji in posamezniki. S predstavitvami primerov dobrih praks in izobraževanji bodo ponudnike spodbujali k podjetnosti, načrtujejo pa tudi e-novice, ki jih bodo redno pošiljali tako registriranim ponudnikom kot kupcem.»naš cilj je, da z vzpostavljeno spletno stranjo okrepimo povezovanje kmetovalcev ter povečamo sodelovanje na področju lokalne hrane in turizma. Želimo si, da bi se vključilo čim več ponudnikov, saj bosta tako na Tržnici na borjaču večja količina in pestrost ponudbe. V naslednjem koraku si želimo, da bi našli primerno rešitev za izzive na področju dostave lokalno pridelane hrane,«pravijo na RRA ROD. Zdaj namreč lahko kupci naročene izdelke prevzamejo v glavnem pri ponudniku na kmetiji, le redki pa jih dostavijo tudi na dom. Vsebino omogoča Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina. kmetijstvo in turizem 21

22 Na posestvu Peterc v Kojskem v Goriških brdih je zrasel hotel za vinoljube. Več zgodb gostu prodaš, več mu lahko zaračunaš Profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica Maja Uran Maravić pravi, da moramo dvigniti mednarodno prepoznavnost slovenske gastronomske ponudbe restavracij in vina.»če nisi prepoznaven, nisi sprejemljiv in ne dosegaš premijske cene,«je prepričana. Vanja Alič vanja.alic@finance.si G astronomija je prav gotovo eden glavnih elementov turistične ponudbe Slovenije, kar priznava tudi iztekajoča se strategija trajnostne rasti slovenskega turizma Eden od pomembnejših stebrov gastronomskega turizma pa je vinski turizem.»to je turizem, kjer je prevladujoči motiv prihoda turista vezan za vino v vseh pogledih; od pridelave, ogleda kleti in vinogradov, prek degustacije do namakanja v vinski kopeli in obiskovanja vinskih poti. Skratka, zanima ga celotna izkušnja pridelave 22 KMETIJSTVO IN TURIZEM in konzumacije vina,«pravi Maja Uran Maravić, profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica, ki predava na katedri za trajnostni razvoj destinacij. Prepoznavnost je ključ do uspeha Predispozicij za vinski turizem je pri nas veliko, poudarja, v prvi vrsti zato, ker imamo odlična vina. Je pa res, dodaja, da imamo bolj in manj razvite regije.»med prve sodijo Goriška brda. Njihov razvoj v zadnjih 15 letih je bil izjemen. Hitro so doumeli, da potrebujejo nastavitve in morajo biti te organizirane v družinskem krogu. Oni so se na pravi način lotili zgodbe, destinacijo pa plemenitijo s celovitimi izkušnjami ne zgolj s konzumacijo vina in ogledi

23 Hotel, kjer lahko pridelate tudi svojo steklenico rebule Tudi med koronakrizo razvoj vinskega turizma ni povsem miroval. V Kojskem v Goriških brdih je zrasel nov butični hotel Peterc, ki je namensko opremljen za vinoljube. Poleg elegantnih sob z razgledom do morja dobite vse, kar potrebuje sodoben vinoljub od pisarne sredi vinograda, kjer vam postrežejo tudi malico, do posvojitve vinske trte, iz katere lahko pridelate lastno steklenico rebule. Pri tem vam pomaga Matjaž Četrtič iz vinske kleti Ferdinand.»Če boste najeli trto, boste lahko od blizu spremljali njen razvoj skozi celoten življenjski cikel: rez trte pozimi in začetek brstenja spomladi, rast živo zelenih poganjkov, razvoj listov in zorenje grozdnih jagod v toplih poletnih mesecih vse do zgodnje jeseni, ko sonce grozdje obarva v zlato rumen odtenek. Seveda boste lahko sodelovali tudi na trgatvi. Celoten postopek od trte do steklenice bomo na posestvu tudi zapisovali in vam po elektronski pošti redno poročali o napredku vaše trte,«pojasnjujejo na posestvu Peterc, kjer imajo tudi posebne vinske svetovalce. Posebej za ženske in moške. Peter Irman Lovro Rozina kleti, temveč tudi s kulturnimi ter drugimi dogodki in aktivnostmi, ki jih gostu lahko ponudijo. Oni so definitivno najbolj razvita destinacija. Vipavska dolina in Kras jim pri tem sledita, preostali pa tudi vidijo, kako je mogoče razvijati vinski turizem,«pojasnjuje Uran Maravićeva. Na vprašanje, kako še bolje razvijati in tržiti slovensko enogastronomijo, odgovarja, da odvisno od tega, kakšen turizem želimo.»osebno so mi zelo tuji enodnevni izleti z avtobusi, kjer se takšne in drugačne ekipe nacejajo z ogromnimi količinami vina in lulajo za avtobusi. To zame ni vinski turizem oziroma ne želim, da gre Slovenija v tej smeri kot poceni destinacija. Menim, da imamo vrhunska vina, a če jih sami ne bomo cenili in se pozicionirali v smislu, da smo drugačni od drugih, nam ne bo uspelo,«opozarja sogovornica, tudi vodja projekta priprave Akcijskega načrta razvoja in trženja gastronomije Slovenije , ki ga je naročila Slovenska turistična organizacija (STO). V dokumentu so kot odločilno stvar za razvoj slovenskega gastronomskega turizma poudarili prepoznavnost.»če nisi prepoznaven, nisi sprejemljiv in ne dosegaš premijske cene. Torej, osnovno, kar moramo storiti, je, da dvignemo mednarodno prepoznavnost slovenske gastronomske ponudbe restavracij in vina. V analizi stanja smo ugotovili, da so vrhunski posamezniki, predvsem vinarji, že prepoznavni, a težava je, da izhajajo iz Slovenije, torej Še bo treba dolgoročno vlagati v blagovno znamko Slovenije kot enogastronomske destinacije, čeprav je bilo v zadnjih letih kar nekaj storjenega. Maja Uran Maravić, profesorica na Fakulteti za turistične študije Turistica destinacije, ki ni prepoznavna kot na primer Francija, zato posledično ne morejo dosegati cen, kot jih dosegajo njihovi kolegi iz vinsko bolj prepoznavnih držav,«razlaga Uran Maravićeva. Najboljše moramo posebej poudariti In kaj storiti za boljšo prepoznavnost?»posebno pozornost smo namenili tako imenovanim naravnim vinom. Poskušali smo namreč povedati, v čem smo edinstveni in posledično lahko prepoznavni. Pri omenjenih vinih smo lahko med prvimi destinacijami na svetu. Če greste po najboljših restavracijah od Azije do Köbenhavna, v njih ne boste našli klasičnih slovenskih vin, ampak posebnosti, kot so naravna vina. In imajo tudi svojo ceno. Seveda na tem mestu ni prostora za razpravo o tem, kaj so naravna vina, ampak želim povedati, da moramo ponuditi nekaj edinstvenega. Iz tega namreč izhajajo butičnost in majhna količina ponudnikov, ekskluzivnost, ki je lahko posledično dražja in tako naprej,«odgovarja sogovornica. KMETIJSTVO IN TURIZEM 23

24 Aleš Beno Goriška brda so pri nas najbolj razvita vinska regija. Peneče poti Slovenije»Slovenija ima velik potencial za razvoj lokalnih okolij, ki je večinoma slabo izkoriščen, saj je dediščina obravnavana parcialno in premalo strokovno in zato ni dovolj privlačna za zahtevne sodobne obiskovalce. Obujanja dediščine na moderen, privlačen, doživljajski način se bomo lotili s predstavitvijo edinstvenega doživetja pijač, katerega osnovna nit so mehurčki, ki jih bomo z zgodbarjenjem približali obiskovalcem in tako ustvarili produkt Peneče poti Slovenije,«pravi Gordana Vulić, predavateljica na višji strokovni šoli BIC Ljubljana. Področje penečih se vin in podobnih pijač s študenti BIC Ljubljana raziskujejo že več let, pri tem pa so ugotovili, da bi bilo lahko okušanje posameznih pijač povezano z zgodbami družin in krajev, s čimer bi obudili dediščino na zanimiv način ter oblikovali doživljajske turistične ture po peneči se poti.»tako bomo pripomogli k dodatnemu razvoju Slovenije kot zelene butične destinacije za petzvezdnična doživetja, saj peneče se poti vključujejo kakovostna, raziskovalna in avtentična doživetja s pravim lokalnim značajem,«pojasnjuje Vulićeva. V okviru zavoda BIC Ljubljana so ustanovili tudi šolsko turistično agencijo, kjer so študentje med študijskim procesom vključeni v pripravo različnih turističnih produktov. Njihova ponudba je namenjena obiskovalcem, domačim in tujim, nekoliko bolj zahtevnim (ciljno usmerjenim) gostom, ki bodo poleg samega okušanja različnih mehurčkov spoznali tudi vinarje, tehnike pridelave, zorenja, si ogledali vinograde in se seznanili z zgodovino ter vse skupaj povezali v edinstveno doživetje. 24 KMETIJSTVO IN TURIZEM Toda težava je, nadaljuje Uran Maravićeva, ker v Sloveniji s težkim srcem kogarkoli izpostavimo, saj imamo takoj občutek, da je nekdo zapostavljen in užaljen. Pri tem opozarja na trenja med Tino Maze in smučarsko reprezentanco.»podobno je v gastronomiji. Vsi govorimo, da imamo Ano Roš in druge vrhunske chefe. Ni res, imamo Ano Roš, ki je edina na seznamu 50 najboljših chefov na svetu po izboru World s 50 Best Restaurants, ki ga prireja angleška revija Restaurant. Sprijazniti se moramo, da je edina mednarodno prepoznavna kuharica in da je treba igrati na to karto. Če lahko prek nje in nekaterih vrhunskih vinarjev postavimo nogo med vrata, da nas nekdo opazi, bi morali to priložnost izkoristiti. To namreč odpre vrata tudi vsem preostalim vrhunskim chefom in vinarjem. Samo s prepoznavnostjo si bomo dvignili ceno na trgu,«je jasna profesorica s fakultete za turistične študije. Pa še eno težavo imamo, pripominja sogovornica to, da se ne cenimo dovolj.»smo sramežljivi pri hvaljenju svojih izdelkov in postavljanju cene. Hrvati s tem nimajo nobenih težav, v vsem so najboljši. A če sami ne bomo kreirali zgodb, jih nihče ne bo namesto nas. Več zgodb, kot prodaš gostu, več mu lahko zaračunaš. Zaradi osebnega pristopa in srčnosti, ki je drugje gostje ne dobijo, pa bi morala biti cena še višja.«po njenem prepričanju bo treba dolgoročno vlagati v blagovno znamko Slovenije kot eno-gastronomske destinacije, čeprav je bilo v zadnjih letih

25

26 kar nekaj storjenega.»vinarji so, kot rečeno, že nekako pozicionirani in cenjeni. Za kulinarični del pa je bilo pomembno, da smo v Slovenijo pripeljali ugledne mednarodne vodnike. To je bila najbolj pa metna stvar, ki smo jo naredili za dvig ugleda Slove nije. Ne moremo si namreč privoščiti, da smo edina država v regiji, ki nima Michelinovega vodnika. Tu je seveda še Gault & Millau, ki ima tudi izbor vin, kar je prav tako velik premik za vinsko sceno.«vinsko doživetje v letalu»sodoben turist si želi predvsem doživetij. Želi si doživeti nekaj novega, drugačnega. Išče zgodbe, ki ga bodo navdušile in mu ostale v spominu. In temu sledim tudi pri oblikovanju novih turističnih destinacij. Izjemna doživetja, povezana z neokrnjeno naravo in toplimi ljudmi, me bogatijo in navdihujejo,«pravi Sonja Breznik, idejna vodja in pobudnica projekta Destinacija Ravno polje. Nova turistična destinacija je na ravnini, ki je obdana s številnimi griči Haloz, najstarejšim slovenskim mestom Ptuj, romarsko Ptujsko Goro, slikovitim Pohorjem in drugim največjim mestom Maribor, ter zajema tri občine Kidričevo, Starše in Miklavž na Dravskem polju. Destinacija, ki na turističnem trgu obstaja šele od leta 2019, je poimenovana po gradu Ravno polje, ki je stoletja služil svojemu namenu, danes pa so od njega žal ostale le ruševine. In kaj ponuja?»v to destinacijo smo povezali kmetije z dopolnilno dejavnostjo, različna društva, kulturno dediščino, naravo in turistične zanimivosti ter doživetja. Letalski center Maribor na Skokah ima razstavni eksponat letalo DC9 iz leta Njegov prostor smo izkoristili, da Vinogradniško društvo Miklavž pod vodstvom sommeliera pripravi vinsko degustacijo. Obiskovalci poiščejo svoj sedež na letalu, si odprejo mizice, dobijo kozarec in letalski obrok, kjer ponudimo dobrote z okoliških kmetij,«je razložila Breznikova. Koronavirus nas je vrnil deset let nazaj Med mednarodno najbolj prepoznavnimi slovenskimi vinarji je Aleš Kristančič s posestva Movia. Aleš Beno Trenutno poteka razpis za pripravo nove strategi je trajnostne rasti slovenskega turizma Uran Maravićeva pravi, da je treba graditi na tem, kar so poudarili kot odločilno v akcijskem načrtu nadaljevati dviganje prepoznavnosti.»treba je zadržati Michelin in druge vodnike ter povečati število slovenskih kuharjev na lestvici World s 50 Best Restaurants. Pri vinu pa je treba intenzivne je peljati naprej zgodbo o slovenskih avtohtonih sortah in posebnostih, kot so naravna vina. Treba je namreč najti svoj prostor pod soncem. Le tako bomo lahko postavljali tudi premijske cene,«je prepričana. Obstaja pa seveda pri teh načrtih tudi velika pre preka, ki se imenuje koronavirus.»dokler bodo ka kršnekoli omejitve, turizma ne bo v takem obsegu, kot bi si vsi želeli. Lani so bile storitve okrnjene, zato ker v takih razmerah tudi mi kot uporabniki veliko manj zahtevamo. Tudi letos bo najbrž številna do datna ponudba oziroma dodana vrednost, kjer po nujajo storitve z več znanja, okrnjena, saj uporab 26 KMETIJSTVO IN TURIZEM niki v teh razmerah preprosto ne bodo pripravljeni plačati višjih cen,«ugotavlja Uran Maravićeva, ki pri tem opozarja na začarani krog:»če turistični sub jekti manj zaslužijo, lahko tudi manj porabijo oziro ma vložijo v izdelke premijskega razreda.«to pomeni, razlaga, da bodo imeli na primer go stinski ponudniki namesto treh sommelierev samo enega. Ali pa še tega ne.»tudi nastanitveni obrati bodo zreducirali kader, kar zadeva vsebine storitev, pa se vračamo 10 ali 15 let nazaj. Tudi po obsegu se namreč vračamo nazaj v to obdobje.«na vprašanje, koliko smo zaradi korone in z njo povezanih ukrepov nazadovali, odgovarja, da če bi se danes vse omejitve sprostile, bi prišli v čas pred korono šele leta 2026.»To je po zelo optimističnem izračunu, če bi se obseg gostov povečeval za 12,5 odstotka na leto, prenočitve pa na letni ravni za 9,5 odstotka. A to se ne bo zgodilo, saj bo korona jutri še vedno z nami. Po absolutnih številkah smo tre nutno v letu 2010, torej nam je korona vzela deset let. Kar pa zadeva tuje turiste, smo lani padli nazaj v leto 2001,«je sklenila Uran Maravićeva.

27 Ste uporabnik, ponudnik, imate napredno idejo na področju novih tehnologij v kmetijstvu? HI-TECH Bodite zmagovalec, prijavite se zdaj! Svojo idejo ali ponudbo novih tehnologij oziroma izkušnje z njihovo uporabo lahko prijavite tukaj: Splošni pogoji so objavljeni na strani: PodPornika Projekta:

28 Trend so ferate, jamarstvo, ledno plezanje, turna smuka in jadralno padalstvo Outdoor turizem v celotno turistično blagajno prispeva petino prihodkov, delež pa bi lahko že v nekaj letih povečali na 30 odstotkov. Novih produktov za še tako zahtevnega gosta ne manjka, napovedujejo tudi nova vlaganja. Jana Petkovšek Štakul jana.petkovsek@finance.si Združenje Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor giz M 28 KMETIJSTVO IN TURIZEM edtem ko avstrijski in italijanski outdo or turistični produkti pomenijo med 30 in 40 odstotki celotnih prihodkov iz turizma, v Sloveniji ta delež znaša 20 odstotkov. Potencial je torej velik, pravi Marko Lenarčič, direktor združenja Aktivna Slovenija/Slo venia Outdoor GIZ.»Slovenija ima to prednost, da je majhna, a hkrati ima obiskovalec skoraj na vsaki de stinaciji na voljo vrsto različnih športnih dejavnosti. Ponudba gre v smeri nepozabnih doživetij in zato postaja vse bolj kompleksna.«v združenju Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor, ki povezuje 42 specializiranih ponudnikov nasta nitev za pohodnike in kolesarje, sedem športnih agencij, tri destinacijske organizacije in Združenje slovenskih žičničarjev, imajo zelo dober pregled nad trendi in pričakovanji domačega in tujega go sta. Outdoor gost postaja vse bolj zahteven in je za dobro storitev pripravljen tudi več plačati. Poho dniki v visokogorju, na primer, dnevno v povpreč ju porabijo med 120 in 150 evri, gorski kolesarji z nemškega in ameriškega trga pa še nekaj več. Tako so v združenju že konec minulega leta izdelali sre dnjeročni načrt razvoja outdoor produktov in ga na skupščini pred nedavnim tudi potrdili. Dopust v gorah ali na kolesu Tudi v prihodnje bodo podpirali pohodništvo in kolesarjenje, pri čemer jim podporo pri promociji nekaterih dejavnosti v tujini zagotavlja Slovenska turistična organizacija (STO), ki je strateški partner združenja. Združenje ima svojo spletno stran www. slovenia.outdoor.com, v okviru katere je vgrajena kartografija nemške platforme Outdooractive. Ta ima okoli sedem milijonov uporabnikov v Evropi, Veliki Britaniji, v kratkem bo tudi na trgu ZDA. Pred dobrega pol leta so oblikovali tudi spletni rezerva cijski sistem za pohodnike in kolesarje. Aktivni tu risti so spoznali, da lahko dopust preživijo v naravi

29 Združenje Aktivna Slovenija/Slo doma, zato so zelo priljubljene pohodniške in kolesarske daljinske poti. Med glavnimi daljinskimi pohodniškimi potmi je Slovenska planinska pot, ki jo je Planinska zveza Slovenije razdelila na dnevne etape z mnogimi doživetji, Alpe Adria Trail pot treh dežel Avstrijske Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije s kar 43 dnevnimi etapami.»na trg je lani uspešno prodrla tudi Juliana, veliko zanimanje med tujci je tudi za pot Via Alpina. E6 in E7 sta evropski pešpoti, za kateri skrbi zavod za gozdove in bo letos poskrbel za nekoliko gostejše oznake, pripravljajo pa tudi angleški katalog. Zelo popularna je tudi Pot miru, ki jo dobro upravlja Fundacija pot miru,«našteva Lenarčič. Vodniki imajo dovolj dela doma»naši gorski vodniki, ki so se zadnja leta navadili voditi v Švici in Franciji, imajo že dovolj dela tudi doma. Izziv pa ostaja sredogorje, kjer je potreb po vodenju tudi zaradi manjšega obiska sicer manj. In tukaj si prizadevamo, da bi turisti pogosteje obiskovali sredogorje, na Dolenjskem pa na primer želimo pohodništvo združiti s ponudbo zidanic. In vodnikov tukaj ne potrebujemo samo zaradi varnosti, ampak predvsem zaradi vzpostavljanja stikov z domačini oziroma zaradi spoznavanja ponudbe.«za zgled razvoja outdoor ponudbe v sredogorju Lenarčič postavlja Pohorje, kjer je izjemno razvit kolesarski turizem, pa Posavje, kjer uspešno povezujejo pohodništvo in kulinariko, zadnja leta pa organizirajo spomladanske in jesenske pohodniške dneve, s katerimi so nagovarjali domačega gosta.»tako so zadnja leta uspešno pridobili pohodnike iz vse Slovenije, ne samo iz regije.«vsak dan pod drugo streho Novost pri kolesarski poti pa je krožna pot okoli Julijskih Alp, ki je del slovenske turne kolesarske poti. Dve leti stara turna kolesarka pot je čez Karavanke, med najbolj uveljavljenimi je čez Pohorje, največ obiska ima še vedno Dravska kolesarka pot, turisti pa se s Marko Lenarčič, direktor združenja Aktivna Slovenija/ Slovenia Outdoor GIZ, verjame, da lahko outdoor turizem v skupno turistično blagajno prinese precej več kot petino prihodkov. kolesi vse pogosteje odpravljajo tudi na Porenčanko (Parenzana), pa tudi v Brda in Soško dolino. Izziv tovrstnega daljinskega turizma je na najbolj obremenjenih destinacijah zagotavljati enodnevne prenočitve predvsem v glavni turistični sezoni.»vsak dan spiš drugje, za eno noč pa je prenočitev dobiti težko. Ponudniki težko oddajo sobo nekomu, ki je samo prehodni gost, saj jo želijo oddati nekomu, ki bo preživel pri njih več dni skupaj. Kot eno od rešitev so na poti Alpe-Adria že začeli postavljati kampe, kjer lahko tisti kolesarji, ki pridejo samo za eno noč, prespijo v šotoru oziroma brunarici,«opisuje Lenarčič. Inovativnost mladih Veliko novih produktov nastaja tudi v sodelovanju z gostinsko ponudbo in imenovanjem Slovenije za Evropsko gastronomsko regijo.»kombinacija outdoora čez dan in večerno uživanje v lokalni kulinariki je lahko zmagovalna tudi za domačega gosta. Hkrati pa se ponudnikom storitev vse bolj pridružujejo mladi, ki imajo veliko idej in energije. Skoraj vsak dan dobimo kakšno idejo, kako bi lahko navdušili domačega gosta,«opisuje Lenarčič. Tako so mladi življenje spet prinesli na Robi dišče, najzahodnejšo vas v Sloveniji. Zrasel je kolesarski park, v prej že zapuščene hiše, ki so zdaj obnovljene, pa se spet vrača življenje. A vse to zahteva velika vlaganja.»in prav za take podjetnike začetnike ni ustreznih virov financiranja. Na to opozarjamo ves čas, a brez uspeha.«tudi zimska turistična središča se zadnja leta pospešeno ukvarjajo s tem, da bi turizem pri njih živel vse leto. Tako je na Rogli, Kaninu in Krvavcu, kjer so postavili kolesarki park in uredili pohodniške poti z zgodbo.»namesto klasičnih planinskih poti je vse več tematskih in izobraževalnih. Na smučiščih nastajajo tudi adrenalinski parki, na dostavnih žičnicah pa po vzoru Krvavca, ki ima na njih večerje, prav tako nastajajo novi gostinsko- turistični produkti.«kanin ponuja poleg pohodništva tudi raziskovanje jam.»turisti odkrivajo zdaj ob zaprtju večjih jam manjše in jamarska društva so to prepoznala kot pomemben potencial in ponujajo vodenje.«med jeklenice in na ledene slapove po adrenalin Ob vsem naštetem pa priložnosti za aktivno preživljanje dopusta v naravi ni konec. Veliko užitkov in sprostitve ponujajo mirne in deroče vode. V razcvetu sta ribarjenje in muharjenje, organizirana ponudba na rekah je zelo dobra na Soči z raftanjem in tudi na Savinji, Idrijci in Krki ter Kolpi, medtem ko so mirne vode primerne predvsem za supanje in vožnjo s kajaki. V ponudbo za aktivnega gosta želijo še bolj vključiti tudi jadralno padalstvo. V zadnjih dveh letih so med pohodniki evrov bo v prihodnjih zelo priljubljene postale ferate, ki prav zaradi COVID-19 rastejo kot gobe po dežju. V pretetreh letih na voljo za obnovo žičničarske in klosti so bile na voljo pohodnikom predvsem zavarovane poti, zdaj so na voljo tudi krajše hotelske infrastrukture. in bolj dostopne, nekatere so primerne tudi milijonov KMETIJSTVO IN TURIZEM 29

30 Združenje Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor giz Slovenija je z neokrnjeno naravo privlačna tudi za domačega gosta, ki odkriva še neznane kraje. za družine. Že lani je preporod doživelo turno smučanje.»tudi Slovenija se je končno postavila na zemljevid turnosmučarskih destinacij,«je zadovoljen Lenarčič, ki ob tem opozori še na tretjo novost ledno plezanje. V Mlačci pri Mojstrani je plezališče urejeno že več let in v zadnjem letu je ves čas zasedeno. Evropski milijoni za nova vlaganja Namesto klasičnih planinskih poti je vse več tematskih in izobraževalnih. Na smučiščih nastajajo tudi adrenalinski parki, na dostavnih žičnicah pa po vzoru Krvavca, ki ima na njih večerje, prav tako nastajajo novi gostinsko-turistični produkti. Večji izplen iz outdoor turizma v prihodnje lahko pričakujemo tudi zaradi napovedujoče se boljše ponudbe oziroma storitev na višji ravni. Žičničarji se že pripravljajo na novo sezono in so pred novim naložbenim ciklom tudi ob pomoči evropskih sredstev. Tako bodo konec letošnjega leta in v začetku prihodnjega za naložbe od ministrstva za gospodarski razvoj in turizem (MGRT) v prvem sklopu pomoči React lahko v obdobju treh let črpali nepovratna sredstva in posojila skupaj je na voljo med 50 in 70 milijoni evrov. Denar je ob vlaganju v žičničarsko infrastrukturo namenjen tudi hotelski infrastrukturi višje kategorizacije od tri superior. Manjši sklop nepovratnih sredstev v vrednosti deset milijonov evrov pa bo med letoma 2022 in 2027 na voljo za urejanje preostale turistične infrastrukture, kot so kolesarske poti in parki. A Lenarčiča skrbi, da bodo manjši ponudniki zaradi razpisnih pogojev za črpanje sredstev, kot so leta delovanja, število zaposlenih, prihodki, ostali praznih rok. Boni za vse turistične ponudnike brez uspeha Lani je sezonski primanjkljaj blažil obisk domačih gostov, ki so imeli na voljo bone, četudi so bili uporabni samo za nastanitve.»skupaj z drugimi produktnimi združenji in turistično-gostinsko zbornico smo si zelo prizadevali, da bi tudi za letos poleg zdajšnjih država dala še nove bone, ki bi bili unovčljivi tudi v restavracijah in pri drugih ponudnikih. S predstavniki strokovne komisije MGRT smo se 30 KMETIJSTVO IN TURIZEM srečevali vsak mesec, dosegli pa žal nismo ničesar,«pripoveduje Lenarčič.»Upamo, da bo junija virus vsaj toliko pod nadzorom, da bo lahko vsaj domači turist bolj mobilen doma. Pripravljeni smo tudi na tuje turiste. Takoj ko se bo nemški ali angleški trg odprl, začnemo delati. Tudi STO že najavlja My way (Moja pot). Smo športen narod, radi smo v naravi in prav pri obisku domačega gosta imamo še velik potencial.«skrivnostni gozd Slovenije Slovenija je varna zelena destinacija, ki ponuja številna edinstvena in avtentična aktivna doživetja daleč od množičnega turizma. To potrjuje tudi Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje, ki upravlja destinacijsko blagovno znamko Kočevsko skrivnostni gozd Slovenije. V zavodu, ustanovljenem septembra 2015, imajo za letos tudi po uspešnem letu 2020 ambiciozne načrte ne glede na epidemijo, in to prav zaradi svoje specifike. Med njihovimi najbolj uspešnimi produkti je doživetje opazovanja medveda in drugih živali v naravnem okolju, ki so ga razvili v sodelovanju z Zavodom za gozdove, OE Kočevje, in Tovarno trajnostnega turizma Goodplace. Projekt Raziščite skrivnostno Kočevsko je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo uvrstilo med 20 najboljših projektov minulega leta. Projekt so izvedli v okviru razpisa za izboljšanje digitalnega razvoja in promocije turistične ponudbe destinacije, ki sta ga sofinancirala MGRT ter Evropska unija iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Izvajajo pa tudi digitalno inoviranje naravne in kulturne dediščine digitalizirali bodo pragozd Krokar in grad Fridrihštajn. V celoten projekt so usmerili dobrih 224 tisoč evrov, od tega je MGRT prispeval 202 tisočaka. Čakajoč na medveda»naša prednost prav v tem času je, da zagotavljamo obiskovalcem umik iz dnevnega vrveža in jim pripeljemo nepozabno doživetje v neokrnjeni naravi s kolesarjenjem in pohodništvom. Med drugim gredo lahko obiskovalci z vodnikom na raziskovanje skrivnostnega gozda in na sledenje živalim. Proti večeru pa lahko obiskovalci živali tudi opazujejo, saj iz opazovalnic, ki so postavljene tako, da živali niti z vonjem niti z vidom ne zaznajo človeške navzočnosti, lahko pričakajo prihod medveda in drugih zveri. Naši obiskovalci so nad tem navdušeni. V prihodnje bi radi to doživetje nadgradili s fotolovom,«opisuje Nadija Kolmanič, v zavodu odgovorna za marketing. Produkt je lani STO nadgradil s priznanjem za petzvezdično doživetje, zavodu pa je prinesel tudi drugo mesto na podelitvi nagrad Green Destinations Story Awards 2021 v kategoriji Nature & Ecotou rism. Lani je Kočevje imelo prenočitev, od tega 87 odstotkov domačih turistov. Glede na leto 2019 so sicer imeli za skoraj 13 odstotkov manj prenočitev, saj se je močno poznal upad obiska tujih turistov, a to jih zaradi nenehnega razvoja novih produktov ne skrbi in verjamejo, da se bo število prenočitev lahko že letos približalo številki iz leta 2018, ko je ta znašala

31 Zavod za turizem Idrija Počitek ob Hiški na Griču. V Idriji stavijo na trajnostni turizem in z dozdajšnjimi ter novimi produkti sledijo strategiji razvoja petzvezdičnega turizma, ki ga želi razvijati Slovenija. - Obiskovalci lahko na kolesih spoznajo izjemno raznoliko in zanimivo območje Unescovega globalnega geoparka Idrija, saj se lahko zapeljejo v čarobne Idrijske Krnice, odkrivajo bogato naravno dediščino krajinskega parka Zgornja Idrijca ali pa odkrivajo zanimivosti na Črnovrški planoti. Žiga Koren Kako ponudbo nadgraditi v smeri outdoor turizma, kaže tudi idrijski primer. V okviru LAS-projekta ekološko KOLOvratenje so v Mladinskem centru Idrija v sodelovanju z Zavodom za turizem Idrija izoblikovali idejo, kako gosta pritegniti v razgibano idrijsko hribovje. V projekt so vključili še ponudnike nastanitev, med njimi tudi Hiško na Griču v Idrijskih Krnicah in oba sirarja iz Idrijskih Krnic.»Ker vsi ne kolesarijo vsak dan in jim je zaradi tega naša razgibana krajina lahko izziv, smo v ponudbo vključili e-kolesa. Z e-kolesi, ki jih izposoja Hostel Idrija, lahko obiskovalci spoznajo izjemno raznoliko in zanimivo območje Unescovega globalnega geoparka Idrija, saj se lahko zapeljejo v čarobne Idrijske Krnice, odkrivajo bogato naravno dediščino krajinskega parka Zgornja Idrijca ali pa odkrivajo zanimivosti na Črnovrški planoti,«pove Valerija Božič, direktorica Zavoda za turizem Idrija. Promocijo novega produkta bodo okrepili tudi prek vplivnežev in upajo, da se jim bo pri tem pridružil eden od vodilnih slovenskih cestnih kolesarjev. Vsaka skupina kolesarjev ima ob sebi tudi turističnega vodnika, ki kolesarsko turo čim bolj prilagodi pričakovanjem obiskovalcev. Tako lahko kolesarjenje poteka tudi po mestnem središču, kjer je prav tako veliko zanimivosti. Da pa kolesarji na poti niso lačni, lahko s seboj vzamejo košarico za piknik in lokalne dobrote zaužijejo na eni od lokacij, ki si jih prav tako izberejo s seznama predlaganih, ki jih najdejo na zemljevidu, ki jim ga dajo v Hiški na Griču. V Idriji stavijo na trajnostni turizem in z dozdajšnjimi ter novimi produkti sledijo strategiji razvoja petzvezdičnega turizma, ki ga želi razvijati Slovenija. Jošt Gantar ekološko KOLOvratenje Fotolov bo zanimiva nadgradnja opazovanja medveda in drugih živali v njihovem naravnem okolju v kočevskih gozdovih. Mladi so življenje spet prinesli na Robidišče, najzahodnejšo vas v Sloveniji. Zrasel je kolesarski park, v prej že zapuščene hiše, ki so zdaj obnovljene, pa se spet vrača življenje. A vse to zahteva velika vlaganja. KMETIJSTVO IN TURIZEM 31

32 Zgodbe mesta in narava jih potegnejo v večdnevno raziskovanje Shutterstock Mestni turizem je zaradi svoje specifike ob koroni ostal brez glavnine tujih turistov. To je še dodatno ponudilo priložnosti, da na mestni oddih povabijo domačega gosta, hkrati pa spodbudilo premislek o nadgradnji infrastrukture in produktov. Jana Petkovšek Štakul jana.petkovsek@finance.si V Ljubljani in širši okolici so od turizma odvisne cele družine.»dobro se zavedamo, da nam turizem daje kruh, zato ponudbo razvijamo tako, da se bodo obiskovalci pri nas počutili predvsem varno in sproščeno. Še naprej poudarjamo avtentičnost, naš DNK, naš način življenja, ki je trajnostno zasnovan, a gosti zdaj ob doživetjih iščejo predvsem občutek varnosti,«pravi Petra Stušek, direktorica zavoda Turizem Ljubljana. V drugi polovici leta načrtujejo vrsto aktivnosti, ki bodo potekale, tudi če bodo morali biti restavracije in gostinski obrati zaprti.»posebno pozornost bomo posvečali gastronomiji, saj nosi Slovenija na- 32 KMETIJSTVO IN TURIZEM Zakaj bi hodili odkrivat Dunaj, Benetke, Zagreb, ko pa imamo na pragu veliko zgodb domačih ulic in mest. ziv Evropska gastronomska regija 2021, kar bomo izkoriščali tudi prihodnja leta. Ponudniki gostinstva imajo izjemne izgube in tudi ko bo konec epidemije, bodo še vedno v težkem položaju, saj bodo morali delati v manjšem obsegu, kar pomeni tudi manj prihodkov. Zato jim moramo pomagati.«druga polovica leta Več dogodkov, povezanih s kulinariko, bo med slovenskim predsedovanjem EU, zato želijo pripraviti posebno izdajo Odprte kuhne, za kar imajo že več scenarijev, med 6. in 9. novembrom pa bo Ljubljana gostila tudi Evropski simpozij hrane. Spet bo potekal festival November Gourmet Ljubljana. Tako bodo še naprej skrbeli za podaljševanje sezone zunaj poletnega vrhunca.

33 Ves čas snujejo produkte, ki bodo gosta peljali v manj znane dele mesta, pa tudi na njegovo obrobje. Prava uspešnica je virtualna tura na temo Invaderja.»Ljudje potujejo, da odkrijejo njegove ikone. V Lju bljani jih imamo že 37. Na virtualnem popotovanju jih nekaj odkrijemo, nekaj pa jih bodo obiskovalci sami. Podobne produkte bomo snovali tudi v prihodnje ter jih širili v makroregijo.»naš cilj je, da si bo zaradi mi kavnosti ponudbe našega mesta želel Ljubljano raz iskati do obisti. In da se bo vedno znova vračal. Ne samo na krajši oddih, ampak po zgodbe in nepozab na doživetja v varnem okolju.«hitrim vlakom med Ljubljano in Benetkami,«ostaja optimistična Petra Stušek, direktorica Turizma Lju bljana. aleš beno Prihodke sklestilo na četrtino Urbani biser v objemu narave Medtem ko je lani mesto Ljubljana obiskalo slabe ga četrt milijona ljudi, v letu 2019 pa 1,127 milijona ljudi, veseli podatek, da se je za bivanje v mestu od ločil večji delež domačih gostov, ki se je s pet od stotkov v letu 2019 dvignil na 14,5 odstotka vseh go stov.»ljubljana ima to prednost, da je zelena in da ima na dosegu naravo. Tako zagotavlja obiskovalcu večdnevno raziskovanje mesta naši vodniki raz krijejo veliko zanimivih zgodb in anekdot in aktiv nega preživljanja časa v naravi s pohodništvom ali kolesarjenjem. Zakaj bi hodili odkrivat Dunaj, Be netke, Zagreb, ko pa imamo na pragu veliko zgodb domačih ulic in mest.«del trajnosti pa je tudi do stopnost. V ljubljanskem turističnoinformacijskem centru so leta 2019 kot prvi v Evropi ponudili ele ktrični priklop za uporabnike invalidskih vozičkov Naložbe niso zastale. Poleg vlaganja v nastani tvene zmogljivosti višje kategorije imajo pred seboj vlaganja v turistične zanimivosti. Trenutno poteka digitalizacija Plečnikove dediščine, nadaljujejo ra zvoj kulturnih četrti, v prihodnosti želijo sodelova ti pri še več mednarodno prepoznavnih kulturnih in športnih dogodkih, v načrtu pa so tudi festivali Ljubljanska zimska pravljica, Ljubljanski festival ljubezni, Poletna košarkarska akademija, Večerja v rudniku, Tura med lokalnimi pivovarji, Trajnostni concierge, Tivoli+, Co2 offset park, Ljubljanski zaj trk 2GO in druge. Želijo oblikovati Gastro City in druge nove zanimive produkte, povezane z gastro nomijo in kulturo.»v okrevanje turizma močno ver jamemo, saj smo ljudje od nekdaj potovali in tudi bomo, le naše vedenje se je spremenilo. V korist nam gre tudi vzpostavitev neposredne povezave s Že konec minulega leta se je zaradi poslovnih gostov, športnih mehurčkov in krajših študijskih obiskov povprečno število prenočitev dvignilo na 3,4, njihova poraba pa je 3,5-kratnik porabe prostočasnega gosta. Ta trend se je nadaljeval v februarju in marcu letos. Naš cilj je, da si bo zaradi mikavnosti ponudbe našega mesta želel Ljubljano raziskati do obisti. In da se bo vedno znova vračal. Ne samo na krajši oddih, ampak po zgodbe in nepozabna doživetja v varnem okolju. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Turizem se bo zaradi korone pobiral vsaj do leta 2024, napovedujejo strokovnjaki. Turistični prihod ki so v Ljubljani v letu 2019 znašali 226,8 milijona evrov, lani pa po ocenah zgolj dobrih 54 milijonov. Medtem ko se je zadnja leta obisk v povprečju letno povečeval za 14 odstotkov, je lani upadel za 75,7 od stotka. Prihodki iz turizma so pomembni, saj s sred stvi iz turistične takse in koncesijskih dajatev od po sebnih iger na srečo skrbijo za urejenost in živahnost mesta, med drugim so poskrbeli za vrsto novosti v parku Tivoli, obnovo podhodov in tudi zasaditev lju bljanske vrtnice, ki krasi mestne parke in ulice, za brezplačne kulturne prireditve in različne spektakle na ulicah, za spoznavanje kulturne dediščine. Strategija razvoja turizma v Ljubljani za obdo bje je sicer jasna in ima ambicijo, da bo»ljubljana do leta 2027 vodilna in najbolj ustvar jalna mestna destinacija trajnostnega življenjskega sloga na svetu.«so zapisali v strategiji. Bivanje v Ljubljani se podaljšuje Tudi v prihodnje bodo razvijali in nadgrajevali najpomembnejša turistična produkta, ki sta tako imenovani city break (oddih v mestu) in poslovni turizem. Ta dva skupno ustvarita 95 odstotkov pov praševanja, preostalih pet odstotkov pa gastrono mija, kultura, dogodki in šport. Trenutno razmerje se bo v tem strateškem obdobju najverjetneje še spremenilo. Gost je bil lani v prestolnici v povpreč ju 2,1 prenočitve, porabil pa 101,8 evra, manj kot v preteklosti, ko je povprečno porabil 151 evrov. Zato je eden glavnih ciljev podaljšati njegovo bivanje in hkrati spodbuditi večjo porabo. Že konec minulega leta se je zaradi poslovnih gostov, športnih mehurč kov in krajših študijskih obiskov povprečno število Turistične kmetije v zaledju V bližini Ljubljane je osem turističnih kmetij, ki pomembno pripomorejo k nadgradnji doživetja oddiha v mestu. Na njih ponujajo lokalne tradicionalne kulinarične specialitete, urejene prostore za rekreacijo in piknike ter prenočitvene zmogljivosti. Večletno delo je obrodilo sadove, saj se kakovost ponudbe viša, prav tako tudi njena avtentičnost. Privlačnost te raznolike kulinarične izkušnje, ki jo ponuja regija s turističnimi kmetijami, pa tudi z domačimi gostilnami in gostišči, je prepoznal tudi Turizem Ljubljana, ki je v okviru regijskih aktivnosti zelo poudaril tudi razvoj gastronomske ponudbe najprej so nastale smernice za razvoj ponudbe v okviru gastronomske strategije, na tej podlagi pa je vseh 26 občin izbralo najbolj tipične jedi za svoje območje, ki jih spremlja zgodba. Vso ponudbo je Ljubljana predstavila v regijskem kulinaričnem vodniku»okusi Osrednje Slovenije na sredini mize«. Tako se lahko turisti za nekaj dni ustavijo na Posestvu Trnulja v Črni vasi, Pri Lazarju, na turistični kmetiji Kamnikar, ribogojnici in turistični kmetiji Marolt ter na izletniški kmetiji Travnar v Zalogu, na izletniški kmetiji pri Jakopcu v Šmarju - Sapu, Pr Španu in Pri Španu v Šmartnem. KMETIJSTVO IN TURIZEM 33

34 prenočitev dvignilo na 3,4, njihova poraba pa je 3,5-kratnik porabe prostočasnega gosta. Ta trend se je nadaljeval v februarju in marcu letos. Število obiskovalcev naj bi v skladu s strategijo do leta 2027 povečali za 14 odstotkov. Priložnosti za mesto so tudi v športnem turizmu, kar so v minulem letu pokazali mehurčki. Prednost mesta Ljubljana je tudi, da je kar 45 odstotkov površin poraslih z gozdom in da ima 20 odstotkov celotne površine mesta status zavarovane ali varovane narave. Eden glavnih poudarkov pri snovanju strategije je bil, da ta ni osredotočena le na obiskovalce, ampak tudi na lokalne prebivalce. Lokalni prebivalci ustvarjajo mesto in so njegovi najboljši ambasadorji, zato njihov pozitivni odnos do turizma ostaja odločilnega pomena: želijo turističen razvoj, ki zagotavlja sobivanje lokalnega prebivalstva in obiskovalcev. Zato si v glavni turistični sezoni, ko je v mestu kar petina tujih gostov, prizadevajo za razpršitev večjih skupin turistov v druge predele Ljubljane in regijo osrednje Slovenije, kolesarjenje pa na primer preusmeriti na mestno obrobje. Odlično podlago za promocijo gastronomije so postavili leta 2015, ko je zaživel projekt Zelene nabavne verige in so si postavili cilj povečati delež lokalno pridelane hrane in pijače na sto odstotkov. Za hotelirje in ponudnike gostinstva je to pomenilo nabavo lokalne hrane po ugodnih cenah. Iz tega so razvili različne produkte, kot je Ljubljanski zajtrk, za ponudnike gostinstva in hotelirje so postavili Borzo ljubljanskih živil, nastal je tudi KUL koledar. S promocijskimi dejavnostmi bodo tudi v prihodnje nagovarjali predvsem okoliške trge do 700 kilometrov oddaljenosti, ki so relativno udobno dosegljivi z vlakom ali avtomobilom ali imajo neposredno letalsko povezavo. Ker je Turizem Ljubljana od leta 2011 regionalna turistična organizacija, bo še naprej sistematično pomagala razvijati turizem in ne nazadnje tudi kmetije v 25 občinah osrednje Slovenije. Tudi Maribor z ogljično nevtralnimi turami Maribor je imel lani polovični upad števila prenočitev. Imeli so namreč prenočitev, kar je 56 odstotkov manj kot v letu 2019, in prihodov gostov, kar je 66 odstotkov manj kot v letu Razveseljuje pa, da se čas bivanja gostov podaljšuje. V letu 2019 je gost v povprečju ustvaril 2,1 prenočitve, lani 2,8 prenočitve. Dobra petina ali 22 odstotkov je bilo domačih gostov, ki so unovčili sorazmerno več bonov kot v večini slovenskih mest, ki niso ob obali ali nimajo zdraviliškega turizma. Na čas po koroni so pripravljeni, pravijo v Zavodu za turizem Maribor, ki v tem času še izvaja izobraževanja za turistične ponudnike za dvig njihovih kompetenc in kakovost turistične ponudbe. Aktivno se vključuje tudi v razvoj integralnih turističnih produktov, vključujoč petzvezdična, trajnostna in digitalizirana turistična doživetja. Že oblikovanemu produktu Po poti najlepših vinskih zgodb do naj34 KMETIJSTVO IN TURIZEM Vid Ponikvar/Sportida Povezanost z meščani je nujna V načrtu so festivali Ljubljanska zimska pravljica, Ljubljanski festival ljubezni, Poletna košarkarska akademija, Večerja v rudniku, Tura med lokalnimi pivovarji, Trajnostni concierge, Tivoli+, Co2 offset park, Ljubljanski zajtrk 2GO starejše trte na svetu bodo letos dodali še eno pet zvedično gurmansko doživetje, ki ga bodo dodatno podprli s skupnim produktom ponudnikov s podeželja in tako utrdili položaj Maribora kot destinacije za gurmane. Sodelovali bodo pri oblikovanju vseslovenskega produkta Bike Slovenia Green Wine Route, ki povezuje destinacije s trajnostnim certifikatom Slovenia Green. Udeleženci tur, ponudniki nastanitev, vodniki potovanj in prevozniki prtljage prejmejo poseben kodeks ravnanja za odgovorno vedenje med turo. Glavna ideja pri produktu je povezovanje trajnostnega turizma in gastronomije, končni cilj tur pa je, da postanejo ogljično nevtralne. Virtualno doživljanje kulturne dediščine V sklopu projekta MGRT na področju inoviranja kulturne dediščine Zavod za turizem Maribor v sodelovanju s partnerskimi ustanovami izvaja aktivnosti, ki bodo nadgradile turistično ponudbo Maribora in širše destinacije z digitalizacijo vsebin: v Hiši Stare trte bo moč doživeti zgodbo 450-letne Stare trte, najstarejše trte na svetu, prek virtualnih očal, v Pokrajinskem muzeju Maribor bo obiskovalcem na voljo interaktivna miza s predstavitvijo štirih zgodovinskih obdobij štajerske gastronomije za različne predstavnike družbenih slojev, medtem ko bo cerkev s samostanom na Sveti Trojici v Slovenskih goricah digitalizirana s filmom za arhitekturno projekcijo z mapiranjem (video mapping) na pročelje cerkve.»odlično lokalno ponudbo smo lani združili pod kakovostno znamko Naše najboljše. Certifikat je prejelo 26 ponudnikov gastronomskih in rokodelskih izdelkov, certificiranje pa bomo letos razširili tudi na druga področja turistične ponudbe, kot so nastanitve, gostinski obrati in dogodki. V skladu z ukrepi in priporočili pristojnih institucij za zajezitev širjenja koronavirusa letos načrtujemo izvedbo dogodkov, kot so Dan pohorske omlete, Festival Stare trte s slovesno trgatvijo najstarejše trte sveta, Martinovanje v Mariboru in soorganizacijo vsebin Čarobnega decembra v Mariboru,«našteva Monika Jurišič Hlevnjak iz Zavoda za turizem Maribor.

35 Urejanje Piramide in Kalvarije Razveseljuje, da se čas bivanja gostov podaljšuje. Lani je bil gost v Mariboru 2,8 prenočitve. Kulturni abonma zgodovinskih mest Korona je močno prizadela zgodovinska mesta, ki tudi poleti niso imela prav velikega obiska,»saj nimamo bazenov, adrenalinskih parkov in zabavišč..., ki bi navdušili mlade družine z otroki. Tisti bolj zvedavi, ki so se le odločili za počitnice v mestu, pa so bili navdušeni nad tem, kaj vse je mogoče videti, početi, doživeti in okusiti v zgodovinskih mestih,«pripoveduje Mateja Hafner Dolenc, generalna sekretarka Združenja zgodovinskih mest, ki povezuje turistične ponudnike 19 zgodovinskih mest. Poletno sezono so sicer delno rešili turistični boni, ki pa so jih najmanj unovčevali prav v namestitvah v mestnih središčih.»do lani se na nacionalni ravni nihče ni ukvarjal z domačimi gosti, kako jih nagovoriti, kakšno ponudbo si želijo, kako jo pripraviti. Ker smo imeli obisk tujcev, smo bili zadovoljni. A ko gledamo podatke, koliko porabijo, vidimo, da zaslužimo premalo in celo iz leta v leto manj.«združenje bo letos ob svoji 20-letnici začelo kulturni abonma zgodovinskih mest,»da pokažemo, kako kultura živi in bogati ponudbo zgodovinskih mest, kar je razlog več za obisk. Zgodovinska mesta so tudi na pragu narave, zato imamo veliko razlogov, da del dopusta preživimo doma,«poudarja Mateja Hafner Dolenc. Vid Ponikvar/Sportida Butičnost in trajnostna usmeritev doživetij ostajata cilja turistične ponudbe Maribora in okolice tudi v prihodnje. Maribor z lego med zelenim Pohorjem na eni in vinorodno pokrajino na drugi strani ponuja izrazito mestne (kultura, vrhunska gastronomija, dogodki) in številne zaledne dejavnosti za oddih v naravi, kot so kolesarjenje, pohodništvo, glamping. Hkrati v mestu teče intenziven infrastrukturni razvoj s poudarkom na območju, ki se razteza od Lenta prek srednjeveškega jedra do Mestnega parka z vinskima gričema Piramida in Kalvarija. Lani so v celoti prenovili Glavni trg z delom Koroške ceste, v njegovi neposredni bližini, na Rotovškem trgu bodo v prihodnje stekla dela za vzpostavitev Centra Rotovž, vključujoč novo Mariborsko knjižnico. Trenutno poteka prenova Židovskega trga, katerega del je tudi Muzej najstarejše trte na svetu, ki bo svoja vrata odprl v prihodnjih mesecih, medtem ko bo še letos stekla tudi prenova Lenta v dolžini od Vodnega do Sodnega stolpa. Napovedana je prenova pro- menade v Mestnem parku, pripravljajo tudi načrte za urejanje mestnih gričev Piramida (mestni vinograd, turistične table) in Kalvarija (romarska pot s kapelicami). Desezonalizacija s športnimi prireditvami»dolgoročno pa so za ustvarjanje mestnih prenočitev in desezonalizacije odločilnega pomena organizacija poslovnih dogodkov in mednarodnih športnih prireditev, katerih temelj so dobri infrastrukturni pogoji, kot so vrhunske hotelske nastanitve, dostopnost z javnim prevozom, sodobna športna infrastruktura in drugi,«pojasnjuje Monika Jurišič Hlevnjak. Nov hotel bo zrasel nad garažno hišo ob Slaviji. Nov strateški dokument razvoja turizma v Mariboru načrtujejo za letos.»namen je oblikovati učinkovit in izvedljiv razvojni model mariborskega turizma, ki bo optimalno ovrednotil vse glavne atribute in potenciale zaokroženega turističnega območja s ciljem večje prepoznavnosti in privlačnosti historičnega in urbanega dela mesta ter njegovega zelenega zaledja,«pravijo v Zavodu za turizem Maribor. KMETIJSTVO IN TURIZEM 35 turistične kmetije apartmaji sobe gostišča gostilne vinske kleti camper stop oljarna muzeji hostel terme kampi ogledi tematske poti

36 Uspešno kampanjo Briška češnja v vsak dom bodo nadgradili Z vseslovensko promocijsko kampanjo so briški sadjarji dvakrat več češenj prodali na domači kmetiji. Petra Šubic petra.subic@finance.si Najprej so vzpostavili sodelovanje in zaupanje med tem zavodom, združenjem briških sadjarjev in lokalno skupnostjo, pozneje se je za zelo koristno izkazala vez s Skupnostjo Julijskih Alp, saj so destinacije na območju Alp takoj ponudile pomoč in lokacije za prodajo. Drugi izziv pa je bila promocija, s katero so na družbenih omrežjih potencialne kupce spodbujali k spremljanju razvoja češenj od cvetenja in pridobivanja oblike do prve rožnate barve in zorenja. Tako so ljudi navdušili, da bi briške češnje okusili, in ko se je sezona začela, so kupce le še obvestili, kje jih lahko kupijo. Seznam prodajnih točk in sadjarjev so objavili na spletni strani in drugih komunikacijskih kanalih destinacije. Korona je povezala sadjarje in lokalno skupnost»tako smo prodajo češenj na kmetijah skoraj podvojili. Kampanja je sadjarjem in lokalni skupnosti odprla pot za tesnejše sodelovanje pri trajnostnem turizmu in promociji lokalnih izdelkov. S kampanjo smo povezali vso Slovenijo od Obale do Maribora. Ob sprostitvi ukrepov so sadjarji, vinarji in gostinci v Brdih imeli veliko gostov. Kampanja je nakazala, kako lahko varno organiziramo tradicionalni pra36 KMETIJSTVO IN TURIZEM Trajnostni turizem v Brdih je z epidemijo pridobil, povezali smo obiskovalce, ponudnike in lokalno prebivalstvo. S preprosto kampanjo promocije briških češenj smo povezali našo destinacijo z drugimi destinacijami in regijo. Tina Novak Samec, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, mladino in šport Brda Arhiv Kmetije Jelina Od briških češenj do prodaje drugih briških dobrot Aleš Beno E pidemija je briškim sadjarjem lani prekrižala načrte o prodaji češenj, a so s kampanjo Briška češnja v vsak dom kupce povabili v Brda po češnje, da so si praznik češenj naredili doma. Letos želijo akcijo nadgraditi v kolektivno znamko Brda za trženje vseh pridelkov iz Goriških brd.»lani je bila v Brdih dobra letina češenj, s kampanjo Briška češnja v vsak dom pa smo kupce iz vse Slovenije vabili v Brda in na druga prodajna mesta po češnje. Tako so briški kmetje dobili nov prodajni kanal, ko so zaradi epidemije zaprli meje, gostilne, šole, vrtce in celo tržnice. Tik pred cvetenjem češenj je sadjarje, občino Brda ter Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda (ZTKMŠ Brda) skrbelo, kako bi češnje prodali, in rodila se je ideja o promocijski kampanji,«pravi Tina Novak Samec, direktorica ZTKMŠ Brda. znik češenj in razpršimo goste po celotni destinaciji, ki so jo spoznavali peš, z navadnimi ali e-kolesi. Trajnostni turizem v Brdih je z epidemijo pridobil, povezali smo obiskovalce, ponudnike in lokalno prebivalstvo. Letos bomo zgradili kolektivno blagovno znamko Brda, ki bo ponujala vse za bivanje pri nas. Gradimo na lanski lekciji, da s preprosto kampanjo, pristno gostoljubnostjo, domačnostjo, avtohtonostjo in skrbjo za okolje veliko bolj povežemo vse znotraj destinacije, med destinacijami in regijo,«napoveduje Tina Novak Samec. Kampanjo Briška češnja v vsak dom so jeseni že nadgradili s promocijo briških pridelkov v vsak dom, spodbujali pa so nakup zlasti kakija, lokalne sorte hruške pituralke, oljčnega olja, medu in medenih izdelkov. Jesensko zaprtje je turistične in druge kmetije v Brdih dodatno prizadelo. V najslabši kondiciji so prav vinarji, saj se je ob prvem zaprtju popolnoma ustavil izvoz vina, ob drugem zaprtju pa je obstala prodaja visokokakovostnih vin, saj so hoteli in restavracije med vsemi evropskimi državami prav pri nas najdlje, kar šest mesecev, zaprti.

37

38 Paket domačih dobrot za piknik po kolesarjenju in supanju S tremi paketi bo kmetija Koroša v Prlekijo vabila družine na piknik, kolesarski izlet in veslanje s supom. Petra Šubic petra.subic@finance.si S tremi posebnimi paketi, v katerih prevladujejo domače dobrote, bo kmetija Koroša iz Križevcev pri Ljutomeru poleti pogostila svoje goste. PiknikBox vsebuje vse za okusen piknik, KoloBox so sestavili za kolesarje, SupBox pa za okrepčilo po supanju. V SupBoxu bodo našli odejico za piknik, pribor in lokalno hrano s kmetij, po potrebi bodo gostom priložili tudi sup, s katerim boste lahko veslali po bližnjem jezeru.»takšnih paketov drugje še nismo zasledili. Združujejo gibanje in zdravo hrano lokalnih proizvajalcev ter spodbujajo ljudi, da preživijo več časa z družino ali družbo v naravi,«pravi Žan Koroša. V vsakem paketu je hrana z lokalnih kmetij, zato sta transportni in dobavni čas izdelkov zelo kratka. Večina hrane je v embalaži, ki jo lahko znova uporabijo ali preprosto reciklirajo. Hrano, ki je gosti ne bodo pojedli, bodo kompostirali na kmetiji in tako pridelali rodovitno gnojilo, ki ga vsako pomlad in jesen raztrosijo po njivah, dodaja sogovornik. Po supanju bodo gostje v SupBoxu našli odejo za piknik, pribor in kmečke dobrote, da se bodo okrepčali. Kmetija Koroša Sprostitev in prigrizek v naravi njem podeželja. Gostje bodo spoznali lokalna živila in kako jih pridelujemo. Naše pakete bomo nadgradili z zemljevidom, na katerem bomo predstavili različne kolesarske poti in turistične destinacije,«napoveduje Žan Koroša, ki to idejo razvija skupaj z vsemi družinskimi člani in okoliškimi kmetijami. Inovativni paketi so primerni za mlade in starejše, družine, skupine in posameznike, ki želijo dan preživeti na prostem, narediti nekaj zase, spoznati podeželje, preizkusiti lokalno kulinariko in se sprostiti v naravi. Izposoja kolesa in supa Gostom bodo poleg hrane ponudili tudi izposojo kolesa in supa.»tako povezujemo zdravo hrano z gibanjem na svežem zraku, razvojem in ohranja- Shutterstock Pakete bodo prodajali na kmetiji Koroša 38 KMETIJSTVO IN TURIZEM Pakete bodo tržili v trgovini na domači kmetiji, prek družbenih omrežij, blogerjev in vplivnežev ter v lokalnih časopisih.»nagovoriti želimo čim večji krog ljudi in jim ponuditi zanimivo preživljanje prostega časa in počitnic v naravi v Sloveniji. Računamo tudi na tiste, ki zaradi epidemije počitnic ne bodo preživljali v drugi državi,«o trženju pravi Žan Koroša. Letos bodo svoje pakete promovirali, veselijo pa se povratnih informacij prvih uporabnikov, da bi pakete še izpopolnili.»pakete za piknik po kolesarjenju in supanju bomo še nadgradili. To lahko dosežemo s širšo ponudbo, denimo z vključevanjem novih doživetij in drugih kmetij ali celo z novimi izletniškimi potmi ali širitvijo na druge destinacije,«o novih idejah pravi Žan Koroša.

39 Prihaja prva vrtljiva medena slaščičarna na svetu e deveta generacija v družinskem podjetju Perger 1757 iz Slovenj Gradca ročno iz naravnih sestavin dela vse, kar je mogoče narediti iz medu in satja. Nadaljujejo več kot 250-letno tradicijo medičarstva, lectarstva in svečarstva ter jo prepletajo z inovativnostjo. riju Kasparovu, posebno energetsko svečo papežu Frančišku in opernemu pevcu Lucianu Pavarottiju, nakit iz lecta manekenki Naomi Campbell Z medenimi sladicami in zanimivimi doživetji imajo velike načrte. V slaščičarno želijo privabiti domače in tuje goste, posameznike, družine, šole in druge izobraževalne ustanove Bogato družinsko dediščino Pergerjevi že zdaj razkazujejo v majhnem muzeju z galerijo ob domači hiši, ki ga obišče več kot 15 tisoč ljudi na leto. Od medenjakov in bombonov do energetskih sveč in lectovih src Preboj med najboljša svetovna doživetja Petra Šubic petra.subic@finance.si Ž Najbolj znani so po ekoloških medenjakih, ki jih edini na svetu delajo s pravim matičnim mlečkom, cvet nim prahom in propolisom. Poleg medenjakov se dobro prodajajo tudi njihovi trdi in mehki bomboni ter energetske sveče, ki s pozitivno energijo polnijo domove številnih znanih ljudi po svetu. Ponujajo tudi medeno testo za hitro pripravo ekomedenjakov v domači kuhinji. Iz lecta ne delajo le srčkov in drugih okraskov, temveč celo šahovske figure in tudi nakit, ki so ga pred leti nosile manekenke na tednu mode v Milanu. V obrtni delavnici se že pošteno stiskajo, zato se veselijo selitve v večje prostore, kjer bodo imeli prav posebno atrakcijo prvo vrtljivo medeno slaščičarno, v kateri bodo vse sladice in drugi izdelki medeni. Slaščičarno bodo popestrili z živim muzejem lectarstva, svečarstva in medičarstva od leta 1757 pa vse do danes in s presenetljivimi doživetji. Jernej Lasić Ponujala bo edinstvena doživetja, v Slovenj Gradcu jo načrtuje podjetje Perger 1757, ki iz medu in lecta dela moderen posel.»ker je ta muzej že pretesen za vse obiskovalce in tudi za naše ideje, bomo zgradili nov, sodoben objekt, v katerega želimo pripeljati več kot sto tisoč obiskovalcev na leto, v prvih treh letih pa bomo odprli 15 novih delovnih mest. Z našo medeno slaščičarno želimo našo destinacijo umestiti med najboljša svetovna doživetja na svetu,«napoveduje Lucian Perger. Poleg preboja pri promociji bodo naredili tudi velik korak naprej pri proizvodnji.»v večjih prostorih načrtujemo trikratno povečanje pro izvodnih zmogljivosti, prodajo pa nameravamo razširiti na nove trge,«za konec pravi Lucian Perger.»Obisk slaščičarne bo edinstveno doživetje, v katerem bo vsak obiskovalec vključen v dogajanje. Pri vhodu, ki bo podoben vhodu v panj, bo tabla s števci čebel v objektu. Na strehi objekta bomo prikazali predelavo medu. Še več doživetij pripravljamo v muzejskem delu, kjer bomo predstavljali tudi zgodovino podjetja in slovensko kulturno dediščino. S sodobnimi tehnologijami, denimo s hologrami, 3D-kinom in virtualno resničnostjo bomo prikazali tradicionalno obrt. Možna bosta tudi ogled proizvodnje in pokušnja izdelkov. Otrokom bo izkušen mojster pomagal ustvariti medeno liziko «razkriva direktor Lucian Perger. Na ogled bodo postavili tudi bogato zbirko Pergerjevih mojstrovin, s katerimi so obdarovali znane ljudi. Šah iz lecta so podarili Ga- Tomo Jesenicnik Vhod v slaščičarno bo podoben vhodu v panj V nov, sodobni objekt bomo preselili proizvodnjo in odprli medeno slaščičarno. Vanjo želimo s posebnimi doživetji in muzejem lectarstva, svečarstva in medičarstva privabiti več kot sto tisoč obiskovalcev na leto. Z medeno slaščičarno se želimo umestiti med najboljša svetovna doživetja na svetu. Lucian Perger, direktor podjetja Perger 1757 KMETIJSTVO IN TURIZEM 39

40 V Trebnjem nastaja kulinarično središče Dolenjske Tam bodo znani dolenjski chefi vodili kulinarične delavnice, na katerih bodo gostje kuhali tipične dolenjske jedi in spoznavali kulinarično izročilo regije. Kuhanje z znanimi chefi V Trebnjem imajo prodajalno in kuhinjo, kjer nastaja del dolenjskih dobrot, tam bo letos in prihodnje leto zraslo tudi kulinarično središče Dolenjske. Znani dolenjski chefi bodo vodili kulinarične delavnice, na katerih bodo gostje kuhali tipične dolenjske jedi in spoznavali kulinarično izročilo regije. Na kulinarično-izobraževalnih večerih bodo predstavljali zgodbe lokalnih ponudnikov in tudi tako svojo regijo promovirali skozi okuse. Gostje že lahko spoznajo zgodbe cvička, modre frankinje, krškopoljskega prašiča, raške č bule, dolenjskega ženofa, dolenjske čebelarske zgodbe s prvo čebelarsko šolo na Slovenskem Mercator Sedem kulinaričnih doživetij petra.subic@finance.si V se, kar Dolenjska in Bela krajina dobrega ponujata v gastronomiji, gostinstvu in turizmu pod skupno regijsko znamko Dobrote Dolenjske, od leta 2014 trži Zavod za kulinariko in turizem Dobrote Dolenjske iz Trebnjega. Ta znamka združuje več kot 85 ponudnikov z več kot 500 izdelki. Izdelki Dobrote Dolenjske, ponudba Radi imamo domače»povezujemo kmete, predelovalce, čebelarje, vinarje, gostince in turistične ponudnike ter njihove izdelke in storitve v celostno kulinarično in gastronomsko zgodbo, ki kupcem in gostom skozi različne aktivnosti, dogodke, prireditve in trgovsko ponudbo predstavlja turistično ponudbo Dolenjske s poudarkom na regijski gastronomiji,«pravi Špela Smuk iz Zavoda za kulinariko in turizem Dobrote Dolenjske. Certifikat, ki zagotavlja sledljivost in dolenjsko poreklo izdelka, lahko pridobijo kulinarični izdelki in pridelki, rokodelski izdelki, vodena doživetja, kulinarične prireditve, jedi in pijače, postrežene v gostinskih lokalih, nastanitve in Hiše Dobrote Dolenjske, pri katerih ocenjujejo nastanitve, gostinsko ponudbo in lastne izdelke domačije. 40 KMETIJSTVO IN TURIZEM Tomo Jeseničnik Izhajajo iz lokalne hrane in turizma Španski vetrci so med najbolje prodajanimi piškoti. Mercator Petra Šubic»Razvili smo vodena tematska kulinarična doživetja Okusi Dolenjsko za skupine, ki s tradicionalnimi jedmi in pijačami spoznajo kulinarično dediščino naše regije,«pravi Špela Smuk. Na kulinaričnem doživetju s pokušnjo Dobra misel spoznamo hišne domače marmelade, ročno izdelane piškote, hišne vetrce, suha jabolka v čokoladi, zeliščni sok in liker. Pri Dolenjskem zajtrku okusimo domač kruh, maslo, med, med z dodatki, hišne domače marmelade, mlečno proseno kašo s suhim sadjem ali močnik, umešana jajca s slanino krškopoljca ali drobnjakom Druga vodena kulinarična doživetja pa so Dolenjska malica, Medena Dolenjska, Sladka Dolenjska, Zgodbe iz zidanice in Dobrote Dolenjske za dobrojedce. Štirikrat doslej so organizirali mednarodni festival marmelade. Vsako leto pripravijo tudi teden dolenjske kulinarike v Ljubljani s pokušnjami, vodenimi doživetji in predstavitvami regijskih ponudnikov.

41 promocijsko sporočilo Apiturizem edinstvena turistična ponudba z visoko dodano vrednostjo V Sloveniji deluje približno 10 tisoč čebelarjev. Prvi so začeli svoje čebelnjake za obiskovalce odpirati že pred več desetletji. Danes se jih s čebelarskim turiz mom ukvarja približno 40 in so združeni v sekciji ponudnikov apiturizma pri Čebelarski zvezi Slove nije (ČZS), ki je bila tudi pobudnica tovrstne turi stične ponudbe. Apiturizem Slovenijo privlačno predstavlja kot zeleno in zdravo destinacijo, ki stavi na sonaraven in trajnostni razvoj turizma in upravljanja naravnih virov, predvsem pa kot domovino odličnih čebelar jev z bogato apikulturo in stoletnimi čebelarskimi praksami. Čebelji panj kot domača lekarna Ponudba apiturizma je zelo bogata. Obsega obiske čebelarjev, pri katerih spoznamo življenje čebel, predstavitve ter degustacijo čebeljih pridelkov in različnih medenih izdelkov, oglede arhitekturno ti pičnih čebelnjakov in čebelarskih muzejev ter pred stavitve izdelovanja okrasnih predmetov iz čebeljega voska, poslikav panjskih končnic in peke izdelkov iz medenega testa. Vse to lahko poteka tudi pod vod stvom posebej usposobljenih čebelarskih turističnih vodnikov, za izobrazbo katerih so poskrbeli v klubu profesionalnih turističnih vodnikov. Čedalje pomembnejšo vlogo ima v okviru api turizma tudi apiterapija. To je skupni izraz za postopke, namenjene krepitvi zdravja ter prepre čevanju in lajšanju zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki ali pripravki. Nekateri čebelarji so svoje čebelnjake že prilagodili za uporabo v terapevt ske namene. Ponujajo vdihavanje arom čebeljih Z apiturizmom se odpirajo nove priložnosti za ozaveščanje o pomenu čebel. Jošt Gantar, Zelena destinacija z odličnimi čebelarji Jošt Gantar, A piturizem oziroma čebelarski turizem je sodoben turistični produkt, pri katerem se lahko Slovenija upravičeno pohvali, da je vodilna svetovna destinacija, po kateri se zgleduje marsikatera tuja država. Gre za produkt, ki je uglašen s sodobnimi turističnimi trendi, ki po udarjajo zelene, ekološke ter k zdravju in dobremu počutju usmerjene destinacije ter vzpon kreativne ga turizma. Kreativnost slovenskega apiturizma je v tem, da mu je uspelo bogato čebelarsko kulturo in tradici jo preoblikovati v edinstveno turistično ponudbo z visoko dodano vrednostjo, ki ljudi izobražuje in v njih razvija visoko stopnjo spoštovanja in odgo vornosti do naravnega, kulturnega in družbenega okolja. Z apiturizmom se odpirajo nove priložnosti za ozaveščanje o pomenu čebel in divjih opraševal cev za trajnostno kmetijstvo, prehransko varnost in preprečevanje lakote v svetu, ohranjanje okolja in biotske raznovrstnosti, zdravje, gospodarstvo in s tem za trajnostni razvoj. Nekateri čebelarji so svoje čebelnjake prilagodili za uporabo v terapevtske namene. V njih ponujajo masažo z medom in druge programe tako imenovanega Api Well-beinga. pridelkov, poslušanje brenčanja čebel, masažo z medom, termoterapije, medene kopeli in druge programe tako imenovanega Api Well-beinga, ki so namenjeni pomlajevanju telesa, ohranjanju notra njega ravnovesja, krepitvi ustvarjalnosti in utrjeva nju medsebojnih odnosov. Edini na svetu s shemo certificiranih ponudnikov Čebelarska zveza Slovenije v sodelovanju z agencijo Aritours, ki jo je pooblastila za organizatorja čebe larskih potovanj pod blagovno znamko ApiRoutes, edina na svetu izvaja certificiranje ponudnikov če belarskih turističnih storitev. Tistim, ki izpolnjujejo pogoje, podeljuje certifikate odličnosti. Po vzoru hotelskih zvezdic ponudnike označijo oziroma ran girajo z eno, dvema ali tremi čebelicami. Slovenija svoje znanje s področja apiturizma uspešno posreduje tudi v tujino. Posebej za ta na men je bila ustanovljena Slovenska čebelarska aka demija, Tanja Arih Korošec pa je tudi koordinator ka delovne skupine za apiturizem pri mednarodni čebelarski organizaciji Apimondia, ki si prizadeva za prenos dobrega modela apiturizma tudi v druge države. Kmetijstvo in turizem 41

42 Odklop med zelišči v Deželi doživetij Log na tisoč metrih Lani so v Idrijske Krnice privabili za deset odstotkov več gostov, za novo turistično sezono razvijajo nove izdelke, kot so trufli z gerušem, lokalno grenčico. Petra Šubic N a pobočju Jelenka na nadmorski višini tisoč metrov je Dežela doživetij Log.»Z zdravilnimi in drugimi, tudi avtohtonimi rastlinami na posestvu gradimo zgodbo in doživetja. Gostje lahko preživijo sproščajoč ali aktiven dan v objemu narave,«pravi Lara Lapajne Golob iz podjetja Master v vasi Idrijske Krnice. Gostom ponujajo unikatna doživetja, kot sta Mir na travnati preprogi ali Čajanka v objemu zelišč, najmlajši pa lahko raziskujejo zelišča, druge rastline in živali v vrtu vile Sibile. Uredili so tudi vrt šipkov in potonik, kjer zgodaj spomladi zacvetijo pisane potonike, jeseni pa privabljajo obiskovalce zanimive zasaditve okrasnih trav in šipkov. Dežela doživetij Log petra.subic@finance.si Gostom pripravijo pokušnjo izdelkov Hiše zelišč in jih pogostijo z dobrotami z bližnjih kmetij. s storitvami na posestvu, ki jih ponujamo pod blagovno znamko Dežela doživetij Log. Poleg zelišč, ki jih nabiramo v naravi, smo že pred leti za gojenje zelišč uredili njivo, ki pa smo jo v zadnjem letu preoblikovali v vrt Hiše zelišč. Rob vrta krasijo užitne grmovnice, kot so aronija, ribez, vrtnica, in okrasne trajnice,«pojasnjuje Lara Lapajne Golob. Gostom pripravijo pokušnjo izdelkov Hiše zelišč in jih pogostijo z dobrotami z bližnjih kmetij, s pecivom, skuto, maslom Velik poudarek dajejo povezovanju s sosednjimi kmetijami, tako gostom približajo življenje in delo ljudi v hribovski vasi Idrijske Krnice. Fotolov za idrijskim jegličem Spomladi cvetijo avriklji in kranjski jeglič, botanični navdušenci pa se odpravijo na fotolov za idrijskim jegličem, svetovno prepoznavno avtohtono lokalno rožo, ki so jo v preteklosti hodili opazovat svetovno znani botaniki. Njena posebnost je, da vedno zraste samo takrat in samo tam, kjer hkrati cvetita kranjski jeglič in avrikelj. Križanec teh dveh rastlin je idrijski jeglič, ki je zelo redka in zato tako edinstvena rastlina.»preden smo razvili znamko Dežela doživetij Log, smo svojo zgodbo začeli graditi z znamko Hiša zelišč, ki obsega linijo zeliščnih izdelkov. Vanjo sodi več vrst zeliščnih čajev, lokalno obarvani likerji, grenčica geruš, mazila in naravna mila iz zelišč, ki jih ekološko gojimo sami. Zaradi trendov v turizmu in potreb trga smo izdelke Hiše zelišč povezali Butični zeliščni park Zaradi epidemije so razširili ponudbo in prodajo.»urediti želimo butični zeliščni park, ki bo poseben in unikaten v Sloveniji in tem delu Evrope. Obsegal bo vrt vile Sibile, vrt šipkov in potonik, vrt Hiše zelišč in botanično učno pot, kjer bodo gostje spoznali zaščitene avtohtone trajnice, ki so značilne za severozahodni del Slovenije, kot so lilijevke, svišči, arnika Načrtujemo tudi vodni vrt z zdravilnimi rastlinami in okrasnimi trajnicami, ki uspevajo na vlažnih in močvirnatih tleh. Posebno mesto pa bodo imele stare sorte vrtnic, ki jih pri nas ne najdemo pogosto,«pravi Lara Lapajne Golob. Shutterstock Pripravljajo čokolado z vrtnicami 42 KMETIJSTVO IN TURIZEM Zeliščni jegličev čaj Iz teh dišečih vrtnic že delajo liker 3 vrtnice, pripravljajo pa tudi nov izdelek čokolado z vrtnicami. Zadnja novost pa so trufli z grenčico geruš, ki ima močno idrijsko knapovsko zgodbo. Lani so imeli za desetino več obiskovalcev, poskočila je tudi prodaja domačih izdelkov.

43

44 Jaka Ivančič Istrski zajtrk obogati kmetije, ki ponujajo le prenočevanje. Zanimive ideje za turizem na podeželju Petra Šubic Z zanimivimi doživetji, ki so nastala lani ali jih še načrtujejo in so prišla na naš natečaj, vas bomo popeljali po Sloveniji. Zaradi epidemije nas bo veliko tudi letošnje počitnice preživelo doma. To pa je dobra priložnost za spoznavanje novih kotičkov in odkrivanje lokalne gastronomije. Po istrskem zajtrku nastaja še brkinski zajtrk Zanimiv turistični produkt je istrski zajtrk, s katerim je Mateja Hrvatin Kozlovič pred dvema letoma povezala kmetije v slovenski Istri. Ponujajo prehransko uravnotežen obrok za dve osebi, narejen iz lokalnih sestavin malih ali butičnih ponudnikov, ki ohranjajo istrsko gastronomsko tradicijo. Lani je istrski zajtrk postal finalist v izboru Sejalec, v katerem Slovenska turistična organizacija nagrajuje ustvarjalne in inovativne dosežke v turizmu. Istrski zajtrk dostavljajo ponudnikom sob, ki jih oddajajo domačim in tujim gostom, a jim sami ne ponujajo hrane.»vsak dan jim dostavimo istrski zajtrk za goste, vsak ponudnik prenočitev prejme tudi provizijo od prodaje zajtrka. Gostje ob naročilu istrskega zajtrka dobijo še pet kuponov za lokalna do44 KMETIJSTVO IN TURIZEM živetja, s katerimi lahko obiščejo domačine, pobliže spoznajo pridelavo hrane, ki sestavlja istrski zajtrk, ob tem pa odkrivajo kulturno identiteto Istranov,«pojasnjuje Mateja Hrvatin Kozlovič. Gostje lahko pokusijo ekstra deviško oljčno olje, poslušajo zgodbe domačinov v koprski butični trgovini Okusi Istre, obiščejo ekološko kmetijo Marima v Trebešah, kjer dobijo suho sadje in si ogledajo najvišji flišni slap v Istri, na kmetiji Montis na Montinjanu se lahko seznanijo z ekološkimi vini, obiščejo zeliščni labirint Zeliščnega raja slovenske Istre v Trseku»Istrski zajtrk je pripomogel k večjemu odkupu lokalnih pridelkov in živil z lokalnih kmetij, ponudniki prenočitev so obogatili svojo ponudbo. Povprečna poraba pri posameznem ponudniku doživetij, ki ga izbere gost s kuponom istrskega zajtrka, znaša od 30 do 50 evrov. Dosegli smo večjo prepoznavnost manj znanih kotičkov v Istri. Po uspešnem preboju zajtrka v slovenski Istri razvijamo brkinski zajtrk skupaj z lokalno akcijsko skupino LAS Snežnik-Nanos,«dodaja Mateja Hrvatin Kozlovič. Šenkova domačija na Jezerskem se širi z glampingom Pred desetimi leti je Polona Virnik Karničar nedelujočo kmetijo, ki je oddajala zemljišča v najem in od živali redila samo še nekaj kokoši, prenovila in na noge postavila uspešno Šenkovo domačijo, ki je

45 Šenkova domačija Na Šenkovi domačiji na Jezerskem že lahko kampirate, kmalu bodo uredili tudi glamping. zrasla v eno najbolj znanih turističnih kmetij na Jezerskem. Poleg sob na kmetiji ponujajo tudi prostor za kampiranje. Ekološko kmetujejo, redijo avtohtone pasme živali, z dobro kuhinjo in lepo naravo jim prenočitve iz leta v leto rastejo. Leta 2018 so imeli prenočitev, lani pa že osem tisoč.»ponudbo dopolnjujemo in nadgrajujemo s postopnim prehodom na stoodstotno ekološko ponudbo hrane in pijače, obnovo in revitalizacijo planine pod Češko kočo in nadgradnjo prostora za kampiranje v glamping. Kot partner združenja Slovenia Outdoor bomo več pozornosti namenili pohodništvu in kolesarjenju ter dvigali zeleno ponudbo naše destinacije,«o načrtih pravi podjetna gospodarica Polona Virnik Karničar. Peka belokranjske pogače v Hiši dobrot Bele krajine Z Jezerskega pojdimo v Metliko, kjer stoji Hiša dobrot Bele krajine. Z njo oživljajo staro mestno jedro Metlike ter prodajajo lokalno hrano in pijačo, ponujajo tudi darila lokalnega izvora, goste pa usmerjajo tudi na oglede kmetij ali delavnico peke belokranjske pogače»naša vizija je, da Hiša dobrot Bele krajine postane središče lokalne samooskrbe, pomembna turistična postojanka, prostor za medgeneracijsko sodelovanje med mladimi, visoko izobraženimi in kreativnimi posamezniki ter starejšimi. Letos bomo vzpostavili predstavitveno kuhinjo, ki je zasnovana kot sodelavno okolje (coworking), kjer bodo vznikala partnerstva med mladimi razvijalci kreativnih idej in starejšimi pridelovalci, ponudniki in rokodelci. Ponujali bomo tudi nov turistični produkt 'pogača starter kit' vse za peko belokranjske pogače,«pravi Marjetka Pezdirc, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika. Čuječ odklop Urška Merljak iz Društva Krlina razvija doživetja, ki temeljijo na čuječnosti (mindfulness).»doživetja so butična, namenjena posameznikom in poslovnežem. Ponujamo jih vse leto, povezujemo lokalne ponudnike (vinogradnike, kmetije, gostince, oljkarje ) z različnimi strokovnjaki (etnologi, antropologi, enologi, psihoterapevti, prevajalci, turističnimi vodniki ), hkrati pa gostom ponujamo visokokakovostna doživetja na izbrani destinaciji. Na destinaciji razvijemo doživetje, ki poteka po zasnovi Intiniti s povezovanjem znanosti, umetnosti in narave. Gosta sprejmemo v varen prostor, kjer lahko ob spoznavanju okolice in okušanju lokalne gastronomije doživi polnost življenja in se sprosti. Doživetja vključujejo telo, čustva in um, odpirajo vseh pet čutil, spodbujajo vzpostavitev ravnovesja in dvig vitalne energije. Naša doživetja ustvarjajo novo panogo turizma, ki deluje na osebno rast,«razlaga Urška Merljak. Ponujajo enkratna, personalizirana in stalna doživetja. Stalna doživetja pripravljajo na dveh lokacijah. Doživetje Wine Bliss Motnik poteka ob gradu Dobrovo v Goriških brdih in vključuje čuječe okušanje prestižnega vina motnik. Doživetje Monument Bliss pa poteka na Krasu, kjer čuječe spoznate Pomnik miru v Cerju. Obe doživetji trajata približno tri ure, vodijo ju psihoterapevti.»med doživetjem se gostje naučijo in spoznajo nekaj novega o naravi, kulturi, gastronomiji, ljudeh in sebi. Spoznajo lokalno hrano in vino, doživetja vključujejo več presenečenj v obliki iger, izzivov, pesmi, plesa, literature, gibanja «dodaja sogovornica. KMETIJSTVO IN TURIZEM 45

46 Grajski dopust na gradu Podsreda Grad Podsreda v Kozjanskem parku od minulega leta ponuja grajski oddih v obnovljenih sobah in apartmajih. Občina Kozje je lani v nekdanjem gospodarskem poslopju gradu Podsreda uredila tri sobe in tri apartmaje, ki ponujajo štirizvezdično namestitev. Gostje lahko preživijo noč kot graščaki in užijejo tišino grajskih zidov ter lepoto neokrnjene narave Kozjanskega parka. Sobe in apartmaji so primerni za družine, starejše in mlajše pare, ponekod dovolijo tudi hišne ljubljenčke.»ne gre zgolj za sobe in apartmaje, temveč za to, da lahko grad Podsreda z destinacijo Podčetrtek in zavarovanim območjem Kozjanskega parka ponudi pristnost in omogoči gostom, da doživijo naravo in pestro kulinariko,«pravi Mojca Valenčak iz Javnega zavoda Kozjanski park. V Kozjanskem parku imajo od leta 2002 zaščiteno kolektivno znamko Sožitje Kozjanski park, ki je namenjena promociji storitev, izdelkov in pridelkov, pridelanih in predelanih prijazno do narave in ljudi ter s čim manjšim vplivom na okolje. Kar pridelajo roke domačih ponudnikov in ponujajo domače njive, polja, vinogradi, sadovnjaki..., delijo z gosti, ki obiščejo grad Podsreda. Gosta pričaka miza, polna domačih dobrot, kot je naravni jabolčni sok, ki ga pridelujejo v Kozjanskem parku iz starih sort jabolk. Te uspevajo v ekološkem kolekcijskem sadovnjaku Kozjanskega parka, ki je Med počitnicami na kmetiji Vrhivšek boste izvedeli vse o industrijski konoplji. 46 KMETIJSTVO IN TURIZEM Konoplja od semena do doživetja Kmetija Vrhivšek s Frankolovega goji industrijsko konopljo in odkriva njeno uporabno vrednost v kulinariki, kozmetiki, nastanitvah in izjemnih doživetjih. Alenka Zapušek pod znamko Kmetije Vrhivšek že nekaj let predeluje konopljo v različne izdelke, pripravlja izobraževanja o uporabi konoplje in zelišč za boljše zdravje in počutje.»postavili smo jurto, ki je izolirana s konopljo. Obiskovalcem prikažemo celotno pot od semena do izdelkov ne samo prehranskih, ki so bolj znani v Sloveniji, ampak tudi tehničnih, ki jih je mogoče narediti iz konoplje. Lani smo se začeli ukvarjati tudi s turizmom, saj smo na več kot 200 let stari kmetiji uredili apartma za oddajanje. Prav korona pa je pokazala, da je smiselno imeti več dejavnosti. Turistični boni so nam pripeljali precej obiskovalcev,«pravi Alenka Zapušek. Gostom sta bila všeč avtentično doživetje miru, neokrnjene narave in trajnostne naravnanosti družine, ki z izbiro gojenih kultur ne obremenjuje okolja, ter prenos znanja o naravnih rešitvah.»razmišljam, kako turistično nastanitev povezati z doživetjem, ki je hkrati izobraževalno in sproščujoče. Moja ideja je, da bi povezala izobraževanja o konoplji in ljudem približala industrijsko konopljo kot kulturo, ki si zasluži biti del slovenskega kmetijstva,«še pravi Alenka Zapušek. Shutterstock Andrej Tarfila/STO Grad Podsreda organizira grajske počitnice. zibelka starih tradicionalnih sort sadnih dreves. Iz istega sadovnjaka izvirajo tudi ekološko pridelana sveža jabolka ali sušeni jabolčni krhlji (odvisno od sezone), ki jih prav tako podarijo gostom. Gostje dobijo tudi brošuro, kjer izvedo, od kod izvira naravno milo, ki jih pričaka v kopalnici, katero družinsko podjetje ročno gravira kozarce, kdo je odgovoren za mizarska dela na masivnem hrastovem pohištvu, ki krasi vse sobe Povsem iz lokalnih živil je sestavljena ponudba v minibaru na gradu, na voljo so domači keksi, čokolade, razne vrste domačih sokov, penina lokalnega vinarstva, vino iz domačega vinotoča Okoli 30 lokalnih ponudnikov spoznajo gosti, ki prespijo na gradu Podsreda. Dan začnejo z grajskim zajtrkom, ki ga sestavljajo domače kozjanske dobrote. Za piknik v naravi dobijo grajski narezek z bližnje kmetije Kunej.

47 VINSKI KLUB ZGODBE O VINU Vinske premiere za pomladno prebujanje Letošnjo pomlad predstavljamo posebne vinske premiere - šest vin, ki so jih vinarji na trg poslali pred kratkim. Če se niste član kluba Zgodbe o vinu, je pomladno prebujanje zagotovo pravi trenutek za raziskovanje šestih vin, ki jih kot člani kluba prejmete v pomladnem paketu. delimo dobre zgodbe in še boljša vina! pridružite se nam in se razvajajte z izborom najboljšega! Več na Vi n s k i k lub član Zg VINSKE PREMIERE od in be o V u Če postanete član vinskega kluba Zgodbe o vinu zdaj, boste najprej prejeli zgornjih šest vin, potem pa še šest v začetku junija ali decembra 2021, kot se boste odločili sami. Vaša članarina velja eno leto od datuma sklenitve. Minister Za ZdraVje opozarja: prekomerno pitje alkohola lahko škoduje ZdraVju

48 ZDAJ JE ČAS. Za nakup lokalnih, sezonskih dobrot. #ifeelslovenia #tasteslovenia #mojaslovenija