1
|
|
- Anica Resnik
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UČINKI PRESTRUKTURIRANJA SREDNJE VELIKE KMETIJE Tea Krajec POVZETEK V članku je predstavljen učinek prestrukturiranja srednje velike kmetije. Da se prestrukturiranje lahko predstavi, je najprej potrebno opisati kaj prestrukturiranje je in kako poteka prestrukturiranje v kmetijski dejavnosti. Opisano je tudi sonaravno in ekološko kmetovanje ter njune prednosti in slabosti. V osrednjem delu je izdelana analiza izbrane kmetije, katera zajema njeno dejansko poslovanje, poslovanje ob predpostavki sonaravnega kmetovanja in poslovanje ob predpostavki ekološkega kmetovanja. V sklepnem delu pa so podane ugotovitve. Ključne besede: prestrukturiranje, kmetijsko gospodarstvo, sonaravno kmetovanje, ekološko kmetovanje, certifikacija. 1 Prenova in prestrukturiranje v kmetijstvu Zaradi spreminjanja navad ljudi, čedalje večje okoljske ozaveščenosti in zahtev po večji učinkovitosti se zelo hitro spreminja tudi podoba kmetijstva. Za uspeh na trgu morajo tem spremembam slediti tudi posamezne kmetije. Prestrukturiranje in prenova kmetij poteka podobno kot prestrukturiranje in prenova podjetij. Prestrukturiranje v kmetijstvu pomeni boljšo učinkovitost gospodarjenja, povečanje produktivnosti dela, spodbujati sonaravne tehnologije pridelave in reje ter trajnostnega gospodarjenja z naravnimi resursi. Kmetije so običajno majhne in razdrobljene, kar je lahko velika ovira za nadaljnji razvoj kmetijstva. Večina podeželskega prebivalstva pridobiva poglavitni vir dohodka iz drugih virov, s kmetovanjem si ga najpogosteje le dopolnjujejo. Razmeroma malo kmetij je specializiranih za predelavo kmetijskih pridelkov in druge oblike dopolnilnega dela na kmetiji. Tudi neustrezna lastniška in starostna struktura neugodno vpliva na nadaljnji razvoj kmetijstva, ki zahteva modernizacijo in prestrukturiranje. Za razvoj kmetijstva je pomemben dejavnik tudi izobrazbena struktura prebivalstva. V kmetijstvu se prestrukturiranje lahko pojavi na več načinov. Lahko je to z izboljšanjem predelave in trženjem kmetijskih proizvodov, pri čemer so potrebne naložbe v živilskopredelovalne obrate, v novo tehnološko opremo in v obnovo nepremičnin. K prestrukturiranju kmetijskega gospodarstva se štejejo tudi različne naložbe, kot so nakup opreme, mehanizacije, prostorov, zemljišč, sistemov za namakanje, rastlinjakov in prvi nakup oziroma obnovitev črede. K diverzifikaciji kmetijske dejavnosti spadajo naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijah (turizem, obrt), investicije v nepremičnine in opremo. Pomemben del prestrukturiranja pa je tudi trženje kakovostnih kmetijskih proizvodov in s tem povezan razvoj novih blagovnih znamk in promocija zaščitenih znakov. 1.1 Prestrukturiranje iz sonaravnega kmetovanja v ekološko kmetovanje ko: V kmetijski dejavnosti se prestrukturiranje iz sonaravnega v ekološko kmetovanje začne, 427
2 se nosilec kmetijskega gospodarstva prijavi v kontrolo in certifikacijo 1 ekološkega kmetovanja, nosilec kmetijskega gospodarstva podpiše z Inštitutom za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (v nadaljevanju Inštitut KON-CERT) pogodbo o vključitvi v postopek certificiranja ekološkega kmetijstva na kmetijskem gospodarstvu, pogodba velja 5 let, nosilec kmetijskega gospodarstva opravi uvodni tečaj o ekološkem kmetovanju, se nosilec kmetijskega gospodarstva včlani v združenje za ekološko kmetovanje. Obdobje preusmeritve traja najmanj dve leti, za trajne nasade pa tri leta. Obdobje preusmeritve se lahko v določenih primerih tudi podaljša. 1.2 Sonaravno kmetovanje oziroma razvojni program podeželja Globalizacija, ki se je pojavila na vseh področjih in tudi na področju pridelave, predelave in prometa s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, je povečala ponudbo, znižala cene, povzročila pa tudi nekatere prehranske in zdravstvene probleme z dolgoročnimi posledicami, ki so pretresli trgovino in oskrbo s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Hormonski, BSE in drugi škandali so osvestili potrošnike v razvitih državah, ki zahtevajo zagotovila, da je ponujena hrana zdrava in higiensko neoporečna ter prehransko kakovostna. V teh državah so postali potrošniki kritični tudi do načina pridelave in prireje prehranskih proizvodov. Zato se v razvitih državah povečuje zanimanje za različne oblike sonaravne pridelave hrane in prireje z živalmi. V nekaterih državah sonaravne oblike pridelave in prireje