UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA MED OBSOJENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI
|
|
|
- Silva Zakrajšek
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA MED OBSOJENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI
2 UPORABA PREPOVEDANIH DROG, TOBAKA IN ALKOHOLA MED OBOJENIMI OSEBAMI V SLOVENIJI Urednice: Ada Hočevar Grom, Metka Zaletel, dr. Ines Kvaternik Recenzenta: dr. Andrej Kastelic, dr. Jože Hren Lektoriranje: Nuša Mastnak Oblikovanje: Andreja Frič Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Fotografija: Freepick Elektronski vir. Spletni naslov: Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2017 Zaščita dokumenta 2017 NIJZ Vse pravice pridržane. Reprodukcija po delih ali v celoti na kakršen koli način in v katerem koli mediju ni dovoljena brez pisnega dovoljenja avtorjev. Kršitve se sankcionirajo skladno z avtorskopravno in s kazensko zakonodajo. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana / ( ) UPORABA prepovedanih drog, tobaka in alkohola med obsojenimi osebami v Sloveniji [Elektronski vir] / urednice Ada Hočevar Grom, Metka Zaletel, Ines Kvaternik. - El. knjiga. - Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017 ISBN (pdf) 1. Hočevar-Grom, Ada
3 KAZALO VSEBINE BESEDA UREDNIC... 6 RECENZIJI OPIS RAZISKAVE IN METODOLOGIJE Uvod v metodologijo Kako smo pridobili podatke v raziskavi Priprava podatkov za analize Analiza zbranih podatkov Metode analize Uporabljene neodvisne spremenljivke Prepovedane droge Tobak Alkohol Splošne prednosti in omejitve raziskave Literatura UPORABA PREPOVEDANIH DROG MED OBSOJENIMI OSEBAMI NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA V SLOVENIJI Uvod Razširjenost uporabe prepovedanih drog med obsojenimi osebami Prepovedane droge med obsojenimi osebami pred prestajanjem trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe prepovedanih drog med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe konoplje med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe kokaina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe heroina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe amfetamina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe ekstazija med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora Prepovedane droge med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora Obsojene osebe, ki prestajajo trenutno kazen zapora zaradi kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami Razširjenost uporabe prepovedanih drog med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora Uporaba prepovedane droge prvič v življenju v času prestajanja trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe konoplje med obsojenci v zadnjih 12 mesecih v času... prestajanja trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe kokaina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora... 39
4 Razširjenost uporabe heroina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe amfetamina in ekstazija med obsojenci v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora Primerjava razširjenosti uporabe prepovedanih drog in nekaterih povezanih vedenj med obsojenci pred prestajanjem trenutne kazni zapora in med njim Razprava Zaključki Ključni povzetki Literatura UPORABA TOBAKA IN SORODNIH IZDELKOVMED OBSOJENIMI OSEBAMI NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA V SLOVENIJI Uvod Razširjenost kajenja tobaka oziroma uporabe sorodnih izdelkov med obsojenimi osebami Deleži trenutnih in bivših kadilcev tobaka oziroma uporabnikov sorodnih izdelkov ter tistih, ki teh izdelkov niso nikoli kadili oziroma uporabljali Rednost kajenja tobaka oziroma uporabe sorodnih izdelkov Uporaba različnih vrst tobačnih oziroma sorodnih izdelkov Uporaba enega tobačnega oziroma sorodnega izdelka ali več Vrsta uporabljanih tobačnih in sorodnih izdelkov Število pokajenih cigaret med rednimi kadilci cigaret Začetek kajenja tobaka oziroma uporabe sorodnih izdelkov v zaporu Povprečna starost ob prvem kajenju in začetku rednega kajenja Razlogi za začetek kajenja Razprava Zaključki Ključni povzetki Literatura UPORABA ALKOHOLA MED OBSOJENIMI OSEBAMI NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA V SLOVENIJI Uvod Razširjenost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami v Sloveniji Razširjenost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami 12 mesecev pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Odstotek obsojenih oseb, ki so v zaporu zaradi kaznivega dejanja pod vplivom alkohola Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora med obsojenimi osebami v Sloveniji Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora med obsojenimi moškimi v Sloveniji Pogostost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Odstotki abstinentov, zmernih in čezmernih pivcev med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Zmerni in čezmerni pivci med obsojenimi moškimi v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji... 91
5 Visoko tvegano opijanje med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Visoko tvegano opijanje med obsojenimi moškimi v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Razširjenost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v času prestajanja trenutne kazni zapora med obsojenimi osebami v Sloveniji Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v času prestajanja trenutne kazni zapora med obsojenimi moškimi v Sloveniji Pogostost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Odstotki abstinentov, zmernih in čezmernih pivcev med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Zmerni in čezmerni pivci med obsojenimi moškimi v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Visoko tvegano opijanje med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Visoko tvegano opijanje med obsojenimi moškimi v času prestajanja... trenutne kazni zapora v Sloveniji Primerjava pivskega vedenja obsojenih moških v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora in v času prestajanja kazni zapora Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v času zapora in v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora med obsojenimi moškimi v Sloveniji Odstotki obsojenih moških glede na visoko tvegano opijanje v času prestajanja trenutne kazni zapora in v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Odstotki obsojenih moških med pivci glede na vrsto alkoholnih pijač, po katerih so posegali v času prestajanja trenutne kazni zapora in v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Razprava Zaključki Ključni povzetki Literatura SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL STVARNO KAZALO
6 Pokažite mi vaše zapore in povedal vam bom, v kakšni družbi!«(winston Chur chill)1»pokažite mi vaše zapore in povedal vam bom, v kakšni družbi živite!«(winston Churchill) 1 BESEDA UREDNIC Pred vami je publikacija Uporaba prepovedanih drog med obsojenimi osebami na prestajanju kazni zapora v Sloveniji; to je ena redkih slovenskih strokovnih publikacij, ki prikazuje značilnosti slovenskih obsojencev v povezavi s tveganimi vedenji, kot so uporaba drog, pitje alkohola in kajenje. Publikacija je rezultat raziskave, ki smo jo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvedli leta 2015 v sodelovanju z Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij zapora. Njen namen je prikazati razširjenost tveganih vedenj med zaprtimi osebami v slovenskih zaporih, spodbuditi razpravo o ustreznosti obstoječih ukrepov in programov preprečevanja in zmanjševanja tveganjih vedenj v teh okoljih in spodbuditi nadaljnje raziskovanje na tem področju. Po zadnjem poročilu Sveta Evrope o zaporih (Council of Europe Annual Penal Statistics SPACE I Prison Populations Survey 2014) spada Slovenija med države z nizkim deležem zapornikov, vendar so slovenski zapori med najbolj prenaseljenimi v Evropi. V poročilu Ministrstva za pravosodje, Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij za leto 2016, je navedeno, da je bilo v tem letu v povprečju na dan zaprtih 1377 oseb, kar pomeni 86 oseb manj kot leto prej in kaže nadaljevanje trenda upadanja števila zaprtih oseb v zadnjih letih. Kljub ugodnemu trendu padanja števila zaprtih pa v poročilu navajajo, da se še vedno soočajo z izrazitim pomanjkanjem kadrov na vseh področjih dela, še posebej na področju varnosti in strokovnega dela z zaprtimi. Zapori niso zdrava okolja. Prenatrpanost, slabe higienske razmere, velika pogostost duševnih motenj in zasvojenosti so težave, s katerimi se spopadajo številni zapori in ki prispevajo k splošnemu slabemu zdravstvenemu stanju zaporniških populacij. Po podatkih SZO (Prisons in health) so nalezljive bolezni, vključno s hepatitisi in okužbami z virusom HIV ter tuberkulozo med zaporniki pogostejše kot v splošni populaciji. Raziskave tudi kažejo, da je med zaporniki v primerjavi s širšo javnostjo bistveno več duševnih motenj in težav z različnimi oblikami zasvojenosti. Obsojene osebe se pred nastopom kazni zapora pogosto soočajo s slabimi socialnimi pogoji; mnoge imajo nizko izobrazbo, so brezposelne, brez urejenega prebivališča, brez trdne partnerske veze, pogosto imajo zgodovino različnih zlorab, nasilja in duševnih težav. Zaradi vseh navedenih razlogov gre za posebej ranljivo skupino ljudi. Zaporniki so del naše družbe in življenje v zaporu mora biti čim bolj prilagojeno pozitivnim življenjskim razmeram zunaj njega. Zaporniki imajo enako pravico do zdravja in najboljše možne zdravstvene oskrbe kot preostali. 1»Show me your prisons and I shall say in which society you live.«(winston Churchill) 6
7 Tvegana vedenja med zaprtimi osebami v slovenskih zaporih so bila doslej le redko proučevana. Zaradi občutljivosti proučevane teme ima raziskava NIJZ sicer nekatere omejitve, kljub temu pa nam daje dober vpogled v značilnosti obsojencev v povezavi z uporabo drog, pitjem alkohola in kajenjem tako v času pred prestajanjem kazni zapora kot tudi v času prestajanja kazni zapora. Podatki so prikazani glede na izbrane sociodemografske spremenljivke, pa tudi glede na dolžino bivanja v zaporu, zapovrstnost prestajanja kazni zapora, kaznivo dejanje itd. Poleg adekvatne interpretacije podatkov lahko v publikaciji najdemo tudi nova strokovna spoznanja in priporočila. Na žalost pri populaciji žensk zaradi majhnega števila žensk na prestajanju kazni zapora v Sloveniji značilnosti uporabe različnih psihoaktivnih snovi ni bilo mogoče prikazati, čeprav se kaže, da so dokaj specifične in bi jih bilo smiselno posebej raziskati. Publikacija je razdeljena na štiri obširna samostojna poglavja. V prvem poglavju sta podrobneje predstavljena raziskovalna metodologija in način zbiranja podatkov. Drugo poglavje prikazuje razširjenost uporabe različnih prepovedanih drog med obsojenimi osebami v Sloveniji, in sicer tako v obdobju pred prestajanjem trenutne kazni zapora kot tudi v času prestajanja trenutne kazni zapora. Dotika pa se tudi vključenosti obsojenih oseb v program zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog pred prestajanjem kazni zapora in v času prestajanja kazni zapora, saj je za mnoge obsojene uporabnike prepovedanih drog prestajanje kazni zapora priložnost, da začnejo reševati svoje težave z odvisnostjo in se vključijo v program zdravljenja. Tretje poglavje prikazuje razširjenost kajenja tobaka in uporabo sorodnih izdelkov med obsojenimi osebami v Sloveniji glede na izbrane demografske in druge značilnosti. Med obsojenimi osebami v Sloveniji je delež kadilcev zelo visok, saj kadita skoraj dve tretjini obsojencev, kar je skoraj za trikrat več kot v splošni populaciji. Sledi poglavje o razširjenosti uporabe alkohola med obsojenimi osebami v Sloveniji. Čezmerna raba alkohola in opijanje predstavljata povišano tveganje za storitev kaznivih dejanj in z alkoholom povezane težave so prisotne tudi med slovenskimi obsojenci in obsojenkami. Ob koncu vseh treh vsebinskih poglavij so ključni povzetki, ki nakazujejo ključne izzive, s katerimi se bo morala naša družba spoprijeti v prihodnje, če bo hotela zagotavljati enake možnosti tudi tej posebej ranljivi in marginalizirani skupini prebivalcev. Želimo si, da bi lahko nadaljevali raziskovalno delo na tem področju, saj je raziskava odprla številna nova raziskovalna vprašanja, npr. vprašanja o tem, kaj se dogaja z obsojenci po odpustu iz zapora, saj vemo, da je povratništvo zelo pogosto in da k temu pomembno prispeva neuspešna socialna reintegracija po prestani kazni. Prepričani pa smo, da je ta publikacija temelj in navdih za nadaljnje delo. 7
8 RECENZIJI Do c. d r. And r ej Ka s teli c, d r. m ed., s p ec. p si h., P r edstoj nik C en t ra z a zd ra vlj enje odvi sni h o d p re po ved ani h d ro g U niv erzi te t ne p si hiatri čn e klinike Lj u blj an a i n v odja Koo rdi na ci je C en t rov z a P re p re če vanje i n zd r av lj enje odvi sno s ti od p re po vedani h d ro g Monografija o uporabi prepovedanih drog, tobaka in alkohola med obsojenimi osebami v Slovenji razkriva slabo poznano, skoraj neraziskovano področje uporabe, zlorabe in napačne rabe psihoaktivnih snovi med osebami na prestajanju kazni zapora. Če vemo, da je letno v svetu 10,35 milijonov zaprtih oseb in da se število dviguje iz leta v leto, da imamo v Evropi okoli 2000 zaporov in da je v njih odstotkov oseb, ki jemljejo droge, v Evropi pa jih v povprečju jemlje vsaka šesta zaprta oseba, seveda to pomeni velikanski izziv, tako na osebni ravni kako tem ljudem pomagati, kakor tudi pomemben javno zdravstveni problem. Po raziskavah od 3-26 % ljudi začne prvič jemati droge v času prestajanja kazni zapora in 1/5 jih prvič drogo tedaj tudi vbrizga. Ljudje, ki so bili že vključeni v programe zmanjševanja škode kot npr. izmenjave pribora za injiciranje, pa doživijo»higienski recidiv«ponovne souporabe pribora za injiciranje. Veliko je tudi ljudi, ki se tetovirajo ali pa imajo nezaščitene spolne odnose s številnimi partnerji, ki so tudi zaradi uporabe drog, lahko tudi zelo agresivni. Vse to doprinese k širjenju s krvjo prenosljivih bolezni. Zapori niso primerno mesto za zdravljenje odvisnosti, zapiranje oseb, odvisnih od drog, ki imajo večinoma relativno kratke zaporne kazni, poslabša možnost reintegracije. Te osebe postavlja v visoko tvegano okolje, velikanske stroške pravosodnega sistema, visoko smrtnost po odpustu ter številne težave za osebje zaporov. Potrebno je zagovarjati in uresničiti alternative zapiranju tovrstnih oseb, če pa so že v zaporu, razviti ustrezne programe zmanjševanja škode, zdravljenja in rehabilitacije, kajti brez njih že v prvem letu % oseb, ki niso imele ustrezne obravnave, recidivira z jemanjem drog in kaznivimi dejanji. A pri tem ne smemo pozabiti, da imajo številni, poleg odvisnosti, tudi še druge težave v duševnem zdravju ter je delež teh nekajkrat višji kot v skupnosti in da kar 2/3 oseb, ki uspešno naredijo v zaporu samomor, tudi jemlje droge. Sama zaporna kazen je zadostna in ni potrebno ljudi kaznovati še s tem, da ne dobijo ustrezne zdravstvene in tudi drugačne pomoči. Gre za ranljivo populacijo, ki svoje duševne težave že prinese v zapor, ali pa se te v zaporu še poslabšajo. Vse skupaj je lahko dodatni razlog, da ljudje tudi v zaporu jemljejo psihoaktivne snovi. Po raziskavi o uporabi tobaka, alkohola in prepovedanih drog med prebivalci Slovenije ter neenakosti in kombinacije te uporabe, sedaj dobivamo še podobno raziskavo med obsojenimi osebami. Iz raziskave razberemo, da je 1/3 tistih, ki prestajajo kazen zapora storilo kaznivo dejanje, povezano s prepovedanimi drogami in da je razširjenost uporabe drog približno 5x višja kot pri splošni populaciji. In v Sloveniji imamo vsako leto več kot tisoč zaprtih oseb, za katere vemo, da imajo težave z odvisnostjo od prepovedanih drog. Čeprav smo že od leta 1995 sistematično razvijali, vzporedno s programi skupnosti, obravnavo in zdravljenje oseb, ki jemljejo prepovedane droge tudi v zavodih za prestajanje kazni zapora, nam je raziskava, ki smo jo opravili leta 2014 v petih državah EU, vključno s Slovenijo, pokazala, da se je le dobra polovica teh oseb ob odpustu iz zapora čutila dovolj pripravljena za življenje v skupnosti. 37 % jih je vzelo psihoaktivno snov že prvi dan po sprejemu in v prvih desetih tednih po odpustu, je bilo tistih, ki niso vzeli nobene droge, le 36 %. Ta monografija nas opozarja, kako nujno je razvijati za tovrstno populacijo posebne programe in tudi možnost 'probacije'. Škoda je le, da niso podani rezultati o zlorabi in napačni rabi, pa tudi v prometu s psihoaktivnimi zdravili, ki so v zavodih za prestajanje kazni zapora po kliničnih izkušnjah še večji problem kot jemanje drog (kajenje in pitje alkohola). A vedno mora ostati še kakšen izziv za prihodnost. 8
9 Dr. Jože H ren, univ. di pl. so c., Mini s t rs tvo z a zd r avje, Di re ktorat za j av no zd ra vje Znanstvena monografija, ki je pred nami, nam daje pomemben vpogled v različne vidike uporabe prepovedanih drog, tobaka in alkohola med obsojenimi v Sloveniji. Gradivo, ki ga je za publikacijo pripravilo devet avtoric, prikazuje obseg, razširjenost in pogostost uporabe v zaporih dovoljenega tobaka in prav tam prepovedanih drog in alkohola. Avtorice so z natančno uporabo statističnih metod v reprezentativnem vzorcu respondentov pri ženskah obstaja objektivna statistična pomanjkljivost zaradi majhnega števila žensk na prestajanju kazni zapora v Sloveniji prikazale značilnosti uporabe različnih psihoaktivnih snovi. Poleg adekvatne interpretacije podatkov lahko v gradivu najdemo tudi nova strokovna spoznanja in priporočila. Raziskovanje v zaporih sicer sproža vrsto etičnih dilem. Razkritje nezakonitih in prepovedanih, sankcioniranih ali zasebnih (intimnih) zadev lahko zapornika/zapornico izpostavi precejšnjim tveganjem. Zaporniška populacija v Sloveniji je sorazmerno majhna, zlasti v primerjavi z drugimi državami. Tudi skupno število oseb, ki v enem letu prestanejo kazen zapora, ni zelo veliko. Upravičen je torej lahko strah med zaporniki, da bi razkritje določenih podatkov privedlo do identifikacije»informatorja«. To bi lahko sprožilo negativen odziv (sankcije) pri osebju, sozapornikih ali v širšem socialnem okolju. Teh vprašanj in dilem so se avtorice analize zavedale in jih poskušale primerno nasloviti. Morda je eno izmed najbolj vznemirljivih spoznanj raziskave to, da je za mnoge obsojene uporabnike prepovedanih drog prestajanje kazni zapora edina priložnost, da začnejo reševati svoje težave z odvisnostjo in se vključijo v program zdravljenja. Raziskovalke so ugotovile, da se je v času prestajanja kazni zapora med obsojenci pomembno znižala razširjenost uporabe vseh prepovedanih drog, znižal se je odstotek rednih uporabnikov in zvišal odstotek abstinentov, zvišal se je tudi odstotek vključenih v zdravljenje odvisnosti in znižala se je razširjenost vbrizgavanja. To so zelo pomembna spoznanja tudi za načrtovalce politik in programov, saj v slovenskih zaporih med drugim še nimamo oblikovane celovite terapevtske skupnosti za zaprte osebe, ki bi bila identična tovrstnim programom zunaj zaporov. Zapor lahko torej ponudi tudi priložnost za prepoznavo in obravnavo sicer težko dosegljivih posameznikov, ki uporabljajo psihoaktivne snovi na bolj tvegan način. Izvajanje preventivnih, svetovalnih in terapevtskih intervencij med zaporniki predstavlja potencial za zmanjševanje težav, povezanih s kajenjem in pitjem alkohola ter uporabo drog, prispeva pa lahko tudi k zmanjševanju povratništva in lažjemu vključevanju v družbo po odsluženi kazni. Poseben izziv tako za načrtovalce politik kot za izvajalce programov je delež kadilcev v zaporih, saj je ta trikrat večji kot zunaj njih. Zapor naj bi v velikem obsegu nadziral tvegana vedenja obsojenih oseb (na primer uporabo drog, alkohola in tobaka, nasilje, nezaščiteno spolnost, tetoviranje). Kljub strogosti in zaprtosti totalnih ustanov je tudi ta raziskava identificirala (nemajhen) delež uporabe drog v zaporih, tudi injiciranje, kot nevarnejši način uporabe. Zlasti zaradi nevarnosti širjenja okužb z virusoma HIV in hepatitisa take epidemiološke raziskave v kazenske institucije vnašajo nove razmisleke ter nove koncepte in aktivnosti. Načelo, da naj bodo znotraj zaporov na voljo enake storitve in službe pomoči, kot so na voljo v širši družbi, se pri nas sicer le počasi uveljavlja, vendar je v številnih drugih državah sveta ta proces še počasnejši. Čeprav se raziskava ni dotaknila vprašanja o smiselnosti kaznovanja, lahko iz demografske analize sklepamo, da so na zaporno kazen praviloma obsojeni ljudje z že sicer omejenimi viri za ekonomsko in socialno napredovanje. Revni in marginalizirani, ki imajo že tako neznatno družbeno moč, pa z razsodbo dokončno izgubijo položaj v družbi, ki so ga zasedali pred napotitvijo v zapor. Ne morejo več služiti denarja in preživljati svojih najbližjih; izgubijo stike s širšo okolico, možnosti družbenega uveljavljanja in napredovanja; v zaporu pridobijo povsem drugačna»znanja in veščine«, kot je bilo sprva upati. Osramočenost kot posledica kazni pa ostaja tudi po odpustu iz zapora; zaradi stigme mnogi nekdanji zaporniki le stežka najdejo novo zaposlitev in osnujejo nova prijateljstva. Prestana kazen zapora dodatno ogroža pozitivno samopodobo, zmanjšuje občutek osebnega dostojanstva, ogrozi lahko zdravje ne samo zaradi rabe prepovedanih drog, tobaka in alkohola, temveč tudi zaradi čezmerne rabe predpisanih zdravil za zdravljenje depresije, tesnobe ali preprosto nespečnosti. Poleg tega je v zaporih veliko slabše dostopno vse, 9
10 kar zvišuje kakovost življenja in kar imajo običajni ljudje za samoumevno: sprehodi, branje, učenje, internet in drugi mediji ali celo osnovne življenjske dobrine, kot so sadje, zelenjava in druga polnovredna živila. V prihodnje bi bilo zaželeno, da bi raziskovalci analizo tveganih vedenj v zaporih obogatili še z drugimi indikatorji tveganega vedenja in bolj prepleteno kombinacijo podatkov, tudi s pomočjo kvalitativnih študij. Analiza bi morda lahko vključevala tudi vprašanja o tem, kaj se dogaja z obsojenci po odpustu iz zapora. K povratništvu namreč pomembno prispeva neuspešna socialna reintegracija po prestani kazni. Število respondentov povratnikov (39,6 %), ki so bili vključeni v to raziskavo, je namreč tako indikator neuspešnosti zaporskega tretmaja kot tudi služb, ki skrbijo za ponovno vključevanje v družbo. 10
11 1 OPIS RAZISKAVE IN METODOLOGIJE Darja Lavtar, Maja Milavec, Nataša Delfar, Andreja Drev, Ines Kvaternik, Helena Koprivnikar, Maša Serec, Marjetka Hovnik -Kerš manc, Maja Roškar 11
12 Uvod v metodologijo
13 1.2 Kako smo pridobili podatke v raziskavi 13
14 1.3 Priprava podatkov za analize 1.4 Analiza zbranih podatkov Metode analize 14
15 1.4.2 Uporabljene neodvisne spremenljivke 15
16 16
17 1.4.3 Prepovedane droge 17
18 1.4.4 Tobak 18
19 19
20 1.4.5 Alkohol 20
21 3 1.5 Splošne prednosti in omejitve raziskave 21
22 Literatura
23 2 UPORABA PREPOVEDANIH DROG MED OBSOJENIMI OSEBAMI NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA V SLOVENIJI Andreja Drev, Maja Milavec, Ines Kvaternik 23
24 Uvod
25 2.2 Razširjenost uporabe prepovedanih drog med obsojenimi osebami 25
26 ČAS PRED PRESTAJANJEM TRENUTNE KAZNI ZAPORA Prepovedane droge med obsojenimi osebami pred prestajanjem trenutne kazni zapora Razširjenost uporabe prepovedanih drog med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora 26
27 V na da l jeva nju s o podr o bn e jši p o dat k i prikazan i le za o bs oj en c e. Abstinenti 27
28 28
29 u Razširjenost uporabe konoplje med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora 29
30 Razširjenost uporabe kokaina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora
31 31
32 Razširjenost uporabe heroina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora
33 Razširjenost uporabe amfetamina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora 33
34 Razširjenost uporabe ekstazija med obsojenci v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora
35 ČAS PRESTAJANJA TRENUTNE KAZNI ZAPORA Prepovedane droge med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora Obsojene osebe, ki prestajajo trenutno kazen zapora zaradi kaznivega dejanja, povezanega s prepovedanimi drogami Razširjenost uporabe prepovedanih drog med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora Uporaba prepovedane droge prvič v življenju v času prestajanja trenutne kazni zapora 35
36 V na da l jeva nju s o podr o bn e jši p o dat k i prikazan i le za o bs oj en c e. Abstinenti 36
37 37
38 Razširjenost uporabe konoplje med obsojenci v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora
39 Razširjenost uporabe kokaina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora 39
40 Razširjenost uporabe heroina med obsojenci v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora
41 Razširjenost uporabe amfetamina in ekstazija med obsojenci v zadnjih 12 mesecih v času prestajanja trenutne kazni zapora 41
42 PRIMERJAVA RAZŠIRJENOSTI UPORABE PREPOVEDANIH DROG PRED PRESTAJANJEM TRENUTNE KAZNI ZAPORA IN MED NJIM Primerjava razširjenosti uporabe prepovedanih drog in nekaterih povezanih vedenj med obsojenci pred prestajanjem trenutne kazni zapora in med njim 42
43 Pogostost uporabe prepovedanih drog 43
44 Vbrizgavanje prepovedanih drog Vključenost v program zdravljen ja odvisnosti od prepovedanih drog 44
45 2.3 Razprava 45
46 46
47 47
48 48
49 49
50 50
51 2.4 Zaključki 51
52 2.5 Ključni povzetki OBS O JE NE OS EB E OBS O JE NKE OBS O JE NC I 52
53 2.6 Literatura 53
54 54
55 55
56 56
57 57
58 3 UPORABA TOBAKA IN SORODNIH IZDELKOV MED OBSOJENIMI OSEBAMI NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA V SLOVENIJI Helena Koprivnikar, Maja Milavec 58
59 3.1 Uvod 3.2 Razširjenost kajenja tobaka oziroma uporabe sorodnih izdelkov med obsojenimi osebami 59
60 3.2.1 Deleži trenutnih in bivših kadilcev tobaka oziroma uporabnikov sorodnih izdelkov ter tistih, ki teh izdelkov niso nikoli kadili oziroma uporabljali Obsojenci 60
61 61
62 62
63 3.2.2 Rednost kajenja tobaka oziroma uporabe sorodnih izdelkov Obsojenci Uporaba različnih vrst tobačnih oziroma sorodnih izdelkov Uporaba enega tobačnega oziroma sorodnega izdelka ali več 63
64 Obsojenci Vrsta uporabljanih tobačnih in sorodnih izdelkov 64
65 Obsojenke Obsojenci 65
66 66
67 3.2.4 Število pokajenih cigaret med rednimi kadilci cigaret 67
68 Obsojenci Začetek kajenja tobaka oziroma uporabe sorodnih izdelkov v zaporu Obsojenci 68
69 3.2.6 Povprečna starost ob prvem kajenju in začetku rednega kajenja Obsojenci 69
70 70
71 71
72 Razlogi za začetek kajenja
73 3.3 Razprava 73
74 74
75 75
76 76
77 77
78 78
79 79
80 Zaključki
81 3.5 Ključni povzetki OBS O JE NE OS EB E OBS O JE NC I OBS O JE NKE 81
82 Literatura
83 83
84 4 UPORABA ALKOHOLA MED OBSOJENIMI OSEBAMI NA PRESTAJANJU KAZNI ZAPORA V SLOVENIJI Maša Serec, Marje tka Hovnik -Keršmanc, Maja Milavec, Maja Roškar 84
85 4.1 Uvod 85
86 4.2 Razširjenost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami v Sloveniji 86
87 ČAS PRED PRESTAJANJEM TRENUTNE KAZNI ZAPORA Razširjenost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami 12 mesecev pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Odstotek obsojenih oseb, ki so v zaporu zaradi kaznivega dejanja pod vplivom alkohola 87
88 Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora med obsojenimi osebami v Sloveniji Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v zadnjih 12 me secih pred prestajanjem trenutne kazni zapora med obsojenimi moškimi v Sloveniji Abstinenti 88
89 89
90 Pogostost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji
91 Odstotki abstinentov, zmernih in čezmernih pivcev med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Zmerni in čezmerni pivci med obsojenimi moškimi v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji 91
92 92 Čezmerni pivci
93 Visoko tvegano opijanje med obsojenimi osebami v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji 93
94 Pogostost visok o tveganega opijanja v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora med obsojenimi osebami, ki so v tem obdobju pile alkoholne pijače Visoko tvegano opijanje med obsojenimi moškimi v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji 94
95 Obsojenci, ki so se v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora vsaj enkrat visoko tvegano opili ob eni priložnosti 95
96 96
97 97
98 ČAS PRESTAJANJA TRENUTNE KAZNI ZAPORA Razširjenost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v času prestajanja trenutne kazni zapora med obsojenimi osebami v Sloveniji Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v času prestajanja trenutne kazni zapora med obsojenimi moškimi v Sloveniji Pivci 98
99 99
100 Pogostost pitja alkoholnih pijač med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji
101 Odstotki abstinentov, zmernih in čezmernih pivcev med obsojenimi osebami v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Zmerni in čezmerni pivci med obsojenimi moškimi v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Visoko tvegano opijanje med obsojenimi osebami v času prestajan ja trenutne kazni zapora v Sloveniji 101
102 Visoko tvegano opijanje med obsojenimi moškimi v času prestajanja trenutne kazni zapora v Sloveniji Obsojenci, ki so se v času prestajanja trenutne kazni zapora v saj enkrat visoko tvegano opili ob eni priložnosti 102
103 Pogostost visoko tveganega opijanja v času prestajan ja trenutne kazni zapora med obsojenci, ki so v istem obdobju pili alkoholne pijače 103
104 PRIMERJAVA RABE ALKOHOLA PRED PRESTAJANJEM TRENUTNE KAZNI ZAPORA IN V ČASU PRESTAJANJA TRENUTNE KAZNI ZAPORA 4.3 Primerjava pivskega vedenja obsojenih moških v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora in v času prestajanja kazni zapora Odstotki pivcev alkoholnih pijač in abstinentov v času zapora in v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora med obsojenimi moškimi v Sloveniji 104
105 4.3.2 Odstotki obsojenih moških glede na visoko tvegano opijanje v času prestajanja trenutne kazni zapora in v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji Odstotki obsojenih moških med pivci glede na vrsto alkoholnih pijač, po katerih so posegali v času prestajanja trenutne kazni zapora in v zadnjih 12 mesecih pred prestajanjem trenutne kazni zapora v Sloveniji 105
106 Razprava
107 107
108 108
109 109
110 110
111 111
112 Zaključki
113 113
114 4.6 Ključni povzetki Raba alkohola v zadn jih 12 mesecih pred prestajan jem trenutne kazni zapora OBS O JE NE OS EB E OBS O JE NC I (m oški ) Raba alkohola v času prestajan ja trenutne kazni zapora OBS O JE NE OS EB E OBS O JE NC I (m oški ) 114
115 4.7 Literatura 115
116 116
117 117
118 118
119 119
120 120 SEZNAM SLIK
121 SEZNAM TABEL 121
122 122
123 123
124 STVARNO KAZALO A Abstinenti 17 18, 20 21, 27 29, 36 38, 43 44, 47, 49, 51 52, 86 90, , 104, , 114 M Metadon 17 Metodologija 12, 14, 50 B C D Amfetamin 17 18, 24, 26 27, 33, 35 36, 41 43, Buprenorfin, 17 Cigare 19, Cigarilosi 18, Doma pridelan alkohol 107, 114 N O Mešane gazirane pijače 20, 106 Mešanica piva in limonade 20, 106 Neodvisne spremenljivke 14 20, 26, 59 Nove droge 17 Obsojene osebe, ki so se vsaj enkrat visoko opile ob eni priložnosti 21, 87, 93 97, , Obsojene osebe, ki niso nikoli kadile tobaka E Ekstazi 17 18, 24, 26 27, 34 36, 41 43,47 50 Elektronske cigarete 18 19, 59 60, 63 65, 73 oziroma uporabljale sorodnih izdelkov 48, 78, 88 Omejitve kajenja v zaporih 77 Opuščanje kajenja v zaporih 76, 79 H Heroin 17 18, 24, 26 27, 32, 35 36, 40 43, 46 49, 52 Hipnotiki 17 P Pivo 20 21, Pipe 19, Pivci alkoholnih pijač 76, 81, 86, 88, 90, , I Inhalanti 17,29 Izpostavljenost tobačnemu dimu v zaporih 76 78, , 112 zmerni pivci 21, 87, 91, 92, 93, 101, 112 čezmerni pivci 21, 75, 87, 91, 101 neopredeljeni pivci 86 87, 91, 101 K Kadilci oziroma uporabniki sorodnih izdelkov 48, 59 60, 66, 73 74, 77 78, 80 81, 92, 95, 102 bivši 59 62, 73, 76, 81 občasni 14, 18, 59, pogostost pitja alkoholnih pijač 86 87,90, 100 pogostost visoko tveganega opijanja 87, 93 96, , Pomirjevala 17 Prednosti in omejitve raziskave 21, 50, redni 14, 19, 59, 62, 67 68, 74 75, 81 trenutni 18 19, 59, 61, 68, 78 razlogi za začetek kajenja 19 21,59, 68, 72, 74, 78 R Ročno zvite cigarete 63 68, 74, 81 povprečno število dnevno pokajenih cigaret pri rednih kadilcih 14, 19, 59, povprečna starost ob prvem kajenju 59, 69 71, 74 povprečna starost ob začetku rednega kajenja 59, začetek kajenja tobaka oziroma uporabe sorodnih izdelkov v zaporu 68, 72 Kaznivo dejanje, povezano s prepovedanimi drogami S Sociodemografske značilnosti 14 16, 50 Sprememba pivskega vedenja pred in v času prestajanja trenutne kazni zapora , 109 Substitol 17 Subutex , 25, 28 42, 46, 48, 52, 60, 62, 68, 70, 90, 93, 96, 100, 103, Kaznivo dejanje, storjeno pod vplivom alkohola 15-17, 28, 30 34, 37, 39 41, 60, 62, 70, 85, 90, 93, 96, 100, 103, Konoplja 17 18, 24 25, 27, 29 30, 36, 38-39, 42 43, T Tobak za oralno uporabo 18, Tobak za žvečenje, njuhanje 18, Topila 17 Tovarniške cigarete 18, 63 67, , 52 Kokain 17 18, 24 25, 27, 29 30, 35 36, 38 39, 42 43, 46 47,
125 U Uporabniki prepovedanih drog 17, 28 29, 37-38, 74 75, 81 V Vino 20-21, 105, 114 redni uporabniki drog 44 redki do pogosti uporabniki drog 44 izmenjava igel/brizg 18, 44,49 50,52 pogostost uporabe prepovedanih drog 26, 43 uporaba prepovedanih drog prvič v življenju v času prestajanja trenutne kazni zapora 26, 35-36, 46, 52 vbrizgavanje prepovedanih drog 18, 26, 44, 49 50, vključenost v program zdravljenja od prepovedanih drog 18, 26, 44, 49, Z Ž Vodne pipe 18, Vrste uporabljanih tobačnih in sorodnih izdelkov Zavodi za prestajanje kazni zapora 13 Žgane pijače 20 21,
126 Nacionalni inštitut za javno zdravje Trubarjeva 2, 1000 Ljubljana Telefon: E-pošta: info@nijz.si Gradivo je dostopno na:
Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra
Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt
MITI O KAJENJU
MITI O KAJENJU Saj tudi večina mojih vrstnikov kadi, kajne? V Sloveniji kadi vsak šesti mladostnik, star od 15 do 19 let. Med mladostniki v Sloveniji je kadilcev iz leta v leto manj. Tudi velika večina
STANJE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI
STANJE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI 2 1 8 STANJE NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V SLOVENIJI 218 Urednice: Andreja Drev, Ada Hočevar Grom, Andreja Belščak Čolaković Oblikovanje: Andreja Frič
PowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
OBDAVČITEV TOBAČNIH IZDELKOV in zmanjševanje rabe tobaka
Slovenija brez tobaka kdaj? Helena Koprivnikar Nacionalni inštitut za javno zdravje 20. 10. 2016, Nacionalna konferenca ob mesecu preprečevanja zasvojenosti 2016 Vir: Banks E, Joshy G, Weber MF, Liu B,
Sezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Slovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Poročilo 2015
ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne
Diapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
NACIONALNO POROČILO 2011 O STANJU NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V REPUBLIKI SLOVENIJI SLOVENIJA Novosti, trendi in poglobljene informacije o izbranih
NACIONALNO POROČILO 2011 O STANJU NA PODROČJU PREPOVEDANIH DROG V REPUBLIKI SLOVENIJI SLOVENIJA Novosti, trendi in poglobljene informacije o izbranih temah REITOX NACIONALNO POROČILO 2011 O STANJU NA PODROČJU
(Microsoft PowerPoint - Alkohol in nosecnost OE Lj_koncna_ [Zdru\236ljivostni na\350in])
![(Microsoft PowerPoint - Alkohol in nosecnost OE Lj_koncna_ [Zdru\236ljivostni na\350in])](/thumbs/99/142026077.jpg "(Microsoft PowerPoint - Alkohol in nosecnost OE Lj_koncna_ [Zdru\236ljivostni na\350in])")
ZAŠČITA ŠE NEROJENEGA OTROKA PRED ŠKODLJIVIMI UČINKI ALKOHOLA Mag. Marjetka HOVNIK KERŠMANC NIJZ OE Kranj Strokovno izobraževanje za patronažne medicinske sestre Ljubljana, 23. oktober 2017 Uporaba prosojnic
PowerPoint Presentation
IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA
Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS
Sistem za zgodnje opozarjanje na pojav NPS & aktualna problematika Andreja Drev Nacionalni inštitut za javno zdravje Naloge zgodnje odkrivanje NPS & nevarnih p.d. hitra izmenjava informacij o proizvodnji,
PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? 2002 Vzrok smrti SKUPAJ Neoplazme Bolezni obtočil Bolezni dihal Bolezni prebavil Poškodbe, zastrupitve Spol - SKUPAJ 18.701
LOREM IPSUM
Delovanje Evropske agencije za varnost hrane in krme v Sloveniji Ada Hočevar Grom, Urška Blaznik Svetovni dan hrane, Nacionalni posvet o varnosti živil, Ljubljana 7. april 2015 SVETOVALNI FORUM EFSA (Po)svetovalni
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
(Akcijski načrt na področju drog za obdobje )
Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana T: 01 478 60 01 F: 01 478 60 58 E: gp.mz@gov.si www.mz.gov.si Akcijski načrt na področju prepovedanih drog za obdobje 2017 2018 Uvod Vlada Republike Slovenije sprejema
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Naslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Zlozenka A6 Promocija zdravja na delovnem mestu.indd
PROMOCIJA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V Zdravstvenem domu Ljubljana izvajamo program Promocija zdravja na delovnem mestu, ki je namenjen ozaveščanju delavcev in delodajalcev o zdravem življenjskem slogu
VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina
VARNOSTNI UKREPI I. VARNOSTNI UKREPI V SISTEMU KAZENSKIH SANKCIJ 1. NASTANEK IN RAZVOJ VARNOSTNIH UKREPOV - do konca 19. stoletja je bila kazen edina kazenska sankcija, temeljila je na storilčevi krivdi
PREVENTIVA in PRESEJANJE - Mateja Bulc
PREVENTIVA in PRESEJANJE v RADM MATEJA BULC Vrste preventive Priložnost ali breme? Benefits Mortality 2018 Men die younger, but life expectancy is rising quicker men: death at 74 (average) +10 y in 30
Izhodišča za načrtovanje politik Z ZDRAVJEM POVEZANA VEDENJA MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI IZZIVI IN ODGOVORI
Izhodišča za načrtovanje politik Z ZDRAVJEM POVEZANA VEDENJA MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI IZZIVI IN ODGOVORI Izhodišča za načrtovanje politik Z ZDRAVJEM POVEZANA VEDENJA MLADOSTNIKOV V SLOVENIJI - IZZIVI IN
Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017
Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA
(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx)
ŠIFRE PODLAG ZA ZAVAROVANJE Z OPISOM Pojasnilo oznak PIZ - pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ - zdravstveno zavarovanje ZPB - zavarovanje za primer brezposelnosti ZSTV - zavarovanje za starševsko
Azman_Neja.pdf
visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje ZDRAVSTVENA NEGA USPEŠNOST PROMOCIJSKIH IN ZDRAVSTVENO VZGOJNIH PROGRAMOV NA PODROČJU POZNAVANJA IN RAZŠIRJENOSTI UŽIVANJA TOBAKA, ALKOHOLA
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO 6000 KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.:
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KOPER ISTITUTO PER LA TUTELA SANITARIA CAPODISTRIA ODDELEK ZA SOCIALNO MEDICINO KOPER, Vojkovo nabrezje 4/a - Tel.: 5/66 3 8 - Fax: 5/66 3 8 - http://www.zzv-kp.si DRUŽINSKI
Tekst
Služba za odnose z javnostmi Sporočilo za medije Zaloška cesta 2 1525 Ljubljana E soj@kclj.si W www.kclj.s Ob poteku mednarodnega srečanja v Ljubljani:»3. konferenca o virusnih hepatitisih in sookužbi
PowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in
I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19)
PREPREČUJMO ŠIRJENJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V VRTCU Navodila za zdravje (2018/19) Želja nas vseh, tako staršev kot tistih, ki delamo z otroki v vrtcu je, da bi bili otroci zdravi in bi se v vrtcu dobro počutili.
Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc
DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:
Microsoft Word - spletne_aktivnosti_2004_6.doc
CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani http://www.ris.org, email: info@ris.org RIS 2004/2005 spletne aktivnosti (#59) telefonska anketa Povzetek:
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Microsoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA
NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,
PowerPointova predstavitev
Povezani gradimo skupnost Rimske Terme, 6. in 7. junij 2017 SVETOVANJE ZA ZNANJE, ZNANJE ZA RAST VSEH V SKUPNOSTI mag. Tanja Vilič Klenovšek, Andragoški center Slovenije tanja.vilic.klenovsek@acs.si Vsebina
PowerPointova predstavitev
Celostna obravnava oseb s težavami v duševnem zdravju NASTJA SALMIČ TISOVEC, UNIV. DIPL. PSIH., CERTIFICIRANA EUROPSY PSIHOLOGINJA Š E N T, S LOV E N S KO Z D R U Ž E N J E Z A D U Š E V N O Z D R AVJ
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Izvajalec
Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami
(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)
U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.
Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO
23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni
Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1
Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,
Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA
Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel
PEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
(Microsoft Word - 4_Poro\350ilo PP Ribnica 2017.doc)
Gorenjska cesta 7, 1310 Ribnica T: 01 837 21 10 F: 01 837 21 12 E: pp_ribnica.pulj@policija.si www.policija.si Številka: 0101-6/2018/ (3E6913-2) Datum: 15. 3. 2018 POROČILO O DELU POLICIJSKE POSTAJE RIBNICA
Usmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na p
Usmerjevalna skupina 2018 pripravljalni dokumenti Zadeva: Sklepi organov in strokovnih teles - ZSA Uvodna opomba: uvrščamo sklepe, ki se nanašajo na predloge sprememb ali pripombe na veljavne akte agencije.
Akcijski načrt EU za boj proti drogam (2017–2020)
5.7.2017 SL Uradni list Evropske unije C 215/21 IV (Informacije) INFORMACIJE INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ EVROPSKE UNIJE SVET AKCIJSKI NAČRT EU ZA BOJ PROTI DROGAM (2017 2020) (2017/C 215/02)
Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadk
Pravila za čezmejne pošiljke odpadkov s poudarkom na odpadkih, ki vsebujejo GFRP; izkušnje IRSOP iz izvajanja nadzora nad čezmejnim pošiljanjem odpadkov Delavnica: Kako ravnati z odpadki iz polimernih
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Microsoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
LOREM IPSUM
PODATKI S PODROČJA ZDRAVJA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA nastanek in njihova uporaba Metka Zaletel Nacionalni inštitut za javno zdravje Namesto uvoda ZAKAJ zbiramo zdravstvene podatke? KAKO - Kakšni so viri
ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (z
ZAPOSLOVANJE OSEB IZ RANLJIVIH SKUPIN STORITVE MPIS PISARNE, FINANČNE SPODBUDE POSAMEZNIH INSTITUCIJ IN PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV (za delodajalce) Projekt delno financira Evropska unija,
210X297
Health at a Glance: Europe 2010 Summary in Slovenian HEALTH AT GLANCE: EUROPE 2010 ISBN 978-92-64-090309 OECD 2010 1 Povzetek Evropske države so v zadnjih desetletjih dosegle velik napredek na področju
RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti
RAZISKAVA O NEUPRAVIČENEM PARKIRANJU NA MESTIH REZERVIRANIH ZA INVALIDE (oktober 2018) izr. prof. dr. Aleš Bučar Ručman O raziskavi 2018 Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru je bila pod vodstvom
DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Izvrševanje kazni zapora med pravicami obsojencev in javnim mnenjem Julij, 2015 Avtor: Tea Nagode Mentor: prof.
DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Izvrševanje kazni zapora med pravicami obsojencev in javnim mnenjem Julij, 2015 Avtor: Tea Nagode Mentor: prof. dr. Gorazd Meško ZAHVALA Rada bi se zahvalila svojemu
FAMICO_NEWSLETTER_1st_Final_SI
FAMICO Glasilo I V tej izdaji: - Dobrodošlica - Namen projekta - Pričakovani rezultati - Novice - Partnerstvo - Uvodna konferenca februar 2014 Dobrodošli! Dobrodošli v prvi izdaji glasila projekta FAMICO.
Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
![Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]](/thumbs/88/116340927.jpg "Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]")
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Številka: 58541/2018 Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Ured
Cenik storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja v Občini Šentrupert Cene so oblikovane v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih
zlozenka_policija.qxd
LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,
USODL iskalnik
Opravilna št.: Up-200/13 ECLI: ECLI:SI:USRS:2014:Up.200.13 Akt: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 Izrek: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 se razveljavi
Highlights_EDR2017_SL_Final_web
EVROPSKO POROČILO O DROGAH 2017: POUDARKI Center EMCDDA opozarja na vse večjo nevarnost, ki jo pomenijo nove in uveljavljene snovi (6. junij 2017, LIZBONA PREPOVED OBJAVE DO 12.45 po srednjeevropskem času/11.45
Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Microsoft Word - Strokovno srečanje ob svetovnem dnevu zdravja_mediji.docx
SPOROČILO ZA JAVNOST Novo mesto, 16. aprila 2018 Strokovno srečanje ob Svetovnem dnevu zdravja NEENAKOST V ZDRAVJU V LUČI DOLGOŽIVE DRUŽBE Novo mesto, 16. aprila 2018 - Na Fakulteti za zdravstvene vede
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local
Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO
PowerPoint Presentation
Napovedno oglaševanje Kombiniranje internih in eksternih podatkov za boljšo učinkovitost oglaševanja Miloš Suša, iprom Andraž Zorko, Valicon Mojca Pesendorfer, Atlantic Grupa Ljubljana, 22.10.2018 PREDIKTIVNO
2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več
MATEMATIKA Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Jana Draksler in Marjana Robič 9+ znam za več ZBIRKA ZNAM ZA VEČ imatematika 9+ Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Avtorici: Jana Draksler
(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko)
Splošno o projektu ANALIZA ANKET Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 201 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Microsoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Microsoft Word - SplosniPodatkiStroka
1 POROČILO O NACIONALNI RAZISKAVI O NASILJU V ZASEBNI SFERI IN V PARTNERSKIH ODNOSIH Nacionalna raziskava o pojavnosti nasilja v zasebni sferi in partnerskih odnosih je nastala v okviru ciljnega raziskovalnega
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Microsoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc
Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh
Version 1
NAVODILO ZA UPORABO SmPCPIL128255_2 18.03.2019 Updated: 22.05.2019 Page 1 of 6 Navodilo za uporabo Noctiben Mea 15 mg filmsko obložene tablete doksilaminijev hidrogensukcinat Pred začetkom jemanja zdravila
Microsoft Word - BESEDILO JAVNEGA RAZPISA_SOC_VAR_2017.docx
Občina Trebnje na podlagi 99. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 uradno prečiščeno besedilo, 23/07 popr., 41/07 popr., 61/10 ZSVarPre, 62/10 ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 ZPPreb-1
Diapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
PowerPointova predstavitev
MOŽNOSTI ZDRAVLJEN HEMODIALIZA Razumeti ledvično bolezen, njen potek in vedeti za možnosti zdravljenja KAJ DELAJO LEDVICE čistijo kri in odstranjujejo odvečno vodo iz telesa odstranjujejo presnovke vzdržujejo
- DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji ZAVOD ZA PRESTAJNAJE KAZNI ZAPORA DOB POLODPRTI ODDELEK SLOVENSKA VAS Poja
- DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji ZAVOD ZA PRESTAJNAJE KAZNI ZAPORA DOB POLODPRTI ODDELEK SLOVENSKA VAS Pojasnilo: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije
Cepljenje proti okužbam s HPV (predavanje za starše)
Cepljenje proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) predstavitev za starše Cepljenje in cepiva S cepljenjem izzovemo imunost tako, da s cepivom v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse
Na podlagi 24. člena Statuta Judo zveze Slovenije (v nadaljevanju JZS) je zbor članic JZS na seji dne sprejel DISCIPLINSKI PRAVILNIK JUDO
Na podlagi 24. člena Statuta Judo zveze Slovenije (v nadaljevanju JZS) je zbor članic JZS na seji dne 26. 3. 2019 sprejel DISCIPLINSKI PRAVILNIK JUDO ZVEZE SLOVENIJE SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik
Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje
Kadar nas je strah, da bi si kdo lahko vzel življenje Večina ljudi, ki naredijo samomor, pred tem opozarjajo na svoj namen. Samomor prijatelja, znanca ali bližnjega lahko mnogokrat preprečimo, če prepoznamo,
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Številka: 62-4/2014
OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO
Pogoji za pridobitev pokojnin v Avstraliji in Commonwealth Senior Health Card
Za pridobitev pokojnine v Avstraliji je potrebno, da zivite v Avstraliji neprekinjeno najmanj 10 let. Ce ste se priselili iz Slovenije, imaste moznost dobiti pokojnino po 12 mesecih stalnega prebivalisca
Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
PowerPointova predstavitev
Značilnosti odzivanja ciljne populacije v Program Svit Tatjana Kofol Bric, Marcel Kralj, Aleš Korošec, Dominika Novak Mlakar, Tanja Metličar, Ana Lucija Škrjanec SVITOVI DNEVI 2014 Vključevanje oseb v
PowerPoint Presentation
Predstavitev smernic - osteoporoza mag. Suzana Kert, dr. med., spec. spl. med. Zdravstveni dom Maribor Katedra za DM MF Maribor 28. modularna skupina 01.03.2013 1 Viri 1. http://www.endodiab.si/ priporocila/osteoporoza/
- DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji ODPRTI ODDELEK IG ZAVOD ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA LJUBLJANA Pojasnilo: V
- DRŽAVNI PREVENTIVNI MEHANIZEM - poročilo o opravljenem obisku na lokaciji ODPRTI ODDELEK IG ZAVOD ZA PRESTAJANJE KAZNI ZAPORA LJUBLJANA Pojasnilo: Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju:
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 45/94, 37/95, 8/96, 59/99, 90/99, 98/99, 31/00 in 36/00), 12. ter 15. člena pravilnika o pripravništvu
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izb
PALLIARE PROJECT Medprofesionalno izkustveno učenje: usposabljanje kvalificirane delovne sile na področju demence za uporabo na dokazih temelječih izboljšav v okviru oskrbe pri napredovani demenci in družinske
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 472 final ANNEXES 1 to 8 PRILOGE k Predlog uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2018 COM(2018) 472 final ANNEXES 1 to 8 PRILOGE k Predlog uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost {SWD(2018) 347 final} - {SWD(2018)
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava
zdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Uradni list RS - 043/2019, Razglasni del
Digitally signed by Maruska Levec Smon DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1237057214019, cn=maruska Levec Smon Reason: Odgovorna urednica Uradnega lista Republike
BOLEZNI KOSTI
BOLEZNI KOSTI Glavni vzroki za osteoporozo so: družinska nagnjenost k osteoporozi, pomanjkanje kalcija v prehrani, pomanjkanje gibanja, kajenje, pretirano pitje alkohola in zgodnja menopavza. Zdravljenje: