Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 3, 30. september 2011, letnik IX Glavna tema 4 Elektro Gorenjska Prodaja - vaš partner pri prodaji ele

Transkripcija

1 Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 3, 30. september 2011, letnik IX Glavna tema 4 Elektro Gorenjska Prodaja - vaš partner pri prodaji elektrike Aktualno 8 Investicije v elektroenergetsko omrežje nujne za razvoj gorenjske regije Novosti 26 Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti

2 Kažipot po vsebini 3 Beseda uprave Glavna tema 4 Elektro Gorenjska Prodaja - vaš partner pri prodaji elektrike 7 Na novinarski konferenci skupina Elektro Gorenjska predstavila novo organiziranost Aktualno 8 Investicije v elektroenergetsko omrežje nujne za razvoj gorenjske regije 11 Telekomunikacijska tehnologija WiMAX 13 Odsev Ëetrtletja Znanje je moë 16 Novih inovacijskih predlogov ni nikoli preveë Predstavljamo se 20 Spomini Borisa MušiËa na osamosvojitveno vojno za Slovenijo 22 Predstavljamo nominirance za NAJ SODELAVKO oziroma SODELAVCA in NAJ SKUPINO 2011 Standardi kakovosti 24 Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih in elektromontažnih delih na elektroenergetski infrastrukturi LoËeno zbiranje stekla in steklene embalaže 25 Družini prijazno podjetje Elektro Gorenjska, d. d., in izbrani ukrepi Novosti 26 Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti Iz Gorenjskih elektrarn 30 Strokovni posvet 15 let zelenega Preddvora 31 Zelena elektrika v Preddvoru 32 Nov tip rešetke tirolskega zajetja v HE Cerklje 33 Projekti novih kogeneracij v Gorenjskih elektrarnah, d. o. o. 34 Inženiring in izvedba sonënih elektrarn za trg Elektro Gorenjska smo ljudje 35 Kadrovske novice Prvi vtisi novozaposlenih Za vsakogar nekaj 36 Naj junijski prispevek Za lepši dan: Prijatelj 37 Društvo upokojencev Elektro Gorenjska Upokojenci so praznovali 38 Fotogalerija 39 Nagradna križanka Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska. Št. 3, september 2011; tekoëa št. 32, leto IX Glavna urednica: mag. Mateja Nadižar Svet Odgovorna urednica: mag. Renata Križnar Predsednik uredniškega sveta: mag. Bojan Luskovec»lani uredniškega sveta: Aleš Ažman, MBA, Romana Božnar, mag. Edvard Košnjek, Marjeta Rozman, Iztok Sotošek, MBA Uredniška skupina: Alenka Andolšek, Teja Bizjak, Drago Papler, Majda Repnik, Marko Vilfan, Alojz Žumer Uredništvo: Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj Telefon: , faks E-pošta: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si Izdajatelj: Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo elektriëne energije, d. d. Za izdajatelja uprava družbe: predsednik uprave mag. Bojan Luskovec Oglasno trženje: telefon , faks , E-pošta: info@elektro-gorenjska.si Lektoriranje: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p. Oblikovanje in prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o. Naklada: 1400 izvodov ISSN Fotografija na naslovnici: Aleπ Nagode Poslovno glasilo Elgo izhaja štirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, štipendisti in poslovni partnerji. Naslednja številka izide 23. decembra Spoštovani! Naj bo vsaka naslednja številka Elga še bolj zanimiva za branje tudi z vašo pomoëjo. V uredništvu glasila Elgo se veselimo vaših prispevkov, predlogov in idej, ki bodo obogatili naše glasilo. Za naslednjo številko jih sprejemamo do na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si

3 Beseda uprave Smo na istem vlaku, vsak v svojem vagonu, vsi z isto mislijo: priti uspešno do cilja! Minilo je leto dni, odkar sem prevzel krmilo vlaka skupine Elektro Gorenjska. Katere so tiste kljuëne stvari, ki bi jih zato danes rad posredoval vam, spoštovane sodelavke, spoštovani sodelavci, spoštovani bralci? Gre za leto revolucionarnih sprememb, številnih izzivov in mnogih vprašanj. Za nekatera smo že našli odgovore, za druga jih še vztrajno išëemo. Bili so lepi in težki trenutki. Pot še zdaleë ni zakljuëena, to vam zagotavljam. Prav tako bo še zelo naporna. Elektro Gorenjska, najmanjši elektrodistributer v Sloveniji, je v preteklem letu dosegel relativno najboljši poslovni rezultat v primerjavi z ostalimi elektrodistributerji. Del dobiëka so delniëarji namenili dividendam, ves preostali del dobiëka, skoraj tri milijone evrov, bomo namenili investicijam v omrežju. Elektro Gorenjska uspešno ohranja tržni delež, ki znaša 10 % in za katerega sem prepriëan, da ga bomo še poveëali. Zakaj? Ker smo odgovorni, zanesljivi in kakovostni. Ker smo vodilni pri uvajanju inovativnih in naprednih tehnoloških rešitev. Ker imamo stabilen poslovni model, dobro skrbimo za omrežje, odjemalcem ponujamo cenovno ugodne in konkurenëne možnosti nakupa elektriëne energije, omogoëamo uëinkovito in varëno rabo elektriëne energije ter ponujamo druge zanimive storitve. Vesel in ponosen sem, da smo prvo distribucijsko podjetje, ki nam je uspelo loëiti tudi tržno in omrežno dejavnost, da smo prvo distribucijsko podjetje, katerega nova hëerinska družba za prodajo elektrike, Elektro Gorenjska Prodaja, je s 1. septembrom zaëela s poslovanjem. Naj danes malo drugaëe strnem kljuëne misli, ki naj nam bodo vodilo - skupina Elektro Gorenjska je vlak, sestavljen iz razliënih vagonov, pri katerem vsak igra svojo, a zelo pomembno vlogo. Dejstvo je, da se vsi peljemo v istem vlaku. Le ob skupnem delovanju, strpnosti in razumevanju drug drugega se lahko pripeljemo do želenega cilja. Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec

4 4 Glavna tema Elektro Gorenjska Prodaja - vaš partner pri prodaji elektrike? mag. Renata Križnar S 1. septembrom 2011 je prodajo elektrike prevzelo novo podjetje v skupini Elektro Gorenjska, in sicer Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o. Prvi korak družbe je seznanitev vseh odjemalcev o spremenjenem naëinu poslovanja, pri katerem odjemalci posledic ne bodo Ëutili. Glavna skrb podjetja bo Ëim bolj uspešna prodaja elektriëne energije in konkurenëno nastopanje na trgu. Pogovarjali smo se z direktorjem nove družbe, Iztokom Sotoškom, predstavljamo pa vam tudi novo spletno stran Elektra Gorenjska Prodaja in deset najpogostejših vprašanj odjemalcev v zvezi s spremenjenim naëinom poslovanja. Intervju z direktorjem Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., Iztokom Sotoškom Foto: Roman Bratun 1. Pridružili ste se nam novembra 2010 na mestu izvršnega direktorja OE NP, sedaj ste direktor novoustanovljene družbe Elektro Gorenjska Prodaja, ki je kot družba prevzemnica prevzela dejavnost nakupa in prodaje Elektra Gorenjska, d. d. Kaj se je dejansko zgodilo? Evropska direktiva 2003/54 Evropskega sveta in parlamenta z dne 26. junija 2003 o skupnih pravilih za notranji trg z elektriëno energijo zapoveduje loëitev dejavnosti sistemskega operaterja od ostalih dejavnosti na podroëju oskrbe z elektriko, t. j. od proizvodnje in od trgovine in dobave elektrike. Družba Elektro Gorenjska, d. d., je že pred Ëasom izloëila dejavnost proizvodnje elektrike v družbo Gorenjske elektrarne, d. o. o., dejavnost trgovanja in dobave pa se je sedaj izëlenila v Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o. Dejavnost trgovine in dobave se od odvija v novi družbi Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., organizacijska enota NP, ki je do sedaj opravljala to dejavnost v Elektru Gorenjska, d. d., pa je prenehala obstajati. 2. Katere so bistvene lastnosti delitve družbe? NaËin delitve dejavnosti, t. j. izëlenitev, je naëin, katerega lastnosti sta univerzalno pravno nasledstvo in solidarna odgovornost. Univerzalno pravno nasledstvo pomeni, da se vsi posli, ki so bili sklenjeni za podroëje izëlenjene dejavnosti, to je trgovanje in dobava z vpisom v sodni register, avtomatsko prenesejo na družbo, na katero je bila izëlenjena dejavnost prenesena. Solidarna odgovornost pa pomeni, da za te iste posle obe družbi, to sta Elektro Gorenjska, d. d., in Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., solidarno odgovarjata. 3. Kakšna je posledica delitve družbe za odjemalce? Odjemalci se bodo z izëlenitvijo seznanili, ko bodo v oktobru dobili raëune za elektriko s strani nove družbe. Sicer pa bistvenih sprememb ne bo: ostajajo isti produkti, iste cene in še naprej bodo odjemalci dobivali zgolj eno položnico za elektriko meseëno. DolgoroËno mora izëlenitev prinesti konkurenëne cene in izboljšano storitev prodaje. 4. Kaj pravno pomeni izëlenitev za zaposlene? Zaposleni, ki so bili preneseni v Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o., ohranjajo enake pravice, kot so jih imeli pred izëlenitvijo. V novi družbi veljajo iste kolektivne pogodbe (panožna in podjetniška), ki šëitijo pravice zaposlenih. 5. Kako ocenjujete trenutno tržno situacijo? Družba Elektro Gorenjska, d. d., je bila klasiëna distribucija znotraj elektroenergetskega sistema Slovenije in je hkrati skrbela za distribucijsko mrežo in prodajo elektriëne energije. Prodaja ni bila del obiëajne trgovine, saj elektrika ni bila tržno blago. Oskrba z elektriko je bila monopolna dejavnost, cene elektrike pa so se doloëile izven podjetja, centralnoplansko za celoten sistem. Tako Elektro Gorenjska ni imela razvite nakupne funkcije. Z odprtjem notranjega trga z elektriko v Sloveniji so se okolišëine bistveno spremenile. Elektrika je postala tržno blago, Elektro Gorenjska, d. d., pa podjetje, ki se ukvarja s klasiëno trgovino z elektriko. Kar naenkrat se je torej družba Elektro Gorenjska (in tudi ostale distribucije v Sloveniji) znašla na trgu, s katerim pa do sedaj ni imela izkušenj. Ni namreë imela razvite nakupne funkcije, ni imela niti znanja niti razvitih procesov za obvladovanje tržnih tveganj, ki so na trgu z elektriko nekaj obiëajnega. Situacija se je z vstopom novih ponudnikov zaostrila. Podjetje se je znašlo v okolišëinah, ki zahtevajo odloëno ukrepanje. Na sreëo je potekal proces izëlenitve dejavnosti nakupa in prodaje zelo gladko. Kot samostojna pravna oseba ima Elektro Gorenjska Prodaja sedaj veë možnosti za prilagajanje trgu, kar mora biti bistvena lastnost podjetja, ki konkurira na odprtem trgu. 6. Kakšna je vizija podjetja Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o.? Osnovna oziroma izhodišëa dejavnost Elektra Gorenjska Prodaja, d. o. o., je prodaja elektrike na Gorenjskem. Kot sem že omenil, je konkurenca zelo aktivna in neprestano išëemo rešitve za naprej. Rast in razvoj sta neobhodna, prostor pa je praktiëno neomejen. Nakupna funkcija je zagotovo kljuëna funkcija, ki jo moramo dvigniti na višji nivo, kar pomeni, da se moramo vkljuëiti v trgovino z elektriko v regiji, kjer kupujejo tudi naši konkurenti. Samo tako jim bomo lahko konkurirali s ceno, ki je t. i. kljuëni konkurenëni faktor. S tem bi nam bil omogoëen tudi nastop na drobno-

5 5 Glavna tema prodajnih trgih, na katerih zaenkrat še nismo prisotni. Na drugi strani imamo možnost širitve na druge produkte pri obstojeëih kupcih, saj jih poznamo že leta. Kot samostojna pravna oseba jim lahko ponudimo še kaj veë kot le elektriko. Omenjene strategije natanëno prouëujemo in do konca letošnjega leta bo znano, kam gremo. Omeniti je še potrebno, da se išëejo tudi možne sinergije znotraj istega lastništva. Moja skrb je predvsem podjetje kot tako, prouëujem njegove lastnosti in išëem rešitve v okviru svojih pristojnosti. 7. Kaj mislite, da je pomembno za odjemalce? S stališëa odjemalca se elektrika razlikuje po ceni in storitvi prodaje. KonkurenËno ceno bomo dosegli s t. i. vertikalno širitvijo na trgovanje. Storitev prodaje pa bomo izboljšali predvsem ob podpori novega informacijskega sistema in z uvedbo novih produktov, ki bodo enostavni, jasni in dostopnejši, kot so sedaj. 8. Kakšne vsebinske razlike lahko priëakujejo zaposleni v Elektru Gorenjska Prodaja, d. o. o.? Tržna dejavnost se razlikuje od regulirane dejavnosti po naëinu financiranja. Regulirana dejavnost ima regulirane storitve in regulirano financiranje, tržna dejavnost pa je v celoti odvisna od trga.»e se od podjetja, ki opravlja regulirano dejavnost, priëakuje predvsem transparentnost, predvidljivost in nediskriminatornost, potem mora biti podjetje, ki opravlja dejavnost na trgu, predvsem prilagodljivo trgu. Standarde poslovanja nam dejansko doloëajo konkurenti, ki nas poskušajo izriniti s trga. PoslediËno je jasno, da smo stopili v novo obdobje, kjer bomo skladno z razvojem trga tudi mi morali prilagajati svoje poslovanje tržnim razmeram. 9. Kakšen vpliv ima izëlenitev na Elektro Gorenjska, d. d.? Pravna izëlenitev je bila s konëana. Takrat je bil namreë opravljen vpis prenosa dejavnosti v sodni register. Funkcionalno pa še nismo v celoti samostojni, saj nam nekatere funkcije še vedno, tokrat pogodbeno, opravlja Elektro Gorenjska, d. d. Vsekakor je to velik izziv za zaposlene v Elektru Gorenjska, d. d., ki morajo hkrati opravljati funkcije za dve v osnovi razliëni dejavnosti. 10. Mislite, da smo si s tem, ko smo prvi distributer, ki je opravil delitev dejavnosti sistemskega operaterja od trgovanja in dobave, ustvarili kakšno prednost? Seveda. Hitenje ima svoj smisel, saj nam omogoëa, da se Ëim prej nehamo ukvarjati sami s sabo in pogledamo navzven ter aktivno vstopimo na trg. Potrebno je priznati, da so sodelavci, ki so sodelovali pri projektu izëlenitve, visoko profesionalno opravili svoje delo, za kar se jim moram tudi sam še posebej zahvaliti. Naj se izrazim še drugaëe: predali so nam štafetno palico in zdaj smo na potezi mi. 11. Za konec še malce bolj sprošëeno vprašanje. Poletje je za nami. Kje ste ga preživeli in kakšen je vaš recept za nabiranje sveže energije? Bil sem na morju na Hrvaškem. Letos sem si namreë prvië po dolgem Ëasu privošëil tri tedne dopusta skupaj, malo za nazaj, malo verjetno tudi za naprej. Zavedam se namreë, da smo šele na zaëetku nekega razvoja in da je potrebno še veliko postoriti, da ujamemo svoj pravi smisel. V prostem Ëasu obëasno teëem in prepriëan sem, da je šport na splošno odgovor na veliko vprašanj. Nova spletna stran Elektra Gorenjska Prodaja, d. o. o. S 1. septembrom 2011 je zaëela delovati tudi nova in samostojna spletna stran podjetja Elektro Gorenjska Prodaja. Na spletnem mestu boste našli aktualne informacije, ponudbo in povezavi do spletnih aplikacij Porabim, kar rabim in estoritve, kjer sporoëate meseëno stanje števca. Prizadevali si bomo, da boste tudi v podjetju Elektro Gorenjska Prodaja našli zanesljivega in prijaznega partnerja, ki vam bo ponujal nove in še boljše storitve.

6 Glavna tema 10 najpogostejših vprašanj odjemalcev v zvezi z ustanovitvijo nove družbe Elektro Gorenjska Prodaja? mag. Renata Križnar 1. Kaj 1je razlog za ustanovitev nove družbe Elektro Gorenjska Prodaja? VeËinska lastnica družbe, Republika Slovenija, je sprejela odloëitev v skladu z evropsko zakonodajo, da se v vseh elektrodistribucijskih podjetjih v Sloveniji izvede pravna loëitev reguliranih dejavnosti od tržnih, in sicer distribucija elektriëne energije od nakupa in prodaje elektriëne energije. Družba Elektro Gorenjska, d. d., je v postopku statusnega preoblikovanja po 623. Ëlenu Zakona o gospodarskih družbah prva izvedla izëlenitev dejavnosti nakupa in prodaje elektrike. To dejavnost je prenesla na novo družbo Elektro Gorenjska Prodaja, podjetje za prodajo elektrike, d. o. o. 2. Kako 2je od dalje organizirana skupina Elektro Gorenjska? Skupino Elektro Gorenjska sestavljajo obvladujoëa družba Elektro Gorenjska, d. d., in odvisni družbi - Gorenjske elektrarne, d. o. o., in Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o. Gorenjske elektrarne so bile ustanovljene z namenom proizvodnje elektriëne energije. Elektro Gorenjska Prodaja pa je bila ustanovljena za namen izëlenitve dejavnosti nakupa in prodaje elektriëne energije. Obe odvisni družbi sta v 100 % lasti družbe Elektro Gorenjska. Nobena izmed družb v skupini nima podružnic. 3. Katere dejavnosti opravljajo družbe v skupini? ELEKTRO 3GORENJSKA, D. D. Dejavnosti družbe Elektro Gorenjska lahko razvrstimo v dve skupini: dejavnost, povezana z izvajanjem storitev za SODO, neenergetske tržne dejavnosti, ki obsegajo opravljanje drugih storitev, tako za potrebe same družbe, kot tudi za zunanje naroënike oziroma za trg. ELEKTRO GORENJSKA PRODAJA, D. O. O. Glavna dejavnost je trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z elektriëno energijo, predvsem nakup in prodaja elektriëne energije za gospodinjske in poslovne odjemalce. GORENJSKE ELEKTRARNE, D. O. O. Glavna dejavnost družbe je proizvodnja elektriëne energije v hidroelektrarnah (15) in sonënih elektrarnah (8) ter dejavnost soproizvodnje elektriëne energije in toplote (proizvodne enote SPTE - 10). 4. Ali 4se z ustanovitvijo nove družbe Elektro Gorenjska Prodaja za odjemalce kaj spremeni? Ustanovitev nove družbe Elektro Gorenjska Prodaja odjemalcem ne prinaša nobenih sprememb. Elektro Gorenjska Prodaja je z izëlenitvijo postala univerzalni pravni naslednik družbe Elektro Gorenjska, d. d., in je vstopila v vsa obstojeëa pogodbena razmerja, vezana na dejavnost nakupa in prodaje elektrike. KonËni odjemalci, razen formalnosti, to je novega videza raëuna in novega logotipa, ne bodo Ëutili sprememb S kom odjemalec ureja zadeve, ki so nastale pred ? Odjemalec lahko vse zadeve, ki jih je do urejal pri dobavitelju elektriëne energije Elektro Gorenjska, ureja na enak naëin, pri Elektru Gorenjska Prodaja, ki se nahaja na enakem naslovu, na enakih telefonskih številkah in z istimi predstavniki, s katerimi je komuniciral pred Ali je lokacija nove družbe enaka? Da, lokacija nove družbe je enaka, Ulica Mirka Vadnova 3, Kranj, prav tako brezplaëna številka klicnega centra Ali so kakšne spremembe pri plaëevanju raëunov za elektriko? Za odjemalce ostaja nespremenjen naëin plaëevanja raëunov za elektriko. Odjemalci bodo opazili le spremembe v barvi logotipa na hrbtni strani raëunov. 8. Ali bodo kakšni dodatni stroški za odjemalce zaradi novo nastale družbe? Ne, zaradi novo nastale družbe odjemalci ne bodo imeli nobenih stroškov. 9. Ali je kakšna sprememba pri meseënem sporoëanju stanja števca? NaËin sporoëanja stanja števca je enak kot do Odjemalci lahko sporoëajo stanje števca na brezplaëno telefonsko številko klicnega centra , na spletni strani prav tako na spletni strani Tudi na spletni strani bodo odjemalci lahko oddali stanje števca. 10. Ali se bodo cene elektriëne energije spremenile? Cene elektriëne energije ostajajo nespremenjene, zagotovo vsaj do konca leta 2011.

7 Glavna tema Na novinarski konferenci skupina Elektro Gorenjska predstavila novo organiziranost? mag. Renata Križnar Elektro Gorenjska je prvi distributer elektriëne energije, ki je uspešno implementiral zahteve Evropske unije po loëitvi tržnega in omrežnega dela dejavnosti. Na novinarski konferenci v sredo, 7. septembra 2011, je bila tako predstavljena nova organiziranost. Skupino Elektro Gorenjska od 1. septembra 2011 dalje sestavljajo matiëna družba Elektro Gorenjska ter odvisni družbi Elektro Gorenjska Prodaja ter Gorenjske elektrarne. Nova organiziranost, ki je posledica evropskih zahtev, omogoëa še veëjo skrb za gospodinjske in poslovne odjemalce. Odjemalci sprememb (razen osvežene in boljše ponudbe pri prodaji elektriëne energije) ne bodo obëutili. Še naprej si bodo vsa podjetja v skupini prizadevala za razvoj gorenjske regije s pomoëjo zagotavljanja zanesljive energetske infrastrukture in oskrbe z elektriëno energijo ter izvajanja aktivnosti za Ëim veëji delež proizvodnje zelene energije. Na novinarski konferenci je direktor Iztok Sotošek predstavil novo podjetje Elektro Gorenjska Prodaja, ki bo skrbelo za nakup in prodajo elektriëne energije. Ob tem je poudaril, da konëni odjemalci, razen formalnosti, to je novega videza raëuna in novega logotipa, ne bodo obëutili sprememb. Elektro Gorenjska Prodaja je postala univerzalni pravni naslednik družbe Elektro Gorenjska, d. d., in vstopila v vsa obstojeëa pogodbena razmerja, vezana na dejavnost nakupa in prodaje elektrike. Glavna skrb novega podjetja s 25 zaposlenimi je prodaja elektriëne energije konënim odjemalcem po ugodnih cenah ter spodbujanje varëne in uëinkovite rabe elektriëne energije. Foto: Roman Bratun UËinkovita in varëna raba sta tudi glavna dejavnost Gorenjskih elektrarn, ki vkljuëujejo 15 hidro in 8 sonënih elektrarn na Gorenjskem. Direktor Aleš Ažman je ponosen, da se uvršëajo med vodilne proizvajalce zelene elektrike v Sloveniji. V letu 2010 so proizvedli skoraj 60 milijonov kilovatnih ur zelene elektrike in poslediëno prihranili kar ton toplogrednih plinov CO 2. Prav tako je predstavil ambiciozne projekte na podroëju soëasne proizvodnje toplotne in elektriëne energije. Predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec je opozoril na novo vlogo skupine Elektro Gorenjska. Ob tem je še posebej izpostavil nujnost nadaljevanja investicij v elektrodistribucijsko omrežje, saj lete zagotavljajo nemoteno in zanesljivo oskrbo z elektriëno energijo in poslediëno omogoëajo razvoj regije. Hkrati je poudaril, da bo Elektro Gorenjska svojo pozornost še intenzivneje usmerjal v tretji steber dejavnosti oz. v t. i. neenergetske dejavnosti, od katerih je izpostavil izdelavo novih, inovativnih in tehnološko naprednih programov in rešitev. Prisotni novinarji Foto: Roman Bratun Novo organiziranost so predstavili, od leve proti desni: Iztok Sotošek, direktor podjetja Elektro Gorenjska Prodaja, mag. Bojan Luskovec, predsednik uprave Elektra Gorenjska, Aleš Ažman, direktor Gorenjskih elektrarn, in mag. Renata Križnar, vodja Službe za korporativno komuniciranje

8 Aktualno Investicije v elektroenergetsko omrežje nujne za razvoj gorenjske regije? Foto: Jurij PodpeËan Elektroenergetska infrastruktura je temelj gospodarskega in družbenega razvoja. Prebivalcem Gorenjske in gorenjskim podjetjem tako v Elektru Gorenjska zagotavljamo temelje nadaljnjega gospodarskega razvoja in višjega življenjskega standarda. Elektroenergetsko infrastrukturo gradimo in obnavljamo tako, da Ëim manj obremenjuje gorenjsko krajino, hkrati pa daje tudi odroënejšim alpskim dolinam možnost gospodarskega napredka in visokega življenjskega standarda. V tokratni številki Elga vam predstavljamo dva pomembna investicijska projekta leta Prenova 110/20 kilovoltne razdelilno transformatorske postaje Radovljica Objekt RTP 110/20 kv Radovljica je ena izmed pomembnih napajalnih toëk 20 kilovoltnega (kv) distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska. Iz RTP Radovljica se napaja 20 kv distribucijsko omrežje, ki se razprostira na vzhodu od Brezij preko Podvina, mesta Radovljica, na zahodu Lesc in do Bleda, na severu od Begunj in na jugu do Krope. Novo 20 kv stikališëe Novo 20 kv stikališëe je sestavljeno iz treh sektorjev, skupno je 23 srednje napetostnih celic, ki so bile postavljene v dveh fazah do konca meseca julija. Ko bodo zakljuëena zunanja gradbena dela pri objektu, je v mesecu oktobru predviden konëni tehniëni pregled in zakljuëek investicije. Vrednost celotne investicije RTP Radovljica bo znašala približno en milijon EUR. Razlogi za prenovo in razširitev 20 kv stikališëa v RTP 110/20 kv Radovljica: dotrajanost obstojeëega 20 kv stikališëa (pogoste okvare zbiralënih loëilnikov), nove vkljuëitve SN-omrežja v RTP (dvojni 20 kv kablovod za napajanje Lesc, dvojni kablovod proti Kamni gorici), spremembe zaradi novega elaborata razvoja SN-omrežja z izgradnjo nove RTP 110/20/6,3 kv Moste, dobre 20 kv povezave med RTP 110/20 kv distribucije in ustrezna stikališëa v SN-omrežju 20 kv omogoëajo veëjo zanesljivost obratovanja SN-mreže. Obseg prenove in razširitve stikališëa v RTP 110/20 kv Radovljica je vkljuëeval: demontažo obstojeëega 20 kv stikališëa, montažo novega 20 kv stikališëa s tremi sektorji (23 celic), izvedbo kabelskih vzdolžnih povezav med sektorji, demontažo obstojeëih zbiralënih povezav; stikališëe - TR1, TR2, izvedba novih kabelskih povezav na energetske transformatorje, prevezave obstojeëih 20 kv kabelskih izvodov, izgradnja kabelske kanalizacije za polaganje novih kablov do energetskih transformatorjev, zamenjava sekundarne opreme RTP, vgradnja novih naprav za zašëito in vodenje po 20 kv celicah in povezave s komunikacijskim raëunalnikom. Staro 20 kv stikališëe RTP Radovljica v rekonstrukciji

9 Aktualno Obnova 20 kilovoltne razdelilne postaje Balos Montaža novega 20 kv stikališëa Srednjenapetostni objekt, 20 kilovoltna (kv) razdelilna postaja (RP) Balos je napajalna toëka 20 kilovoltnega omrežja v mestu TržiË. PripadajoËe distribucijsko omrežje oskrbuje z elektriëno energijo mesto TržiË, proti severu Ljubelj, Lom in dolino Jelendol, proti vzhodu pa Golnik in Križe. Zaradi dotrajanosti opreme, predvsem pa zaradi veëjih potreb uporabnikov na tem podroëju, vkljuëevanja novih hidroelektrarn v omrežje, je bila obnova in razširitev 20 kv stikališëa nujna. Potrebe razvoja distribucijske mreže je obdelal Elektroinštitut Milan Vidmar iz Ljubljane, Elektro Gorenjska pa ima izdelan elaborat razvoja 20 kv omrežja. Tudi 20 kv enopolna shema RP 20 kv Balos je rezultat teh obdelav. Kabelske povezave na energetski transformator 110/20 kv Staro 20 kv stikališëe Komandni prostor IstoËasno so v skladu s terminskim planom potekala tudi gradbena dela, in sicer ureditev objekta in okolice RTP Radovljica. Elektromontažna dela so bila opravljena letos, tudi oprema 20 kv stikališëa je bila dobavljena in montirana v letošnjem letu. Tako gradbena kot elektromontažna dela so v zakljuëni fazi. Novo 20 kv stikališëe Novo stikališëe je sestavljeno iz treh sektorjev, vsak je sestavljen iz petih celic. Prvi sektor je namenjen izkljuëno vkljuëitvi hidroelektrarn preko 20 kv daljnovoda v RTP TržiË, sektorja 2 in 3 pa napajata pripadajoëe 20 kv omrežje. V mesecu oktobru, po zakljuëitvi zunanjih gradbenih del, je predviden konëni tehniëni pregled objekta in poslediëno zakljuëek investicije. Vrednost celotne prenove in razširitve 20 kv RP Balos bo znašala približno EUR.

10 10 Aktualno Razlogi za obnovo in razširitev 20 kilovoltnega stikališëa so: dotrajanost obstojeëega stikališëa, neustreznost starih celic (predelane iz 10 kv na 20 kv), nove vkljuëitve SN-omrežja v razdelilno postajo (odvod 20 kv Predilniška), nove vkljuëitve malih hidroelektrarn BPT v razdelilno postajo, spremembe zaradi novega elaborata razvoja SN-omrežja, dobre 20 kv povezave med RP 20 kv Balos in RTP 110/20 kv TržiË omogoëajo veëjo zanesljivost obratovanja SN-mreže. Obseg prenove in razširitve stikališëa je bil razdeljen na osem sklopov: gradbena dela v objektu in ureditev zunanjosti, ureditev transformacije za lastno rabo, izvedba transformatorske postaje TP Balos v sklopu RP Balos, demontaža obstojeëega 20 kv stikališëa, montaža novega 20 kv stikališëa s tremi sektorji (15 celic), prevezava obstojeëih 20 kv kabelskih izvodov, montaža sekundarne opreme proizvajalca Iskra Sistemi, tip NEO 3000, in povezava opreme s komunikacijskim raëunalnikom, zakljuëna dela. Montaža novega 20 kv stikališëa s tremi sektorji (15 celic) Poleg vseh teh aktivnosti smo z ObËino TržiË uredili tudi lastništvo zemljišëa, na katerem stoji razdelilna postaja. Gradbena in elektromontažna dela Gradbena dela so potekala v skladu s terminskim planom. ZakljuËena bodo predvidoma v mesecu oktobru, ko bo obnovljena še zunanja fasada na celotnem objektu. Oprema 20 kv stikališëa je bila dobavljena in montirana že v lanskem letu, vendar so vse aktivnosti za vkljuëitev novega stikališëa potekale še v mesecu februarju Nadaljevalo se je z demontažo starih 20 kv celic iz stikališëa in postavitvijo TP Balos v izpraznjen del 20 kv stikališëa. SoËasno se je zaëelo z zakljuënimi gradbenimi deli v notranjosti objekta, ki so se zakljuëila v juliju Izvaja se še postavitev opreme v komandni prostor in postavitev ostalega inventarja v objektu. TP Balos v sklopu RP Balos Postavitev opreme in drugega inventarja Gradbena dela v notranjosti objekta Komandni prostor

11 11 Telekomunikacijska tehnologija WiMAX? Foto: Tomaž Mavec, Aleš Blaznik Aktualno WiMAX (Worldwide Interoperability for Microwave Access) je telekomunikacijska tehnologija, namenjena brezžiënemu širokopasovnemu prenosu podatkov. V primerjavi s širokopasovno brezžiëno tehnologijo WiFi (namenjeno predvsem uporabi v notranjih prostorih, z dometom do 100 m) je WiMAX namenjen veëjemu številu uporabnikov na daljših razdaljah, saj signal z bazne postaje lahko seže tudi do 50 km daleë. Vpeljava tehnologije WiMAX v podjetju Elektro Gorenjska bo omogoëala vzpostavitev komunikacije s transformatorskimi postajami (vodenje, nadzor, prenos merilnih podatkov), daljinsko vodenje delov elektroenergetskega omrežja, zagotavljanje nadomestnih komunikacijskih poti ter upravljanje z razpršenimi viri, kompenzacijskimi napravami pa tudi informacijsko podporo delu na terenu. Za uporabo sistema WiMAX mora Agencija za pošto in elektronske komunikacije (APEK) dodeliti frekvence, na katerih se izvaja storitev prenosa podatkov. Za pridobitev frekvenc smo porabili kar precej Ëasa, potrebnih je bilo veliko dogovorov s predstavniki APEK-a. Frekvence so omejeno naravno bogastvo, zato se je Agencija odloëila, da povpraša zainteresirano javnost glede želja po frekvencah, uporabnih za sistem WiMAX. Podjetje Elektro Gorenjska, d. d., je javni poziv za dodelitev frekvenc uspešno prestalo in pridobilo frekvence za obdobje desetih let. Smer Smer Bazna postaja DobrËa Smer Smer Konec leta 2010 smo na osnovi testnih frekvenc na DobrËi testno postavili dvosektorsko bazno postajo. En sektor (anteno) smo obrnili v smer proti zahodu, drugega pa proti jugovzhodu, s Ëimer smo dosegli optimalno radijsko pokrivanje terena. Na lokaciji Mirka Vadnova 3a smo postavili nadzorni center za upravljanje sistema (baznih postaj in naroëniških enot). Na DobrËi smo uporabili vso obstojeëo telekomunikacijsko infrastrukturo. Preko njenega podatkovnega dela smo bazno postajo WiMAX povezali s procesnim informacijskim sistemom našega podjetja. Shema sistema WiMAX Elektro Gorenjska, d. d. Po uspešni instalaciji in konfiguraciji sistema smo opravili meritve na terenu. Meritve so bile opravljene na 254 transformatorskih postajah. Na 179 lokacijah so meritve pokazale uspešno delovanje sistema, na ostalih 75 lokacijah pa komunikacija preko bazne postaje DobrËa ni bila možna. Slednja številka se bo zmanjšala, ko bodo v sistem dodane nove bazne postaje. Za namestitev novih oddajnih toëk WiMAX nameravamo v najveëji možni meri uporabiti že obstojeëe bazne postaje našega podjetja. Rezultati meritev signala WiMAX po transformatorskih postajah

12 12 Aktualno V naslednjem koraku smo testno opremili 18 transformatorskih postaj s komunikacijskimi napravami (naroëniške enote in industrijska mrežna stikala), na katere smo prikljuëili merilne centre za kvaliteto elektriëne energije (MC760) ter koncentratorje števënih meritev AMI sistema. Preko omrežja WiMAX prenašamo podatke na strežnik obratovalnih meritev (MiSMART) in na strežnik števënih meritev (SEP2w). Na novem sistemu testiramo tudi delovanje ostalih sistemov, ki bi za telekomunikacijsko infrastrukturo lahko uporabili WiMAX. Tako je bilo že uspešno zakljuëeno testiranje komunikacije z daljinsko vodenimi stikali Nu Lec. Pravkar poteka testiranje komunikacije preko standarda IEC s pošiljanjem GOOSE sporoëil. Transformatorji, opremljeni s komunikacijo WiMAX V RP Naklo smo z novo tehnologijo zagotovili povezavo do lokalne SCADAe in telefonsko povezavo s pomoëjo internetne telefonije (VoIP). Preko obstojeëe UHF radijske povezave teh storitev namreë ni bilo mogoëe zagotoviti. Poleg tega preverjamo primernost tehnologije WiMAX za prenos podatkov, potrebnih za Ëasovno sinhronizacijo naprav preko protokolov NTP in PTP (IEEE1588). Za celovito delovanje aktivnih omrežij je namreë zelo pomembna dobra Ëasovna sinhronizacija vseh elementov omrežja. Z javnim razpisom smo pozvali zainteresirane ponudnike k oddaji ponudb za dobavo, montažo in vzdrževanje sistema WiMAX. Z razpisano opremo nameravamo v letošnjem in morda prihodnjem letu opremiti pet baznih postaj in 300 transformatorskih postaj oziroma drugih elementov našega energetskega omrežja. Z omenjenimi petimi baznimi postajami nameravamo pokriti približno 70 % podroëja Elektra Gorenjska. V Elektru Gorenjska že veë kot pet let pridobivamo praktiëne izkušnje z uporabo sistemov WiMAX. Do sedaj je šlo za pilotno preizkušanje posameznih delov sistema in opreme. Pridobili smo si bogate izkušnje, na podlagi katerih smo se odloëili za primeren obseg sistema in ustrezno tehnologijo. Postavitev sistema WiMAX vsekakor pomeni še en pomemben korak v razvoju visoko profesionalne telekomunikacijske infrastrukture, ki bo omogoëila nadaljnjo informatizacijo distribucijskega omrežja Elektra Gorenjska v smeri aktivnih omrežij (Smart Grids). TP RenduliË, opremljen s komunikacijo WiMAX

13 13 Odsev četrtletja Julija na ogled testno elektriëno vozilo Peugeot ION? Alenka Andolšek julij - V dneh med 4. in 6. julijem 2011 smo zaposleni v skupini Elektro Gorenjska lahko preizkušali delovanje Peugeotovega vozila ION in spoznavali delovanje elektriënega avtomobilskega motorja. Na dvorišëu Elektra Gorenjska v Kranju smo zaposleni vozilo preizkušali 4. julija, 5. julija je bil avto na ogled na Breznici, pri polnilnici za elektriëna vozila, v Gorenjskih elektrarnah pa so vozilo preizkušali v sredo, 6. julija. Po mnenju veëine je bila vožnja v elektriënem vozilu zelo zanimiva. Foto: Milan Jezeršek Iztok Jenko in Aleš Ažman na preizkušnji vožnji Sklepi 15. redne seje skupšëine Elektra Gorenjska? mag. Renata Križnar Letno poroëilo Elektra Gorenjska za leto 2010? Alenka Andolšek Novi Ëlani nadzornega sveta družbe Elektro Gorenjska? Alenka Andolšek julij-avgust - Svet delavcev družbe Elektro Gorenjska, d. d., je na 4. redni seji sveta delavcev izvolil Vojka Omana in Leopolda Zupana za nova predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu družbe Elektro Gorenjska. Njun mandat traja od do Na 23. seji nadzornega sveta Elektra Gorenjska, d. d.,so nadzorniki izvolili novega predsednika nadzornega sveta mag. Darjana PetriËa in njegovo namestnico mag. Alenko BradaË. Nadzorni svet Elektra Gorenjska sestavljajo predstavniki kapitala: dr. Aleš Groznik, mag. Darjan PetriË, mag. Dušan Kapevski, mag. Alenka BradaË in predstavnika zaposlenih: Vojko Oman, Leopold Zupan. 8. julij - Na 15. redni seji skupšëine Elektra Gorenjska, ki je potekala na sedežu družbe v Kranju, so delniëarji odloëali o delitvi družbe na omrežni in tržni del. Na skupšëini je bilo prisotnih 92 odstotkov kapitala družbe. DelniËarji so podali soglasje na pogodbo o delitvi in prevzemu med prenosno družbo Elektro Gorenjska, d. d., in prevzemno družbo Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o. Dejavnost nakupa in prodaje elektriëne energije se je s tem prenesla po postopku izëlenitve tržne dejavnosti nakupa in prodaje elektriëne energije s prenosne družbe Elektro Gorenjska, d. d., na prevzemno družbo Elektro Gorenjska Prodaja, d. o. o. DelniËarji so zaradi dveh odstopov v nadzornem svetu, Ludviga Sotoška in mag. Mojce Golc GoropeËnik, na skupšëini potrdili novo sestavo predstavnikov delniëarjev v nadzornem svetu Elektra Gorenjska, in sicer mag. Alenko BradaË ter mag. Dušana Kapevskega. 18. julij - Družba Elektro Gorenjska je izdala letno poroëilo v slovenskem in angleškem jeziku, PoroËilo o ravnanju z okoljem in PoroËilo o varnosti in zdravju pri delu za leto V letnem poroëilu so predstavljeni poslovni rezultati, skupaj z naërti družbe za prihodnost. Prav tako so v PoroËilu o ravnanju z okoljem in PoroËilu o varnosti in zdravju pri delu predstavljene kljuëne aktivnosti, ki so potekale na podroëju varovanja okolja in varnosti ter zdravja zaposlenih ter orisani naërti za prihodnost. PoroËila so dostopna tudi na spletni strani Elektra Gorenjska: financna-porocila. Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun 15. redna seja skupšëine Elektra Gorenjska Letno poroëilo 2010 ter PoroËilo o ravnanju z okoljem in PoroËilo o varnosti in zdravju pri delu 2010

14 14 Odsev četrtletja Nova nadstrešnica za gospodarska vozila in izgradnja hidrantne mreže? mag. Miha Zajec 19. avgust - V mesecu avgustu se je zakljuëila naërtovana izgradnja nadstreška za gospodarska vozila in ostalo opremo (prikolice, agregati ). Ob zakljuëku izgradnje so si objekt ogledali tudi predsednik uprave mag. Bojan Luskovec, izvršni direktor organizacijske enote Distribucijsko omrežje mag. Edvard Košnjek in zaposleni, ki so sodelovali pri investiciji in bodo objekt tudi uporabljali. Glavni namen izgradnje nadstrešnice je trajnostna rešitev zašëite gospodarskih vozil in opreme pred izpostavljenostjo vremenskim razmeram, zlasti zaledenitvam v zimskem Ëasu, ko najpogosteje prihaja do defektov in havarij na elektroenergetskem omrežju in ko je ažurnost najbolj potrebna. PoslediËno bomo prihranili tudi veliko stroškov in Ëasa na raëun vzdrževanja (podmazovanje, ËišËenje ) in nepotrebnih popravil zaradi hitrejšega staranja, poškodb zaradi toëe itd. Z izgradnjo nadstrešnice se je tako zakljuëila predelava in obnova poslovnega gospodarskega kompleksa Primskovo. V okviru te investicije, ki je v celoti znašala nekaj manj kot ,00 EUR, se je poleg nadstrešnice z ustrezno komunalno ureditvijo (odvodnjavanje meteorne vode, lovilci mašëob, oznaëbe ) uredila tudi krožna transportna pot za tovorna vozila in ustrezna požarna pot za intervencijo v primeru požara. Zlasti za slednjo je bilo potrebno investirati tudi v izgradnjo ustrezne hidrantne mreže z novim vodovodnim prikljuëkom, saj obstojeëa ni zadošëala potrebnim koliëinam požarne vode. Foto: Roman Bratun Ogled objekta Sklepi 16. redne seje skupšëine Elektra Gorenjska? mag. Renata Križnar 24. avgust - Na drugi letošnji seji skupšëine družbe Elektro Gorenjska, ki je potekala na sedežu družbe v Kranju konec avgusta, so se delniëarji seznanili s poslovanjem družbe v letu 2010, odloëali so o delitvi bilanënega dobiëka, seznanili so se s predlaganimi spremembami v statutu, potrdili so delo uprave in nadzornega sveta ter jima podelili razrešnico za poslovno leto mio EUR, je družba že namenila v druge rezerve iz dobiëka in jih uporabila za izvajanje investicij na distribucijskem omrežju), ki je znašal skoraj 2 mio EUR, nameni za izvajanje investicij na distribucijskem omrežju podjetja. DelniËarji so potrdili nasprotni predlog, in sicer so dve tretjini bilanënega dobiëka namenili za dividende, le-ta znaša 1,3 mio EUR, pri katerem bruto dividenda na delnico znaša 0,07 EUR. Tretjino preostalega dobiëka, v višini približno EUR, pa je bilo razdeljenega med druge rezerve iz dobiëka. Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun Nova nadstrešnica za gospodarska vozila 16. redna seja skupšëine Elektra Gorenjska DelniËarji so na skupšëini obravnavali deset toëk dnevnega reda. Najpomembnejša toëka, v okviru katere so se delniëarji seznanili s poslovanjem družbe v letu 2010, je bila obravnava delitve bilanënega dobiëka. Uprava družbe Elektro Gorenjska je skupšëini delniëarjev predlagala, da se tudi drugi del dobiëka (prvi del, v višini Kot je bilo poudarjeno v razpravi med delniëarji, delitev bilanënega dobiëka in izplaëilo dividend ne bosta ogrozila stabilnosti poslovanja družbe. SkupšËina je potrdila spremembe in dopolnitve dejavnosti družbe, znižanje vrednosti osnovnega kapitala z umikom delnic ter imenovala revizorsko družbo DELOITTE REVIZIJA, d. o. o., za revidiranje poslovnih izkazov v letu 2011.

15 15 Odsev četrtletja Informativna sreëanja Kapitalske družbe z zaposlenimi v skupini Elektro Gorenjska? mag. Rozalija Sabo 12. september - V letu 2011 se izteka desetletno obdobje vplaëil dodatnega pokojninskega varëevanja, ki ga je podjetje Elektro Gorenjska sklenilo za zaposlene s pogodbo o financiranju pokojninskega naërta pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v letu Zaradi preteka 120-meseËnega obdobja, ko prvi varëevalci pridobijo pravico korišëenja zbranih sredstev, je podjetje zaposlenim in upokojenim, v sodelovanju s Kapitalsko družbo, omogoëilo, da vsi pridobijo potrebne informacije za nadaljnje odloëitve. Organizirane so bile predstavitve za upokojene sodelavce in zaposlene v skupini Elektro Gorenjska. V podjetju smo organizirali informativno sreëanje za upokojene sodelavce, v Ëetrtek, , smo izvedli informativno predstavitev za zaposlene na obmoëju Žirovnice, pa za zaposlene na obmoëju Kranja. Tudi za participativne organe iz skupine je bilo organizirano informativno sreëanje v petek, Predstavitve s strani Kapitalske družbe je vodil Dino Šterpin, ki je odgovarjal tudi na vprašanja prisotnih udeležencev. Upamo, da smo vam s tem omogoëili lažjo odloëitev glede ravnanja s privarëevanimi sredstvi. Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun Informativno sreëanje zaposlenih v avli upravne stavbe Elektra Gorenjska v Kranju Dan podjetja 2011? Alenka Andolšek 16. september - Tradicionalno druženje zaposlenih v skupini Elektro Gorenjska smo letos organizirali na smuëišëu Straža na Bledu, s pre- Ëudovito panoramo jezera in Bleda z okolico. V nakljuëno izbranih skupinah so se udeleženci med seboj pomerili v petih zabavno-športnih igrah. Lepo petkovo popoldne je bilo na trenutke tudi adrenalinsko obarvano, saj sankaška trasa po smuëišëu Straža zagotavlja vznemirljivo vožnjo in poskrbi za pravo mero adrenalina. Za marsikoga je bila to zanimiva in nepozabna preizkušnja. Zadovoljstva, dobre volje in smeha ni manjkalo.

16 16 Znanje je moč Novih inovacijskih predlogov ni nikoli preveë Število zaposlenih, ki posredujete koristne inovacije, predloge in izboljšave iz leta v leto narašëajo. Podani koristni predlogi pripomorejo k uëinkovitejšemu in hitrejšemu opravljanju delovnih nalog. Naj vam bodo v nadaljevanju predstavljeni predlogi v vzpodbudo in zanos, da tudi sami posredujete Komisiji za inovacije koristne predloge. Foto: Arhiv Jože Gorenc Koristni predlog: Elektronsko (neposredno) izpolnjevanje anketnega lista Ocenjevanje izvajanja usposabljanja? Jože Gorenc Anketni list Ocenjevanje izvajanja usposabljanja, s katerim ocenjujemo kakovost usposabljanja, vsi poznamo. Ko prideš z izobraževanja, te že Ëaka na tvoji mizi. Vzameš si nekaj minut, obkrožiš odgovore, morda celo kaj napišeš in to je vse. Vprašalnik pošlješ v OE STS in zate je zgodba zakljuëena. Vprašalnik se potem v OE STS roëno vnese v ta namen pripravljeno aplikacijo. In prav zato sem se zaëel spraševati: Zakaj je potrebno dvojno delo? Moj odgovor je bil: Ne bi bilo potrebno, Ëe bi lahko vsak že izpolnil anketo v elektronski obliki. Dovolj je le pripravljena aplikacija na namizju raëunalnika. Kaj s tem pridobimo? Odpade dvojno vnašanje podatkov. So še kakšne druge prednosti? Ni potrebno prenašati anketnih listov, ki jih vsako leto resnici na ljubo ni niti tako malo. Številka 670 anketnih listov (podatek za leto 2010) pomeni, da mora poslovna sekretarka za toliko listov prehoditi poti, in sicer, ko prazen anketni list prinese in ko izpolnjenega odnese. S podanim predlogom odpravimo, kot že omenjeno, tudi prenašanje anketnih listov. Z neposrednim izpolnjevanjem se odgovornost vnašanja podatkov prenese na udeležence seminarja. S tem se zmanjša tudi možnost napak pri vnosu podatkov. Ob neposrednem vnosu se lahko anketa vsebinsko nadgradi oziroma preuredi, saj dolžina ankete ni veë vezana na eno stran papirja. Pri tem je potrebno poudariti tudi to, da neposreden vnos zagotavlja avtomatiziran zajem in takojšnjo možnost analiziranja podatkov oziroma kreiranja razliënih izpisov ter elektronsko shranjevanje. Poleg vseh navedenih prednosti predlaganega naëina izpolnjevanja anketnega lista ne smemo zanemariti tudi prihranka pri stroških materiala (papir, tonerji, Ërnila ). Pa zaënimo Koristni predlog: Neposreden informacijsko podprt vnos komentarjev na kazalce kakovosti za osebe, zadolžene za poroëanje? Jože Gorenc Tudi pri tem predlogu gre za podobno zgodbo, ki temelji predvsem na nepotrebnem dvojnem delu in nepotrebnih stroških materiala. Tisti, ki ste zadolženi za poroëanje posameznih kazalcev, veste, kako postopek poroëanja in podajanja komentarjev trenutno poteka. Za ostale bralce bom postopek poroëanja na kratko povzel. Foto: Arhiv mag. Edvard Košnjek Po EBI od predstavnika kakovosti prejmemo kazalec, ki ga elektronsko parafiramo in nato izpišemo. V nadaljevanju na roke na zadnji strani napišemo komentar na kazalec. To predamo poslovni sekretarki, ki ga potem še enkrat elektronsko vnese v za to prirejen sistem. In tukaj se podvajanje zaëne. V družbi se meseëno v ta namen porabi kar nekaj dragocenega Ëasa, saj se kvartalno poroëa za približno 150 kazalcev. Predlagan nov elektronski naëin izpolnjevanja komentarjev na kazalce za osebe, zadolžene za poroëanje, omogoëa neposreden vnos v aplikacijo, ki jo že sicer uporabljajo poslovne sekretarke in bi jo na svojem raëunalniškem namizju imela oseba, zadolžena za poroëanje kazalcev. Tako ne bi bilo veë potrebno tiskati kazalcev (prihranek materiala). Poleg tega pri neposrednem vnosu prihranimo tudi Ëas. Tudi pri tem predlogu odgovornost za vnos prevzame oseba, zadolžena za poroëanje, s tem pa spet zmanjšujemo možnost napaënih vnosov. Naj implementacije Ëim prej zaživijo. Se tudi vi sreëujete s podobnim? Koristni predlog: Elektronska evidenca služnostnih pogodb? mag. Edvard Košnjek V OE Distribucijsko omrežje dnevno sklepamo veëje število služnostnih pogodb z lastniki zemljišë, na katerih se bo ali se nahaja naša elektroenergetska (EE) infrastruktura. Kot vsak dokument se tudi pogodbe shranjujejo v elektronske evidence (EBA) in arhive; dostop do pogodb in pregled nad urejenostjo služnosti za posamezno sredstvo pa ni enostavno zagotovljen. V Elektru Gorenjska že dlje Ëasa uspešno uporabljamo geografski informacijski sistem (Spatial Data Management System - SDMS) za grafiëni prikaz EE-infrastrukture v prostoru. Z njim je mogoëe prikazati potek EE-vodov in pozicijo drugih objektov v prostoru, podlaga pa so lahko katastrski naërti, letalski posnetki terena ipd. V tej izboljšavi predlagam nadgradnjo sistema SDMS v povezavi z EBA tako, da bo mogoëe ob izbiri sredstva (DV, KBV) v SDMS s klikom na posamezno parcelo aktivirati povezavo do dokumenta - pogodbe, ki je shranjena v EBA. Tako bo vsak uporabnik SDMS hitro dostopal do posameznih pogodb, shranjenih v elektronski obliki (EBA). Dodatna funkcionalnost bo barvanje parcel, na katerih se nahaja posamezno sredstvo (kablovod, daljnovod TP). Status posamezne parcele (urejena / neurejena služnost) bo prikazovala barva. Tako bo mogoëe hitro ugotoviti, ali so za doloëeno sredstvo pridobljene vse potrebne služnostne pogodbe. Ta funkcionalnost bo v pomoë referentom za pridobivanje upravne dokumentacije pri preverjanju pravilnosti vsebine služnostnih pogodb.

17 17 Znanje je moč Predvidena je uvedba nekaj novih kazalnikov kakovosti (ISO) za izvajalce na podroëju upravne dokumentacije. Nadgradnja SDMS bo omogoëala preverjanje vnosa služnostnih pogodb, pa tudi pomoë pri kreiranju služnostne pogodbe. Podatke o lastniku, sredstvu in parcelni številki bo potrebno vnašali le enkrat, podatki pa bodo služili za identifikacijo pogodbe v sistemu EBA in za kreiranje osnutka služnostne pogodbe (template). V EBA se bodo vpisali podatki: številka (ID) voda, številka katastrske obëine, seznam katastrskih parcel. V SDMS se bo preverila pravilnost vnosa podatkov (ali obstaja povezava med sredstvom, katastrsko obëino in parcelo), sestavil se bo seznam parcel brez soglasij, stanje se bo grafiëno prikazalo. PrepriËan sem, da se bo z uvedbo predlagane izboljšave zelo poenostavil dostop do služnostnih pogodb. OmogoËena bo samokontrola in izboljšanje kakovosti na podroëju upravne dokumentacije, seveda pa nas Ëaka kar precej dela pri enotnem evidentiranju vseh že sklenjenih služnostnih pogodb. Slika 1: Status posamezne parcele bo prikazovala barva Inovacija: Nova najmanjša betonska kompaktna transformatorska postaja Tp 20/0,4 kv z notranjim posluževanjem SAVA 1-G? Foto: Miha Žumer Foto: Arhiv Miha Æumer Distribucijska transformatorska postaja Tp 20/0,4 kv v srednjenapetostnem distribucijskem omrežju je kot osnovni gradnik elektroenergetskega (EE) sistema. V Elektru Gorenjska je okrog 1600 Tp razliënih izvedb. V preteklosti je bila Tp 20/0,4 kv le transformacija iz SN- (20 kv) v NN-omrežje ter razdelitev in distribucija EE-energije v NN- omrežje (400 V); v sodobnih omrežjih, ki jim v zadnjem Ëasu pogosto reëemo Smart grids ali pametna omrežja, pa Tp postaja vse veë kot le navadna Tp. To je komunikacijsko vozlišëe vseh vrst smart grids sistemov. Temu mora slediti tudi sodobna izvedba Tp. V Tp v bodoëe ne bodo poredkoma vstopali le energetiki (obratovalci, vzdrževalci), ampak vse pogosteje tudi informatiki ter vzdrževalci elektronskih naprav in raëunalnikov, saj ima ta tehniëna oprema popolnoma drugaëne karakteristike (krajšo življenjsko in tehnološko dobo, parametriranje, vzdrževanje, nadgradnje ). Našim predlogom, rešitvam in zahtevam je prisluhnil proizvajalec IGM Sava Krško, ki je že v osnovi imel zelo kvaliteten konceptualni pristop do take rešitve. Pomembno je bilo to, da je izvedba betonskih ohišij tega proizvajalca imela ustrezen certifikat ZAG o gradbenem proizvodu. Tudi vse strožje zahteve pri vkljuëevanju v urbani prostor (velikost, oblika, zunanji videz, hrup, EM-sevanja) in popolna oklopljenost energetskih naprav v Tp so narekovali nov pristop k sodobnemu konceptu distribucijske Tp. Predstavljena nova izvedba Tp vsebuje vsaj deset veëjih izboljšav in precej manjših. Pri koncepiranju zahtev in potrditvi rešitev je z vso resnostjo sodelovala TehniËna skupina za Tp. Nova Tp 20/0,4 kv Perniki

18 18 Znanje je moč OSNOVNE ZNA»ILNOSTI nove Tp Opis prednosti in utemeljitve 1. Notranje posluževanje prednost pri posluževanju ob padavinah in nevihtah, kadar so obiëajno defekti (mnogo bolj varno posluževanje naprav kot pri Tp z zunanjim posluževanjem, npr. TPR-A) v Tp so in bodo elektronske naprave (MC, AMI, zašëita, vodenje ), ki obëasno potrebujejo parametriranje, popravila, zamenjave 2. Najmanjša montažna betonska Tp z notranjim posluževanjem 3. Za mestno in podeželsko kabelsko ali mešano EE-omrežje 4. Namenjena vgradnji sodobnih EE-naprav 5. Posluževanje in dostop samo z ene strani dimenzije ohišja Tp IGM SAVA 1-G: (2,20 x 3,70 = 8,14 m 2 ) TSN tip: TPR-B (11,0 m 2 ), SCHEIDT SAVA (A) tip: BEK 300/400 (12,00 m 2 ), BETONBAU (D) tip: UF 2536B (9,00 m 2 ) tipiëna Tp za enostavno zazankasto EE-omrežje (V+V+T) Tp v zanki in za vkljuëevanje razpršenih virov na SN (loëilno mesto in prevzemne meritve v RMU) najveëja moë distribucijskega transformatorja 20/0,4 kv - do 630 kva (izjemoma lahko tudi 1000 kva) 20 kv RMU blok - do 5 enot (630A) T+V+V+V+V, do dolžine 2,0 m NN blok - do 10 odvodov (1600A), do dolžine 2,0 m 20 kv RMU bloki (SF6, zrak) - ustreza vgradnji veëini svetovnih proizvajalcev RMU in proizvajalcev EU sodobni distribucijski TR 20/0,4kV, MIDEL, hermetiëno zaprt, s konusnimi prikljuëki za SN-konektorje (izoliranimi oklopljenimi prikljuëki), sodobni transformatorji z zmanjšanimi izgubami oklopljeni NN-razdelilci ali sodobni tipski kompaktni NN-razdelilci (Schneider, Siemens ) dostop do vrat TR prostora in stikališënega prostora na eni prednji fasadi (npr. ob cesti) - niso potrebne druge utrjene površine potrebna je manjša lokacija za nakup, postavitev in vzdrževanje Tp Ëeprav je tloris nekoliko veëji od zunanjih posluževanih postaj, ne potrebujemo zemljišëa ali služnosti okrog Tp 6. Arhitekturna prilagoditev okolju streha v dveh izvedbah: ravna betonska streha in dvokapnica (dva možna naklona: 30 ali 45 ), razliëne vrste kritin (tegola, bobrovec, gerard ) fasade (beton - oplesk, prani kulir, naravni kamen porfido, lesena obloga ) oblika - prilagojenost okoljskim zgradbam - ne izpade kot betonsko-kovinski montažni element, ampak se s primerno izvedbo vklaplja v arhitekturo okolja in krajino 7. Popolnoma za vdor vode zatesnjen in lahko dostopen kabelski prostor za kabelske uvode so v betonsko skledo vgrajene profesionalne kabelske uvodnice, ki se uporabljajo v EU (Hauff-Technik) vse cevi in vsi kabli, ki so speljani skozi uvodnice kabelske kleti, so tesnjeni s profesionalnimi tesnili (Hauff-Technik) prehod ozemljitev iz Tp je izveden s posebnimi INOX sponkami, ki odpravijo problematiëne prehode beton-zemlja (ni izvrtin in prebojev za ozemljitve) 8. Kompaktna izvedba AB sten AB stene so izdelane v tovarni in postavljene ter ob montaži po vogalih zvarjene na armaturo tesnjenje sten, talne plošëe in strehe je izvedeno med montažo s sodobnimi tesnilnimi materiali izvedba je potresno varna - celotna AB hišica ima s strani ustrezne institucije (ZAG) Certifikat o gradbenem proizvodu vodonepropustna betonska kabelska skleda je monolitna, iz enega dela - brez spojev (dve možni globini kabelskega prostora: 80 cm in 110 cm) 9. Dve izvedbi strehe: ravna in dvokapnica ravna betonska streha je iz enega kosa; ker ni spojev, je z vodonepropustnim betonom zagotovljena kakovostna izvedba strehe (dodatno je zaradi podaljšane življenjske dobe premazana z veëslojnim Sika premazom) dvokapnica - ni samo nadgradnja na ravni betonski strehi, ampak je to betonska dvokapnica, ki omogoëa poleg prilagoditve okolju tudi poveëan aktivni prostor Tp (v višjem prostoru z boënimi rešetkami poveëuje vlek kot boljše hlajenje Tp in s tem podaljšuje življenjsko dobo vgrajenim napravam) 10. Certifikat za AB hišico kot objekt certifikat kontrole proizvodnje za ohišje transformatorske postaje kot celoto (in ne samo za posamezne dele) v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih ter s slov. tehniënim soglasjem 11. Ekološko zanesljivo - lovilec olja pod TR (ISO 14001) 12. VkljuËevanje SN-, NN -kablov in TK-vodov z vseh strani 13. Popolnoma oklopljena EE-oprema - ni nevarnosti dotika (ISO OHSAS) INOX lovilna posoda pod TR omogoëa garantirano tesnjenje ob iztoku olja distribucijskega transformatorja v vsej življenjski dobi Tp kabelske uvodnice so namešëene na vseh štirih stenah betonske kabelske sklede (4 X 5 = 20 uvodnic) uvodnice in sistem tesnjenja omogoëajo tesnjenje vseh vrst kablov in cevi pri prehodih kablov v kabelski prostor Tp 20 kv RMU blok je kovinsko oklopljen in ima SN-prikljuËke izvedene z oklopljenimi kabelskimi konektorji distribucijski transformator ima SN- in NN-prikljuËke oklopljene na dotik NN-razdelilec je kovinsko oklopljen da bodo v Tp v bodoëe lahko vstopale tudi osebe, ki niso pooblašëeni energetiki, mora biti oprema prilagojena vsem varnostnim pogojem (postavitev in vzdrževanje AMI, TK, informatika ) 14. Odprtina za priklop diesel agregata profesionalna uvodnica z zaporo in notranjo dvodelno kovinsko loputo (dvodelna kovinska loputa prepreëuje prehod malih živali v Tp v Ëasu priklopljenega AG) prehod kablov agregata v Tp skozi odprtino omogoëa zaklepanje vrat Tp 15. Lahko delno vkopana v brežino v primeru, da je lokacija Tp v brežini, ni potrebnih veliko opornih zidov in druge drage ureditve okolice izognemo se tudi ozkim prostorom ob Tp, kjer se nabirajo odpadno listje, smeti in sneg 16. Krajši Ëas montaže opreme el. instalacija Tp je že v pripravljenih ceveh (podometno) ozemljitvene sponke (v beton vgrajeni prikljuëki so pripravljeni za enostavno montažo ozemljitev naprav in kablov (križne sponke na zunanji strani omogoëajo enostavno in hitro montažo ozemljilnega sistema)) predpriprava nosilcev za montažni podest pred vrati - varna montaža opreme 17. Dolga življenjska doba in majhni stroški vzdrževanja vgrajeni materiali (pocinkani, inox, streha - premaz, Al žlebovi, Al vrata in žaluzije ) kompaktno betonsko ohišje in trajne izvedbe fasad in strehe v Tp vgrajena EE-oprema je kakovostna in je deklarirana kot zadnje sodobno stanje tehnike v EU

19 19 Znanje je moč Inovacija: Fleksibilna izolacijska plošëa za menjavo merilno-krmilnih naprav? Miha Zupan, Slavko HlebiË Foto: Damjan Prašnikar Menjava merilno-krmilnih naprav poteka v breznapetostnem stanju in v neposredni bližini nezavarovanih delov pod napetostjo. Pred zaëetkom del v breznapetostnem stanju mora delavec zavarovati mesto dela z uporabo petih varnostnih pravil po naslednjem vrstnem redu: 1. Izklop in vidna loëitev naprave od napetosti z vseh strani. 2. PrepreËitev ponovnega vklopa. 3. Ugotovitev breznapetostnega stanja. 4. Izvršiti ozemljitev in kratkostiëno povezavo, Ëe je to izvedljivo. 5. Ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo. Poseben poudarek je potrebno nameniti petemu varnostnemu pravilu, ki pravi, da je potrebno ograditi mesto dela od delov, ki so pod napetostjo. V ta namen so delavci uporabljali fiksne izolacijske plošëe, za katere se je izkazalo, da so nepraktiëne in jih je pravilno mogoëe uporabljati le na doloëenih tipih omaric. Na vseh preostalih tipih omaric uporaba izolacijske plošëe ni bila mogoëa, ker je bila preozka ali preširoka. PoslediËno je to pomenilo, da delavci niso ograjevali delov, ki so bili pod napetostjo ali pa je bilo ograjevanje nepopolno. Zaradi tega smo imeli v letu 2009 kar nekaj poškodb in nevarnih dogodkov, povezanih z menjavo merilno-krmilnih naprav, zato smo se odloëili, da bomo razvili fleksibilno izolacijsko plošëo. Foto: Silvo Pilar Fleksibilna izolacijska plošëa za menjavo merilno-krmilnih naprav Fleksibilna izolacijska plošëa je narejena iz izolacijskega materiala in se lahko uporablja v vseh vrstah omaric, saj se njena širina lahko prilagodi širini vsake omarice. NaËrt za fleksibilno izolacijsko plošëo je delo Slavka HlebiËa, izdelalo pa jo je podjetje Prebil Plast. Odkar se v podjetju uporablja fleksibilna izolacijska plošëa, ne beležimo veë poškodb pri delu ali prijav nevarnih dogodkov, ki so povezane z zamenjavo merilno-krmilnih naprav. Inovacija: RoËka za dvigovanje pokrovov v novih transformatorskih postajah? Foto: Uroš Debevec Foto: Arhiv Uroš Debevec Novejši model montažne transformatorske postaje proizvajalca IGM Sava iz Krškega se je po zunanjosti izkazal kot arhitektonsko okolju prijazen objekt. Tudi notranjost je zasnovana tako, da omogoëa hitro in dokaj enostavno montažo ozemljitev, instalacij in energetskih naprav. Ker ima postaja v notranjosti tudi svoj kletni kabelski prostor, je potrebno zagotoviti primeren dostop vanj. V ta namen je izdelana odprtina, ki se jo zapre z železnim pokrovom. Le-ta ima na sredini tudi odprtino za dvigovanje, v primeru odpiranja in zapiranja. V praksi se je do sedaj pokazalo, da taka odprtina za uporabo ni najbolj primerna. Pokrov, ki tehta okoli 25 kg, s svojo velikostjo omejuje majhen prostor, ko so naprave v postaji že namešëene, zato je dvigovanje nepraktiëno in (z vidika varstva pri delu) neprimerno za obremenjevanje hrbtenice. Nova izboljšava je prirejena tako, da se na robu pokrova pritrdi roëko, ki bistveno olajša dvigovanje. Izdelava in montaža roëk je nezahtevna, hitra in uëinkovita. RoËka, pritrjena na robu pokrova

20 20 Predstavljamo se Spomini Borisa MušiËa na osamosvojitveno vojno za Slovenijo? mag. Renata Križnar Foto: Roman Bratun Boris MušiË je v Elektru Gorenjska zaposlen že 37 let. Od prvega dneva zaposlitve je predan svojemu delu in ga opravlja z velikim veseljem. Njegove misli so vedno usmerjene k uporabnikom. Vedno jim želi Ëim bolje, predvsem pa Ëim hitreje pomagati. Je vodja krajevnega nadzorništva za podroëje Cerkelj in Visokega. Skupaj z ekipo sodelavcev - Robertom Fajonom, Stanislavom Kernom, Janezom MoËnikom in Gregorjem Zavrlom - skrbi za nemoteno delovanje omrežja in za približno 9000 uporabnikov. Krajevno nadzorništvo Cerklje - Visoko (KN Cerklje - Visoko) se na severu vzpne na Krvavec, na Jezerskem se spogleda z Avstrijo, na vzhodu meji z Elektrom Ljubljana, na jugu in zahodu pa z nadzorništvoma Kranj in TržiË. In prav severni del podroëja, ki zajema Krvavec, je Borisu MušiËu povzroëil nemalo težav in preglavic ter pustil v njegovem spominu poseben peëat. Letos namreë mineva 20 let od osamosvojitvene vojne za Slovenijo, v kateri so posamezni zaposleni v Elektru Gorenjska opravljali naloge izklopov, z namenom, da pripomorejo k obrambi in procesu osamosvajanja. Že pred zaëetkom vojne so bili zaposleni obvešëeni, naj bodo v pripravljenosti, v kolikor bodo kot delovni obvezniki morali odklapljati transformatorske postaje in druge vojaške objekte, skratka, biti so morali vedno na razpolago za tovrstna dela. ElektriËna energija je bila od prvega dne vojne zelo pomembno sredstvo pritiska na vojsko. Dežurni delavci Elektra Gorenjska zadnje dni meseca junija dobijo ukaz, da vsem vojaškim objektom izklopijo elektriko. Pri tem je prišlo do incidentov. 27. junija 1991 so vojaki pretepli Franca Gašperlina, nadzornika v nadzorništvu Visoko. V Karavli Korensko sedlo sta bila pridržana Ivko Blenkuš in Marjan Cuznar iz nadzorništva Kranjska Gora. V Ëasu osamosvojitvene vojne v letu 1991 je bil Boris MušiË zaposlen v Krajevnem nadzorništvu Cerklje kot namestnik nadzornika. V boju proti okupatorju je sodeloval tudi on. Opravljal je razliëne naloge, posebej se spominja posredovanja na Krvavcu, ko je bila zaradi raketiranja oddajnika RTV poškodovana tudi transformatorska postaja. Potrebno je bilo zamenjati dva transformatorja in prestreljene kable. Med delom so doživeli veë alarmov in možnost ponovnega napada. Takrat bi se morali umakniti, Foto: Zvone Šeruga, Dokumentacija Dela vendar sredi dela to ni bilo vedno mogoëe. Med drugim raketnim napadom so se ravno peljali proti vasi Ambrož pod Krvavcem in se s sodelavci bali, da bodo tarëa napada. Danes Boris takole opisuje dogodke izpred 20 let: Spominjam se, da smo v Ëasu vojaškega napada na letališëe, , popravljali okvaro v bližnjih Cerkljah, ko nas je prav nizko preletelo vojaško letalo MIG. Kljub temu smo nadaljevali z delom. Potem se je zaëelo - raketiranje na Krvavcu. ToËno smo vedeli, kaj nas Ëaka. Izbrana ekipa se je usedla v avto in v popolni tišini smo se pripeljali do Ambroža. Vsak s svojimi mislimi, kaj se utegne zgoditi. Vsi smo se zavedali, da bo potrebno narediti nek naërt in se kar se da hitro odpeljati s Krvavca. In smo. Pri Ambružarju smo popili kavo in se takoj dogovorili, kaj bo opravil vsak posameznik. Brez zapletov na lokaciji ni šlo, vendar smo se znašli, saj smo se morali - nismo imeli izbire. Bilo je nekako tako: vsi za enega, eden za vse. Na Krvavec sta se pripeljala tudi novinarja, ki sta na vsak naëin želela posneti raketiranje okupatorja. Bilo je smrtno nevarno, prepriëevali smo ju, da ni vredno postaviti glavo na fronto zaradi enega posnetka. ZaËuda sta upoštevala naš nasvet. V akciji na Krvavcu so poleg Borisa MušiËa sodelovali še: Andrej Ropret, Robert Fajon, Marko Remic, Bojan MaËek, Zdravko Udir in Jože Jelar, ki je žal že pokojni. RazliËnih nalog je bilo vse do konca vojne še veliko. V pripravljenosti so bili ves Ëas vojne: vëasih dežurni na sedežu podjetja, drugië na terenu. Med streljanjem na letališëu Brnik in v njegovi okolici je na vojaškem delu letališëa prišlo do prestrelitve vodnika na 20-kilovoltnem daljnovodu med RP Brnik in RP letališëe Brnik ter poslediëno do izpada daljnovoda, tako da je kar nekaj okoliških vasi ostalo brez elektriëne energije. K sreëi je ponoëi zaëelo moëno deževati in je proti jutru nastala megla. Prav megla je bila zašëita za akcijo. Na odcepnem A-drogu za Spodnji Brnik je bilo potrebno odstraniti vodnike proti vojaškemu delu letališëa. To akcijo sta izvedla slabih 200 metrov stran od tankov bivše JLA takratni nadzornik Andrej Ropret in Robert Fajon. (»e bi danes monterji tako hitro plezali, bi bili na športnih igrah vedno prvi!) Po raketiranju oddajnika na Krvavcu: Zdravko Udir, Boris MušiË in Marko Remic

21 21 Predstavljamo se Ko smo ga vprašali, kaj meni glede dela, ki so ga morali opraviti takrat, je suvereno dejal: Kaj pa vem, bili smo mladi, vse, kar smo vedeli, je bilo, da je delo potrebno opraviti. Nismo razmišljali, kakšne bi lahko bile posledice. Danes bi imel s takimi nalogami zagotovo veë težav (se zasmeje). Naj dodamo, da je delo na terenu že v normalnih razmerah težko, zahtevno in nevarno. V vojnih razmerah pa je predstavljalo ekstremen fiziëni in psihiëni napor. In zagotovo si je vse to res težko predstavljati, kaj šele obëutiti. Družba Elektro Gorenjska bo kmalu praznovala 50-letnico delovanja. Samo predanost zaposlenih je razlog, da imamo tako tradicijo zanesljivosti oskrbe svojih uporabnikov. Vendar prelomnice podjetja pišejo tudi take zgodbe, kot je Borisova ali zgodbe ostalih, ki so bili v pripravljenosti med vojno za Slovenijo. Na vprašanje glede zvestobe Boris pripomni: Biti zvest nekomu 37 let nekaj pove. Sam trdno verjamem v tisto, kar delam. Zato mi ni bilo nikoli žal, da delam v Elektru Gorenjska, saj delo na terenu prinaša raznolikost, širino, predvsem pa skrb in razumevanje. V zadnjih letih žal opažam, da je prisotna veëja nestrpnost med ljudmi, branijo se sprememb, ki v prvi vrsti koristijo prav njim. Ta prepriëevanja so naporna, delo samo, Ëeprav gre za delo z elektriko, pa nas vedno razveseljuje. Objavljeno v Ëasopisu Gorenjski glas, dne 5. julij 1991

22 Razpis za uporabo poëitniπkih objektov od do vkljuëno VSEM ZAPOSLENIM IN UPOKOJENCEM SKUPINE ELEKTRA GORENJSKA OB PRIJAVI DO NUDIMO 30 % AKCIJSKI POPUST - FIRST MINUTE NA CENE APARTMAJEV, KI SO OBJAVLJENE V CENIKU. Posebna ponudba: v Kranjski Gori in v Bohinju - Ukancu je v ceno vkljuëena tudi brezplaëna uporaba posteljnine, v Termah Olimia in Termah Lendava so v paket vkljuëene brezplaëne vstopnice za kopanje, ob najemu poëitniškega apartmaja znotraj razpisanega termina je v paket najema vkljuëeno tudi brezplaëno ËišËenje apartmaja*. Celotno ponudbo poëitniških kapacitet najdete na spletni strani pogoje letovanja in ostala doloëila pa najdete v Pravilniku o poëitniški dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska, d. d., (EBA ). Na spletni strani ali na SrediπËu EG lahko vedno preverite proste termine in oddate povpraπevanje za rezervacijo doloëenega termina. Hribi Kranjska Gora V neposrednem srediπëu Kranjske Gore se nahaja poëitniška hišica, v kateri sta dva apartmaja. Na voljo je apartma s petimi in apartma s šestimi ležiπëi. Opis apartmaja: tuš, WC, štedilnik, peëica, hladilnik, ogrevanje in televizija, parkirno mesto v garaži, posteljnina Cena za najem apartmaja (noëitev): APP Posebna ponudba: brezplaëno koriπëenje posteljnine / / Rekreacija in razvedrilo: smuëanje, sankanje, kolesarske poti, planinarjenje, bazeni, kozmetiëni in masažni saloni, savne. TuristiËni ogledi: Ajdovska deklica, Prisankovo okno, Tromeja, naravni rezervat Zelenci, slap PeriËnik Vogel Vogel je visokogorsko smuëiπëe v obmoëju Triglavskega narodnega parka. Sodobna gondolska žiënica pripelje obiskovalce na nadmorsko višino 1537 m, kjer so v zimskem Ëasu na voljo urejene smuëarske proge, poleti pa je izhodiπëe za številne planinske poti. Na Voglu razpolagamo s samostojno hišico, ki se nahaja na samem smuëiπëu in ima šest ležiπë. Opis samostojne hiπice: WC, štedilnik, peëica, ogrevanje, radio, televizija in terasa Cena za najem apartmaja (noëitev): APP / Rekreacija in razvedrilo: smuëanje, šola boardanja, boarderski park, sankanje, planinarjenje, vodni park v Bohinjski Bistrici * V ceno najema je vkljuëeno ËiπËenje apartmaja, v kolikor najem poëitniškega apartmaja traja v naprej razpisanem terminu. BrezplaËno ËiπËenje ni možno na Voglu. Za termine, ki so krajši od razpisanih terminov, je ËiπËenje dodatno zaraëunano.

23 Bohinj - Ukanc Hribi V naselju Ukanc, tik ob jezeru, sta na voljo dve poëitniški hišici. Nahajata se le nekaj minut stran od obale Bohinjskega jezera in v bližini spodnje postaje ŽiËnice Vogel. Nastanitev je možna v šestih apartmajih, v vsakem je na voljo po šest ležiπë. Opis apartmaja: tuš, WC, štedilnik, peëica, hladilnik, žar, ogrevanje, televizija, urejeno parkiriπëe, terasa, posteljnina Cena za najem apartmaja (noëitev): APP Posebna ponudba: brezplaëno koriπëenje posteljnine / Rekreacija in razvedrilo: smuëanje, sankanje, vodni park, pohodništvo, jadralno padalstvo, adrenalinski park, kolesarske poti, plezanje, jahanje, obisk muzejev (usnjarski, mali vojni, planšarski) Toplice Terme Olimia V neposredni bližini naselja PodËetrtek je nastalo zdraviliπëe Atomske toplice, današnje Terme Olimia. Na mirni in sonëni legi so ob kampu zrasli hoteli, apartmajsko naselje in bogat bazenski kompleks. V apartmajskem naselju sta na voljo dva apartmaja. VeËji apartma nudi pet ležiπë, manjši pa štiri ležiπëa. Opis apartmaja: tuš, WC, štedilnik, hladilnik, televizija in ogrevanje Cena za najem apartmaja (noëitev): APP /4 53 1/5 55 Posebna ponudba: tri brezplaëne vstopnice za kopanje, brezplaëno ËiπËenje Rekreacija in razvedrilo: wellnes programi, fitnes, kolesarske poti, sprehajalne steze, tenis, jahanje, ribolov in lov, vožnja s koëijo, degustacija vin, ogled gradov, muzejev in drugih zanimivosti Terme Lendava Leæijo ob vznoæju Lendavskih goric, na tromeji Madæarske, Hrvaπke in Slovenije, kjer v soæitju æivijo tri naro - dnosti. Slikovite Lendavske gorice z veë kot 4000 vinogradi so turistiëna toëka tako rekoë na dvoriπëu Term Lendava. V Termah Lendava je na voljo 1849 m 2 vodnih povrπin: zimsko-letni bazen, notranji bazen, termalni bazen grozd, olimpijski bazen s toboganom in drëo ter otroπki bazen. Terme Lendava je pravi raj za druæine, ki ponuja πtevilna doæivetja in moænosti za oddih. Zaposleni lahko izbirate med gibljivimi termini najema apartmaja. Opis apartmaja: tuš, WC, štedilnik, peëica, hladilnik, televizija in ogrevanje Cena za najem apartmaja (noëitev): APP / Posebna ponudba: štiri brezplaëne vstopnice za kopanje, brezplaëno koriπëenje posteljnine, brezplaëno ËiπËenje Rekreacija in razvedrilo: tenis, mini golf, kegljiπëe, vodeno kolesarjenje, spust s kanuji po reki Muri, vinske ture, izleti na Madžarsko

24 Izola Morje Izola je prikupno in urejeno ribiπko mestece, ki s svojimi prestiænimi turistiënimi objekti, razgibano zgodovino, obilico kulturnih in arhitekturnih spomenikov privablja goste. V sami Izoli je pestra turistiëna ponudba, najbolj se je razvil obmorski, πportni, zabaviπëni, zgodovinsko- razstavni in kulturni turizem. V Izoli so na voljo πtiri poëitniπke hiπice, ki se nahajajo v apartmajskem naselju Simonov zaliv. Nahajajo se le nekaj minut stran od obale. Na voljo je 13 apartmajev z razliënim πtevilom leæiπë. V πtirih apartmajih je na voljo po πest leæiπë, v drugih πtiri po pet leæiπë, dva apartmaja imata po πtiri leæiπëa, tri pa po tri leæiπëa. Opis apartmaja: WC, tuš, štedilnik, hladilnik in televizija Cena za najem apartmaja dan (noëitev): APP / / / / Rekreacija in razvedrilo: kopaliπëa, igriπëa, πportne dvorane, tenis igriπëa, mini golf, kegljanje, fitnes skupaj z wellness centrom, panoramska voænja z barko, jadranje, veslanje, moæna je izposoja plovil, kolesarske poti, jahanje, zabaviπëni turizem Razpisani termini BOHINJ - UKANC, KRANJSKA GORA, IZOLA PoËitniπke objekte v Bohinju Ukancu, Kranjski Gori in Izoli lahko koristite v naslednjih terminih: BOŽI»NI PRAZNIKI NOVOLETNI PRAZNIKI ZIMSKE PO»ITNICE ZIMSKE PO»ITNICE PRVOMAJSKI PRAZNIKI VOGEL PoËitniπko hišico na Voglu lahko koristite v naslednjih terminih: BOŽI»NI PRAZNIKI NOVOLETNI PRAZNIKI ZIMSKE PO»ITNICE ZIMSKE PO»ITNICE PRVOMAJSKI PRAZNIKI TERME OLIMIA Apartmaja v Termah Olimia lahko koristite v naslednjih terminih: PRVOMAJSKI PRAZNIKI

25 Sploπne doloëbe Prednost pri koriπëenju kapacitet imajo zaposleni skupine Elektro Gorenjska, s tem, da se lahko v istem razpisnem roku prijavijo tudi upokojenci Elektra Gorenjska skladno s Pravilnikom o poëitniški dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska.»e po zakljuëenem razpisu poëitniške zmogljivosti niso v celoti izkoriπëene s strani zaposlenih skupine Elektro Gorenjska in nato upokojencev Elektra Gorenjska, se lahko prosti termini dodelijo zainteresiranim zunanjim koristnikom. Letovanje v poëitniških objektih Elektra Gorenjska je mogoëe izkljuëno v razpisanih terminih. Izjemoma je v primeru nezasedenosti kapaciteto mogoëe uporabljati za krajše oziroma daljše obdobje. Cene V ceno je vkljuëen najem garsonjere na dan, ËiπËenje garsonjere (v primeru najema garsonjere v celotnem razpisanem terminu) in DDV. TuristiËna taksa in stroški prijave se plaëajo na recepciji. PlaËilo PlaËilo dodeljenih poëitniπkih objektov na podlagi tega razpisa zaposlenim obraëunamo v enem obroku pri zneskih do 85 EUR, nad 85 EUR pa v dveh obrokih pri izplaëilu osebnega dohodka, in sicer: prvi obrok v mesecu letovanja, drugi obrok pa mesec kasneje. Upokojenci Elektra Gorenjska lahko znesek poravnajo v dveh obrokih, in sicer prvi obrok pred nastopom letovanja (v roku 8 dni od prejetja poloænice) in drugega naslednji mesec po letovanju, do dne, ki se po datumu in πtevilki ujema z dnevom nastopa letovanja. PlaËilo se dokazuje z dostavo odrezka o opravljenem plaëilu.»iπëenje BrezplaËno ËiπËenje je vkljuëeno v ceno apartmaja, v kolikor najem poëitniških kapacitet traja v celotnem razpisanem terminu. V terminih, ki so krajπi od doloëenih v razpisu, je ËiπËenje poëitniπkih kapacitet dodatni stroπek. Stroπek ËiπËenja je dodan pri plaëilu najema poëitniπke kapacitete. Odpoved najema kapacitete NaËin odpovedi dodeljenega poëitniπkega objekta je doloëen s Pravilnikom o poëitniπki dejavnosti podjetja Elektro Gorenjska. Kdo lahko koristi poëitniπki objekt? Dodeljeni poëitniπki objekt lahko koristi samo nosilec nakaznice z osebami, ki so navedene na nakaznici. Vsako krπitev ali zlorabo bomo v prihodnje upoπtevali pri neodobravanju letovanj. Prevzem in predaja kapacitet Dodeljeni apartma lahko uporabnik prevzame ob uri na dan priëetka letovanja. Koristnik apartma zapusti najkasneje ob 9. uri, ko odda kljuëe v recepcijo. Hiπni red Uporabniki so pri uporabi poëitniπkih zmogljivosti Elektra Gorenjska dolæni dosledno spoπtovati vsa prejeta in v poëitniπkih kapacitetah navedena navodila ter uporabljati dodeljene poëitniπke kapacitete v smislu dobrega gospodarja. Koristnik je odgovoren za vso πkodo, ki je nastala zaradi njegovega malomarnega in objestnega ravnanja v Ëasu njegovega letovanja v poëitniπki kapaciteti. kodo, ki jo je v poëitniπki kapaciteti, ali na njenem inventarju oziroma v poëitniπkem objektu koristnik povzroëil sam ali oseba(e), ki je (so) z njim letovala(e), je dolæan odpraviti sam ali o njej obvestiti podjetje Elektro Gorenjska. Stroπke za njeno odpravo je dolæan poravnati v predpisanem roku po prejemu raëuna. Goste naproπamo, da v prostorih uporabljajo posteljnino in copate, ki jih prinesejo s seboj. DomaËe æivali so prepovedane. Vpis v knjigo gostov je obvezen. Vsak uporabnik odgovarja za πkodo, ki jo povzroëi v poëitniπkem objektu. Uporabniki poëitniπkih kapacitet Elektra Gorenjska morajo skrbeti za ËistoËo najetih apartmajev. Kajenje v poëitniπkih apartmajih je strogo prepovedano! Zbiranje prijav zaposlenih in upokojencev Zaposleni skupine Elektra Gorenjska in upokojenci lahko prijavo na razpis oddajo osebno v OE STS, Služba za korporativno komuniciranje oziroma jo poπljejo po poπti do Na prijavi je treba izpolniti vse rubrike. Zaradi laæjega razporejanja in usklajevanja prijav je zaæeleno, da navedete veë ustrezajoëih terminov tudi zunaj glavne sezone in krajev letovanja. Rezervacije sprejema: ga. Irena PerËiË telefon: (04) Æelimo vam prijetno letovanje v poëitniπkih apartmajih Elektra Gorenjska! P rijava za zaposlene KRAJ LETOVANJA: EVIDEN»NA TEVILKA: IME IN PRIIMEK PROSILCA: NASLOV: TELEFON: SKUPNA DELOVNA DOBA: od od let Letoval(-a) bi v Ëasu: do do»e zgoraj navedeni apartma ni na voljo, sem v istem terminu zainteresiran za: ali OE: ROK PRIJAVE: Za letovanje poleg sebe prijavljam πe naslednje uporabnike: T. IME IN PRIIMEK Leto rojstva tevilo πoloobveznih otrok, ki bodo letovali: Letovanje v poëitniπkih apartmajih Elektra Gorenjska v letih: 2009: da ne 2010: da ne 2011: da ne Elektronski naslov: Datum prijave: Podpis nosilca:

26 22 Predstavljamo se Predstavljamo nominirance za NAJ SODELAVKO oz. SODELAVCA in NAJ SKUPINO 2011? Alenka Andolšek Naj sodelavko / naj sodelavca in naj skupino med zaposlenimi v skupini Elektro Gorenjska bomo v letošnjem letu izbirali že petië. Statistika kaže, da smo med posamezniki do sedaj vedno imeli moške zmagovalce, prepriëani pa smo, da si tudi ženske predstavnice v Elektru Gorenjska zaslužijo ta naslov. Vsi, ki so si v teh letih prislužili priznanje naj sodelavec in naj skupina, so ga zaslužili in prepriëani smo, da bo tako tudi letos. Nagraditi želimo tiste, ki pri svojem delu kažejo najveë zagnanosti, vložijo najveë truda, z veseljem opravljajo svoje delo ter prenašajo dobro voljo in delovni elan tudi na druge. V letošnjem letu smo prejeli pet nominirancev za naj sodelavko / naj sodelavca in pet nominirancev za naj skupino. Foto: Roman Bratun Urška Podpeskar Kdo so bili naj sodelavci in naj skupine v preteklih letih? NAJ SODELAVEC NAJ SKUPINA 2007 Boštjan Trampuš tajnice vseh OE 2008 Marjan Cvetek Krajevno nadzorništvo TržiË 2009 Blaž Hafnar skupina za izvajanje gradenj I (elektromontažni del) 2010 Mitja Košir skupina za izvajanje gradenj I (elektromontažni del) Nominiranci za naj sodelavko / naj sodelavca so: Metka Juvan, Urška Podpeskar, Anton AljanËiË, Janko Arh in Aljoša Bec. Foto: Roman Bratun Anton AljanËiË Foto: Arhiv Janko Arh Janko Arh Foto: Roman Bratun Metka Juvan Foto: Roman Bratun Aljoša Bec

27 23 Predstavljamo se Nominiranci za naj skupino so: Avtopark: Anton AljanËiË, Roman Bratun, Bogoslav Legat Služba za informatiko: Rok Andolšek, Mojca Bokal, Brigita KopaË Tišler, Dominik OvniËek, Matej Pintar, Helena Ravnik, Gaber Rekelj, Borut Resnik, Anže Štular Foto: Roman Bratun Avtopark FinanËna služba: Tatjana Benko, Irena Jekovec, Danijela KoËila, Petra Pajer, Dragica GloboËnik PetriË, Olga Pšenica, Agata Štular, Ksenija Zupan, Marija Zupan Foto: Roman Bratun Služba za informatiko Služba za projektivo: Florijan Cerkovnik, Jure Jenko, Andrej Jesenko, Marko Kozelj, Domen Kržišnik, Matej Logonder, Anja PintariË, Simon Ojsteršek, Vinko Šijanec, mag. Borut ZemljariË Foto: Roman Bratun Foto: Roman Bratun Služba za projektivo FinanËna služba Krajevno nadzorništvo Škofja Loka - Medvode: Franc EmeršiË, Tomaž FilipiË, Bojan Kalan, Mitja Košir, Simon Tolar Nominiranci so predstavljeni. Sedaj ste na vrsti vi, spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci, glasujte za svojega kandidata. Foto: Arhiv Elektro Gorenjska Krajevno nadzorništvo Škofja Loka - Medvode Vaše glasove bomo sprejemali do 1. decembra 2011 na elektronskem naslovu: uredništvo.elgo@elektro-gorenjska.si. Ob zakljuëku leta 2011 bomo razglasili zmagovalce, ki bodo prejeli naziv NAJ SODELAVKA / NAJ SODELAVEC in NAJ SKUPINA.

28 24 Standardi kakovosti Ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih in elektromontažnih delih na elektroenergetski infrastrukturi? Boštjan Tišler, skrbnik Sveta za ravnanje z okoljem Odpadki, ki nastajajo pri izvajanju gradbenih in elektromontažnih del na elektroenergetski infrastrukturi, predstavljajo pomembnejši neposredni okoljski vidik pri obremenjevanju okolja v okviru dejavnosti distribucije elektriëne energije. Pri teh odpadkih obstaja potencialna nevarnost onesnaženja zemlje in vode ter negativnega vpliva na ljudi in živali. Ravnanje s temi odpadki je natanëno opredeljeno v Programih za ravnanje z okoljem številka 10 in 11, ki sta dostopna vsem zaposlenim na središëu Elektra Gorenjska. Skladno s predpisi, ki doloëajo klasifikacijo odpadkov, se tudi odpadki, ki nastajajo pri gradbenih in elektromontažnih delih, delijo na koristne in nekoristne ter na nevarne in nenevarne. Koristni odpadki so za Elektro Gorenjska vsi tisti, ki jih je mogoëe prodati ali kako drugaëe koristno uporabiti. Nevarni odpadki so tisti, ki so zaradi doloëenih nevarnih sestavin ali lastnosti s predpisom uvršëeni med nevarne odpadke. Vidiki potencialne nevarnosti obremenjevanja okolja se morajo upoštevati že v fazi izdelave projektne dokumentacije elektroenergetskih naprav, in sicer tako, da se okoljski vplivi zmanjšajo na minimum. Demontirani material in oprema, ki se še lahko koristno uporabi, ne velja za odpadek (drogovniki, drogovi, progovna stikala ipd.). Ta material je potrebno opredeliti že v fazi izdelave projektne dokumentacije, v kateri se doloëi lokacijo odlagališëa in osebo, odgovorno za nadaljnjo uporabo tega materiala. Mesto odlagališëa mora biti oznaëeno z napisom demontirano. Zunanje izvajalce gradbenih in elektromontažnih del in zunanje dobavitelje elektroenergetske opreme je potrebno s pogodbami zavezati, da odpadke, ki nastajajo pri njihovem delu oziroma dobavi in so za Elektro Gorenjska nekoristni, neposredno prepušëajo zunanjemu pooblašëenemu zbiralcu, pri tem pa pri njem pridobijo evidenëni list, ki ga dostavijo kot prilogo k raëunu za likvidacijo. Koristne odpadke morajo zunanji izvajalci dostavljati na ekološke otoke Kranj in Žirovnica ob prisotnosti skladišënika, pri Ëemer izpolnijo zbirni list, ki ga skladišënik podpiše. Za oddajo loëenih odpadkov z ekoloških otokov Elektra Gorenjska zunanjim pooblašëenim zbiralcem so odgovorni skladišëniki, ki ob tem izpolnijo evidenëni list. SkladišËniki so odgovorni za vodenje evidenc ter hranjenje evidenënih in zbirnih listov o oddanih odpadkih. V letošnjem letu je bil preurejen ekološki otok ob glavnem skladišëu Kranj, ki je tako kot ekološki otok v Žirovnici asfaltiran in opremljen z videonadzorom. Za delavce, ki ne bodo upoštevali pravilnega loëenega odlaganja odpadkov, se skladno s pravilniki Elektra Gorenjska to smatra kot kršitev delovnih obveznosti. V Ëasu pisanja tega Ëlanka je bilo stanje na ekološkem otoku v Kranju zgledno in upam, da bo tako ostalo tudi v bodoëe. Notranji povzroëitelji odpadkov pri gradbenih in elektromontažnih delih oziroma zaposleni Elektra Gorenjska morajo le-te sproti oddajati v ustrezne kontejnerje ali posode oziroma na predvidena mesta na ekoloških otokih ob glavnih skladišëih v Kranju in v Žirovnici. Osebe, ki pripeljejo odpadke na ekološke otoke Elektra Gorenjska, le-te obvezno oddajo na ustrezna mesta ob prisotnosti skladišënika ali njegovega namestnika. Pri tem oseba izpolni zbirni list, ki ga podpiše skladišënik. Foto: Miha Zupan Preurejen ekološki otok ob glavnem skladišëu Kranj LoËeno zbiranje stekla in steklene embalaže? Foto: mag. Renata Križnar V Elektru Gorenjska smo v jesen vstopili z nekaj novostmi, saj smo 1. septembra 2011 loëenemu zbiranju odpadkov dodali tudi zbiranje stekla in steklene embalaže. Da bodo naši hodniki in pisarne Ëim bolj Ëisti in brez dodatnega števila zabojnikov, smo nove zabojnike, t. i. trojëke, namestili v tajništvo vsake organizacijske enote, zabojnike za kartuše in tonerje, ki so se nahajali po hodnikih, pa smo odstranili. V novih zabojnikih ali trojëkih se zbirajo naslednji odpadki: kartuše (manjše kartuše in kartuše iz skupnih tiskalnikov; veëje kartuše se oddajo v Službi za informatiko, kjer se nahaja zabojnik) baterije (vse baterije, ki nastanejo kot odpadek v podjetju) ter steklo in steklena embalaža. V zabojnik za steklo in stekleno embalažo se lahko odlagajo: kozarci za vložena živila, steklenice olja, vina, sokov, piva, žganih pijaë, zdravil, kozmetiëne stekleniëke in parfumi ter ostala razbita steklena embalaža za živila.

29 25 Standardi kakovosti V zabojnik ne sodijo: zamaški/pokrovëki steklenic in steklene embalaže, žarnice, pleksi steklo, okensko steklo, ogledala, armirano steklo (steklo, ki najveëkrat vsebuje kovinsko mrežo za ojaëitev, npr. pri steklenih vratih), svinëeno steklo (steklo s poveëano vsebnostjo svinca, ki se uporablja pri proizvodnji kristalnega stekla), avtomobilsko steklo, kristal, steklenice iz umetnih mas, porcelan. Zaradi stalnih sprememb v zakonodaji bodo spremenjena tudi Navodila za ravnanje z odpadki, s katerimi vas bomo seznanili v prihodnosti. Verjamemo, da nam to ne bo predstavljalo veëjih ovir pri opravljanju dnevnih delovnih procesov in da bomo pri varovanju okolja še uspešnejši. Novi zabojniki Družini prijazno podjetje Elektro Gorenjska, d. d., in izbrani ukrepi? Mojca Kremsar Certifikat Družini prijazno podjetje izhaja iz NemËije; sistem European Family Audit je razvila nemška organizacija Berufundfamilie. Trenutno ga uporabljajo v NemËiji, Avstriji, Italiji, na Madžarskem in v Sloveniji. Pri nas je sistem na podlagi izsledkov raziskovalnega dela prilagojen rabi v slovenskem socialno-ekonomskem okolju. V junijski številki Elga smo vas že obvestili, da se je podjetje v mesecu maju vkljuëilo v postopek pridobitve certifikata Družini prijazno podjetje. V ta namen je bila ustanovljena desetëlanska projektna skupina, ki je v postopku pridobitve izmed 78 možnih izbrala 14 ukrepov, ki bodo veljali za skupino Elektro Gorenjska. Izbrane ukrepe bodo morala vsa tri podjetja skupine Elektro Gorenjska uvesti v treh letih po prejemu osnovnega certifikata. Izbrani ukrepi so naslednji: Zap. št. ukrepa Ukrep - naziv Št. podroëja Naziv podroëja Ukrep 1 Komuniciranje z zaposlenimi H Horizontalni ukrep Ukrep 2 Komuniciranje z zunanjo javnostjo H Horizontalni ukrep Ukrep 3 Mnenjske raziskave med zaposlenimi H Horizontalni ukrep Ukrep 4 Ukrep 5 Izobraževanje / informiranje za vodilne za podroëje usklajevanja dela in družine Fiksni osrednji delovni Ëas z izbiro prihoda in odhoda H Horizontalni ukrep 1 Delovni Ëas Ukrep 6 Otroški Ëasovni bonus 1 Delovni Ëas Ukrep 7 Ukrep 8 Ukrepi za varovanje zdravja - aktivni preventivni oddih PooblašËenka za vprašanja usklajevanja dela in družine Ukrep 9 Delovna sreëanja 4 Ukrep 10 Druženje med zaposlenimi 4 Ukrep 11 Ocenjevanje vodij s strani podrejenih 5 Ukrep 12 Obdaritev novorojenca 7 Ukrep 13 Psihološko svetovanje in pomoë 7 Ukrep 14 Varstvo šolskih otrok in poëitniška ponudba 2 Organizacija dela 4 Politika informiranja in komuniciranja Politika informiranja in komuniciranja Politika informiranja in komuniciranja VešËine vodstva (strategija / filozofija vodenja) Struktura plaëila in nagrajevani dosežki Struktura plaëila in nagrajevani dosežki 8 Storitve za družino V mesecu avgustu je bila za izvršne direktorje ter predstavnike sveta delavcev in sindikatov že izvedena uvodna predstavitev izbranih ukrepov s predvidenimi aktivnostmi, do konca leta 2011 pa bo sledila še predstavitev za vodje služb. V mesecu septembru smo že vpeljali dva ukrepa, ki spadata v podroëje delovnega Ëasa, to sta: Ukrep 5: Fiksni osrednji delovni Ëas z izbiro prihoda in odhoda Z uvedbo ukrepa 5 smo spremenili navodila o delovnem Ëasu tako, da je gibljiv delovni Ëas zaposlenih po novem od 6.30 do 7.30 in od do 15.30, pri Ëemer morajo biti delavci obvezno prisotni na delovnem mestu od 7.30 do 14.30, ob petkih in dnevih pred prazniki pa od 7.30 do Izjema so zaposleni, ki opravljajo delo v skupinah, saj se morajo zaradi narave dela med seboj dogovoriti o skupnem zaëetku delovnega dneva. Ukrep št. 6: Otroški Ëasovni bonus Otroški Ëasovni bonus predstavlja korišëenje prostega prvega šolskega dne ob vstopu v 1. razred osnovne šole ali prvega uvajanja otroka v vzgojno-varstveni zavod ali drugo registrirano obliko varstva otroka. (Ob vstopu otroka v 1. razred osnovne šole pripada na prvi šolski dan delavcu korišëenje prostega dne. Delavec za predšolsko varstvo lahko izkoristi 16 plaëanih ur v petih zaporednih delovnih dneh.) Pri korišëenju tega ukrepa morajo zaposleni prvošolëkov predhodno izpolniti izjavo in jo dostaviti v kadrovsko službo ter o tem obvestiti tudi svojega nadrejenega. Ob uvajanju otroka v vrtec morajo izjavi priložiti še kopijo odloëbe oziroma pogodbe o vstopu otroka v predšolsko varstvo. Podjetje Elektro Gorenjska želi s svojimi aktivnostmi prispevati k dolgoroënemu procesu spreminjanja kulture v podjetju, kar pomeni, da bomo skupaj ciljno naravnani v prihodnost z namenom zagotavljanja še boljših pogojev dela.

30 26 Novosti Uvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti? Gregor Štern, Boštjan Trampuš, Miha Zupan Elektro Gorenjska, d. d., (v nadaljevanju EG) je že v zgodnji fazi pobude, leta 2006, odloëno podprla koncept uvedbe dela pod napetostjo (v nadaljevanju DPN) v slovenski elektrogospodarski prostor, pri Ëemer je na podlagi strokovnega obiska poligona za usposabljanje DPN v HEP NOC (Hrvatska elektroprivreda, Nastavno obrazovni centar) pisno podprla pobudo o ustanovitvi Konzorcija DPN v slovenski distribuciji. Pri tem je podjetje EG tudi aktivno sodelovalo kot eden izmed prvih slovenskih elektrodistribucij. Konec leta 2010 se je vodstvo EG odloëilo, da pospešeno zaëne s postopkom uvajanja DPN na nizki napetosti (v nadaljevanju NN) v svoje delovno okolje ter za to zadolžila strokovno delovno skupino v sestavi avtorjev tega Ëlanka. Sledile so naslednje aktivnosti in realizacija: prevod in tisk sistemskih priroënikov za DPN (marec 2011), izdelava elaborata uvajanja DPN na NN v EG (marec 2011), izvedba usposabljanja za koordinatorje in monterje DPN na NN (maj 2011, september 2011 v teku), naroëilo osebne varovalne opreme (OVO), specialnega orodja in pripomoëkov za delo pod napetostjo (julij 2011). Po mestu izvajanja del se DPN lahko izvaja: na nadzemnih vodih, na kabelskih vodih, na notranjih inštalacijah (razdelilci), v TP, RP in RTP. Glede na napetostni nivo se DPN deli na: NN (do 1 kv), SN (1 kv do 35 kv), VN (110 kv do 400 kv). OPOMBA: UVN (ultra VN od 500 kv do 750 kv) - zunaj Slovenije. Po metodi izvajanja del se DPN deli na: delo na potencialu (bare-hand), delo na oddaljenosti (hot sticks), delo v dotiku (samo NN in SN). Kaj je DPN? Preden kaj veë napišemo o DPN, naj za boljše razumevanje na kratko predstavimo osnovno definicijo, metode in razvršëanje DPN po razliënih kriterijih. Delo pod napetostjo je vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa, z orodjem, opremo ali napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali zaide v obmoëje dela pod napetostjo. (Definicija dela pod napetostjo, povzeta iz SIST EN ) Pri nizki napetosti delavec izvaja delo pod napetostjo, Ëe se dotakne neizoliranih delov pod napetostjo. Pri visoki napetosti pa delavec izvaja delo pod napetostjo, Ëe vstopi v obmoëje dela pod napetostjo, neodvisno od tega, ali pride v stik z deli pod napetostjo ali ne. Delo na elektriënih inštalacijah se izvaja na veë naëinov: Delo v breznapetostnem stanju (de-energized work): dela v prostoru ali na prostem, ki se opravljajo na elektroenergetskem postroju, elektriëni napravi, elektriëni opremi ter elektriëni instalaciji, v katerih je iz vseh elektriëno vodljivih delov, tudi iz kabelskih in zraënih vodov, izklopljena napetost in so pred priëetkom dela izvedeni predpisani varstveni ukrepi. Delo v bližini napetosti: dela, ki se opravljajo na predpisani varnostni razdalji od delov pod napetostjo, Ëe iz doloëenih razlogov ni bilo mogoëe zagotoviti breznapetostnega stanja sosednjih delov. Ta dela so dela s poveëano nevarnostjo in je zaradi tega potrebno delavce posebej opozoriti na dele, ki so ostali pod napetostjo, in natanëno doloëiti delokrog, obmoëje gibanja ter izvesti varstvene ukrepe. Delo pod napetostjo (LIVE WORK, LIVE LINE WORK, energized work) (SIST EN ). Slika 1: Delitev DPN glede na metodo izvajanja Za izvajanje dela pod napetostjo na nizki napetosti (DPN na NN) je potrebno zadovoljiti trem osnovnim pogojem, ki so: predpisana in preizkušena tehnologija dela, strokovno usposobljeno osebje, ki delo izvaja, osebna varovalna oprema, izolirana orodja ter druga zašëitna sredstva in oprema. Razlogi za uvajanje DPN Elektrotehniška stroka se ukvarja z uvajanjem in razvojem DPN na razliënih znanstvenih podroëjih dela: varno delo, tehnologija dela, usposabljanje za varno delo ob razliënih tehnologijah, razvoj OVO in orodij ter druge opreme (helikopter, roboti ), raziskave (vpliv EMS na Ëloveka in okolje, razdalje do potencialov, testiranje zašëitnih oblek, zašëitnih Ëelad, rokavic...), ekonomija (racionalizacija in uëinkovitost, brezprekinitveno napajanje ) socialni uëinki (zadovoljstvo kupcev in zaposlenih, podoba podjetja, timsko delo).

31 27 Novosti Z uvedbo dela pod napetostjo v podjetju priëakujemo naslednje pozitivne uëinke: odpravo nelegalnega posega na napravah pod napetostjo, uporabo preverjene metode DPN, uporabo osebne varovalne opreme (OVO) za DPN, uporabo odobrenih orodij za DPN, zavest delavcev, da se dela opravljajo pod napetostjo, boljšo usposobljenost delavcev, spoštovanje predpisane dokumentacije za DPN, zmanjšanje števila poškodb na delu oziroma odprava poškodb pri delu (DPN), veëjo uëinkovitost izvajanja vzdrževalnih del, zadovoljstvo odjemalcev (zahteve ISO 9001). Kratka zgodovina razvoja DPN V strokovni literaturi ni posebej poudarjeno, kdaj se je zaëelo z uvajanjem DPN na NN. Domnevamo, da je bil zaëetek DPN na NN pred letom 1913, ko se je uradno po strokovnih virih zaëelo DPN na SN na nadzemnem vodu. Predstavljeni so podatki o zaëetkih metod dela na oddaljenosti in na potencialu. Že leta 1916 se DPN opravi s pomoëjo kavlja electrical hook v Atlanti (Georgia, ZDA). Z razvojem materialov, s plastiko obleëenega lesa, novih epoxy materialov in steklenih vlaken v petdesetih letih prejšnjega stoletja se zelo hitro poveëuje napetostni nivo DPN, saj je presežen problem vsebnosti vlage v lesenih palicah. Tako je leta 1948 zamenjan z DPN zatezni izolator na prenosnem 287 kv daljnovodu Hoover Dam- Los Angeles. V poznih šestdesetih letih je prvië v laboratorijskih pogojih izvedena metoda DPN na potencialu v VN-laboratoriju (Ohio Brass Company). DPN se v zaëetku šestdesetih seli tudi v Evropo. Po zbranih podatkih se soëasno v Veliki Britaniji, Franciji in Skandinaviji zaëenjajo priprave na DPN, saj je bilo potrebno najprej spremeniti zakonodajo, ki je do tedaj poznala le delo v breznapetostnem stanju. Tako je leta 1960 EDF sprejel odloëitev, da se zaëne z DPN in je že leta 1962 ustanovil izjemno pomembno in znano ustanovo SERECT (Section d Études, de Réalisation et d Expérimentation du Comité Technique) v mestu Mulhouse, v Franciji, ki je razvijala metode DPN in orodja za DPN. Za priëetek zgodovine razvoja DPN v Sloveniji lahko štejemo leto 1961, ko je Elektrogospodarska skupnost (EGS) organizirala posvetovanje o DPN, na katerem so bile sprejete usmeritve za uvajanje DPN. Leta 1979 je jugoslovanska konferenca elektroenergetikov, YUKO CIGRE, ustanovila delovno skupino Delo pod napetostjo znotraj študijskega komiteja ŠK 22 - Nadzemni vodi. JUGEL (SkupšËina skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva s sedežem v Beogradu) je leta 1981 sprejel panožni standard GSE - 40/81 (Pravila in ukrepi za varstvo pri delu v elektroenergetskih objektih), v katerem se prvië omenja DPN. Na zasedanju YUKO CIGRE leta 1983 je obnovljena diskusija o DPN in sprejet program z jasnimi usmeritvami. EIMV v letu 1985 izdela študijo Pregled zakonskih in tehniënih doloëil v zvezi z delom pod napetostjo, s katero so bile dane usmeritve za uvajanje DPN in priložen prevod francoske publikacije UTE C (Splošna navodila za DPN). Hrvaška je bila nosilec projekta (ZEOH - Zajednica elektroprivredih organizacija Hrvatske) v Jugoslaviji in je v letu 1986 aktivno zaëela koordinirati akcijo DPN. ZEOH je tega leta ustanovil komisijo za DPN in 1987 sprejel program DPN. Sprožena je vsejugoslovanska akcija ustanovitve uënega centra oziroma poligona za DPN, ki je bil zgrajen leta 1991 v mestecu Velika pri Požegi v Slavoniji na Hrvaškem, današnji HEP NOC. Vojna na Hrvaškem ustavi projekt za celo desetletje. Projekt obnove poligona in usposabljanja za DPN sproži HEP, d. d., v letu 2000, kar dodatno spodbudi s podpisom pogodbe z EdF SERECT (danes RTE SERECT) v letu 2003 o prenosu tehnologije in usposabljanje inštruktorjev za DPN na NN in SN. HEP, d. d., oziroma HEP ODS, d. o. o., (distribucija) avgusta 2005 zaëne z uvajanjem DPN na NN. V tem Ëasu je objavljena vrsta referatov in Ëlankov. Organizirano je veëje število predavanj s ciljem popularizacije DPN in iskanja podpore za ta zahteven projekt. Zelo pomemben napredek pri uvajanju DPN v slovensko distribucijo je usposabljanje prvih koordinatorjev DPN iz treh slovenskih distribucij (treh iz Elektra Gorenjska, treh iz Elektra Ljubljana in dveh iz Elektra Maribor), ki sta se jim pridružila še strokovnjaka iz C&G. Januar 2011 ( ) štejemo kot Ëasovno prelomnico pri uvajanju DPN v slovensko distribucijo, saj je takrat osem strokovnjakov pridobilo potrdilo o usposabljanju za koordinatorje DPN. Pravna osnova in zakonske zahteve Pravna osnova uvajanja DPN v slovenski elektroenergetski prostor je doloëena z zakonodajo, in sicer: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD), Ur. l. RS, št /1999 in dopolnitve Ur. l. RS, št /2001, Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo elektriënega toka (v nadaljevanju Pravilnik), Ur. l. RS, št. 29/1992. ZVZD daje splošne okvire za uveljavljanje in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter v 14. Ëlenu doloëa, da mora vsak delodajalec izdelati in sprejeti IZJAVO O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJ v pisni obliki, s katero doloëi naëine in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi tveganja, kar uvajanje DPN vsekakor je. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvah glede vseh možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnih mestih in v delovnem okolju, oceni tveganj za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar zaradi ugotovljenih nevarnosti in škodljivosti ter na opredelitvi potrebnih zahtev in ukrepov za odpravo teh tveganj ali vsaj za njihovo zmanjšanje na sprejemljiv nivo. ZVZD v 24. Ëlenu doloëa, da mora vsak delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, ob razporeditvi na drugo delo, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroëi spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati ter spreminjati njegovo vsebino glede na nove oblike in vrste nevarnosti.

32 28 Novosti Standardi za DPN na NN Do sedaj je v Sloveniji sprejetih približno 60 standardov SIST za podroëje DPN. Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je v januarju 2007 založil in izdal novi slovenski standard SIST EN :2007 Obratovanje elektriënih inštalacij (istoveten EN :2004 Operation of electrical installations, CENELEC, november 2004). Od decembra 2010 je standard dosegljiv v slovenskem jeziku in ga je možno naroëiti pri SIST. Novi standard zamenjuje prejšnjo izdajo SIST EN :1999 (EN :1996) in upošteva povratne informacije držav, ki so le-tega uporabljale v praksi. Slovenski prevod standarda je izjemno dragocen dokument, saj omogoëa poenotenje terminologije med strokovnjaki, ki pišejo o DPN. Obstajajo razlike med Pravilnikom in standardom in so prisotne tako v posameznih definicijah kot v doloëitvi napetostnih razredov. Te razlike je potrebno uskladiti z dopolnitvami, posodobitvami in spremembami Pravilnika. Sodobnost SIST EN :2007 narekuje dopolnitev in spremembe veë kot osemnajst let starega Pravilnika. Konzorcij DPN in C&G je podal pobudo ( ) na IRSD v smeri dopolnitev in posodobitev Pravilnika. IRSD naërtuje ustanovitev delovne skupine za spremembe in dopolnitve Pravilnika v letu Standard že uvodoma ugotavlja, da je veliko nacionalnih zakonodaj, standardov in internih pravilnikov (glej SIST EN : nacionalni dodatki), upoštevanih pri izdelavi le-tega, tako da je ustvarjena dobra osnova za oblikovanje kakovostnega dokumenta. Obravnavano je podroëje elektriënih inštalacij od zelo nizkih do zelo visokih napetosti. Sistemski priroëniki za DPN na NN Družba Elektro Gorenjska je januarja 2011 prevzela sistemske priroënike Konzorcija DPN, ki so bili izdani leta 2007 pod pogojem, da se jih do marca 2011 uskladi z zahtevami standarda SIST EN oziroma dopolni z vsebinami, ki zadevajo distribucijo, saj so obstojeëi pisani na kožo industriji in proizvodnji ter prenosu elektriëne energije, ki nimajo dovolj podrobno razdelanih zahtev za DPN na NN na nadzemnih vodih. Tako so bili v marcu 2011 izdani novi priroëniki za DPN na NN za distribucijo, ki predstavljajo osnovno gradivo in izhodišëa pri uvajanju dela pod napetostjo na nizki napetosti v Elektru Gorenjska, d. d., in sicer: Pogoji za izvajanje del pod napetostjo na nizki napetosti (PID - NN), Splošni pogoji za izvajanje del pod napetostjo na nizki napetosti (SPID - NN), TehniËni opis opreme za delo pod napetostjo na nizki napetosti (TOO - NN). Slika 2: Sistemski priroëniki (marec 2011) kot osnova uvedbe sistema DPN na NN v Elektru Gorenjska, d. d. Potrebne dopolnitve internih aktov Zaradi uvajanja DPN na NN bo potrebno opraviti revizijo že izdelane Izjave o varnosti z oceno tveganja in dopolniti sistemizacijo delovnih mest ter ostalih internih dokumentov, ki se nanašajo na varnost in zdravje pri delu. Sistemizacija delovnih mest je že dopolnjena, revizija Izjave o varnosti z oceno tveganja in dopolnitev ostalih internih dokumentov pa je v teku in bo dokonëana do konca leta Z ocenitvijo tveganja bomo ugotovili vrste nevarnosti, ki jim bodo delavci izpostavljeni pri delu pod napetostjo. Pri ocenitvi bodo s Službo za varnost in zdravje pri delu sodelovali tudi neposredni vodje delavcev in vodje služb. Na podlagi ugotovljenih nevarnosti se bodo doloëili parametri tveganja (resnost in verjetnost) in na koncu podale posamezne ocene ter skupna ocena tveganja, ki se bo doloëila po metodologiji Elektra Gorenjska. Poleg izjave o varnosti z oceno tveganja bo potrebno izdelati tudi zdravstveno oceno tveganja, ki jo bo izdelal pooblašëeni zdravnik. Na podlagi ocene tveganja bodo sprejeti ukrepi, ki bodo zagotavljali varnost in zdravje pri delu predvsem: z rednim usposabljanjem delavcev, ki opravljajo delo pod napetostjo, z osebno varovalno opremo, z uporabo predpisane delovne opreme in z zdravstvenimi pregledi delavcev. Poleg omenjenih revizij in dopolnitev bomo morali izdelati tudi sistemski priroënik, v katerem bodo podrobno opisane metode izvajanja del pod napetostjo, odgovornosti posameznikov, ki sodelujejo pri delu, in predpisana uporaba delovne in osebne varovalne opreme, ki jo delavci potrebujejo za izvajanje del. Vsi delavci, ki bodo opravljali delo pod napetostjo, bodo morali imeti posebno pooblastilo za delo pod napetostjo, ki jim ga bo izdala Služba za varnost in zdravje pri delu v Elektru Gorenjska. Usposabljanje za DPN na NN EG se je odloëila, da izvaja usposabljanje svojih delavcev v skladu z zahtevami ZVZD s ciljem usposabljanja za izvajanje DPN na NN v skladu z zahtevami predpisov varnosti in zdravja pri delu. Pri tem je zadolžila partnerja C&G, da ustvari tehniëne in zakonske pogoje za usposabljanje za DPN na NN oziroma uvajanje DPN na NN v EG. C&G je na osnovi zahtev ZVZD pridobil dovoljenje za delo (46. Ël. ZVZD). Minister (MDDSZ) je izdal dovoljenje za pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo (48. Ël. ZVZD) ter predpisal vodenje vpisnika. Tako je družba C&G, d. o. o., Ljubljana na osnovi odloëbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS št /2007, izdane , pridobila dovoljenje za delo za opravljanje strokovne naloge varnosti pri delu - pripravljanje in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo (vpisano v vpisnik pod št. 232). C&G bo na osnovi preverjenega postopka (izkušnje, pridobljene pri izvajanju programov usposabljanja za Konzorcij DPN v obdobju ) izvajal usposabljanje delavcev EG za DPN na NN po programu, usklajenem s HEP NOC. TeoretiËno in praktiëno usposa-

33 29 Novosti bljanje bo potekalo na poligonu HEP NOC in po zakljuëku usposabljanja v HEP NOC še praktiëno usposabljanje na napravah EG ob prisotnosti strokovnjakov iz C&G in inštruktorjev HEP NOC. EG bo po pridobitvi vseh potrdil izdal pooblastilo svojemu delavcu za DPN na NN. Nabor DPN na NN v distribuciji V nadaljevanju je v treh sklopih predstavljen nabor del, ki ga je pripravila komisija GIZ slovenske distribucije za DPN v zaëetku leta 2010 in predstavlja osnovo za uvajanje DPN na NN tudi v EG. V prihodnje je priëakovati, da se bo seznam teh del s pridobivanjem izkušenj seveda tudi razširil, trenutno pa je predstavljeni okvir osnovno izhodišëe za izvedbo teoretiënega in praktiënega usposabljanja na poligonu za DPN v HEP NOC. Sklop 1: Dela na odjemnem mestu: 1. PrikljuËevanje in prevezovanje kablov in žic v nizkonapetostnih (NN) stikalnih napravah, 2. Zamenjava omaric za hišne prikljuëke, 3. Suho in mokro ËišËenje nizkonapetostnih stikalnih naprav in postrojev, 4. Delo na števënih in prikljuënih napravah, 5. Delo na NN-sistemih merilnih transformatorjev, 6. TehniËno blokiranje hišnih prikljuëkov, 7. Zamenjava plošëe za števce in zamenjava števcev, 8. Zaslanjanje in prekrivanje delov pod napetostjo, 9. Montaža in demontaža prenapetostnih odvodnikov. Sklop 2: Dela na nadzemnih vodih: 1. Izdelava in demontaža nadzemnih hišnih prikljuëkov na odcepnih stebrih, konzolah in strešnih nosilcih, 2. Montaža in demontaža kablov in nadzemnih kablov (izolirani nadzemni vodniki) za hišne prikljuëke, 3. Montaža izolacije za gradbene namene (zaslanjanje in prekrivanje delov pod napetostjo), 4. Montaža in demontaža prenapetostnih odvodnikov, 5. Zamenjava izolatorjev in podpor na stebrih, konzolah in strešnih nosilcih, 6. Izdelava in demontaža hišnih prikljuëkov z izoliranimi vodi za nadzemne vode, 7. PrikljuËitev izoliranega nadzemnega kabla na neizolirani in izolirani sistem nadzemnega voda, 8. Popravilo poškodovanih vodnikov na neizoliranem nadzemnem sistemu in popravilo izolacije vodnika (za samonosilni kabelski snop), 9. Prenapenjanje vodnikov na izoliranih in neizoliranih vodih. Sklop 3: Dela na kabelskem omrežju: 1. Izdelava spoja med dvema kabloma s sintetiëno izolacijo, 2. Rezanje kablov s plastiëno izolacijo, 3. PrikljuËevanje in demontaža kabla iz prikljuëne omarice, odcepne omarice ali omarice za povezavo z omrežjem, 4. PrikljuËevanje ali demontaža kablov na NN plošëi VN / NN-postaje, 5. Zamenjava podnožij varovalk, 6. Pritegovanje vijaënih zvez v NN-stikalnih napravah, 7. Izdelava stisnjenih spojev za plastiëne kable N(A)YY z vijaënimi prikljuëki, 8. Montaža in demontaža prenapetostnih odvodnikov. Pogoji in program usposabljanja za DPN na NN za monterje EG Delovna skupina EG je predpisala minimalne pogoje za usposabljanje za monterja za DPN na NN, in sicer: pogoji, ki jih zahteva Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo elektriënega toka, dve leti izkušenj na elektriënih distribucijskih inštalacijah pri delih v breznapetostnem stanju. Usposabljanje za delo pod napetostjo na nizkonapetostnem nivoju (DPN na NN) naj bi se predvidoma izvajalo v treh programih (do sedaj potrjeni programi HEP NOC in Konzorcija DPN): nizkonapetostne notranje inštalacije, Program št. DPN / NN-N, nizkonapetostne nadzemne vode, Program št. DPN / NN-Z, nizkonapetostne kabelske vode, Program št. DPN / NN-P. Delovna skupina EG je navedene programe preuëila ter glede na vrsto in aktualnost posameznih del predlagala doloëene spremembe vsebine in naziva programov, kot sledi: Usposabljanje koordinatorja za DPN na NN Usposabljanje za monterja za DPN na NNO. Skladno s tem predlogom je HEP NOC v sodelovanju s C&G pripravil poseben program DPN / NNO oziroma delo pod napetostjo na nizkonapetostnem omrežju, v katerega smo dodali delo na prikljuëkih na izoliranih NN-vodnikih ter opustili DPN na golih NN-vodnikih. Usposabljanje za monterja za DPN na NNO obsega 88-urni program usposabljanja pod oznako DPN / NNO, ki je sestavljen iz osnov varnosti in zdravja pri delu (8 ur), teorije izvajanja DPN na NN (20 ur), praktiënih vaj v delavnici (12 ur), praktiënega dela na poligonu (48 ur) ter, kot zakljuëek usposabljanja, strokovne prakse oziroma praktiënega dela pod nadzorom inštruktorjev HEP NOC na delovnem mestu monterja. Slednje poteka na podroëju oziroma napravah EG, medtem ko predhodno usposabljanje v celoti poteka v prostorih in poligonu HEP NOC na Hrvaškem. Kako daleë smo v podjetju na podroëju DPN? Na osnovi dosedanjih odloëitev vodstva družbe in aktivnosti delovne skupine za DPN v EG smo v okviru sodelovanja s C&G ter z ostalimi delovnimi skupinami iz distribucije trenutno v fazi usklajevanja in dopolnitve internih aktov EG ter obenem priprave dokumentov za varno delo pod napetostjo, njegovo prepoznavo, pripravo, naërtovanje, izvedbo ter nenazadnje tudi spremljanje in analizo DPN. Jeseni 2011 je predviden zakljuëek usposabljanja z izvedbo praktiënega dela na napravah EG za monterje in koordinatorje (Uroš Debevec, Jani Klužar, Matej PiËman ter Valentin Vidic - monter DPN-NNO ter Aljoša Bec in Aleš Nagode - koordinator DPN-NN), ki so se v mesecu maju 2011 udeležili teoretiënega in praktiënega usposabljanja v HEP NOC na Hrvaškem. VeË o usposabljanju, uporabi orodja in pripomoëkov ter izvajanju DPN na napravah EG pa boste izvedeli v eni od prihodnjih številk Elga.

34 30 Iz Gorenjskih elektrarn Strokovni posvet 15 let zelenega Preddvora? Drago Papler V okviru obëinskega praznika obëine Preddvor je 7. julija 2011 potekal strokovni posvet z naslovom 15 let zelenega Preddvora. Na posvetu so sodelovali mag. Janez KopaË, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo RS, Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, Franc Beravs, direktor Eko sklada, Gregor BenËina, predsednik upravnega odbora Jelovice, Drago Papler, vodja OE investicije, razvoj in projektiva družbe Gorenjske elektrarne, Mira Vizjak, uëiteljica na OŠ Matije Valjavca Preddvor, Danilo Flis, predstavnik Komunale Kranj, in Janez Logar, vodja obmoëne enote Zavoda za gozdove Slovenije, OE Kranj. Župan obëine Preddvor Miran Zadnikar je v uvodu dejal, da je obëina Preddvor že pred petnajstimi leti pristopila k uëinkoviti rabi energije izkorišëanja obnovljivih virov za pridobivanje vseh vrst energije. Predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec je povedal, da se skupina Elektro Gorenjska s hëerinsko družbo Gorenjske elektrarne vkljuëuje v prizadevanja za kakovostno in zanesljivo oskrbo z elektriëno energijo in razvoj obnovljivih virov energije. okolja in vzpostavili uëinkovit sistem loëenega zbiranja odpadkov po tako imenovanem sistemu od vrat do vrat. Pozitivni uëinki so že vidni, saj se koliëine loëeno zbranih odpadkov v obëini Preddvor poveëujejo, poslediëno pa se zmanjšujejo koliëine odloženih odpadkov. Janez Logar, vodja OE Kranj Zavoda za gozdove Slovenije, je povedal, da bodo imeli gozdovi pomembno vlogo pri pokrivanju potreb po energiji iz obnovljivih virov (20 % na ravni EU) v prihodnosti in da so gozdovi pomemben vir biomase, ki je dosegljiv tudi v Preddvoru. Gregor BenËina, predsednik upravnega odbora Jelovice, je orisal razvoj družbe Jelovica, ki se uvršëa med prve zelene družbe pri nas. Gre za sodobno podjetje, usmerjeno v energetsko varënost in okolju prijazno delovanje, tako s svojimi produkti kot tudi z naëinom poslovanja. S svojo tovarno energijsko varënih sodobnih hiš v Preddvoru bodo letos pridobili prvo tovarno s pozitivno energetsko bilanco z uporabo naravnih virov: vode, sonca in lesa. Moderne lesne gradnje bo tudi nov vrtec v Preddvoru, za katerega so po strokovnem posvetu in novinarski konferenci položili temeljni kamen. Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, ki je predstavil lokalni energetski koncept obëine Preddvor, je dejal, da na porabo energije v podjetjih obëina lahko vpliva predvsem z lastnimi dobrimi zgledi in s podporo dobrim usmeritvam. Odgovorne v podjetjih in ustanovah je treba spodbujati k izvajanju energetskih pregledov in izvajanju ukrepov, ki iz njih sledijo. V naërtovani poslovni coni Preddvor bi bilo treba planirati energetsko uëinkovito gradnjo in oskrbo z energijo, podjetja pa spodbujati, da se vkljuëijo v proizvodnjo opreme in storitev za uëinkovito rabo energije in izrabo obnovljivih virov. Direktor Eko sklada Franc Beravs je podal možnosti kreditiranja pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, zasebnikov in obëanov ter spomnil še na dodeljevanje nepovratnih finanënih spodbud obëanom. Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn je v strokovnem referatu predstavil proizvedeno zeleno elektriëno energijo v štirih malih hidroelektrarnah na reki Kokri in na treh sonënih elektrarnah, ki so na obmoëju obëine Preddvor in predstavljajo desetinski delež v strukturi porabe. Bilanca zelene elektrike v obëini Preddvor je 51,4 %: delež glede na sestavo primarnih virov dobavitelja Elektro Gorenjska je 35,35 %, dodatno pa prispevajo Ëlani Reenergija Elektra Gorenjska z 1,87 % in kupci zelene elektrike iz proizvodnih virov Gorenjskih elektrarn (Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor, obëina Preddvor in Energetika Preddvor) s 4,55 %. Proizvedena elektriëna energija iz sonëne elektrarne Preddvor na osnovni šoli Matije Valjavca pomeni 70 % pokritje potreb osnovne šole in vrtca v Preddvoru in predstavlja okoljske letne prihranke zmanjšanja 31,65 ton emisij CO 2. Instalirana moë sonënih elektrarn na obmoëju obëine Preddvor se bo v letu 2011 podvojila, zgrajene bodo štiri sonëne elektrarne, med katerimi je v fazi naërtovanja tudi nova sonëna elektrarna na novem vrtcu Storžek v Preddvoru z moëjo 49 kw. Mira Vizjak, razredna uëiteljica v Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor, dolgoletna mentorica ekološkega krožka, je dejala, da osnovna šola zadnja tri leta skupaj z Gorenjskimi elektrarnami in obëino Preddvor organizira Ekoteden, v katerem je poudarek na pridobivanju znanja, ki ga posredujejo razliëni strokovnjaki, predvsem s podroëja obnovljivih virov energije. S tem so se odprla vrata šole v okolje - k zunanjim strokovnjakom ter krajevnim in obëinskim politikom, ki so vir informacij in opora pri akcijskem uëenju. Danilo Flis, predstavnik Komunale Kranj, je povedal, da so v obëini Preddvor naredili pomemben korak v smeri varovanja Foto: Helena Krampl NikaË Foto: Helena Krampl NikaË Strokovno raziskavo o zeleni elektriki v obëini Preddvor je predstavil Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn Na novinarski konferenci je sodeloval tudi predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec, ki je poudaril pomen razvoja elektroenergetske infrastrukture s sodobnimi tehnološkimi napravami, ki zagotavljajo zanesljivo oskrbo z elektriëno energijo

35 31 Iz Gorenjskih elektrarn Zelena elektrika v Preddvoru? Drago Papler Na obmoëju obëine Preddvor podjetje Elektro Gorenjska, d. d., napaja odjemalcev iz 32 transformatorskih postaj s skupno instalirano moëjo kva v 14 vaseh. Napajanje poteka po dveh napetostnih nivojih: srednjenapetostnem po 20 kv omrežju iz razdelilne transformatorske postaje Primskovo 110/20 kv prek dveh 20 kv izvodov in nizkonapetostnem 0,4 kv omrežju. Razvoj elektroenergetske infrastrukture na obmoëju obëine Preddvor je odvisen od umešëanja novih odjemalcev v obstojeëi sistem elektrodistribucijske infrastrukture, od poveëanja obremenitve obstojeëih odjemalcev in od obnavljanja ostale infrastrukture (ceste, kanalizacija itd.). V letu 2010 je bilo na obmoëju obëine Preddvor dobavljene kwh elektriëne energije. PovpreËni odjemalec je porabil meseëno 562,8 kwh elektriëne energije, in sicer v gospodinjstvu 415,9 kwh, v poslovnem odjemu 1.766,6 kwh in 301 kwh na prižigališëe javne razsvetljave. V obëini je 346 svetilk: 23 razliënih tipov v 28 odjemnih mestih. Letna poraba elektriëne energije za javno razsvetljavo v obëini Preddvor je bila 29,59 kwh na prebivalca in ne presega mejne vrednosti po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki je 44,5 kwh na prebivalca. Za leto 2010 je bilanca obnovljivih virov energije v volumnu celotne porabe na obmoëju obëine Preddvor 41,77 %, in sicer: 35,35 % glede na sestavo primarnih virov dobavitelja Elektra Gorenjska, 1,87 % je bila energija 40 kupcev Reenergija Elektra Gorenjska in 4,55 % je bila zelena energija iz proizvodnih virov Gorenjskih elektrarn treh kupcev, in sicer za Osnovno šolo Matije Valjavca Preddvor, obëino Preddvor in Energetiko Preddvor. Na obmoëju obëine Preddvor je bilo leta 2010 proizvedene kwh zelene elektriëne energije v štirih malih hidroelektrarnah na reki Kokri in v treh sonënih elektrarnah, kar pomeni (glede na porabo na obmoëju obëine Preddvor) 9,62 % delež. IzraËunan delež zelene elektrike iz obnovljivih virov je bil za leto 2010 veë kot polovico, to je 51,39 %. Instalirana moë sonënih elektrarn se bo v letu 2011 podvojila, zgrajene bodo štiri sonëne elektrarne s skupno moëjo 137 kw (med njimi tudi na novem vrtcu v Preddvoru z moëjo 49 kw, dogovori okrog investitorja so v teku, Gorenjske elektrarne so resen ponudnik), kar bo 1,6 % dodatni doprinos k poveëanju zelene elektrike. Izkušnje Gorenjskih elektrarn pri izgradnji in obratovanju sonëne elektrarne na Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor moëi 60,2 kw so uëinki obratovalnih parametrov, ki jih primerjamo s sedmimi lastnimi zgrajenimi sonënimi elektrarnami v obdobju SonËna elektrarna Preddvor ima izkoristek strehe 120,0 Wp/m 2, najboljši izkoristek modulov s 172,0 Wp/m 2 in najboljši izkoristek aktivne površine fotonapetostnega generatorja s 191,11 Wp/m 2. Glede na lego in naklon strehe je bila predvidena 7,0 % manjša proizvodnja od optimuma in planiranih obratovalnih ur. Energijski izraëuni po projektu za izvedbo sonëne elektrarne Preddvor z upoštevanjem 29-stopinjskega odklona od južne smeri in s 15-stopinjskim naklonskim kotom predvidevajo povpreëno letno proizvodnjo kwh elektriëne energije (slika 1) januar februar marec april maj Slika 1: Predvideni energijski izraëuni in dejanska proizvodnja elektriëne energije v sonëni elektrarni Preddvor Proizvedena elektriëna energija iz sonëne elektrarne Preddvor pomeni 70 % pokritje potreb osnovne šole in vrtca v Preddvoru oziroma pokritje potreb 20 gospodinjstev. Predstavlja tudi okoljske letne prihranke zmanjšanja 31,65 ton emisij CO 2. SonËna elektrarna Preddvor je v drugi polovici leta 2008 proizvedla kwh. Leta 2009 je bila proizvodnja kwh, kar je 5,2 % veë, kot je bilo naërtovano (doseženih 1.106,2 obratovalnih ur), leta 2010 pa je bilo zaradi slabšega sonënega obsevanja za 9,5 % manjša proizvodnja glede na naërtovano (doseženih je bilo le 951,2 obratovalnih ur), in sicer kwh. Proizvodnja od aprila do oktobra je bila leta ,2 %, leta 2010 pa 85,1 %. Poraba elektriëne energije v zavodu Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor, ki jo sestavljajo Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor, vrtec Storžek Preddvor in podružniëna osnovna šola Kokra, je bila leta kwh oziroma 14,42 % veë kot leta Poraba toplotne energije, proizvedene z biomaso, je leta kwh oz. 17,28 % veë kot leta Od leta 2008 je bila Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor dobavljena elektriëna energija direktno iz kvalificiranih hidroelektrarn družbe Gorenjske elektrarne, zato ni bilo ustvarjenih emisij CO 2. V letu 2010 so bili izpusti CO 2 od toplote iz biomase 133,617 ton. SonËna elektrarna na Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor je prispevala zmanjšanje 28,630 ton emisij CO 2, kar znaša kumulativno 104,987 ton CO 2 izpustov oziroma 30,0 % zmanjšanje glede na leto 2007 (slika 2). Emisije CO2 (t) kwh Slika 2: Gibanje emisij CO 2, Osnovna šola Matije Valjavca Preddvor. Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2011) junij julij avgust september oktober november Energijski izračuni Proizvodnja l Proizvodnja l Proizvodnja l ,6 161,6 0,0 0,0 Izračunano za leto ,4 150,0 150,0 150,7 Doseženo leta ,8 117,0 Izračunana Doseženo junij - letna december 2008 proizvodnja leto -15, ,7 123,4 90,1 december ,6-33,3-28,6 105,0 L L Emisije CO2 zaradi porabe energentov v Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor Zmanjšanje emisij zaradi proizvodnje Sončne elektrarne Preddvor Končne emisije CO2 v Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor Linearno (Končne emisije CO2 v Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor)

36 32 Iz Gorenjskih elektrarn Prav tako je od leta 2008 dobavljena elektriëna energija direktno iz obnovljivih proizvodnih virov (hidroelektrarn družbe Gorenjske elektrarne) tudi obëini Preddvor, zato ni bilo ustvarjenih emisij CO 2. Leta 2010 so bile zaradi prihrankov uporabe OVE skupne emisije 22,124 ton CO 2, kar pomeni za 64,1 % zmanjšanje emisij CO 2 glede na leto 2007 (slika 3) ,1 83,4 82,0 74,4 Izračunano Slika 3: Gibanje emisij CO 2, ObËina Preddvor. Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2011) 61,7 22,1 20,4 20,7 Doseženo Leto 2007 Leto 2008 Leto 2009 Leto 2010 Partnerski razvojno-izobraževalni model sodelovanja med Osnovno šolo Matije Valjavca Preddvor, obëino Preddvor in Gorenjskimi elektrarnami je dal pri celovitem energetskem konceptu uporabe obnovljivih virov energije z dodatno proizvodnjo iz sonëne elektrarne na strehi osnovne šole uëinkovit rezultat zmanjšanja emisij CO 2. Skupne emisije CO 2 so se iz 211,671 ton leta 2007 zmanjšale na 127,111 ton leta 2010, kar pomeni 39,9 % okoljskih prihrankov (slika 4) , ,0 150,0 74,4 61,7 0,0 0,0 232,7 211,7182,4 82,0 132,8 137,8 20,7 225,5 173,8 123,4 110,5 188,1 133,6 127,1 Slika 4: Kako zelena je obëina Preddvor z vidika emisij CO 2 obëine in izobraževalne ustanove? Vir: IzraËuni Draga Paplerja (2011) 83,4 20,4 96,1 252,5 Izračunano Doseženo Izračunana Doseženo Izračunano Doseženo Izračunano Doseženo za l l letna junij - l l l l proizvodnja december -31,7-33,3-31,7-28, ,7-15,7 Emisije CO₂ zaradi porabe energentov v Osnovni šoli Matije Valjavca Preddvor Zmanjšanje emisij zaradi proizvodnje Sončne elektrarne Preddvor Emisije CO₂ v Občini Preddvor Končne emisije CO₂ Občine Preddvor in Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor Linearna (Končne emisije CO₂ Občine Preddvor in Osnovne šole Matije Valjavca Preddvor) Nov tip rešetke tirolskega zajetja v HE Cerklje? Jurij»adež Emisije CO₂ (t) 22,1 V preteklosti, pred približno 20 leti, je bilo tirolsko zajetje zelo priljubljena projektantska rešitev za odjem vode iz potokov, saj tako zajetje izkazuje lastnost samoëistilnosti in ne potrebuje nobenih dragih naprav in gradbenih objektov za ËišËenje vode. Ko se nabere plavje na rešetki tirolskega zajetja, zaëne voda teëi preko rešetke namesto skoznjo, ta voda pa odplakne plavje z rešetke naprej po strugi. Žal ta princip deluje premalo zanesljivo - dolgoletna praksa obratovanja malih hidroelektrarn je pokazala mnogo težav, ki jih tirolsko zajetje ne rešuje: 1. Zaradi iztekanja vode preko rešetke, preden voda odplakne naneseno plavje, prihaja do izgub vode, kar pomeni nepotreben izpad proizvodnje EE. 2. Rešetka tirolskega zajeta je na dnu struge, zato se skozi rešetko vnašajo velike koliëine peska, ki je drobnejši od razmika med profili rešetke. V naši HE Cerklje je namešëeno klasiëno tirolsko zajetje z vsemi njegovimi težavami. Na tej lokaciji nam glavno težavo povzroëa pesek, ki gre skozi rešetko tirolskega zajetja. Ker je peskolovni usedalnik premajhen, voda pesek odnaša naprej po cevovodu v turbino in skozi njo. Zaradi precejšnje hitrosti vode skozi turbino je zato le-ta podvržena konstantnemu peskanju, ki turbino zelo obrablja. Letos spomladi je zato prišlo do uniëenja gonilnika turbine, ki je imel lopatice stanjšane na eno tretjino originalne debeline. V Gorenjskih elektrarnah smo gonilnik zasilno zavarili in pri proizvajalcu turbine naroëili izdelavo novega. celotni prihodek HE. Iskali smo torej cenejšo rešitev in jo tudi našli. Gre za nov tip rešetke, ki ni sestavljena iz jeklenih I profilov, ki potekajo vzdolžno s smerjo toka vode, paë pa je rešetka narejena iz perforirane ploëevine. TeoretiËno rešitev predstavlja dejstvo, da zrno peska, ki je tanjše od razmika med I profili klasiëne rešetke, skoraj vedno pade skozi rešetko v dotoëni kanal, saj ima na voljo preveë Ëasa, gravitacija pa opravi svoje delo. V primeru ploëevinaste perforirane rešetke je drugaëe. V prodonosnih pogojih, ko je vode veë, kot je požiralnost turbine, del vode odteka preko rešetke naprej po strugi, zrno peska pa ima precejšnjo hitrost v vodoravni smeri, zato je možnost, da zadane luknjico v ploëevini, majhna. VeËinoma se zrno peska odbija od robov luknjic in potuje preko rešetke naprej po strugi, kar pa pomeni rešitev naših težav. Zaradi manjše pretoënosti perforirane rešetke v primerjavi s klasiëno rešetko tirolskega zajetja je potrebno ob predelavi poveëati širino rešetke in spremeniti njen kot. V HE Cerklje pripravljamo predelavo tirolskega zajetja. PriËakujemo, da se bo z novim tipom rešetke vnos peska v turbino zmanjšal za tri Ëetrtine. Pred namestitvijo novega gonilnika smo iskali rešitev, kako zmanjšati vnos peska v turbino. TehniËno najboljša rešitev je seveda tudi najdražja; to je namestitev novega boënega zajetja z velikim usedalnikom. Ta rešitev je za tako majhno elektrarno, kot je HE Cerklje, predraga, saj pomeni veëletni Foto: Simon Peternel Poškodovana turbina HE Cerklje - rezultat prisotnosti peska v vodi

37 33 Iz Gorenjskih elektrarn Projekti novih kogeneracij v Gorenjskih elektrarnah, d. o. o.? mag. Marko»arman Soproizvodnja toplote in elektriëne energije je zelo energetsko uëinkovita tehnologija, s katero je v primerjavi z drugimi tehnologijami mogoëe prihraniti energijo. Ker morajo biti obrati za SPTE oziroma kogeneracije razmeroma blizu konënim potrošnikom ali industriji, so tudi izgube pri prenosu in distribuciji majhne. V Gorenjskih elektrarnah smo v plan investicij za leto 2011 uvrstili postavitev veë kogeneracij na zemeljski plin, med katerimi so nekatere že v fazi realizacije. VkljuËitev enot SPTE je tako v skladu z evropskimi in slovenskimi smernicami razvoja energetsko uëinkovite politike ter je pomemben del vizije in poslanstva podjetja Gorenjske elektrarne, d. o. o. SPTE DSO AjdovšËina V domu starejših obëanov v AjdovšËini naërtujemo izgradnjo kogeneracijske naprave na zemeljski plin SENERGIE tip Senergino TI, elektriëne moëi 50 kw in 77 kw toplotne moëi. Kogeneracija bo obratovala v Ëasu ogrevalne sezone in bo prednostno pokrivala potrebe po toploti v objektu. V primeru okvare oziroma veëjih toplotnih potreb pa se bo vkljuëil kotel na zemeljski plin. Predvidena proizvodnja elektriëne energije znaša 200 MWh na leto. Ocena investicije je EUR. Konec meseca julija je bila med Gorenjskimi elektrarnami, Domom starejših obëanov AjdovšËina (DSO) ter Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve RS podpisana tripartitna pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti za izgradnjo kogeneracije, prav tako pa pogodba med Gorenjskimi elektrarnami in DSO AjdovšËina o ureditvi medsebojnih razmerij. PriËetek obratovanja bo v zaëetku novembra. Pogodbeni izvajalec del in dobavitelj opreme pri rekonstrukciji kotlovnice je podjetje TES, d. o. o. Predviden zaëetek obratovanja je zaëetek ogrevalne sezone. Zamenjava energenta iz ELKA na zemeljski plin omogoëa prehod na Ëistejši vir ogrevanja, zamenjava starejšega kotla omogoëa boljše izkoristke, z vkljuëitvijo enote SPTE pa pridobimo še dodatne energetske, ekonomske in okoljske prihranke. Investicija v SPTE pomeni tudi bistveno zmanjšanje obstojeëih stroškov ogrevanja. SPTE Merkur Ideja o postavitvi kogeneracije v upravni stavbi podjetja Merkur sega že v leto 2010, vendar so se vse aktivnosti zaradi doloëenih težav pri poslovanju podjetja prestavile na letošnje leto. Upravna stavba podjetja Merkur v Naklem se pozimi ogreva s kotlom na zemeljski plin, sanitarno vodo pa poleti ogrevajo z elektriënimi grelci ali s kotlom. Letno porabijo Sm 3 zemeljskega plina. Projekt je zasnovan z možnostjo vkljuëitve soproizvodnje toplote in elektrike k obstojeëi kotlovnici objekta. Kogeneracija bo postavljena v kotlovnici poleg dizelskega agregata. Pri izbiri tipa kogeneracije smo posebno pozornost posvetili jakosti hrupa in vibracij, emitiranih v okolico. Soproizvodna enota elektriëne moëi 150 kw in 231 kw toplotne moëi bo angleškega proizvajalca ENER-G. Izvajalec za dobavo in montažo kogeneracije na kljuë bo podjetje ENERGEN. Višina investicije je ocenjena na EUR, rok izvedbe je po pogodbi 21 tednov. 23. junija 2011 je bila podpisana pogodba o ustanovitvi najemne pravice za postavitev kogeneracije v poslovni stavbi Merkur. SPTE modul SENERGINO 50 kwel SPTE upravna stavba Gorenjskih elektrarn V upravni stavbi Gorenjskih elektrarn na Stari cesti 3 in 5 trenutno za ogrevanje uporabljamo dva vira, in sicer obstojeëi starejši kotel na ELKO ter toplotne Ërpalke. Zaradi zastarelosti in dotrajanosti kotla smo se odloëili za revitalizacijo kotlovnice, in sicer z vgradnjo novega plinskega kotla ter z vkljuëitvijo enote za soproizvodnjo elektriëne energije in toplote. ObstojeËi kotel bomo zamenjali z novim talnim plinskim kondenzacijskim kotlom UNICAL tip MODULEX nazivne moëi 240 kw. Glavna prednost predvidenega kotla je kaskadna vezava ogrevalnih modulov, kar omogoëa širok razpon možnosti prilagajanja toplotnim potrebam objekta s korišëenjem toplote kogeneracijske enote. Poleg kotla bo namešëena kompaktna SPTE naprava Ëeškega proizvajalca TEDOM, katerega zastopnik je v Sloveniji podjetje B.R.C., d. o. o. Kogeneracija nazivne elektriëne moëi 7 kw in 18 kw topiote bo na leto proizvedla okrog kwh elektriëne energije in kwh toplote. Kogeneracija bo obratovala v Ëasu ogrevalne sezone, cilj je doseëi od do obratovalnih ur in proizvesti koliëino elektriëne energije na leto, ki je še deležna podpor s strani Borzena. Kogeneracija bo prednostno pokrivala potrebe po toploti v objektu, v primeru okvare oziroma veëjih toplotnih potreb pa se bo vkljuëil kotel na zemeljski plin. Predvidena letna proizvodnja elektrike znaša kwh, toplote pa kwh. SPTE modul ENER-G moëi 150 kwel Poleg energetske uëinkovitosti in ekonomske upraviëenosti investicij v kogeneracije vsi omenjeni projekti prispevajo k znižanju emisij toplogrednih plinov na globalni ravni, saj se kljub veëji koliëini porabljenega zemeljskega plina nadomešëa elektriëna energija (na primer iz termoelektrarn).

38 34 Iz Gorenjskih elektrarn Inženiring in izvedba sonënih elektrarn za trg? Foto: Drago Papler V Gorenjskih elektrarnah potekajo na podroëju proizvodnih virov veëje aktivnosti pri investicijah lastnih sonënih elektrarn, pri inženiringu in izvedbi sonënih elektrarn za trg, agentskem sodelovanju pri iskanju potencialnih streh za sonëne elektrarne ter vzpostavitvi borze streh. 29. julija 2011 je bila v obratovanje vkljuëena osma lastna sonëna elektrarna Primskovo. S tem se je skupna inštalirana moë vseh sonënih elektrarn podjetja poveëala na 380 kwp. Izvajanje sonënih elektrarn za trg Zgrajena je bila sonëna elektrarna Peternel Duplje na strehah gospodarskega poslopja z naklonom 27 in 36, ki sta zamaknjeni 12 proti vzhodu. TehniËne znaëilnosti sonëne elektrarne so: instalirana moë 49,92 kwp, vgrajenih je bilo 256 fotonapetostnih monokristalnih modulov tipa Bauer BS 5M7.1 moëi 195 Wp, trije trifazni razsmerniki SMA STE TL in en enofazni razsmernik Sanyboy 5000 TL-20. PrikljuËno merilno mesto je na fasadi objekta. Dinamika izgradnje: pogodba za izvedbo je bila sklenjena 17. maja 2011, sonëna elektrarna pa je zaëela obratovati 4. avgusta Dobavitelj opreme in montažer je bil Energosolar, d. o. o., projektant projekta za izvedbo Elektro Gorenjska, d. d., idejno zasnovo, inženiring in nadzor gradnje za trg so opravile Gorenjske elektrarne. Ocenjena letna proizvodnja je kwh, kar pomeni letno zmanjšanje 26,77 ton emisij CO 2. Gre za tipiëni primer sonëne elektrarne na gospodarskem poslopju velikostnega razreda instalirane moëi do 50 kwp, ki je za investitorje zanimiv tudi z vidika zgornje meje pri odkupnih cenah. Glede na to, da je takih objektov med obëani precej, narašëa povpraševanje za gradnje sonënih elektrarn na tovrstnih strehah. Pridobljen je bil projekt izgradnje sonëne elektrarne na osnovni šoli Besnica. Projektna zasnova predvideva izgradnjo sonëne elektrarne na strehi z naklonom 36, ki je glede na lego 5 zamaknjena proti zahodu. NamešËenih bo 208 fotonapetostnih modulov tipa Bauer BS-195-5M7.1 moëi 195 Wp, skupna instalirana moë elektrarne bo 40,56 kwp. Vgrajena bosta dva trifazna razsmernika SMA STT TL in en razsmernik TL. Predvidena letna proizvodnja elektrarne je kwh. Priklop na distribucijsko omrežje bo na fasadi novega objekta, to je športna dvorana osnovne šole Besnica. Izvajalec del bo Energosolar, d. o. o., gradbena dela izvaja Bauimex, d. o. o., inženiring pa Gorenjske elektrarne. Dela so se za- Ëela 5. septembra 2011, pogodbeni zakljuëek izvedbe del je 1. november Investitor je EL-TEC Mulej, d. o. o., Bled. Izvajanje lastnih sonënih elektrarn V prvem polletju je bila realizirana izgradnja sonëne elektrarne Primskovo instalirane moëi 35,1 kwp, z naërtovano proizvodnjo kwh elektriëne energije, kar zadošëa potrebam desetih gospodinjstev z meseëno porabo 300 kwh. Energijski izraëuni predvidevajo polnih obratovalnih ur z 68 % deležem proizvodnje elektriëne energije od aprila do septembra. Proizvedena zelena elektriëna energija pomeni zmanjšanje kg emisij CO 2 na leto. Vrednost investicije je evrov oziroma evrov na instaliran kilovat. Investicija se bo povrnila v 6,88 letih obratovanja. Izgradnja sonëne elektrarne Primskovo je potekala od maja do julija 2011, obratovati pa je zaëela 29. julija Na strehi skladišëa Elektra Gorenjska na Primskovem v Kranju je zgrajena sonëna elektrarna V rebalans plana investicij za leto 2011 družbe Gorenjske elektrarne sta bili dodatno vkljuëeni še dve sonëni elektrarni, ki bosta zgrajeni na strehah osnovnih šol obëine ŠenËur in obëine Škofja Loka. Podpisana je pogodba o sodelovanju pri izgradnji sonëne elektrarne na osnovni šoli in športni dvorani ŠenËur velikosti 240 kwp. Predvideno je, da se investicija zakljuëi še v letošnjem letu. Izvajalec še ni izbran. Druga lastna investicija za letošnjo jesen je izgradnja sonëne elektrarne na Osnovni šoli Jela JanežiËa Škofja Loka. Na strehah dveh sosednjih osnovnih šol Jela JanežiËa in Ivana Groharja v Škofji Loki bo zgrajena sonëna elektrarna velikosti 100 kwp. Agentsko sodelovanju pri iskanju potencialnih streh za sonëne elektrarne Na pobudo Organizacijske enote FotovoltaiËne elektrarne Gorenjskih elektrarn je prišlo do trajnejšega pogodbenega sodelovanja z nemškim podjetjem Phoenix Solar Feniks in Merkurjem. Gorenjske elektrarne so sklenile agentsko pogodbo za iskanje potencialnih streh za izgradnjo sonënih elektrarn, pogodbo za konkretne projekte za inženiring in izvedbo ter pogodbo o vzdrževanju. Prvo konkretno sodelovanje med partnerji že poteka pri najemu strehe za izgradnjo sonëne elektrarne Merkur Naklo moëi 800 kwp. Projekt je v fazi pridobivanja projektne dokumentacije. Izvajajo se izraëuni statike in pridobiva se soglasje za prikljuëitev sonëne elektrarne na distribucijsko omrežje. Izgradnja sonëne elektrarne je predvidena do konca leta Borza streh V sodelovanju s podjetjem Energosolar so Gorenjske elektrarne pridobile franšizno pogodbo z nemškim podjetjem Alpensolar Dach Borze. Pripravljene so pogodbe za delovanje borze streh, izdelan je bil poslovni naërt, jeseni 2011 pa bo registrirano podjetje Borza streh, d. o. o., ki bo tako zaëelo s poslovanjem. Naloga Borze streh bo združevanje investitorjev sonënih elektrarn in ponudnikov streh. Družba Borza streh, d. o. o., bo povezovala izvajalce, banke, ponudnike opreme in materiala po konkurenënih cenah. Pripravlja model sodelovanja za angažiranje borznih posrednikov. Organizirala bo brezplaëno izobraževanje borznih posrednikov in jih usposobila za agentsko delo na terenu.

39 35 Elektro Gorenjska smo ljudje Kadrovske novice? Mojca JelovËan Elektro Gorenjska, d. d. ZAPOSLITVE V mesecu juniju sta se v podjetju na novo zaposlila: GABER RESMAN - elektromonter - OE Distribucijsko omrežje SAŠO ZUPANC - elektromonter - OE Distribucijsko omrežje. V mesecu juliju se je v podjetju na novo zaposlil: LUKA ŽURA - elektromonter - OE Distribucijsko omrežje. ODHODI V mesecu juniju je iz podjetja odšel: JANEZ PUŠAR - samostojni elektromonter - OE Distribucijsko omrežje. V mesecu juliju je iz podjetja odšel: BOJAN FONDA - tehnik za obratovanje - OE Distribucijsko omrežje. V mesecu avgustu se je v podjetju na novo zaposlil: LUKA PIRNOVAR - elektromonter - OE Distribucijsko omrežje. Prvi vtisi novozaposlenih? Alenka Andolšek Luka Žura Sašo Zupanc V podjetju Elektro Gorenjska sem zelo zadovoljen s prvimi vtisi. Mislim, da sem se dobro vkljuëil v skupino, pri delu, ki mi ni toliko poznano, pa mi pomagajo dobri sodelavci. Moji prvi vtisi o podjetju Elektro Gorenjska so zelo pozitivni. ObËutek imam, da so me sodelavci lepo sprejeli. Vesel sem, da sem postal del tega kolektiva, in želim si, da bi bili z mojim delom zadovoljni tudi ostali. Foto: Roman Bratun Foto: Arhiv Sašo Zupanc Gaber Resman Luka Pirnovar Foto: Arhiv Gaber Resman S podjetjem Elektro Gorenjska sem se spoznal že v preteklosti. Pohvalil bi vse sodelavce, ki so me lepo sprejeli. Upam, da bodo okolje, sodelavci in vzdušje tudi v prihodnje tako prijetni, kot so bili v prvih delovnih tednih. Foto: Arhiv Luka Pirnovar Prvi vtisi so zelo v redu, sodelavci so super, veliko je novega. Z novo zaposlitvijo v Elektru Gorenjska sem zelo zadovoljen.

40 36 Za vsakogar nekaj Naj junijski prispevek Potopis z naslovom Potepanje po Iranu in turškem Kurdistanu, avtorja mag. Aljaža Hribernika, je najbolj navdušil bralce in z najveë oddanimi glasovi postal najboljši Ëlanek junijske številke Elga. Nagrajenec je prejel vrednostni bon, ki mu ga je podelila odgovorna urednica Elga mag. Renata Križnar. Za lepši dan Prijatelj Ko moje življenje brez smisla je, prijatelj - ti zaëutiš vse to, tiho objameš moje rame, da nate naslonim svojo glavo. Ko moje življenje temna noë je, prijatelj - ti najdeš stikalo za luë, na nebu poišëeš zvezde za me, pokažeš mi mavriëno pot. Foto: Roman Bratun Ko moje življenje napeta struna je, prijatelj - opaziš ovire, ki jih jaz nikdar ne, vodiš me preko preprek in ovir, hodiš ob meni do cilja moj ga. Iskrene Ëestitke! Povabilo k sodelovanju - nagrajevanje prispevkov Želimo si, da bi vsak izmed nas prispeval k pestrejši in zanimivejši vsebini našega internega glasila. Zato vabimo vse zaposlene in vse bivše sodelavce, da napišete kaj o svojem prostem Ëasu, o svojih hobijih, o potovanjih, o nenavadnih dogodivšëinah. Veseli bomo, Ëe nam boste prispevek poslali po pošti ali na elektronski naslov urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si V vsaki številki internega glasila Elgo bomo en prispevek nagradili. Za prispevek, ki vam je najbolj všeë, boste lahko glasovali tudi vi. Svoj glas za naj septembrski prispevek pošljite po elektronski pošti: urednistvo.elgo@elektro-gorenjska.si do 21. oktobra Ko moje življenje nevihtno nebo je, prijatelj - Ëakaš, da neurje zbistri se, da slap besed v vetru zgubi se, da nemir v moji duši umiri se. Ko moje življenje en sam vrisk je, prijatelj - umirjaš nagajiv mi korak, z iskro v oëeh opazuješ me ti, z mano deliš radosti srca. Ko svoje poti zaërtam si sama, prijatelj - z mano si z ramo ob rami, sprejemaš me in moje ideje, tvoje roke spušëajo me. Prijatelj moj, hvala, ker si! Agi

41 37 Za vsakogar nekaj Društvo upokojencev Elektro Gorenjska Dolina padajoëih voda ali dolina Maltatal? Janez PotoËnik Junijska pot nas je peljala v Avstrijo na ogled doline Maltatal, ki jo imenujejo tudi Dolina padajoëih voda, saj je na njeni poti veliko brzic, slapov in slapiëev. Iz Gmunda smo se odpravili po gorski panoramski cesti Malta in se ustavili pri umetnem jezeru Kölnbrein, ki meri v višino 200 metrov, 626 metrov v dolžino in do 41 metrov v širino. Jez je bil zgrajen v 70. letih, in sicer za potrebe avstrijskega elektrogospodarstva. Iz tega jezera se napajajo tri elektrarne z moëjo približno 900 MW, ob elektrarnah pa so tudi preërpovalni agregati, ki v Ëasu manjše porabe energije preërpavajo vodo nazaj v jez (moë Ërpalk je 406 MW). Na multivizijskem posnetku smo videli osnovne podatke o tem, kako jez obratuje, kako je narejen varovalni sistem proti porušitvi in kako nadzirajo morebitno pronicanje vode skozi stene jezu. Zanimivo je, da v jezu ni vgrajenega železa, saj je grajen kot obok. KoliËina vode v jezu je okrog 200 milijonov m³. Po ogledu jezu smo se želeli sprehoditi še ob jezeru in si ogledati vršace, vendar nam je vreme ponagajalo. Ob povratku iz doline Maltatal smo se ustavili še v starem mestu Gmund, kjer smo se sprehodili po mestu. Ogledali smo si tudi muzej prof. dr. ing. Ferdinanda Porscheja, znanega konstruktorja športnih avtomobilov. Izleta se je udeležilo 32 Ëlanov. Foto: Matija Kenda Poslikave so delo slovenskega slikarja Toneta Kralja. Po ogledu cerkve smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je ostala na Višarjah, druga pa se je odpravila na eno najlepših razglednih toëk v tem delu Alp - Kamniti lovec. Ob prijetnem pihljanju vetra smo se po približno dveh urah nezahtevne hoje znašli na 2071 metrov visokem Kamnitemu lovcu. Vrh je doseglo 27 pohodnikov, kljub nekaj napetim vrvem zadnjih 15 minut. Pred nami se je prikazal prelep razgled proti Jalovcu, Poncam, Mangartu na vzhodu, na severu smo opazovali DobraË ter Grossglockner, na zahodu Karnijske Alpe, pred nami pa se je v svoji impozantnosti kazal Montaž. Po vrnitvi v dolino smo se za kratek Ëas ustavili še pri Belopeških jezerih. Dobro razpoloženi in polni novih vtisov smo se proti veëeru vrnili v Kranj. Izleta se je udeležilo 44 Ëlanov. Izlet na Višarje in Kamniti lovec v lepem sonënem vremenu Upokojenci so praznovali Foto: Marija Rus 32 Ëlanov društva se je udeležilo ogleda doline Maltatal Uspel letošnji izlet na Višarje in Kamniti lovec? Janez PotoËnik? mag. Rozalija Sabo V mesecu juliju so svoj okrogli življenjski jubilej praznovali: Franjo OletiË - 70 let Ana Razpet - 70 let Mitja Anžej - 60 let. V mesecu avgustu so svoj okrogli življenjski jubilej praznovali: Marija TrpËeva - 80 let Marica Slamnik - 80 let Janez PotoËnik - 70 let. Izlet na Višarje in Kamniti lovec smo želeli organizirati že lani in predlani, vendar smo ga prvië morali odpovedati, ker ni obratovala žiënica, drugië pa zaradi slabega vremena. Tokrat, 10. avgusta, nam je bilo vreme naklonjeno in že pri vstopu v avtobus so bili obrazi nasmejani, tako da je Ëas do spodnje žiënice na Višarje hitro minil. Najprej smo si ogledali romarsko cerkev. Po legendi se je leta 1360 pastirju, ko je iskal Ëredo ovac, prikazal lesen kip Marije z Jezusom. Na podlagi te legende so postavili cerkvico in priëela so se romanja. Cerkvica je bila veëkrat porušena; tudi prva svetovna vojna ji ni prizanesla. Po vojni je bila cerkev obnovljena. Ob jubileju vam iskreno Ëestitamo in želimo še vrsto zdravih in sreënih let.

42 38 Za vsakogar nekaj Fotogalerija Fotografski utrinki Mateje Purgar

43 39 Za vsakogar nekaj Nagradna križanka Foto: Roman Bratun Iskano geslo nagradne križanke iz prejšnje številke je bilo NARIŠI NOV DAN. Izžrebali smo tri nagrajence, ki so nagrade prejeli po pošti. Nagrajenci so bili: OLGA ŠKOFIC, JOŽE SODJA in IVANKA PAVOVEC. Nagrajencem iskreno Ëestitamo! Geslo tokratne nagradne križanke pošljite najpozneje do petka, 28. oktobra 2011 v uredništvo na naslov: Elektro Gorenjska, d. d., Služba za korporativno komuniciranje, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj. Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo nagrado prejeli po pošti, zato ne pozabite pripisati svojega naslova.

44