(Microsoft Word - Prednosti eko materialov pri gradnji lesenih hi\232.doc)
|
|
- Štefanija Žibert
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 PREDNOSTI UPORABE EKOLOŠKIH GRADBENIH MATERIALOV PRI GRADNJI LESENIH HIŠ Miro Škvorc POVZETEK Les kot gradbeni material se uporablja že tisočletja. Njegova prednost je v majhni porabi primarne energije, uporaba je enostavna in hitra. V primerjavi z ostalimi gradbenimi materiali tudi počasneje prepušča toploto. Čeprav si vsakdo upa prijeti goreče poleno le nekaj centimetrov stran od žerjavice, si upam trditi, da si tega nihče ne upa pri enako razbeljenem betonu ali opeki. Torej zakaj ima še vedno večina ljudi občutek, da so zidane in betonske hiše bolj toplotno stabilne kot lesene. Verjetno zato, ker so stene lesenih hiš tanjše in verjetno tudi zato, ker se še vedno večina lesenih hiš obdaja z mineralno volno, stiroporjem in PE folijo. Mineralna volna je v osnovi iz kamna, zato ne zagotavlja zadostne toplotne stabilnosti. Tako grajene hiše se hitro segrejejo in hitro ohladijo. V kolikor leseno konstrukcijo obdamo še s stiroporjem in PE folijo onemogočamo lesu, da bi»dihal«, saj je zanj značilno, da za svojo obstojnost potrebuje ravno prav vlage. Le ta nastaja z ohlajanjem zraka. Ker je umetni in anorganski materiali niso v zadostni meri sposobni sprejeti jo sprejema les, ki se lahko zato tudi prekomerno navlaži. Če ga obdamo z naravnimi materiali, ki vlago sprejemajo enako kot les, se le ta porazdeli na vse materiale enakomerno. S tem podaljšamo obstojnost lesene konstrukcije, hkrati pa z najmanjšo možno debelino stene dobimo ustrezno toplotno stabilnost, majhne toplotne izgube, lesena hiša je grajena brez parnih zapor zaradi česar se izboljša tudi mikro klima v stavbi. IZKORISTIMO PREDNOSTI LESA Les je že tisočletja najbolj uporaben gradbenim material. Vseeno je na kateri konec sveta se odpravite vedno boste naleteli nanj. Težko boste našli prostor v katerem ne bi bilo vsaj nekaj lesenega. In morda ravno zato, ker je v gradbeništvu prevečkrat napačno uporabljen, mu veliko ljudi ne zaupa. Raje gradijo z betonom, zidajo z opeko ali uporabljajo jeklo, saj imajo občutek, da so hiše trajnejše in trdnejše. Pa so res? Čeprav imamo občutek, da les in voda ne gresta najbolje skupaj je iz lesa narejeno veliko plovil. Ko pride do požara se jeklo stopi, opeka razpoka in les pogori, seveda če ni pravilno dimenzioniran. In kakor koli že gledamo na izbiro materialov pri gradnji, težko najdemo zidano hišo brez lesenega ostrešja. Torej vprašanje ni ali je les primeren ali neprimeren, mu zaupati ali ne, temveč ali smo les pravilno in kvalitetno obdelali ter vgradili. Življenjska doba lesa je odvisna od načina njegove uporabe. Če les primerjamo z opeko ali betonom hitro ugotovimo, da sta opeka in beton bistveno bolje odporna na vlago kot les, zato ni tako pomembno s čim jih obdamo. Pri gradnji lesenih hiš, pa je to ključnega pomena. Praviloma imamo v hiši večji del leta višjo temperaturo zraka, kot je zunaj. Topel zrak sprejme več vodne pare kot hladen. Ker v hiši tudi dihamo, likamo, peremo,
2 sušimo, ipd., sami povečujemo vlažnost zraka v prostoru. Zaradi višje temperature notranjega zraka od zunanjega, se ustvari tudi drugačen pritisk zraka v stavbi kot je zunaj. Torej pogoji so podobni, kot če v toplo zračnem balonu segrejemo zrak. Ker hiša ne more leteti tako kot balon, topel zrak išče netesna mesta na ovoju stavbe. Ko le ta prehaja skozi obodne konstrukcije zunanje stene ali strehe se ohladi, pri tem pa presežek vodne pare kondenzira. Slika: Presežek vodne pare pri ohlajanju zraka Kondenzna voda, ki pri tem nastane je za leseno konstrukcijo veliko bolj nevarna kot za beton ali opeko, vseeno pa je lahko prednost lesa ravno v tem, da se vlaži in suši. Konstrukcijski les vsebuje celo do 18% vlage, vendar kljub temu pravimo, da je idealno suh. Prevelika vlažnost lesa privede do plesnobe in gnilobe, kar lesu odvzame njegovo trajnost in trdnost. In ravno zato je zelo pomembno s čim ga obdamo. Umetni materiali (EPS, XPS, PE in Alu folije) ter anorganski materiali (kamena in steklena volna) lahko vodno paro prepuščajo ne morejo pa je sprejeti, zato nastajajo kondenzni sloji, ki zmanjšujejo izolacijsko sposobnost materiala. V kolikor ti materiali obdajajo leseno konstrukcijo tvegamo, da bo odvečno vlago nase prevzel les. V kolikor pa les obdamo z izolacijskimi materiali na osnovi lesa (lesno vlaknene plošče Agepan, celulozna izolacija Trendisol)
3 omogočimo, da se presežek vlage porazdeli na vse materiale. V okviru veljavnih predpisov je potrebno pred izvedbo narediti izračun gradbene fizike s čimer se računsko preverja tudi ustreznost konstrukcij glede na presežek vodne pare. Žal je nemogoče izračunati količino, ki nastane zaradi netesnosti parnih zapor ali ovir. Ko v program vnesemo podatke jih le ta prevzame tako, kot da bomo vgradili npr. 100 m2 parne zapore/ovire v enem kosu. Enako je tudi pri toplotni izolaciji in fasadni plošči ali sekundarni kritini strehe. Ker se praviloma vgrajujejo izolacijski materiali v ploščah, parne zapore pa se lepijo slabo in z neustreznimi lepilnimi trakovi, ki nimajo garancije, v izolacijo prehaja tudi tisočkrat več vodne pare kot kažejo izračuni. V izogib takšnim težavam se priporoča vgradnja izolacijskih materialov, ki se vpihujejo. Tako dobimo vgrajeno izolacijo v enem kosu, ki se tesno prilega konstrukciji, hkrati pa zapolni vse tudi najmanjše kotičke. Teža strojno vpihanih izolacij se giblje nad 50 kg/m3 s čimer dosežemo, da se material ne poseda, hkrati pa se tesno prilega. S tem preprečimo nastanek kondenza v t.i. zračnih žepih, ki nastanejo pri vgradnji izolacijskih materialov v ploščah. V kolikor uporabimo lahke izolacijske materiale (do 30 kg/m3), ki jih je možno potisniti v vsako špranjo tvegamo kasnejše posedanje izolacije na večjih površinah, pri vgradnji težjih in bolj kompaktnih izolacijskih plošč (nad 30 kg/m3) pa je delo zamudno in težko, saj je potrebno plošče znati odrezati tako, da se idealno prilegajo. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da ima mineralna volna kar 3 do 5 krat krajši fazni zamik prehoda toplote v primerjavi z izolacijskimi materiali na osnovi lesa.
4 PREPREČIMO PREKOMERNO NAVLAŽEVANJE LESENIH KONSTRUKCIJ V zadnjem času se vse bolj uporablja difuzijsko odprta gradnja. Le ta se od difuzijsko zaprte loči v tem, da se vgrajuje namesto parnih zapor parne ovire. S tem namenoma omogočimo, da zrak prehaja skozi celotno površino parne ovire pri čemer zavestno omogočimo tudi večje količine vlage v konstrukciji. Kljub temu skozi parne ovire še vedno prehaja nekajkrat manj zraka, kot skozi netesne stike parnih zapor. Kot vemo se največkrat vgrajujejo parne zapore ali ovire ravno pri lesenih konstrukcijah. Večina streh, predvsem pri zidanih hišah, nima vgrajene primerno suhe lesene konstrukcije. Z vnosom ogromnih količin vode za izdelavo estrihov in ometov leseno konstrukcijo še dodatno obremenimo z zračno vlago. Tako skozi parne ovire ali netesne stike parnih zapor prehaja dodatna vlaga v izolacijski material. V kolikor je le ta umeten ali anorganski ne more v zadostni meri sprejeti odvečne vlage, ki se kopiči v lesu, zato prihaja do razvoja plesni, ki uničuje tako les kot izolacijski material. Z vgradnjo celulozne izolacije omogočimo, da se vodna para porazdeli na večjo površino, hkrati pa je celulozi dodana borova sol, ki preprečuje nastanek plesni. Tudi za leseno konstrukcijo je priporočljivo, da za zaščito uporabimo premaze na osnovi borove soli (Borosol, ipd.). Le ta zavira proces gorenja, saj v stiku z ognjem tvori kristalino, ki onemogoča dotok kisika. Slika: Nastanek plesni v neprimerno izvedeni strehi
5 USTVARIMO ZDRAVE POGOJE BIVANJA Zračna vlaga vpliva tudi na zdravje stanovalcev. V kolikor želimo živeti v zdravi hiši je pomembno, zagotoviti primerno vlažnost zraka. Parne zapore in materiali, ki niso sposobni sprejeti zračne vlage v zadostni meri, povečujejo relativno vlažnost zraka v stavbi. Takšne stavbe je potrebno večkrat prezračiti, s tem pa v zimskem času v stavbo preide hladen zrak, ki je suh. Ko ga segrejemo relativna vlažnost zraka pade, kar negativno vpliva na zdravje ljudi. Pri vgradnji parnih ovir in naravnih izolacijskih materialov omogočimo, da se del odvečne vlage akumulira v materialih, ki so jo sposobni sprejeti in oddati. Tako grajene hiše uravnavajo zračno vlago v prostoru, zato se le ta giblje med 40 in 60%. Potreba po odpiranju oken se zmanjša, ugodje bivanja pa poveča, saj ovoj stavbe izboljšuje mikro klimo. Verjetno si vsakdo želi živeti v zdravi hiši, ki bi bila neodvisna od gibanja cen energije, hkrati pa bi morala biti grajena tako, da nihanja zunanjih temperatur čim manj vplivajo na temperaturo v notranjosti. Razmerje med bruto in neto površino naj bo čim manjše, saj se s tem doseže tudi ugodnejša cena uporabne površine. Sama gradnja naj bo enostavna in cenovno ugodna, hkrati pa trajna s čim manjšimi stroški vzdrževanja. V kolikor želimo doseči vse navedene parametre moramo poiskati materiale, ki ustrezajo naslednjim tehničnim karakteristikam: Toplotna prevodnost materiala (λ = W/mK) naj bo čim nižja, saj je pomembno, da izgubimo skozi materiale, ki nas obdajajo čim manj energije. Specifična toplota materiala (c = J/kgK) naj bo čim višja, saj je dobro, da materiali akumulirajo čim več energije. Masa materiala (kg/m3) naj bo čim višja, saj le ta skupaj s specifično toploto materiala vpliva na toplotno stabilnost stavbe. Difuzijska upornost prehodu vodne pare (µ) naj bo čim nižja. Le ta skupaj z debelino materiala pove s kakšnim uporom prehaja vodna para skozi posamezen material (Sd = m). Če med seboj primerjamo različne izolacijske materiale lahko ugotovimo, da ima celulozna izolacija v primerjavi z ostalimi izredno dobre parametre, saj ima nizko toplotno prevodnost 0,033 W/mK, visoko specifično toploto c 1900 J/kgK, glede na lahke izolacijske materiale relativno visoko maso 50 do 60 kg/m3, ter majhno difuzijsko upornost vodni pari µ=1,1. Lesno vlaknene plošče imajo sicer nekaj slabšo toplotno prevodnost (0,045 0,055 W/m2K) vendar zato še višjo specifično toploto c 2100 J/kgK. Skupaj s težo 190 do 270 kg/m3 dosegajo v primerjavi z ostalimi materiali tudi 7 krat daljše fazne zamike prehoda toplote, hkrati pa je difuzijska upornost vodni pari le 3 do 11, kar omogoča gradnjo lesenih hiš brez parnih zapor. Ostali materiali imajo izpolnjena le dva od zahtevanih pogojev, kar onemogoča optimalnost gradnje.
6 Naziv materiala λ (W/mK) ( m (kg/m3) c (J/kgK) µ Trendisol v strehi Trendisol v steni Trendisol prosto položen - nasutje Stiropor EPS Ursa Signorol SF Tervol DP Tervol DP Stiropor EPS Stiropor EPS Trendisol deb < 5 cm mokro nanašanje Tervol DP Stiropor fasadni EPS F Ursa LIF Ursa LIF/S Ursa Signorol SF Tervol fasdna plošča FP-PL Termotop Stiropor EPS Agepan STD deb.40, 60, 80 mm Agepan THD deb.40, 60, 80 mm Agepan UDP deb.25 mm Agepan DWD deb.16 mm OSB/3 plošča deb. 12, 15, 18, 22 mm OSB/4 plošča deb. 12, 15, 18, 22 mm Porobeton Ytong Les Smreka,Bor Porotherm Gips plošča deb. 9, 12.5, 15 mm Les Hrast Fermacell Zid iz naravnega kamna Opeka polna Beton Tabela: Razvrstitev materialov glede na toplotno prevodnost Iz zgornje tabele lahko razberemo, da imajo nizko toplotno prevodnost tako organski kot anorganski in umetni izolacijski materiali. Le ta se giblje med 0,033 in 0,051 W/mK. Ker se materiali med seboj razlikujejo šele v drugi decimalki se bistvena razlika med njimi kaže šele pri večjih debelinah. V kolikor materiale razdelimo glede na specifično toploto ugotovimo, da največ energije sprejme les in materiali na osnovi lesa, sledijo pa jim umetni in anorganski izolacijski materiali.
7 Naziv materiala c (J/kgK) λ (W/mK) ( m (kg/m3) µ Les Hrast Agepan STD deb.40, 60, 80 mm Agepan THD deb.40, 60, 80 mm Agepan UDP deb.25 mm Agepan DWD deb.16 mm OSB/3 plošča deb. 12, 15, 18, 22 mm OSB/4 plošča deb. 12, 15, 18, 22 mm Les Smreka,Bor Trendisol v strehi Trendisol v steni Trendisol prosto položen - nasutje Trendisol deb < 5 cm mokro nanašanje (pršenje) Stiropor EPS Stiropor EPS Stiropor EPS Stiropor fasadni EPS F Stiropor EPS Fermacell Zid iz naravnega kamna Beton Porotherm Opeka polna Porobeton Ytong Ursa Signorol SF Tervol DP Tervol DP Tervol DP Ursa LIF Ursa LIF/S Ursa Signorol SF Tervol fasdna plošča FP-PL Termotop Gips plošča deb. 9, 12.5, 15 mm Tabela: Razvrstitev materialov glede na specifično toploto Tako lahko iz zgornjih dveh tabel ugotovimo, da so materiali iz lesa idealni za energijsko varčno gradnjo, saj imajo vsi razen masivnega lesa nizko toplotno prevodnost, hkrati pa visoko specifično toploto ter visoko maso. To jim omogoča daljše fazne zamike prehoda toplote, saj poraba energije za ogrevanje ni odvisna le od toplotne prehodnosti temveč tudi od faznega zamika prehoda toplote. V preteklosti smo pri gradnji zidanih hiš uporabljali zidake s slabšo toplotno prevodnostjo npr. polna opeka ima 0,76 W/mK, vendar je bila teža 1800 kg/m3. Danes ima Porotherm toplotno prevodnost 0,16 W/mK, težo pa le 650 do 700 kg/m3. Ytong zidaki imajo še boljšo toplotno prevodnost 0,13 W/mK, vendar s tem tudi le 400 do 500 kg/m3. Kljub vsem izboljšavam so se zidaki le približali masivnemu lesu, ki je že tisočletja enak, vendar je specifična toplota lesa skoraj dvakrat višja kot pri zidakih.
8 Št. Ekološka lesena hiša Debelina λ d/λ Fazni zamik Tf na slojev Material v metrih (W/mK) Izračun min/cm deb.mat. 1 Agepan THD 80 0,0800 0,047 1, ,00 2 Trendisol 0,2000 0,033 6, ,00 3 OSB plošča 0, ,13 0, ,50 4 Agepan THD 80 0, ,047 1, ,00 5 Gips plošča 0,0150 0,21 0, ,00 Konstanta 0, Skupaj min. 1327,50 Skupna debelina m 0,390 9, Skupaj ur 22,13 U vrednost 0,10 Št. Masivna lesena hiša Debelina λ d/λ Fazni zamik Tf na slojev Material v metrih (W/mK) Izračun min/cm deb.mat. 1 Masivna lesena stena 0, ,14 0, ,00 2 Agepan TSR 3 x 12 cm 0, ,04 8, ,00 Konstanta 0, Skupaj min. 1835,00 Skupna debelina m 0,450 9, Skupaj ur 30,58 U vrednost 0,10 Št. Zidana hiša z Ytong Debelina λ d/λ Fazni zamik Tf na slojev Material v metrih (W/mK) Izračun min/cm deb.mat. 1 Ytong 0,4000 0,13 3, ,00 2 Tervol fasadna plošča FP-PL 0, ,04 6, ,00 Konstanta 0, Skupaj min. 1428,00 Skupna debelina m 0,660 9, Skupaj ur 23,80 U vrednost 0,10 Št. Zidana hiša s Porothermom Debelina λ d/λ Fazni zamik Tf na slojev Material v metrih (W/mK) Izračun min/cm deb.mat. 1 Porotherm 45 0, ,16 2, ,00 2 Tervol fasadna plošča FP-PL 0, ,04 6, ,00 Konstanta 0, Skupaj min. 1701,00 Skupna debelina m 0,720 9, Skupaj ur 28,35 U vrednost 0,10 V izračunih niso upoštevani toplotni mostovi! Tabela: Primerjava različnih gradbenih sklopov pasivnih hiš glede na debelino stene pri enaki U vrednosti 0,10 W/m2K Da bi dosegli ustrezno toplotno stabilnost stavbe je potrebno poleg nizke U vrednosti doseči tudi ustrezne fazne zamike prehoda toplote. Glede na dejstvo, da je polovico dneva dan in drugo polovico noč, hkrati pa zunanje temperature nihajo tudi 20 C dnevno, je smiselno zagotoviti 12 do 24 ur faznega zamika. V kolikor je le ta manjši se bodo prostori poleti preko dneva pregrevali, pozimi pa preko noči preveč ohladili. Daljši fazni zamiki so manj problematični. Če
9 primerjamo različne sestave iz zgornjih tabel ugotovimo, da vsi štirje načini gradnje dosegajo zadovoljive vrednosti. V kolikor bi pri zidani gradnji imeli debelino stene enako kot pri leseni hiši bi bili tudi fazni zamiki prehoda toplote občutno nižji. Če bi primerjali vse parametre od cene izgradnje, razmerja bruto neto, do deleža primarne energije bi lesena hiša zagotovo imela prednost v primerjavi z zidano gradnjo. Naziv materiala Fazni zamik prehoda toplote minut/cm Agepan DWD deb.16 mm 50 Agepan UDP deb.25 mm 46 OSB/4 plošča deb. 12, 15, 18, 22 mm 46 Agepan THD deb.40, 60, 80 mm 44 OSB/3 plošča deb. 12, 15, 18, 22 mm 43 Agepan STD deb.40, 60, 80 mm 42 Les Smreka,Bor 40 Les Hrast 40 Trendisol deb < 5 cm mokro nanašanje (pršenje) 28 Porotherm Fermacell 27 Gips plošča deb. 9, 12.5, 15 mm 26 Trendisol v steni 26 Termotop 25 Porobeton Ytong 24 Trendisol v strehi 23 Opeka polna 20 Zid iz naravnega kamna 20 Tervol DP8 19 Trendisol prosto položen - nasutje 18 Tervol fasdna plošča FP-PL 18 Beton 17 Tervol DP5 15 Stiropor EPS Stiropor EPS Stiropor EPS Tervol DP3 11 Ursa Signorol SF35 10 Stiropor fasadni EPS F 10 Stiropor EPS 50 8 Ursa LIF/S 8 Ursa Signorol SF40 8 Ursa LIF 40 7 Tabela: Razvrstitev materialov glede na fazni zamik prehoda toplote
10 PRIHODNOST JE V POZITIVNEM ODNOSU DO OKOLJA Ekološka gradnja zagotovo ni le trend današnjega časa, temveč odgovoren odnos posameznika na trajnostni razvoj. V prihodnosti verjetno ne bo največji problem le cena energije, temveč tudi odpadki in onesnaženost zraka. Danes v Sloveniji približno tretjino energije porabimo v stavbah. Ostali dve tretjini sta razdeljeni na promet in industrijo. Z uporabo ekoloških gradbenih materialov izboljšamo bivalno ugodje, izboljšamo toplotno stabilnost, zmanjšamo porabo energije tako za ogrevanje kot tudi hlajenje, podaljšamo obstojnost lesenih konstrukcij, zmanjšujemo delež primarne energije in dolgoročno skrbimo za okolje. S tem zmanjšujemo porabo energije tako v stavbah kot v industriji Celuloza Pluta Kokosova vlakna 21 Mineralna volna Perlit Lesna volna Eksp. Polistirol 98 Poliuretan Graf: Poraba primarne energije pri izdelavi različnih izolacijskih materialov, glede na njihovo toplotno izolacijsko sposobnost v MJW/m2K. Z ustrezno promocijo in osveščanjem prebivalstva ima Slovenija ogromne možnosti zmanjšanja izpustov CO2 že z povečano uporabo lesnih materialov ter gradnjo ekoloških pasivnih hiš. Pasivna hiša danes porabi le desetino energije v primerjavi z večino zgrajenih hiš pri nas. Od ostalih nizko energijskih hiš se loči po tem, da je zgrajena optimalno. Praviloma niso večje od 150 m2, saj ni racionalno imeti več kot 40 m2 bivalne površine na stanovalca. Hiše se projektirajo tako, da imajo čim manj obodnih površin in s tem tudi manj toplotnih izgub. Uporabljeni morajo biti takšni materiali, ki omogočajo primerno toplotno stabilnost stavbe pri čemer pa ne povečujejo debelino ovoja. Bivalni prostori so obrnjeni proti jugu in servisni proti severu. Velike steklene površine proti jugu dajejo uporabnikom več svetlobe, hkrati pa se zaradi dobre toplotne izolacije toplota zadrži v stavbi še dolgo potem, ko sonca ni več. Edina težava, ki je značilna za vse stavbe, se lahko pojavi poleti v kolikor ne poskrbimo za ustrezno senčenje, saj se dobro izolirane hiše lahko ohladijo le z močnim prepihom. Hiša
11 se prezračuje z rekuperacijo toplote, zato je v njej vedno svež zrak. V kolikor so pasivne hiše pravilno projektirane so lahko celo cenejše od»klasičnih«hiš. Zanimivo je dejstvo, da 40 cm toplotne izolacije pri 400 m2 obodnih površin stane le okoli 10 do 15 tisoč EUR. Povprečen graditelj danes vgradi vsaj 20 cm toplotne izolacije, kar pomeni, da se pri PH poveča cena na račun izolacije le za cca EUR. Podoben znesek je potrebno prišteti še za kvalitetnejša okna ter prezračevalno napravo. Ali je hiša zaradi tega dražja ali le bolj kvalitetno grajena presodite sami. Ugodje, ki ga daje pravilno zgrajena pasivna hiša znajo žal ceniti le tisti, ki v njej živijo. Danes še vedno večina graditeljev misli, da je življenje v pasivni hiši drugačno kot so vajeni, da ne smejo odpirati oken, ipd. K sreči temu ni tako, je pa dejstvo, da potrebe po odpiranju oken v pravilno grajenih hišah ni več. V hiši ni neprijetnih vonjav, saj se stalno prezračuje, ravno tako ne čutimo več potrebe, da bi spali pri odprtem oknu. Hišo ogrevamo z odpadno toploto električnih naprav ter z energijo, ki jo oddajamo sami. Sonce skozi stekla ogreje hišo tudi pozimi, toplota pa je v njej še dolgo potem, ko sonca ni več, zato jo je potrebno dodatno minimalno ogrevati. Hiša ne potrebuje dragih regulacij ogrevanja niti pametnih inštalacij, ki v slabše izoliranih hišah skrbijo za uravnavanje temperature v stavbi. Zato je pasivna hiša pri enakem nivoju ugodja v primerjavi s potratnejšimi hišami zagotovo cenejša izbira. V ekoloških pasivnih hišah je bivanje še prijetnejše, saj nas obdajajo naravni materiali. Zraka v teh hišah ni potrebno dodatno vlažiti niti sušiti. Ker ima pasivna hiša toplotne izgube do 10 W/m2 je moč ogrevalnih naprav okoli 1.5 kw, letna potrebna toplota za ogrevanje pa ne presega 15 kwh/m2a. Skupna letna poraba primarne energije ne sme presegati 120 kwh/m2a, prav tako naj letna poraba električne energije ne bi presegla 18 kwh/m2a. Da dosežemo te parametre je potrebno zgraditi stavbo brez toplotnih mostov, kar najlažje dosežemo prav z leseno gradnjo, saj v kolikor les obdamo le s 4 cm toplotne izolacije (WLG 0,40) lesena konstrukcija ne predstavlja več toplotnega mostu. Ekološka pasivna hiša je danes najenostavnejši način gradnje, ki je tudi cenovno najbolj ugoden, hkrati pa v primerjavi z ostalimi načini gradnje najbolj optimalno rešuje vse težave, ki jih prinaša današnji čas in prihodnost.
Toplotne črpalke
VGRADNJA KOMPAKTNEGA KOLEKTORJA ZA OGREVANJE NIZKENERGIJSKE HIŠE S TOPLOTNO ČRPALKO ZEMLJA/VODA Vgradnja kompaktnega zemeljskega kolektorja v obliki košare prihrani 75 % površino zemlje v primerjavi z
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta
Prikaži večMicrosoft Word - ES VRTEC BAKOVCI - PZI.doc
1 NAČRT ARHITEKTURE INVESTITOR: MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota OBJEKT: ENERGETSKA SANACIJA VRTEC MURSKA SOBOTA ENOTA»KRTEK«BAKOVCI VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PROJEKT ZA
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 9_Xella.pptx
SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE STAVBE V SLOVENIJI Porobeton in BIM na javnih objektih Miloš Kmetič, univ.dipl.inž.grad. Konzorcij pasivna hiša Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce
Prikaži večZbirni center
OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.
Prikaži večVentilated facades CZ & SK market
Petek, 31.3.2017 Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za Arhitekturo, UL Strokovno izpopolnjevanje za arhitekte, projektante in energetske svetovalce TOPLOTNE, ZVOČNE in POŽARNE IZOLACIJE pri prenovi večstanovanjskih
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večATT
PODATKI O HIŠI V LESCAH NA GORENJSKEM 1. Lokacija: Lesce na Gorenjskem, nadmorska višina 500 m 2. ogrevana površina: 200 m2 3. neogrevana klet, pritličje, nadstropje in del mansarde 4. okna: dvoslojna
Prikaži večToplotne črpalke
FOTOVOLTAIČNI SISTEMI VGRAJENI V TOPLO ZRAČNE SPREJEMNIKE SONČNE ENERGIJE Pri snovanju ogrevalnih sistemov za nizkoenergijske hiše (NEH) v veliko primerih koristimo toplo zračne sprejemnike sončne energije
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Pripravil: Miha Miha Šetina Šetina >> Zrakotesno, energetsko varčno in tajnostno vgrajevanje, zunanjega stavbnega pohištva po evropskih smernicah EnEV oz RAL z inovativnimi sistemi Pinta abdichtung >>
Prikaži večAvtor: Nace Rabič Por, 1L Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Program: Strokovna gimnazija Mentori
Biotehniški center Naklo UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVU Avtor: Nace RABIČ POR Mentorica: Bernarda BOŽNAR, prof. geo. in soc. Dovje, december 2017 1 1. UVOD Energetska učinkovitost je svetovno
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo
Prikaži večPH in NEH - dobra praksa
Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.2019 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Pravočasno in celovito načrtovanje ter zagotavljanje kakovosti pri gradnji sodobnih opečnih javnih skoraj nič-energijskih
Prikaži večPresentation‘s Main Title
JUBIZOL Izvedba detajlov fasade načrtovanje in pregled izvedbe v praksi 1 Aleš Kovač d.i.g. JUB d.o.o. ; ales.kovac@jub.eu Obdelava COKLA Slaba praksa Direktno stikovanje z asfaltom? VROČINA!! 2 Obdelava
Prikaži večSVETOVANJE Kaj je prezračevanje?»pravila«naravnega prezračevanja Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranj
Kaj je prezračevanje?»pravila«naravnega prezračevanja Prezračevanje je dovajanje zunanjega zraka v stanovanje ob hkratnem odvajanju notranjega zraka v zunanjost. S tem zamenjamo iztrošeni, nečisti in vlažni
Prikaži večPodne konstrukcije (SLO) PDF.pm6
0 Vsebina II VSEBINA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Nekaj o zvoku Zvočna izolacija masivnih podnih konstrukcij Raven udarnega zvoka pri masivnih konstrukcijah s plavajočim podom 4-5 Izolacija
Prikaži večTehnični list - IZD. 12/02/2019 stran 1/5 webertherm Plus Ultra Ultra izolativen fasadni sistem na bakelitni izolaciji, ki ponuja 50 % višjo toplotno
stran 1/5 webertherm Plus Ultra Ultra izolativen fasadni sistem na bakelitni izolaciji, ki ponuja 50 % višjo toplotno izolativnost kot običajni EPS-F. λ = 0.020 W/m2K požarni razred = B-s2-d0 O tem izdelku
Prikaži večSOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p
SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi
Prikaži več100% IZMENJAVA ZRAKA PRI ZAPRTIH OKNIH, OHRANJANJE ENERGIJE, ENERGETSKI PRIHRANKI LOKALNI PREZRAČEVALNI SISTEM Z REKUPERACIJO MIKrovent Rekuperacija/o
100% IZMENJAVA ZRAKA PRI ZAPRTIH OKNIH, OHRANJANJE ENERGIJE, ENERGETSKI PRIHRANKI LOKALNI PREZRAČEVALNI SISTEM Z REKUPERACIJO MIKrovent Rekuperacija/ohranjanje toplote do 95 % pri 100 % izmenjavi zraka
Prikaži večToplotne črpalke
SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi
Prikaži večDelavnica_3_6_2015 [Združljivostni način]
KI Energija 2015 Škofja loka 3. junij 2015 Prof. dr. Sašo Medved vodja LOTZ vodja usposabljanja za pridobitev licence neodvisnega strokovnjaka za izdelavo EI LOTZ Laboratorij za okoljske tehnologije v
Prikaži večLahk ki ra LiaSTAR 50 in Fundatherm 100 % mineralna masivna gradnja LiaSTAR 50
Lahk ki ra in Fundatherm 100 % mineralna masivna gradnja in Fundatherm 100 % mineralna masivna gradnja. Kdor načrtuje gradnjo hiše, misli na prihodnost. Odločitev o izbiri gradbenega materiala igra pri
Prikaži večNovogradnje.si Naselje Rakovnik Naselje Rakovnik LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z nara
LJ-okolica Medvode Naselje pametnih, energijsko varčnih hiš. Lokacija vam nudi neposreden stik z naravo in hkrati hiter dostop do vse pomembne infrastrukture. NOVE HIŠE 2. FAZE ŽE V PRODAJI!, Medvode je
Prikaži večUporaba OVE v stavbah
Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni
Prikaži večKEMAMIX G
KEMAMIX G Grobi apnenocementni omet in malta za zidanje Dober oprijem na podlago Pravilna in kontrolirana sestava Ustreza skupini ometov GP CS IV po SIST EN 988-1:2017 Malta za zidanje po SIST EN 988-2:2017
Prikaži večPodatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de
Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283
Prikaži večCesta "D" Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta "B"
Cesta "D" 2.35 15 955 5 Cesta "B" 341 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 519 1 2 3 4 5 6 7 197,19m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 192,35m 2 851 83 83 83 83 83 839 Cesta "E" Cesta
Prikaži večPGD-Trboje _ -1. Story
11,85 50 1,35 40 2,70 40 3,10 40 2,50 50 10 30 10 1,35 10 20 10 2,70 10 20 10 3,10 10 20 10 2,50 10 30 10 6,80 30 1,20 30 2,20 30 2,20 30 5,30 30 2,20 30 2,20 30 ET, Ø150, l=1,00m, 2% 7,50 50 3,95 50 2,05
Prikaži večELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROCJE UCINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izdelan za stavbo VECNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA DUPLEK -Import :07 Iz
ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROCJE UCINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izelan za stavbo VECNAMENSKA ŠPORTNA DVORANA DUPLEK -Import19.6.2018 17:07 Izracun je narejen v sklau po»pravilnik o ucinkoviti rabi
Prikaži večPOROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič
POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične
Prikaži večOKNA VRSTE LESENIH OKEN EKO LES Soft večslojno lepljen les vgradna globina 68 mm visoka stabilnost vogalnih spojev standardno vgrajena dva silikonska
OKNA VRSTE LESENIH OKEN EKO LES Soft večslojno lepljen les vgradna globina 68 mm visoka stabilnost vogalnih spojev zagotavljajo tesnenje tudi pri zelo nizkih temperaturah in močnih nalivih vgrajeno Roto
Prikaži večElaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor:
Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 806714PGD Številka projekta: 806714PGD Investitor: OBČINA PODČETRTEK Ulica in hišna številka: Trška cesta
Prikaži večPREDSTAVITEV PREDSTAVITEV Dimniški sistem 200 Dvojni Ø mm Dvojni dimniški sistem (z zračnikom ali brez) je namenjen predvsem individualni grad
PREDSTAVITEV PREDSTAVITEV Dimniški sistem 200 Dvojni Ø 120 200 mm Dvojni dimniški sistem (z zračnikom ali brez) je namenjen predvsem individualni gradnji. Primeren je za priklop dveh kurilnih naprav, npr.
Prikaži večMicrosoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc
Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana
Prikaži večToplotne črpalke
Prihranek energije pri posobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe V primeru posobitve ogrevalnega sistema stanovanjske zgradbe je potrebno ugotoviti letno porabo toplotne energije. Približno
Prikaži večCenik 2019 Cenik velja od Termoizolacije IZOLIRAMO OD TEMELJEV DO STREHE
Cenik 2019 Cenik velja od 15. 2. 2019. Termoizolacije IZOLIRAMO OD TELJEV DO STREHE A1 - EPS fasadne plošče FRAGMAT EPS F λ D = 0,039 W/(m.K) razplastna trdnost TR100 A1 *601890 1 100 50 m 2 25 500 0,84
Prikaži večMLS ID:
MLS ID: 490351005-5 1 PRODAMO Sodobni pisarniški prostori v Kopru oddani v najem Republiki Sloveniji Naložbena nepremičnina na Ferrarski ulici v bližini mestnega središča odlična prometna navezava Predmet
Prikaži večOBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si
OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE OLJNI RADIATORJI gorenje.si OBČUTEK TOPLINE ZA DOBRO POČUTJE Oljni radiatorji so odlična izbira za dodatno ogrevanje najrazličnejših prostorov. S pomočjo koles jih z lahkoto
Prikaži večUNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,
Prikaži večNa podlagi prvega odstavka 146.d člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo, 49/06 ZMetD, 66/06 odl. US, 33/0
Na podlagi prvega odstavka 146.d člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo, 49/06 ZMetD, 66/06 odl. US, 33/07 ZPNačrt, 57/08 ZFO- 1A, 70/08, 108/09, 108/09 ZPNačrt-A,
Prikaži večCesta "D" Legenda Opečni zid Armiran beton Izolacija Cesta "B"
Cesta "D" 2.35 15 955 5 Cesta "B" 341 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 51 32 519 1 2 3 4 5 6 7 197,19m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 191,31m 2 192,35m 2 51 3 3 3 3 3 39 Cesta "E" Cesta "A" 9 1
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Praznik - URE dobra praksa - Bistra 2.PPT
Zmanjševanje porabe energije v ah Dobra gradbena praksa mag. Miha Praznik, univ.dipl.inž.str. Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Bistra, maj 6 Vsebina prispevka Dobra praksa na področju zagotavljanja URE v
Prikaži večMicrosoft Word - izobrazevanje-v-sloveniji.doc
ZAKAJ JE IZOBRAŽEVANJE O PASIVNI HIŠI POTREBNO? Prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Znanja, ki smo si jih pridobili s študijem na srednjih šolah
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja
Prikaži večOŠ TRNOVO SANACIJA STAVBNEGA OVOJA junij TEHNIČNO POROČILO 1. SPLOŠNI OPIS Obravnavana stavba je osnovana šola. Zgrajena je bila leta med
3.3.1. TEHNIČNO POROČILO 1. SPLOŠNI OPIS Obravnavana stavba je osnovana šola. Zgrajena je bila leta med vojnama, med leti 1920 in 1941. Stavba ima pritličje in nadstropje. V pritličju se nahaja vrtec in
Prikaži večBioremediation of waste wood, overview of advantages and disadvantages
»PRAVILNA IZBIRA, OBDELAVA IN ZAŠČITA LESA«Miha Humar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo Društvo Rigelj Ljubljana, 12. marec 2015 Vsebina Zaščita lesa Kateri les izbrati
Prikaži večHalogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA
Halogenske žarnice (Seminarska) Predmet: Inštalacije HALOGENSKA ŽARNICA Je žarnica z nitko iz volframa, okoli katere je atmosfera - prostor, ki vsebuje poleg argona in kriptona doloceno razmerje halogena
Prikaži večInteligentno ogrevanje Celovite rešitve električnega talnega ogrevanja
Inteligentno ogrevanje Celovite rešitve električnega talnega ogrevanja www.devi.si Preko 40 let DEVI je vodilni Evropski proizvajalec sistemov električnega ogrevanja in preferenčen partner s tržno izkušenj
Prikaži več5_1_Wand_Details
Načrtovanje in gradnja s sistemi Rigips. 5.10.01 do 5.10.02 Montažne stene Rigips Tesen in nepropusten priključek ima pomembno vlogo pri zvočni zaščiti. Zato je nameščanje priključnega tesnila enako pomembno
Prikaži večda
SODELAVCI PRI RAZISKAVI REUS 2013 Pri načrtovanju in izvedbi raziskave REUS 2013 so sodelovali: Arhea Center za energetsko učinkovitost IJS Gradbeni inštitut ZRMK Informa Echo SURS Valicon Člani strokovnega
Prikaži večPredstavitev EKO SKLAD MONS 2017
FINANČNE SPODBUDE EKO SKLADA, SLOVENSKEGA OKOLJSKEGA JAVNEGA SKLADA Tanja Šumrada Delavnica PASIVNE IN NIZKOENERGIJSKE STAVBE ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI Ljubljana, 15. marec 2017 EKO SKLAD Eko sklad, Slovenski
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večMicrosoft Word - OBRAZCI PZI _PTUJSKA GORA_ ES_ARHITEKTURA .docx
NAČRTI S PODROČJA ARHITEKTURE 01 INVESTITOR: OBČINA MAJŠPERK, Majšperk 39,2322 Majšperk in PGD PTUJSKA GORA, Ptujska gora 82b,2323 Ptujska Gora NAZIV GRADNJE: ENERGETSKA SANACIJA DOMA KRAJANOV IN GASILCEV
Prikaži večGorivna celica
Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna
Prikaži večPeltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto
V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila
Prikaži večSchöck Isokorb tip W Schöck Isokorb tip W W Schöck Isokorb tip W Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne
Primeren je za konzolne stenske plošče. Prenaša negativne momente in pozitivne prečne sile. Poleg tega prenaša tudi izmenične vodoravne sile. 111 Razvrstitev elementov Prerez pri vgrajevanju zunaj znotraj
Prikaži večZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (
ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina
Prikaži večKovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p
Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015
Prikaži večPowerPoint Presentation
1 ENERGETSKA UČINKOVITOST PLANINSKIH KOČ EKONOMIKA ENERGENTOV in ENOSTAVNI ENERGETSKI UKREPI Patricjo Božič Energetski svetovalec mreže ENSVET Vsebina Zakaj toliko pozornosti namenjamo energiji? Energenti,
Prikaži večPowered by TCPDF ( Powered by TCPDF ( PRVA FLEKSIBILNA IZOLACIJA Z MAJHNO KOLIČINO DIMA ZA VEČJO VARNOST LJUDI Povečana va
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) PRVA FLEKSIBILNA IZOLACIJA Z MAJHNO KOLIČINO DIMA ZA VEČJO VARNOST LJUDI Povečana varnost zaradi odličnih požarnih lastnosti in manjše
Prikaži večKEMASAN 590 F
KEMASAN 590 F Fini sanirni omet na osnovi Romanskega apna Za stalno razvlaževanje zelo vlažnih zidov Difuzijska odprtost Za ročni nanos Ustreza zahtevam za omet R po EN 998-1:2004 Odpornost na vlago, soli
Prikaži večPRIMERJAVA MED MERJENO IN RAČUNSKO ENERGETSKO IZKAZNICO diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentor: Lektorica: Boštjan Podgoršek Viso
PRIMERJAVA MED MERJENO IN RAČUNSKO ENERGETSKO IZKAZNICO diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentor: Lektorica: Boštjan Podgoršek Visokošolski strokovni študijski program 1. stopnje Energetika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večTehnični list - IZD. 1/03/2019 stran 1/5 webertherm demit original Fasadni sistem na EPS izolacijskih ploščah s preklopom in z razbremenilnimi zarezam
stran 1/5 webertherm demit original Fasadni sistem na EPS izolacijskih ploščah s preklopom in z razbremenilnimi zarezami za dimenzijsko stabilnost. λ = od 0.01 W/m K požarni razred = B-s-d0 Značilnosti
Prikaži večMicrosoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc
ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.
Prikaži večMicrosoft Word - Toplotni_Mostovi_November_2014
Toplotni mostovi NEP Slovenija, november 2014 Toplotni mostovi so stalnica vseh stavb, kot tudi praktično vseh mojih člankov ter objav na portalu NEP Slovenija http://nep.vitra.si in FB strani https://www.facebook.com/nep.slovenija.
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_lesene-konstrukcije_dujic.pptx [Zadnjič shranil uporabnik]
SKORAJ NIČ ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI: stanje, reference, vizija, problematika PREDNOSTI LESENE MASIVNE KONSTRUKCIJE PRI GRADNJI JAVNIH OBJEKTOV ZA DOSEGANJE ZRAKOTESNOSTI IN SKORAJ NIČ ENERGIJSKEGA
Prikaži večNaravna izbira DAIKIN ALTHERMA NIZKO TEMPERATURNA TOPLOTNA ČRPALKA
Naravna izbira DAIKIN ALTHERMA NIZKO TEMPERATURNA TOPLOTNA ČRPALKA 2 Štiri prednosti nizko temperaturne toplotne črpalke aikin Altherma 99 Prihranite pri obratovalnih stroških, ohranite najvišjo raven
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Nizkoogljične tehnologije tudi v industriji Marko KOVAČ Institut Jožef Stefan Center za energetsko učinkovitost Portorož, Slovenija 16. april 2019 Večjega znižanja emisij v industriji ne bo mogoče doseči
Prikaži večZAKAJ BI IZBRALI RAVNO TO REŠITEV? ZAČETEK ČUDOVITEGA PRIJATELJSTVA Genij se rodi tam, kjer se inovacija sreča z natančnostjo in izkušnjami. Zato je E
ZAKAJ BI IZBRALI RAVNO TO REŠITEV? ZAČETEK ČUDOVITEGA PRIJATELJSTVA Genij se rodi tam, kjer se inovacija sreča z natančnostjo in izkušnjami. Zato je EUROCOLOR - ugledni proizvajalec oken in vrat razreda
Prikaži večuntitled
ROTEX Sanicube: Kombinacija pretočnega grelnika in hranilnika toplote. ROTEX Sanicube: Higienski grelnik sanitarne vode. Topla sanitarna voda - vedno na voljo, ko jo potrebujete. Del kakovosti življenja
Prikaži večDia 1
SPTE z uplinjanjem lesne biomase Eko vas Kempele, Finska Radoslav Irgl COGENERA, Artim d.o.o. rado.irgl@artim.si Kaj je uplinjanje lesne biomase? Termalna razgradnja biomase Termalna reakcija Delež kisika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večPH in NEH - dobra praksa
Strokovno izpopolnjevanje, UL-FA, 5.4.219 SKORAJ NIČ-ENERGIJSKE JAVNE STAVBE V SLOVENIJI Kako izpolniti zahteve za racionalno in visoko učinkovito javno skoraj nič-energijsko stavbo ter doseči pričakovano
Prikaži večNa podlagi četrtega odstavka 144. člena in prvega odstavka 146.d člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo,
Na podlagi četrtega odstavka 144. člena in prvega odstavka 146.d člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 uradno prečiščeno besedilo, 49/06 ZMetD, 66/06 odl. US, 33/07 ZPNačrt, 57/08 ZFO-1A,
Prikaži večMicrosoft Word - 04_SI_Montaža ogrevanja stropa.docx
Montaža ogrevanja stropa Osnovna pravila za načrtovanje in montažo ECOFILM C ogrevalne folije Ogrevalna folija se montira vzporedno s prečnimi nosilci konstrukcije spuščenega stropa. Folija se pritrdi
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo JURE MLINAR ENERGIJSKA ANALIZA OBČINSKE STAVBE KULTURNO ZAŠČITENE DEDIŠČINE V CERKNICI DIP
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo JURE MLINAR ENERGIJSKA ANALIZA OBČINSKE STAVBE KULTURNO ZAŠČITENE DEDIŠČINE V CERKNICI DIPLOMSKA NALOGA UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE
Prikaži večCelovita presoja stavbe s stališča trajnostnega gradbeništva
Friderik Knez*, Sabina Jordan** CELOVITA PRESOJA STAVBE S STALIŠČA TRAJNOSTNEGA GRADBENIŠTVA Povzetek Prispevek predstavlja pomen izvajanja analiz vpliva na okolje s celovitim pristopom. Opisuje metodo
Prikaži večMicrosoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc
Študija izvedljivosti solarnega sistema Doma upokojencev Sežana Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, Ljubljana T: 01/4771234 F: 01/2518567 E: ciril.arkar@fs.uni-lj.si November 2007
Prikaži večDiapozitiv 1
VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko
Prikaži večOGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE
OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE e OGREVANJE VAŠEGA DOMA Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE Predgovor Med obnovljive vire energije sodijo sončno sevanje, veter, dež, plima in geotermalna energija.
Prikaži večBarve za posebne namene Za zidne površine, ki so izpostavljene vlagi in rasti mikroorganizmov ali pa so zamazane s trdovratnimi madeži, ki jih običajn
Barve za posebne namene Za zidne površine, ki so izpostavljene vlagi in rasti mikroorganizmov ali pa so zamazane s trdovratnimi madeži, ki jih običajne barve ne prekrijejo, so primerne barve s specifičnimi
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večPowerPoint Presentation
Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na
Prikaži večO G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2
O G R E V A N J E VSEBINA 1. TEHNIČNO POROČILO 2. TEHNIČNI IZRAČUN 3. PREDRAČUNSKI POPIS 4. NAČRTI: Tloris pritličja list 1 Tloris 1.nadstropja list 2 Tloris tipične etaže od 2. do 5. nadstr. list 3 Tloris
Prikaži večAKCIJA - lesna biomasa
PAKETI BIOMASA 209 Ogrevajte se z lesno biomaso! Cenik velja od 0.0.209 Uplinjevalni kotli na polena ETA SH Imejte popolni nadzor nad kotlom in varčno porabo energenta Kotel z najsodobnejšo tehnologijo
Prikaži večBM2
MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko
Prikaži večZDRUŽENJE NEODVISNIH STROKOVNJAKOV ZA IZDELAVO ENERGETSKIH IZKAZNIC - ZIEI TRNOVSKI PRISTAN 2, SI LJUBLJANA, SLOVENIJA PRVI SEMINAR ZDRUŽENJA N
ZDRUŽENJE NEODVISNIH STROKOVNJAKOV ZA IZDELAVO ENERGETSKIH IZKAZNIC - ZIEI TRNOVSKI PRISTAN 2, SI - 1000 LJUBLJANA, SLOVENIJA PRVI SEMINAR ZDRUŽENJA NEODVISNIH STROKOVNJAKOV ZA IZDELAVO ENERGETSKIH IZKAZNIC
Prikaži večKAMENOL
KAMENOL Malta za polaganje kamna Visoke trdnosti Odpornost na vlago in vodo Za zunanjo in notranjo uporabo Zmrzlinska odpornost Dobra obdelovalnost Izdatnost OPIS PROIZVODA PODROČJE UPORABE Srednjeslojna
Prikaži večTalni konvektorji TKH Tehnični katalog
Talni konvektorji TKH Tehnični katalog Splošno Splošno Vse meritve na talnih konvektorjih za ogrevanje in hlajenje so izvedene skladno z Evropskimi direktivami in Evropskimi normami, ki predpisujejo delovanje
Prikaži večSLO wintherwax
O projektu Naslov projekta: WINTHERWAX Celoten naslov projekta: WINdow based on THERmally modified wood with high performance WAX coating Številka projekta: 666206 Razpis: H2020-SMEINST-2-2014 Datum začetka
Prikaži večPowerPoint Presentation
Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne
Prikaži večMicrosoft Word - VIS_Palko_Boris_1984_ pdf
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Boris Palko IZVEDBA OPEČNE NIZKOENERGIJSKE HIŠE Diplomsko delo Maribor, februar 2012 I Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa IZVEDBA OPEČNE NIZKOENERGIJSKE
Prikaži večKatalog izdelkov s tehničnimi podatki
Katalog izdelkov s tehničnimi podatki Kazalo Ytong sistem gradnje 4 Ytong Termo Premium 5 Ytong Termo 6 Ytong zidni bloki 7 Ytong zidne plošče 8 Ytong plošče 9 Ytong protipotresni zidni bloki 10 Ytong
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večCENIK
SLIKOPLESKARSKE STORITVE 1. Slikanje in brizganje fino ometanih površin sten in stropov z apnenimi barvami na že zidarsko beljeno podlago 2. Glajenje sten in stropov z disperzijskim kitom na ometane površine
Prikaži več1. Distributivni elementi.indd
Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večKRMILNA OMARICA KO-0
KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,
Prikaži več