pospešuje tudi država. Sonaravno kmetovanje zahteva večje upoštevanje etike kot konvencionalno kmetovanje. Zato je razmišljanje o povezavi med etiko in sonaravnim kmetovanjem še kako pomembno (Osterc 2003). Sonaravno (trajnostno) kmetovanje je integriran sistem pridelave rastlin in reje živali, ki ob upoštevanju specifičnosti posameznih pridelovalnih okoljih trajno: zadovoljuje potrebe človeštva po hrani in vlaknih; izboljšuje kakovost okolja in varuje naravne vire; učinkovitejše izkoriščanje neobnovljive in obnovljive naravne vire; upošteva naravno kroženje snovi in energije ter možnosti naravne kontrole škodljivcev in bolezni; dolgoročno vzdržuje gospodarsko učinkovitost kmetij; izboljšuje kakovost življenja kmetov in celotne družbe. Uvedba načel trajnosti v konvencionalno kmetovanje pomeni prehod na sonaravno kmetovanje, katero pomeni celostno doživljanje in sprejemanje narave ter pozitiven človekov odnos do vseh oblik življenja in pogojev življenja, ki ohranjajo naš planet in tudi slovensko deželo v stabilnem ravnovesju. Pri tem je potrebno upoštevati omejenost naravnih virov in se zavedati, da kdor stavi le na rast in strmi za maksimalnim zaslužkom, ne upošteva omejenosti naravnih virov in sposobnosti obnavljanja le-teh. To je torej takšno kmetovanje, ki dolgoročno ne dela škode okolju in vključuje le materiale, ki jih je mogoče vključiti v osnovni krog kroženja organskih snovi. Naloga sonaravnega kmetijstva je varovanje naravnih virov, zato mora kmet svoje življenje in delo podrediti skrbi za ohranjanje življenja v zemlji in na tleh ter naravnih vrednot, kot je npr. ohranjanje rodovitnosti zemlje, varovanje okolja itd., da bodo lahko tudi njegovi potomci živeli v ohranjenem okolju in si na isti zemlji pridelovali kakovostno rastlinsko hrano in krmo za rejo živali. Doseže se ga lahko predvsem z biološkimi procesi, ki vključujejo kroženje hranilnih snovi in energije, zaščito rastlin in ohranjanje 428
3 plodne zemlje ter v čim večji meri uporablja obnovljive vire. Če je v naravi neka zadeva trajna, je v harmoniji z naravo in torej sonaravna. Sonaravno kmetovanje oziroma razvojni program podeželja daje velik poudarek na pašo živine in pravi, da je paša takšna panoga, ki omogoča izkoristek in ohranjanje travne površine in prepreči njihovo zaraščanje. Za območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje je tako ena primernejših panog pašna govedoreja. Sodobne smernice na področju govedoreje danes postavljajo v ospredje ekstenzivno pašno rejo krav dojilj in rejnic, rejo mladih živali in rejo volov. Tovrstna reja zahteva bistveno manj dela, zagotavlja kvalitetno meso, primerno za najzahtevnejšega kupca, ohranja ekološko ravnovesje v naravi, omogoča izkoriščanje voluminozne krme na težje dostopnih območjih in ohranjanje poseljenosti podeželja ter izgled kulturne krajine, poleg tega pa reja krav dojilj omogoča reševanje mlečne problematike (Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije). 1.3 Ekološko kmetovanje Ekološko kmetijstvo je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo. Je način trajnostnega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem, v smislu tla-rastline-živali-človek in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov. Poseben poudarek je dan ohranjanju rodovitnosti tal z večanjem humusa in z uporabo organskih gnojil. V dobro pripravljenih tleh se razvijejo krepke rastline, ki se ob pomoči koristnih živali lažje upirajo škodljivcem in boleznim. Na ekološki kmetiji se pridela kakovostna krma, ki ob ustreznih bivanjskih razmerah, prilagojenim potrebam živali, prispevajo k dobremu počutju in zdravju živali in s tem h kakovostni prireji mesa, mleka, jajc. Povpraševanje po ekološko pridelanih živilih se je zaradi vedno večjega zavedanja potrošnikov za zdravstvena, okoljevarstvena vprašanja ter vprašanja glede zaščite živali močno povečalo. Prve kontrolirane ekološke kmetije so se v Sloveniji pojavile leta 1998 in od takrat, njihovo število iz leta v leto narašča, saj delež ekološko obdelanih površin danes dosega 4 % vseh kmetijskih površin v Sloveniji. K temu je prispevalo tudi kontinuirano spodbujanje in pospeševanje ekološkega kmetijstva s strani države. Ekološki kmetje pri svojem delu upoštevajo zakonitosti narave. S pomočjo dela, odkrivanja starih znanj in številnih novih spoznanj je bilo mogoče postaviti pravila, ki določajo ekološke pridelke in živila. Ekološko kmetijstvo ne pomeni le prepovedi kemično sintetičnih pesticidov in umetnih mineralnih gnojil. Cilji ekološkega kmetijstva so široko zastavljeni v smislu: ohranjanja rodovitnosti tal; sklenjenega kroženja hranil; živalim ustrezne reje in krmljenja; pridelave zdravih živil; zaščite naravnih življenjskih virov (tla-voda-zrak); minimalne obremenitve okolja; aktivnemu varovanju okolja in biološke raznovrstnosti; varstvu energije in surovin; zagotovitve delovnih mest v kmetijstvu. 429
4 1.4 Prednosti in slabosti obeh vrst kmetovanj Kot vsaka stvar ima tudi kmetijstvo dobre in slabe lastnosti, ki bolj ali manj vplivajo na poslovanje. V tabeli 1.1 so opisane razlike med ekološkim in sonaravnim kmetovanjem. Tabela 1.1: Razlike med ekološkim in sonaravnim kmetovanjem izboljšanje rodovitnosti tal prehrana rastlin varstvo rastlin živinoreja prehrana živali Sonaravno z uporabo mineralnih gnojil direktna (z uporabo lahko topnih mineralnih gnojil) odprava znamenj z uporabo sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev baretijska reja perutnine, privezana reja brez izpustov optimalno dopolnilno krmljenje (beljakovinski in drugi dokupljeni dodatki) Ekološko s pravilnimi postopki obdelave, organskim gnojenjem, kolobarjenjem posredna (sproščanje hranil iz tal) odprava vzrokov, preprečevanje nastanka bolezni in škodljivcev, rasti plevelov živalim primerna reja (izpusti, prostor, svetloba ) optimalna kakovost doma pridelane krme zdravljenje živali zdravljenje bolezenskih znamenj povečanje odpornosti (Vir: Bavec 2001, 28) Iz tabele 1.1 je razvidno, da se pri sonaravnem načinu kmetovanja izboljša rodovitnost tal z uporabo mineralnih gnojil, pri ekološkem pa s pravilnimi postopki obdelave, organskim gnojenjem, kolobarjenjem ipd. Prehrana rastlin je pri sonaravnem načinu direktna, pri ekološkem pa posredna. Razlike so opazne tudi pri varstvu rastlin, saj pri sonaravnem poteka z odpravo znamenj, z uporabo sintetičnih fitofarmacevtskih sredstev, pri ekološkem pa z odpravo vzrokov, preprečevanjem nastanka bolezni in škodljivcev ter rasti plevelov. Pri reji živali je pri sonaravnem v uporabi baterijska reja perutnine in privezana reja brez izpustov, pri ekološkem pa je zagotovljen izpust, primeren prostor in svetloba. Tudi prehrana živali je različna, pri sonaravnem se poslužuje optimalnega dopolnilnega krmljenja, pri ekološkem pa optimalna kakovost doma pridelane krme. Pri sonaravnem načinu se zdravi živali brez bolezenskih znamenj, pri ekološkem pa se jim poveča odpornost. 2 Analiza izbrane kmetije Kot primer iz prakse je obravnavana srednje velika kmetija, katere glavna panoga je živinoreja ter proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov, je nižinska kmetija ob kočevskih gozdovih, ki leži na 460 m nadmorske višine. Ima 45 ha travniških in pašnih površin, 45 glav govedi in 33 glav drobnice. 2.1 Prihodki pri obeh vrstah kmetovanj V okviru projekta je bilo analizirano finančno stanje kmetije, ki sega v leto 2004 vključno s planom za leto Glavni vir dohodka je proizvedeno mleko, katerega največji delež proda v Ljubljanske mlekarne, nekaj malega pa proda na domu skupaj z doma narejeno skuto. Drugi pomemben vir zaslužka je meso. Poleg govejega mesa ima kmetija še prihodek od kozjega in ovčjega mesa, pred prestrukturiranjem je bila prisotna še svinjina. Del prihodkov predstavlja tudi posekan les in narejena drva. Hlevski gnoj je komaj omembe vreden zaradi ekološkega kmetovanja iz leto v leto stagnira. Preostali del dohodkov predstavljajo subvencije. Na sliki je z modro barvo označeno sonaravno z zeleno pa ekološko kmetovanje. 430
5 Slika 2.1: Dejanski prihodki kmetije po letih 22 prihodki kmetije (v 000 EUR) mlečni iz delki mes o les hlevs ki gnoj subvencije Odhodki pri obeh vrstah kmetovanj Prehod iz sonaravnega v ekološko kmetovanje za obravnavano kmetijo ni prinesel bistvenih sprememb na področju odhodkov. Največ svojih prihodkov kmetija porabi za mehanizacijo. V letu 2008 je kmetija izvedla nekaj dolgoročnih investicij, ki se bodo amortizirale v naslednjih letih. Nekoliko več denarja porabi za pripravo krme, saj so za ekološko kmetijo dražja žita. Kar velik delež odhodkov predstavlja delo. Najmanjši strošek za kmetijo predstavljajo tekoči stroški. Na sliki 2.2 so prikazani odhodki kmetije. Slika 2.2: Dejanski odhodki kmetije po letih 59 odhodkii kmetije (v 000 EUR) delo tekoči stroški krma mehanizacija 2.3 Primerjava poslovnih izidov Iz poslovnega izida izdelanega po obeh metodah lahko razberemo, da je v zadnjih dveh letih nekoliko manjša izguba pri ekološkem kmetovanju. Iz slike je razvidno, da sta se krivulji na koncu leta 2007 zbližali in, da se po obeh metodah ustvarja dobiček. Tako velika izguba v letu 2008 je posledica nakupa novih delovnih strojev in zemljišč. Kljub vsemu pa je iz grafa razvidno, da pri ekološkem načinu kmetovanja nastaja nekoliko manjša izguba. 431
6 Slika 2.3: Primerjava poslovnih izidov po letih v EUR sonaravno kmetovanje ekološ ko kmetovanje 2.4 Načrtovani poslovni izid za leto 2009 Iz spodnje slike je razvidno, da se v letu 2009 načrtuje pri sonaravnem kmetovanju nekoliko nižje prihodke in večje odhodke kot pri ekološkem kmetovanju, zato bo nekoliko višji dobiček. V naslednjih letih se pričakuje še nekoliko večja razlika med ekološkim in sonaravnim kmetovanjem, saj kmetija ne bo več v preusmeritvenem obdobju in bo lahko svoje izdelke prodajala po višjih cenah. Slika 2.4: Planirani poslovni izid za primer sonar. in ekol. kmet. v letu 2009 v EUR prihodki odhodki dobiček sonaravna kmetija ekološ ka kmetija 3 Ugotovitve Na podlagi opravljene analize kmetije in predvidenih podatkov za prihodnost se lahko sklepa, da je za kmetijo boljša izbira ekološki način kmetovanja, saj se je že v letu 2007 pokazala nekoliko manjša izguba. Problema za tako veliko izgubo zlasti pri ekološki kmetiji sta, da je kmetija v obdobju preusmeritve, zato svojih izdelkov še ne more registrirati pod ekološko blagovno znamko, s čimer bi imeli višjo vrednost, in da dajejo ljudje še vedno premalo poudarka na zdravo prehrano, saj o tem še niso dovolj ozaveščeni. Razlike v poslovanju se nekoliko bolj opazijo pri prihodkih, saj so precej višje subvencije in nekoliko manjše količine proizvedenega mleka in mesa. Pri odhodkih pa skoraj ne opazimo razlike med sonaravnim in ekološkim kmetovanjem, razen pri krmi, ki se nekoliko razlikuje tudi pri sami pripravi. Iz poslovnega izida za tekoče leto je razvidno, da se pričakuje kar velika izguba pri obeh metodah kmetovanja. Razlog je v veliki meri planiran nakup novih delovnih strojev, 432
7 ki naj bi se amortizirali v naslednjih nekaj letih. Dolgoročno se načrtuje, da bo metoda ekološkega načina kmetovanja perspektivnejša, ker se bo lahko izdelke registriralo pod ekološko blagovno znamko in vedno več ljudi se bo odločalo za zdrav način prehranjevanja in bodo pripravljeni plačati več za kvalitetno hrano. 1 Certificiranje je preverjanje skladnosti postopkov integrirane pridelave in postopkov ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov in živil z veljavnimi predpisi. Certifikat je pisno potrdilo, s katerim Inštitut KON-CERT potrjuje skladnost postopkov pridelave/predelave s predpisi, po katerih so postopki certificirani. LITERATURA Bavec, M Ekološko kmetijstvo. Ljubljana: Založba Kmečki glas. Krajec, T Učinki prestrukturiranja srednje velike kmetije. Zaključna projektna naloga. Koper Osterc, J Etika in sonaravno kmetovanje. ( ). Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Sožitje med mestom in podeželjem. ( ). 433
PowerPointova predstavitev
Challenges in agriculture prof. dr. Luka Juvančič (University of Ljubljana) LIFE International networking conference 9 th May 2018, Brdo pri Kranju Mednarodna LIFE konferenca za mreženje: LIFE kmetovanje
Prikaži večPredstavitev projekta
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu Emisije TGP v govedoreji Jože Verbič, Janez Jeretina, Tomaž Perpar Kmetijski inštitut Slovenije CRP V4-1816 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka
Prikaži večDiapozitiv 1
Ukrepi kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju Mednarodni strokovni posvet»lombergarjevi dnevi«mag. Marjeta Bizjak REFORMA SKP po 2020 EN STRATEŠKI NAČRT ukrepov SKP za državo: neposredna plačila,
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večObčina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015
Občina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015 2020 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 3/15, 6/15
Prikaži večPriloga II-Izhodišča-EKO
Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija/Slovenia T +386 (0)1 280 52 62 F +386 (0)1 280 52 55 E info@kis.si www.kis.si Izhodišča izdelave modelnih izračunov za določitev višine plačil za ukrep
Prikaži večPasa_konj
Nadzorovana paša konj mag. Matej Vidrih Katedra za pridelovanje krme in pašništvo, Oddelek za agronomijo Kratka predstavitev: 1. Ureditev zemljišča za nadzorovano pašo konj 2. Značilnosti paše konj 3.
Prikaži večPorocilo I-1-2-5
PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: NAČRT UPRAVLJANJA VODA NA VODNEM OBMOČJU DONAVE IN VODNEM OBMOČJU JADRANSKEGA MORJA PROJEKT:
Prikaži večAnton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodars
Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 iz Programa razvoja podeželja Republike
Prikaži večLjubljansko železniško vozlišče - novinarska konferenca
Program razvoja podeželja 2014 2020 Odobrena in izplačana sredstva po ukrepih PRP stanje na dan 31. 12. 2018 ukrep št. javnih razpisov odobrena sredstva ( ) izplačana sredstva ( ) Ukrep M1 - Prenos znanja
Prikaži večNa podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Mestni občini Novo mesto za programsko obdobje 2007 – 2013 in Odlo
Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Medvode za programsko obdobje 2015 2020 s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS št. 66/2015 in 42/2016 v
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o dolo
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 22.10.2018 C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 22.10.2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES)
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Ana STARIHA KMETIJSTVO V BELI KRAJINI LETA 2020 DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži večZasnova diplomske naloge
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Blaž ŠTRANCAR ANALIZA KMETOVANJA IN TRŽENJA NA EKOLOŠKI KMETIJI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večPosvet "Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge” Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilsko predelovalno indu
Mednarodne aktivnosti MKGP v luči SRIPHRANA Bled, 6. junij 2017 Janja Kokolj Prošek 1 Izvozna usmerjenost živilske industrije MKGP podpira internacionalizacijo slovenske živilskopredelovalne industrije,
Prikaži večStran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI
Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV
Prikaži večSMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji
SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji Klavdija PERGER, direktorica TGZ Slovenije in koordinatorka SRIP trajnostni turizem
Prikaži večtraining farmers for sustainable succession processes Študije primerov Mariaoliva Lombardi
training farmers for sustainable succession processes Študije primerov Mariaoliva Lombardi 1. Uvod Kmetija je bila majhna do srednje velika za pridelavo bivoljega mleka, upravljal jo je oče. Mariaoliva
Prikaži večISSN Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 78, avgust 2009 stran Pogovor z Markom Dolinarjem Ob 75-odstotni ekonomičnosti je te
ISSN 1581-9027 Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 78, avgust 2009 stran Pogovor z Markom Dolinarjem Ob 75-odstotni ekonomičnosti je težko kmetovati! 4 stran 12 Aktualno Ali bodo slovenski
Prikaži večNadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe
Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje
Prikaži večGMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS
GMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS ponaša z mednarodno priznanim certifikatom GMP. Vsi
Prikaži večMicrosoft Word - javni razpis kmetijstvo 2010.doc
Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica na podlagi Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2010 (Ur. list RS, št. 1/2009, z dne 09.01.2009), Zakona o kmetijstvu (Ur.
Prikaži večBodi moder zgled
www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večPrimer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje
Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Vir: arhiv DRDZP Foto: Klavdija Kancler Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP) ustanovljeno 1998. Namen: Združevanje
Prikaži večNo Slide Title
Št. 1 datum XXVIII. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja ZAKONODAJA NA PODROČJU LOKALNEGA TRŽENJA SREČKO HORVAT, dipl.inž.zoot KGZS, KGZ Nova Gorica Grm Novo mesto, 26. november 2013
Prikaži večDiapozitiv 1
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ukrep 322 Obnova in razvoj vasi T O L M I N, 0 2. 0 2. 2 0 1 1 I N 1 0. 0 2. 2 0 1 1 M A G. R O S A N A Š Č A N Č A R Cilj ukrepa Izboljšanje življenjskih
Prikaži več(Na\350rt razvojnih programov)
Proračun občine Kanal ob Soči za leto 2014 - dopolnjen predlog NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2014-2017 30. redna seja občinskega sveta, 30.01.2014 4000 OBČINSKA UPRAVA 7.312.851 3.874.613 3.967.973 1.369.748
Prikaži večPOVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS Meso drobnice priložnost in izziv 1
POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 1 Dokument Povezovanje rejcev drobnice na območju LAS je nastal v okviru LEADER projekta Ugotovitev stanja rejcev drobnice
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večDiapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži več1 SMERNICE PRIDELAVE za uporabo DEMETER, BIODINAMIKA in sorodne zaščitene znamke januar 2016 Članice naj bi jih uresničile 1. julij 2016 Demeter Inter
1 SMERNICE PRIDELAVE za uporabo DEMETER, BIODINAMIKA in sorodne zaščitene znamke januar 2016 Članice naj bi jih uresničile 1. julij 2016 Demeter International e.v. 2 1. OSNOVE... 4 2. KMETIJSKI ORGANIZEM
Prikaži večNa podlagi Pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Kranjska Gora (Ur
Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Kranjska Gora za programsko obdobje 2015-2020 (Ur. l. RS, št. 45/2015) in Odloku o proračunu Občine Kranjska Gora
Prikaži večPoročilo projekta št. C4.1, Vol. 2, Zvezek 8 Podnebno ogledalo 2019 Ukrep v središču Emisije v govedoreji Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16
Poročilo projekta št. C4.1, Vol. 2, Zvezek 8 Podnebno ogledalo 2019 Ukrep v središču Emisije v govedoreji Končno poročilo LIFE ClimatePath2050 (LIFE16 GIC/SI/000043) Poročilo Ukrep v središču Emisije v
Prikaži večPriloga_AJPES.xls
1. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Plan Ocena realizacije Plan 2014 2014 2015 Plan 2015 / Plan 2014 Plan 2015 / Ocena realizacije 2014 Razlika
Prikaži več(Microsoft Word - JERNEJ RUME\216 DIPLOMSKO DELO)
Organizacija in management kadrovsko-izobraževalnih sistemov KMETIJSTVO KOT RAZVOJNA MOŽNOST OBČINE GRAD Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidat: Jernej Rumež Kranj, maj 2015 ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem
Prikaži večKME-DEC SEZNAM VPRAŠANJ IN NAVODILA, KI VAM BODO V POMOČ PRI TELEFONSKEM ANKETIRANJU ZA LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE ŽIVINOREJE IN POSEJANIH POVRŠIN
KME-DEC SEZNAM VPRAŠANJ IN NAVODILA, KI VAM BODO V POMOČ PRI TELEFONSKEM ANKETIRANJU ZA LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE ŽIVINOREJE IN POSEJANIH POVRŠIN V JESENSKI SETVI, DECEMBER 2013 Namen statističnega
Prikaži večNa podlagi Pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Luče za programs
Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Luče za programsko obdobje 2015-2020 (Uradni list RS, št. 35/15, v nadaljevanju pravilnik) in Odloka o proračunu
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
1.7.2015 A8-0215/2 2 Uvodna izjava 21 a (novo) ob upoštevanju peticije Stop Food Waste in Europe! (Ustavimo nastajanje živilskih odpadkov v Evropi!); 1.7.2015 A8-0215/3 3 Uvodna izjava N N. ker je Parlament
Prikaži večMicrosoft Word - JAVNI RAZPIS
Na podlagi 36.člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00), Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kmetijstva v Občini Trebnje za programsko obdobje 2007 2013 (Ur. l. RS št. 70/07)
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Spletno orodje \(KOKRA\) za ra\350unanje obrokov za krave molznice [Samo za branje] [Zdru\236ljivostni na\350in])
Spletno orodje (KOKRA) za računanje obrokov za krave molznice Drago BABNIK, Jože VERBIČ, Tomaž ŽNIDARŠIČ, Janez JERETINA, Janez JENKO, Tomaž PERPAR, Boris IVANOVIČ Interaktivni spletni program za načrtovanje
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Vorlegeband Keramik Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehničn
Tračni profil za izoblikovanje fug na polietilenski osnovi Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)
Prikaži večAvstrija ekskurzija
Šmihelska cesta 14, 8000 Novo mesto tel.: (07) 373-05-70, fax: (07) 373-05-90 E-pošta: kss.oddelek-nm@gov.si www.kmetijskizavod-nm.si Datum: 16.1. 2013 Poročilo o strokovni ekskurziji v Avstrijo V decembru
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ NOVEGA POSLOVNEGA MODELA IN EKO STRATEGIJE KMETIJE BOGATAJ Ljubljana, september 2018 L
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO RAZVOJ NOVEGA POSLOVNEGA MODELA IN EKO STRATEGIJE KMETIJE BOGATAJ Ljubljana, september 2018 LEA MIKUŢ IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Lea Mikuţ, študentka
Prikaži večNa podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U
Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa
Prikaži večPlan 2019 in ocena 2018
01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA
Prikaži večStran / Št. 97 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA 1: PRAVILA O NAVZKRIŽNI SKLADNOSTI Izrazi, uporabljeni v prilogi: PZR pred
Stran 2084 / Št. 97 /. 2. 205 Uradni list Republike Slovenije PRILOGA : PRAVILA O NAVZKRIŽNI SKLADNOSTI Izrazi, uporabljeni v prilogi: PZR predpisane zahteve ravnanja DKOS dobro kmetijsko in okoljsko stanje
Prikaži večMicrosoft Word - ZAKLJUČNO POROČILO-OBRAZEC HRANA_ _MS.docx
ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP)»ZAGOTOVIMO.SI HRANO ZA JUTRI«2011 2020«I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega
Prikaži večPRAVILA POSTOPKA CERTIFICIRANJA
KAZALO 1 NAMEN... 5 2 VSEBINA... 5 3 POVEZANI DOKUMENTI... 5 4 OSNOVNI PODATKI O IKC UM... 6 5 POSTOPEK CERTIFICIRANJA... 7 5.1 OBVEZNOSTI IKC UM V POSTOPKU CERTIFICIRANJA... 7 5.2 OBVEZNOSTI STRANKE V
Prikaži večPREDSTAVITEV UKREPOV LEADER
PREDSTAVITEV UKREPOV LEADER V OKVIRU PRP 2014-2020 vir: prvi predlog Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 z dne 15.11.2013 (MKO ga je posredovalo v neformalno potrditev na Evropsko komisijo)
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Turbofix Mini Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični lis
Enokomponentna lepilna pena za lepljenje izolacijskih plošč Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2)
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti StoLevell Duo Mineralna lepilna in armirna malta/podomet Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo)
Mineralna lepilna in armirna malta/podomet Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV 1.2) barve in premazi
Prikaži večPRIJAVNICA na Javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Podlehnik za leto 2018
PRIJAVNICA na Javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Podlehnik za leto 2018 RAZPISNA DOKUMENTACIJA Javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva
Prikaži večMicrosoft Word - pravilnik kmetijstvo 2007.doc
Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 51/06) in 20. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) je Občinski svet Občine
Prikaži večPasma:
Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Groblje 3 SI-1230 DOMŽALE Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano Dunajska 22 SI-1000 LJUBLJANA Rodica, 30.1.2019 Spremljanje izvajanja potrjenega rejskega
Prikaži večI. Splošni del proračuna
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE SEŽANA ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 14.793.384 14.87.659 12.723.11-2.84.558 86, 85,9 TEKOČI PRIHODKI (7+71) 12.62.638 12.624.686 11.62.72-1.22.614
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠ
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V NOTRANJSKO-KRAŠKI REGIJI V LETU 2010 Postojna, maj 2011 KAZALO I.
Prikaži večRAZPIS ZA OBJAVO NA SPLETNI STRANI
MESTNA OBČINA KOPER COMUNE CITTA` DI CAPODISTRIA Urad za družbene dejavnosti in razvoj Ufficio affari sociali e sviluppo Številka: 331-1/2019 RAZPISNA DOKUMENTACIJA JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA
Prikaži večProgram dela NO za leto 2009
Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni
Prikaži večBIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti
Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO aktivna. To pomeni da S- ALFA vpiše dodatke v zdravila, ki omogočajo uporabo proti
Prikaži večOBRAZLOŽITEV TOČKE DNEVNEGA REDA OBRAZEC ŠT
8. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2016 PRORAČUN OBČINE LENDAVA ZA LETO 2016 /1. obravnava/ GRADIVO PRIPRAVILA: Urad župana Župan občine PREDLAGATELJ: Župan - Polgármester OBRAZEC ŠT. 01/2014 OBRAZLOŽITEV
Prikaži večBIZELJSKI AJDOV KOLAČ, poročilo
Izpostava Brežice Cesta prvih borcev 41 8250 Brežice tel, fax: (07) 49 61 165 E-mail: marija.levak@siol.net DRUŠTVO KMETIC BREŽICE BIZELJSKO www.kmetijskizavod-nm.si Iz ajde pripravljamo številne jedi,
Prikaži večIzvedbena uredba Komisije (EU) št. 284/2012 z dne 29. marca 2012 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od ta
L 92/16 Uradni list Evropske unije 30.3.2012 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 284/2012 z dne 29. marca 2012 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani,
Prikaži večNa podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 - ZU
Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 - uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 - ZUKN) izdaja Vlada Republike Slovenije U R E D B O o
Prikaži večPOSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
Ekonomska šola Celje Gimnazija in srednja šola BOMO V PRIHODNJE KUPOVALI LE ŠE TUJE? Raziskovalna naloga Avtorice: Mojca Strmšnik, 4. b Katarina Blatnik, 4. b Sara Jagodič, 4. b Mentorica: Manja Ferme
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 14 IntrerspecifiOna razmerja .ppt
IV. POPULACIJSKA EKOLOGIJA 14. Interspecifična razmerja Št.l.: 2006/2007 1 1. INTERSPECIFIČNA RAZMERJA Osebki ene vrste so v odnosih z osebki drugih vrst, pri čemer so lahko ti odnosi: nevtralni (0), pozitivni
Prikaži večIZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN Postavka AOP INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA DRUŽBE DATALAB D.D. OB KONCU OBDOBJA NA DAN 30.09.2013 Postavka AOP 30.9.2013 30.9.2012 INDEKS 2013/2012 SREDSTVA (002+032+053) 001 7.565.152 6.566.959 115,20 A. DOLGOROČNA SREDSTVA
Prikaži več(Microsoft PowerPoint _IZS_izobraevanje ZK_1_del.ppt [Zdru\236ljivostni na\350in])
Geodetski postopki in izdelava elaborata Darinka Bertole, september 2017 NAMEN IZOBRAŽEVANJA: obnova znanja s področja izvedbe geodetske storitve in izdelave elaborata poenotenje dela in dvig kvalitete
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Bojana POROČNIK TRENDI V GOVEDOREJI NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE RADLJE OB DRAVI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij TRENDS IN CATTLE PRODUCTION
Prikaži večUradni list RS - 031/2019, Uredbeni del
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
Prikaži večINDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in
Prikaži večBARBARA POŠTUVAN - Izvozna nadomestila
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO www.arsktrp.gov.si, e: aktrp@gov.si Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana t: 01 580 77 92, f: 01 478 92 06 IZVOZNA NADOMESTILA Barbara
Prikaži večIzvedbena uredba Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sve
L 227/18 Uradni list Evropske unije 31.7.2014 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za
Prikaži večPodatkovni list o okoljski trajnosti Sto-Weichfaserplatte M 042 Nut + Feder Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN Za opis izd
Toplotnoizolacijska plošča iz mehkih lesnih vlaken po EN 13171 Za opis izdelka glejte tehnični list (če je ta na voljo) Podatki za certificiranje zgradb po DGNB (različica 2012) Stopnja kakovosti (ENV
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana T: 01 478 9000 F: 01 478 9021 E: gp.mkgp@gov.si www.mkgp.gov.si Številka: 007-188/2015/17 Ljubljana,
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večObčina Radovljica OBČINA RADOVLJICA Gorenjska 19, 4240 Radovljica, , , e pošta: RAZPISNA DOKUM
Občina Radovljica OBČINA RADOVLJICA Gorenjska 19, 4240 Radovljica, 04 537 23 00, 04 531 46 84, e pošta: obcina.radovljica@radovljica.si RAZPISNA DOKUMENTACIJA za dodelitev pomoči za ohranjanje in spodbujanje
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večBV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK
STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Gozdnogospodarsko načrtovanje in NATURA 2000 Gospodarjenje z gozdovi NAMEN gospodarjenja z gozdovi ohranitev in trajnostni razvoj gozdov, to je zagotavljanje in vzdrževanje vseh ekoloških, socialnih in
Prikaži več(I. Splo\232ni del prora\350una)
DOPOLNJEN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO I. SPLOŠNI DEL I. SKUPAJ PRIHODKI (7+71+72+73+74+78) 11.817.73 11.817.73 11.389.216 11.585.789 196.573 98, 98, TEKOČI PRIHODKI (7+71) 9.772.584 9.772.584 9.78.4
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2005 Ljubljana, maj 2006 K A Z A L O Stran
Prikaži večAJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVE
AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve INFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI V LETU 2008 Ljubljana, maj 2009 ISSN 1855-3990
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večCENIK STORITEV V ŠOLSKEM LETU 2006/07
CENIK STORITEV V ŠOLSKEM LETU 2013/2014 VPISNINA ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 znaša 210 EUR oz. 105 EUR, če mora kandidat do konca izobraževanja opraviti le še 3 izpite ali manj. Če je kandidat opravil že vse
Prikaži večPS v luci NUV_Mohorko_GZS_
Prednostne snovi v luči Načrta upravljanja voda 2009 do 2015 Dr. Tanja Mohorko, uni. dipl. inž. kem. inž. Ljubljana, 03.07.2012 Pregled predstavitve Evropska zakonodaja za področje prednostnih snovi Metodologija
Prikaži več(Microsoft Word - razpisna dokumentacija - tehni\350na podpora.doc)
PRIJAVNI OBRAZEC DRUŠTVA ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE, SPODBUJANJE IN RAZVOJ PODEŽELJA V OBČINI ŠKOFLJICA ZA LETO 2008 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V PRIMARNEM KMETIJSTVU 1. PODATKI O VLAGATELJU
Prikaži večALGNE TEHNOLOGIJE TRENUTNO STANJE IN POTENCIALI
AlgaeBioGas algno-bakterijska obdelava bioplinskega digestata in proizvodnja surovin Lea Lavrič in Robert Reinhardt Otvoritev demonstracijskega centra za gojenje mikroalg Projekt AlgaeBioGas Programa CIP
Prikaži večRazvoj energetsko samooskrbnega kraja Dole pri Litiji, Slovenija
Bruselj, 28. november 2018 This project has received funding from the European Union s Horizon 2020 research and innovation programme under Grant Agreement N 691661 Razvoj energetsko samooskrbnega kraja
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži več