Nikolina ŠVENDA USTVARJANJE ŠTUDENTSKEGA RADIA. ANALIZA UPORABNIKOV IN PREDLOGI STRATEGIJE Diplomsko delo Maribor, september 2012

Transkripcija

1 Nikolina ŠVENDA USTVARJANJE ŠTUDENTSKEGA RADIA. ANALIZA UPORABNIKOV IN PREDLOGI STRATEGIJE Diplomsko delo Maribor, september 2012

2

3 Diplomsko delo univerzitetnega - visokošolskega strokovnega študijskega programa USTVARJANJE ŠTUDENTSKEGA RADIA. ANALIZA UPORABNIKOV IN PREDLOGI STRATEGIJE Študentka: Študijski program: Smer: Mentor: Lektor(ica): Nikolina Švenda Univerzitetni študijski program 1. stopnje Medijske komunikacije Vizualne komunikacije Doc. dr. Marko Ivanišin Urška Colner, univ. dipl. prof. slov. in ang. I

4 II

5 III

6 IV

7 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Marku Ivanišinu za pomoč in vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala gre tudi staršema, ki sta mi študij omogočila. Zahvaljujem tudi prijateljem, posebna zahvala Andreju in Mateji za pomoč in podpori, brez njiju diplomska naloga ne bi bila dokončana v roku. V

8 USTVARJANJE ŠTUDENTSKEGA RADIA. ANALIZA UPORABNIKOV IN PREDLOGI STRATEGIJE Ključne besede: radio, študenti, strategija, analiza, univerza, splet UDK: :689(043.2) Povzetek Namen diplomske naloge je predlagati programske sklope novega študentskega radia ter razvit strategijo razvoja in analizirati ciljno publiko. Cilj naloge je seznanitev s temo študentskega in spletnega radia, ker hočemo ustvariti študentski spletni radio Analizirali smo potencialno občinstvo radia oziroma študente, in izluščili, da jih zanima predvsem glasba in informacije na področju študija in izobraževanja, da radio poslušajo najpogosteje v avtomobilu zjutraj, ter preko spleta v večernih urah, ter da si želijo kvaliteten lasten radio kateri bo zastopal njihove interese. VI

9 CREATING STUDENT RADIO. CUSTUMER ANALYSIS AND SUGGESTIONS TO STRATEGY Key words: radio, students, strategy, analysis, university, internet UDK: :689(043.2) Abstract The purpose of this diploma is to suggest program blocks for the new student radio station, to develop a strategy for its further development, and to analyze its target audience. The goal of this diploma is to get more information about student radio stations and internet radio, because we wish to establish a new student radio station. We have analyzed potential audience of the radio (students), and found out that they are mainly interested in music and information regarding their studies and education, that they usually listen to radio in the morning while driving and in the evening over the internet, and that they would like to have a high-quality radio station representing their interests. VII

10 KAZALO KAZALO SLIK IN TABEL UVOD RADIO Radio - kako deluje kot medij Vrste radia Javni radio Komercialni radio Nekomercialni radio Študentski radio v Sloveniji Zgodovina ŠR v Mariboru Radijski program in žanri Vloge na radiu Moderator Radijski tonski tehnik Novinar Glasbeni urednik Odgovorni urednik SPLETNI RADIO Tehnologija spletnega radio Spletni radio v Sloveniji Študentski spletni radio v Sloveniji ANALIZA OBČINSTVA Rezultati ankete Sklep ankete VIII

11 5 PREDLOGI IN STRATEGIJA RAZVOJA RADIA Program in oddaje radia Ustvarjanje radia Sodelavci Komunikacija SKLEP LITERATURA KAZALO SLIK IN TABEL Slika Grafikon Grafikon Grafikon Grafikon Grafikon Grafikon Grafikon Grafikon IX

12 1 UVOD Univerza v Mariboru (UM) želi ustvariti študentski radio, pri čemer se srečuje z izzivi kot so položaj študentov Maribora. Sklepamo da zaradi hitrega študentskega načina življenja si tudi ne morejo privoščiti pogostega gledanja televizije in poslušanja radia, ali pa si s tem ne delajo dodatnih stroškov, kajti do vseh potrebnih informacij, glasbe in filmov dostopajo prek spleta. Študije kažejo tudi na to, da je danes radio izumirajoč medij, čeprav je med mediji najbolj fleksibilen in dokaj poceni. Problem naj bi bil v številu zainteresiranih poslušalcev, katerim radio ni več zanimiv, tukaj pa so tudi drugi mediji kot je splet, ki je v svojem zlatem obdobju. Naslednji izziv pri ustvarjanju študentskega radia je konkurenca drugim radijem in medijem, kajti živimo v obdobju kjer se mediji razvijajo vsak dan vse bolj, jih je vse več in tako med seboj močno konkurirajo. Na drugi strani pa večina ljudi že ima svoj najljubši radio, ki ga redno spremlja in mu s tem zagotavlja obstoj. Zato moramo študentskemu radiu za obstoj priskrbeti številne poslušalce, ne samo študente, ampak tudi ostalo mladino. Tako sem se lotila diplomske naloge z temo novega študentskega radia. Moji interesi segajo na področje glasbe in organizacije, kreativnega ustvarjanja in novih idej. Radio se mi zdi predvsem izziv, vsaj iz izkušenj vidim da ni več toliko popularen medij med mladino, iz razloga ker komercialne radio postaje danes oddajajo več ali manj podobne vsebine, popularno komercialno glasbo in informacije katere lahko zasledimo tudi preko interneta in televizije. Torej, nič novega. Kot študenti pa, po drugi strani, rabimo in želimo medij ki bi se posvečal našim interesom, kajti vse potrebne informacije za študij, nasvete in informacije o zaposlovanju po študiju ne najdemo pogosto na enem mestu na spletu, in da so hkrati koristne in kritično predstavljene. Tako da se moja diplomska naloga ukvarja ravno z tem problemom ustvarjanja novega študentskega radia kot 1

13 medija, z namenom da dobimo predloge za program in razvoj tako da bomo upoštevali načeloma interese študentov na podlagi teorije o radiu in raziskovalnega dela, ankete. V drugem poglavju se bomo seznanili z temo radia od zgodovine do danes, kaj predstavlja kot medij in kaj je radio v tehničnem smislu. Sprehodili se bomo skozi pregled vrste radia (javni, komercialni in nekomercialni), katere so njihove vloge kot mediji in kako delujejo. V podpoglavju Študentski radio v Sloveniji, smo na kratko opisali zgodovino in sedanjost študentskega radia v Sloveniji, ter se posebej seznanili z zgodovino študentskega radia v Mariboru, ker nam je pomembno da za bodoči radio smo seznanjeni z možno konkurenco in vidimo koliko je študentski radio v Mariboru aktualen in popularen. Tako da si z raziskavo, kako in kaj je bil in je študentski radio v Mariboru, na podlagi člankov omogočimo pregled napak in razvoja študentskega radia v Mariboru, ter na podlagi istega lahko gradimo lastno strategijo razvoja novega študentskega radia. Definirali bomo radijske žanre oddaj, ter vlog sodelavcev na radiu, da bi ustvarili kvalitetno in ustvarjalno ekipo. V tretjem poglavju bomo govorili o spletnem radiu ter novi tehnologiji spletnega oddajanja in podcastingu. Naredili bomo pregled spletnih radio postaj v Sloveniji, ter obravnali študentski spletni radio v Sloveniji. Zanima nas oddajanje preko spleta, vsaj z»zlato dobo«spleta se razvila tudi spletna radijska tehnologija, in nas zanima kako bi študentski radio deloval preko spleta. Četrto poglavje je poglavje analize občinstva, oziroma raziskovalni del diplomske naloge. Naredili smo anketo za ciljno publiko študente in mladino Maribora, v namen da raziščemo kaj študenti poslušajo na radiu, kaj pričakujejo od radia, kakšni je njihov glasbeni okus, kateri radio poslušajo, kdaj in kje, ter naj nam podajo svoja mnenja in ideje o novem študentskem radiu v Mariboru. Na podlagi analize ankete smo dobili približno sliko kako naj bi razvili radio in kako ustvarili radijski program. Z tem se ukvarjamo v petem poglavju Predlogi in strategija razvoja radia. Predlagali smo programske sklope in oddaje radia, način ustvarjanja radia in na podlagi česa bi izbirali sodelavce, kako financirali radio v sedanjem obdobju ekonomske krize, ter kako naj bi 2

14 radio komuniciral z potencialnim občinstvom in si z tem zagotovil popularnost, tako tudi obstoj in napredek novega študentskega radia. 3

15 2 RADIO Tehnično bi radio lahko opisali kot»sistem naprav in postopkov za brezžično prenašanje signalov (sporočil, glasbe) na daljavo, ki temelji na elektromagnetnem valovanju, ki ga ustvari oddajna antena, sprejemna antena pa to valovanje pretvori v električni signal. Prenos se prične v radijskem studiu, ki predstavlja oddajno stran. Zvočni signali se tam s pomočjo mikrofona oziroma naprav za reprodukcijo zvoka (magnetofoni, gramofoni) spremenijo v nizkofrekvenčni električni signal (nihanja v frekvenčnem območju od 10 do Hz, v katerem se nahajajo slušno zaznavne frekvence), ki s pomočjo oddajnika modulirajo visokofrekvenčni električni signal, ki ga ojačenega vodijo v anteno, kjer nastane elektromagnetno valovanje, ki izseva v prostor. Radijski sprejemnik, ki se nahaja na sprejemni (poslušalčevi) strani, omogoča sprejemanje oddaj s pomočjo sprejemne antene.» (Golčar 2003,10) Beseda»radio«ima več pomenov. Ob zgoraj opisanem sistemu različnih tehničnih naprav, ki omogočajo brezžičen prenos signala na daljavo, pomeni tudi aparat, ki ga uporabljamo za sprejemanje teh signalov oz. za poslušanja radijskega programa. Tudi za to, torej program oz. vsebino, se pogosto uporablja izraz radio, ko se vsebina enači z oddajnikom. Ko rečemo npr.»radio XY je najboljši radio«, ne mislimo, da ima ta radio najboljši oddajnik oz. najboljšo tehnično kakovost, pač pa da nam je njegov program/vsebina najbolj všeč. Izum radia sega v leto 1896, ko je italijanski Nobelov nagrajenec in fizik Guglielmo Marconi ( ) uspel brezžično prenašati signale 1,6 km daleč z leto prej izumljeno ozemljeno oddajno anteno. Leta 1902 mu je celo uspelo redno prenašati sporočila čez Atlantik. Prve radijske postaje so se v Evropi in ZDA začele pojavljati po prvi svetovni vojni, takoj ko je iznajdena elektronika za ojačitev električnih signalov in proizvodnjo visokofrekvenčnih nihanj. KDKA v Pittsburghu v ZDA je bila prva regularna radijska postaja, na kateri je leta 1920 potekala prva javna radijska oddaja. Zelo kmalu po izumu je radio kot novi medij osvojil velike množice ljudi, ki so si ga v 4

16 tem času lahko privoščili, pa tudi množice ljudi, ki so ga hodili poslušat k drugim, ki so ga imeli. Sprašujemo se, od kod izvira beseda radio? Reginald Fessenden je leta 1906 oddajal razvedrilni program prek oddajnika iz Brant Rocka (Massachusetts), na katerem je vrtel plošče, bral Biblijo ter igral violino.»radio telephone«oziroma»radiophone«je poimenoval sredstvo, ki mu je omogočalo oddajanje programa. Od tukaj izvor besede radio. Radio je omogočil prenos zvoka in s tem širitev glasbe med množice, ekonomiji in politiki napovedal nove možnosti in bil uspešen tudi na drugih družbenih področjih delovanja s tem se je tudi radio obravnaval kot novi medij. Začeli so ga uporabljati tudi kot sredstvo za umetniško in kreativno ustvarjanje, še danes pa je svetovno znana radijska igra Orsona Wellsa Vojna svetov, katere predvajanje je leta 1938 v ZDA izzvalo množično histerijo med poslušalci, ki so nasedli radijski fikciji in verjeli, da se zgodba zares dogaja oziroma da na Zemljo prihaja invazija bitij iz vesolja, zato so v histeriji bežali iz mest in zapuščali domove. Ta tragikomična zgodba sicer govori po svoje največ o moči novega medija radia. (Golčar 2003: 11 ) 2.1 Radio - kako deluje kot medij Konceptualizacija radia kot medija komunikacije in kot medija skupnosti odgovarja njegovi zapleteni dualnosti. (Zgrabljić Rotar 2007: 21) Besedi»komunikacija«in»skupnost«same po sebi vključujeta pojem»izmenjava«in pojem»deljenje«. Radio je medij, ki pošilja informacije in zbira poslušalce. Po radiu poslana informacija se v družbi izmenjuje in se deli znotraj nje po sprejetih pravilih kolektivnega življenja družbe ter pri njenem sprejemanju na določeno distribucijo vloge in družbene moči. Radio kot medij in druge množične medije lahko definiramo: 1. z obzirom na kulturno, družbeno, politično ali ekonomsko funkcijo; 2. z obzirom na potrebe množice ali javnosti; 3. z obzirom na njegovo tehnološko naravo (ki smo jo že obravnavali na začetku tega poglavja). Opazimo lahko, da je poslušanje radia del množične kulture in načina obnašanja, ki ga je sprejela večina današnje družbe, kar pomeni da so tudi vsebine proizvod množične 5

17 kulture. Ne glede na to, o kateri vsebini je govora, se vedno zahteva aktualna, popularna, komercialna vsebina, ki ne sme imeti elitnega in tradicionalnega značaja, saj so poslušalci radia vsi ne glede na socialni status. Razlog temu je, da je radio v tehnološkem smislu danes poceni in si ga lahko privoščijo vsi, hkrati pa je radio namenjen vsem z namenom informiranja in zabavanja med vsakodnevno aktivnostjo nekega človeka. Ravno po tem se radio razlikuje od drugih medijev, recimo televizije in spleta med poslušanjem radia lahko opravljamo tudi druge aktivnosti, medtem ko se pri televiziji moramo posvetiti gledanju in aktivnemu spremljanju dogajanja na zaslonu, zato je težje hkrati opravljati drugo aktivnost. Poslušalci radia so mladi in stari vsaki starostni skupini omogoča skupinsko identifikacijo in integracijo v družbene skupine. Sklepamo, da ga mladina največ posluša zaradi glasbe, ki je v povezavi z spolom, dobo, družbenim in kulturnim položajem, kar pomeni tudi, da je žanr glasbe vedno povezan s pripadnostjo skupini. Sklepamo, da jim je zaradi skupinske pripadnosti radio pomemben del identifikacije in integracije ter da jim s tem daje občutek neodvisnosti in svobode. To pomeni, da namen radia ni samo informiranje in poslušanje glasbe, temveč je s pomočjo radia lažje ustvariti skupnost z določeno skupino publike in ji tako dati občutek pripadnosti. (Zgrabljić Rotar 2007: 22) 2.2 Vrste radia Poznamo več vrst radia, in sicer javnega, komercialnega in nekomercialnega. Pobližje si jih bomo pogledali v tem poglavju Javni radio Od javnega radia se pričakuje, da zadovolji interese različne javnosti. Zagotoviti mora medijski prostor za svobodno izražanje in javno predstavitev. Javni radio bi naj bil dostopen vsem in bil namenjen izražanju lastnih stališč in svetovnih nazorov ter hkrati mesto za politične razprave in strinjanja, tako da poslušalce obravnava kot javnost, ne kot porabnike. (Zgrabljić Rotar 2007: 24) 6

18 Načela koncepta javnega radia (McQuail, 1994;127): 1. Univerzalnost 2. Različnost 3. Uredniška neodvisnost 4. Družbena odgovornost 5. Kulturna kakovost in identiteta 6. Javno financiranje in/ali neprofitna dejavnost Po McQuailovom mnenju leži realizacija načel v razlagi pojma javni radio in je pogoj za njegovo neodvisnost, kakovost in raznolikost. Javni radio financirajo državljani, zato morajo javne storitve kriti vso državo ter distribuirati specifične neprofitne programe in vsebine, za katere privatni in komercialni mediji nimajo interesa, kot so programi za otroke, nacionalne in kulturne manjšine Naloga javnih storitev je, da razvijajo in spodbujajo novinarske žanre za razvoj kulture in demokracije, poskušajo kombinirati ekonomski dobiček z dobrobitjo državljanov in se izogibajo komercialnim žanrom Dolžnost javnih medijev je tudi razvijanje in spodbujanje vrednot svobodnega novinarstva, pravičnosti, enakosti, pluralnosti informacij ter svobode govora. Javni mediji promovirajo toleranco in se izogibajo vsake rasne, ideološke in nacionalne diskriminacije državljanov. (Zgrabljić Rotar, 2007: 24) Javni radio mora spodbujati različne interese državljanov in slediti njihovim dosežkom ter jim omogočiti možnost sodelovanja v programu. V nasprotnem bi javni radio zmanjšal toleranco in razvoj kulture državljanov, zato je javni radio pomemben za promoviranje nacionalne kulture in jezika, profesionalizma, klasičnega novinarstva in etičnih profesionalnih norm. 7

19 2.2.2 Komercialni radio Komercialni radio je finančno odvisen od oglaševalcev. Praviloma je politično neodvisen, kar pomeni, da ima svobodo pri oblikovanju programa, vendar je oddajanje odvisno od frekvence in koncesije, ki jo dobi na podlagi predlaganega in nato sprejetega programa. Komercialni radio bi kot medij moral prispevati k pluralnosti medijskih vsebin (Zgrabljić, Rotar 2007: 29), kar pomeni, da bi predstavljal različna alternativna politična stališča javnosti ter zagovarjal manjše skupine in neuradne kulturne možnosti Nekomercialni radio Nekomercialni radio je po programski zasnovi radio, ki je neodvisen od politike in ekonomije. Najpogosteje so to lokalni in študentski radii. Poznamo ga kot tretjo obliko radia, poleg komercialnega in javnega. Z drugimi besedami ga imenujemo tudi družbeni radio. Družbeni radio cilja na določeno skupino ljudi (na študente, manjšine). Glasba na družbenih radijih je specifična in predstavlja neodvisne glasbene založbe. Poudarek je na vsebinah ki jih ne pokrivajo druge radijske oblike (Lah, 2002: 19). Ta vrsta radia se je razvila kot sredstvo, preko katerega se na miko nivoju uveljavlja 'kritična javnost', torej tista javnost, ki ji je za trenutek bilo odvzeto sredstvo izražanja. (Habermas, 1989:196) Oglaševanje na družbenem radiu ni zaželjeno. 2.3 Študentski radio v Sloveniji Radio Študent je leta 1969 v bivši Jugoslaviji ustanovila Univerza v Ljubljani. Je nekomercialen in neodvisen medij, ogledalo slovenske družbe v Evropi ter izobraževalna organizacija, ki prekriva kulturne in družbene sloje in tako pomaga ustvarjati kulturo in družbo slovenske mladine. Radio Študent ima danes lastno založbo ZARS, kar kaže na njegovo uspešnost. Poleg založbe na leto organizira dva glasbena 8

20 festivala: Tresk, ki se odvija spomladi, in Klubski Maraton jeseni. Radio Študent je tudi člen mednarodnega umetniškega radijskega omrežja»radia«ter je odprt za sodelovanje na področju različnih sodobnih umetniških praks v Sloveniji in Evropi. Radio Študent torej ni samo radijska postaja, ampak je sodobna kulturno-umetniška organizacija, katere namen je oblikovanje medijske kulture in vpliv na mladino Slovenije. (Radio Študent 2012) 2.4 Zgodovina ŠR v Mariboru Prvi študentski radio v Mariboru je bil radio Marš, ki je imel v svoji zgodovini številne vzpone in padce. Nastal je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času socialističnega družbenega reda. Ko je leta 1990 končno dobil frekvenco (95,9 MHz), je začel oddajati svoj program ter še nekaj časa ustvarjal vsebinsko alternativo za državni monopolni RTV. Njegova ustanovitev sovpada z demokratizacijo družbe ter pluralizacijo medijev, kar je v veliki meri zmanjšalo njegovo ambicijo glede vloge glasnika in kritika civilne družbe. Program je bil predvsem namenjen promociji alternativne glasbe in kulture, vendar se je vseskozi spraševal, ali vztrajati pri nekomercialnosti ali pa se spogledovati tudi s trgom komercialo. Radio Marš je v prvih letih svojega obstoja beležil relativno dobro poslušanost, uspešno je oblikoval kadre, kar je omogočilo lažji zagon prvih komercialnih radijskih postaj v Mariboru. Toda s sladkim pride tudi grenko po izgubljenem sodnem sporu z Univerzo v Mariboru leta 2001, v katerem se je obravnavalo vprašanje njegovega lastništva, se je pokazala priložnost, da se pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Mariboru radio Marš postavi na trdne temelje in si zagotovi tržni delež kot študentski radio, naklonjen skupnostnim vsebinam. Na žalost se je Marš vrnil na stare poti in namesto, da bi ujel»utrip časa«, v vsebino vnesel še radikalnejšo programsko usmeritev, kar ni moglo zagotoviti večje popularnosti med mladino in študentsko populacijo kot ciljno publiko. Rezultat tega so bila medsebojna obtoževanja za krivdo med uredništvom in upravo, ki so pripeljala do blokade dela Sveta Zavoda in iskanja primerne rešitve s strani Študentske organizacije UM, ki pa je kot soustanoviteljica in pomembna financerka imela v Svetu večji vpliv z dodatnimi glasovi in tako poskrbela za prihodnji obstoj zavoda s programsko ter kadrovsko prenovo. To dogajanje je pripeljalo do zastrupljanja odnosov in težav pri 9

21 poslovanju, zato je šest mesecev po pogajanjih ŠOUM izstopil iz Zavoda Marš in celotna situacija je pripeljala do finančnega kolapsa. Radio Marš je vse bolj postajal sam sebi namen, čeprav je želel zadovoljiti poslušalce. Kljub vsemu je imel torej Radio Marš cilj ustvariti»drugačen«, nekomercialen, radio, ki bi bil namenjen izključno študentom in bi jim odprl pogled na alternativno glasbo in kulturo. Splošno je namreč znano, da mladi v obdobju študija radi eksperimentirajo in iščejo svoj jaz, radio pa bi jim pri tem nudil odskočno desko, da ohranijo svoja študentska leta v lepem spominu. (Lobnik 2007, 42 45) Dr. Andrej Fištravec, docent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Mariboru, o MARŠ-u:»Ob Radiu Študent je praktično edini nekomercialni, študentski in skupnostni radio v Sloveniji. Torej radio, ki po svoji programski filozofiji teži k pokrivanju medijsko manj zanimivih tem in področij, na drugi strani pa je Marš prostor, ki omogoča (in je pomembno omogočal) medijsko učenje in poslušanje.«(lobnik 2007, 42 45) Na koncu sklepamo, da Radio Marš ni imel jasnega in dodelanega ter preračunanega cilja, kajti pogosto je padal v lastne krize in nestrinjanja z univerzo. Kljub temu pa je Marš delal pogumne prve korake, zlasti z idejami in nastopom, v javnost je prinesel konkurenco javnemu RTV-ju prav v letih slovenske osamosvojitve ter nastopal kot izviren in»drugačen«radio, po čemer ga bomo vedno poznali. Dejansko je Radio Marš po medijski teoriji svoboden in skupnostni medij, nikakor pa se ne vklaplja v kapitalistično medijsko korporacijo, ker ne služi nobenemu in ni narejen po nobenem kalupu po načelu»le o tem moraš govoriti in o ničemer drugem«, je popolnoma nekomercialen, torej je svoj prvotni namen je tudi realiziral. Je medij ki se ne prilagaja nikomur, niti študentom, ki naj bi jim bil namenjen. Ali je torej smisel Radia Marš kot študentskega radia zgrešen? Sicer želi po radijskih valovih povedati tisto, kar skozi druge medije ne sme ali ne more, vendar je prav to en veliki plus radia. Radio Marš je namenjen širši družbi, ne samo študentom, ki naj bi bili ciljna publika. Radio Marš danes še vedno oddaja kot študentski radio, vendar je prekinil povezavo z Univerzo v Mariboru in ŠOUM-om kot glavnima finančnima viroma ter deluje bolj kot samostojen alternativni nekomercialni radio v Mariboru. (Lobnik 2007: 42 45) 10

22 2.5 Radijski program in žanri Radijski program je neprekinjeno zaporedje glasbenih in govornih oddaj, prilog v vnaprej določenem skupnem časovnem trajanju in določenem zaporedju. (Zgrabljić Rotar, 2007; 33) Pomeni, da govorimo o radijskem programu takrat, ko je neko časovno obdobje popolnoma zapolnjeno z vsebinami, ki jih oddaja radio (nekatere radijske postaje so aktivne 24 ur dnevno). Radijski program se predvaja v žanrih, ki jih delimo na glasbene in govorne. V glasbeni žanr so vključene glasbene oddaje, ki se ukvarjajo s predvajanjem (na primer glasbene želje, oddaje o glasbi določenega žanra, recimo pop glasba 20. stoletja itd.), kritiko in statistiko aktualne sodobne glasbe (»airplay liste«,»top 40«itd.). Drugi žanr radijskega programa je govorni žanr, ki vključuje informativne oddaje, novice, poročila, pogovorne oddaje, zato za ta žanr nujno rabimo moderatorja in radijskega novinarja. S hitro analizo ugotovimo, da je na radiu, ki oddaja prek frekvenc (ti. klasični radio), govorni žanr bolj prisoten kot na spletnih radiih, ki gradijo predvsem na glasbenih žanrih, kar bomo obravnavali v naslednjih poglavjih. 2.6 Vloge na radiu Sodelavci in odgovorni ustvarjalci vsake radijske postaje so moderator, radijski tonski tehnik, novinar, glasbeni urednik in odgovorni urednik. Pa poglejmo kaj kateri predstavlja in katero vlogo ima na radiu Moderator Moderator je glas radijske postaje, po domače jim rečemo»spikerji«. Predstavljajo vez med radiem in poslušalcem, zato je najpomembnejša lastnost moderatorja komunikativnost ter naravna barva glasu, saj mora poslušalce pritegniti in zadržati pri 11

23 poslušanju. Moderator skozi program, ki ga predvaja na radiu, nekako predstavlja svojo identiteto, imeti mora sposobnost prilagajanja različnim situacijam ter profesionalizma in odgovornosti. Druga glavna funkcija, poleg povezovanja vsebine in poslušalcev, je ugotavljanje in zastopanje interesov poslušalcev skozi dvosmerno komunikacijo. Moderator mora predvsem ves čas ohranjati svojo prisotnost (glas) v programu, saj izpad programa oziroma tišina nista zaželena. (Golčar, 2003; 64) Radijski tonski tehnik Oseba, ki skrbi za zvok in ton kot končna produkta, ki prideta do radijskih sprejemnikov, je radijski tonski tehnik. Njegovo delovno mesto je v radijskem studiu za mešalno mizo in ostalo potrebno tehnično opremo za izvedbo radijskega programa, kar ne pomeni, da radijski tonski tehnik ne vpliva na ustvarjanje radijskega programa. Je del radijske ekipe, zato mora biti sposoben in kreativen. Je sodelavec, ki se osredotoči na radijsko vsebino in na to, kako jo bo posredoval poslušalcem s pomočjo tehnične opreme, za katero je zadolžen. (Golčar, 2003; 69) Novinar Novinar je na radijski postaji zadolžen za zbiranje svežih in aktualnih informacij, ki jih nato oblikuje v končno novinarsko poročilo/novico, ki pride do poslušalca prek informativnih oddaj odvisno od programa. Radijski novinar mora upoštevati specifičnost radijskega medija ter novico oblikovati temu primerno, saj se ta medij razlikuje od časopisnega novinarstva Glasbeni urednik Glasbeni urednik na radiu skrbi za izbor glasbe, ki se bo predvajala v programu, saj je znano, da je glasba sestavni program radia. V primerjavi s poročili in ostalimi 12

24 informacijami je razmerje 70 : 30 v korist glasbe. To pomeni, da mora biti glasbeni urednik odprt do vseh glasbenih stilov in zvrsti in imeti občutek za pravilno uravnoteženost glasbene vsebine v programu. Vemo, da glasbeni izbor na radiu narekuje dinamiko in razpoloženje programa, zato je izbor glasbe najpomembnejši del radijskega programa. Glasbeni urednik skrbi tudi za pridobivanje novih sodelavcev, najpogosteje glasbenih opremljevalcev, avtorjev glasbenih oddaj ter glasbenih novinarjev, ki so zadolženi za podajanje navodil in smernic za njegovo delo. Glasbeni urednik tudi arhivira glasbo ter išče priljubljeno novo glasbo med poslušalci glede na finančne zmožnosti radijske postaje. (Golčar, 2003; 75) Odgovorni urednik Za uravnotezen in usklajen radijski program na radiju skrbi odgovorni urednik. Kot lahko preberemo v zakonu: (1) Vsak medij mora imeti odgovornega urednika, ki ga imenuje in razrešuje izdajatelj v skladu s tem zakonom in svojim temeljnim pravnim aktom. Pred imenovanjem ali razrešitvijo odgovornega urednika mora izdajatelj pridobiti mnenje uredništva, če ni v temeljnem pravnem aktu določen močnejši vpliv uredništva. (2) Odgovorni urednik odgovarja za uresničevanje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določene s temeljnim pravnim aktom izdajatelja. (3) Odgovorni urednik odgovarja za vsako objavljeno informacijo, če ta zakon ne določa drugače. (4) Če ima medij več odgovornih urednikov, vsak od njih odgovarja za objave informacij v tistem programskem sklopu, za katerega je odgovoren. (Zakon o medijih, 2006, 18. člen) Naloga odgovornega urednika je povezati vsa področja dela, ki jih opravljajo osebe na radijski postaji, z namenom ustvarjanja radijskega programa. Skrbi za ustrezno kadrovsko zasedbo, načrtuje programsko zasnovo radia in odgovarja za njegovo delovanje, kar pomeni, da je odgovorni urednik (kot sama beseda»odgovoren«kaže) odgovoren za vsako informacijo, objavljeno v radijskem programu. Skrbeti mora za upoštevanje pravil in zakonov ki urejajo medijsko delovanje radia. Čeprav celotna 13

25 radijska ekipa sodeluje in ustvarja programsko vsebino, odgovorni urednik vedno sprejema ideje in predloge ter podaja končno odločitev in nosi vso odgovornost za radijsko delovanje. (Golčar, 2003; 73) 14

26 3 SPLETNI RADIO Po zaslugi napredka v tehnologiji in kulturi medijev se je v»zlati dobi«interneta pojavil tudi spletni radio. V poplavi novih sodobnih medijev je klasični radio začel propadati vse informacije in glasbo lahko zdaj najdemo prek spleta in sami odločamo, kaj bomo poslušali in brali. Tako se je radio prestavil tudi v splet, se»stopil«z njim in postal novi sodoben in koristen medij pri oblikovanju medijske kulture. Na voljo so številne spletne radijske postaje, ki so razdeljene po žanru in po tem, kaj predvajajo, zato so se tudi klasične radijske postaje odločile oddajati prek spleta, ne samo prek radijskih frekvenc, da bi preprečile lastno izumrtje in dvignile priljubljenost predvsem med mladimi. Mladina danes pretežni del dneva, študenti tudi ponoči, preživi za računalniki srednja šola in drugi študiji v razcvetu tehnologije in interneta omogočajo dijakom in študentom reševanje nalog in učenje prek spleta, zato ima danes skoraj vsak mlad človek doma računalnik in dostop do interneta. To pomeni, da mladi ne poslušajo več klasičnega radia, kot so ga nekoč, tudi televizija je odveč, posebej med študenti zaradi pomanjkanja prostega časa, vse želene informacije pa so jim na voljo v spletu: tako filmi kot spletni radio, ki mu število poslušalcev raste vsak dan. (Radio Internet 2012) 3.1 Tehnologija spletnega radio Tehnološki vidiki radia vključujejo zapletene tehnologije, kot so studijska in terenska tehnika, telekomunikacije, oddajniki, satelitski sistemi, digitalni avdio sistemi, internet ter ostali sistemi za obdelavo in prenos zvočnih signalov, kar danes pomeni digitalizacijo. Digitalizacija je postala pomemben dejavnik razvoja radia kot medija. Po današnjih kazalnikih sta splet in digitalizacija povzročila vrsto sprememb, ki vplivajo na ideje svobodnega pristopa k medijem, tako da spreminjajo potrebe in navade potrošnikov. Nove tehnologije pomenijo spremembo ter prednosti z vidika hitrosti 15

27 prenosa in kakovosti zvoka, možnost izbiranja več različnih informacij, hitrejše sprejemanje frekvenc, zanesljivost in varnost komunikacije. Potrošniki so bolj aktivni pri oblikovanju in izbiranju programa, pa tudi način oblikovanja in arhiviranja medijske vsebine je boljši. (Zgrabljić Rotar 2003: 21) Spletna radijska postaja je načeloma po programu in kot celota enaka klasični radijski postaji. Razlika pa je v tehničnem predvajanju, saj spletni radio poteka samo prek spleta (od tukaj naziv»spletni radio«) in ga uporabniki večinoma poslušajo z računalniki ali drugimi napravami, s katerimi imajo dostop do spleta. Prednost spletnega radia je predvsem ta, da je ustanovitev brezplačna in jo lahko jo ustanovi vsak, ki razpolaga s strežnikom (svojega ali najetega), iz katerega se v splet pošiljajo signali oziroma glasba/poročila v odjemalce računalnike uporabnikov. Seveda potrebujemo za predvajanje glasbe avtorske pravice, ki jih lahko dobimo oz. kupimo pri avtorju ali jih uredimo s plačilom organizaciji SAZAS, ki v Sloveniji skrbi za urejanje avtorskih pravic na področju glasbe in umetnosti. Poleg strežnika in licence rabimo tudi računalniško programsko opremo, s pomočjo katere bomo pošiljali glasbo/poročila, ter mikrofone, odvisno od namena radia na spletnem radiu komentator ni obvezen tako kot pri klasičnem radiu. Ne rabimo radijskega studia, mešalcev zvoka, vse se odvija kar»od doma«. Temu strokovno pravimo»podcasting«(poddajanje), pomeni pa razširjanje priljubljenih avdio in video vsebin prek spleta in s tem oblikovanje lastnega radijskega programa prek osebnega računalnika. (Žleznikar, 2009; 48) Za poslušalce je to najcenejša možnost poslušanja radia ni jim treba kupiti radijskega sprejemnika, v računalniku morajo samo namestiti Flash Player ali drugi predvajalnik ter imeti internetni brskalnik. V spletu obstajajo številne spletne strani, ki omogočajo iskanje, oblikovanje in predvajanje spletnih radijskih postaj. Kot primer smo podali spletno stran internetradio.com, zdaj pa si oglejmo, kako deluje. (Glej sliko 3.1) 16

28 Slika 3.1. Internet Radio je spletna stran, ki je namenjena predvajanju spletnih radijskih postaj prek lastnih strežnikov ter iskanju spletnih radijskih postaj z vsega sveta, obstaja pa že sedem let. Ta spletna stran je ena najbolj znanih in priljubljenih spletnih strani na tem področju. Deluje tako, da uredniki ponujajo lastne strežnike novim radijskim postajam, omogočajo uporabnikom ustanovitev lastne radijske postaje, hkrati pa delujočim radijskim postajam ponujajo možnost povezovanja z njihovimi bazami, lastnik tovrstne spletne radijske postaje pa od tega ima korist, saj je njegova radijska postaja na seznamu prijavljenih radijskih postaj. Tiste spletne radijske postaje, ki že imajo lastne strežnike in celotno podobo kot spletni radio, so samo dodani na seznam, da jih lahko poiščemo v brskalniku, vključena je tudi povezava za poslušanje. Spletne radijske postaje, ki še 17

29 nimajo lastnega strežnika, lahko kupijo strežnik želene velikosti za predvajanje svojega spletnega radia, in tudi tako ustvarijo lastno spletno radijsko postajo. Lastniki obstoječih spletnih radijskih postaj lahko pošljejo zahtevo za dodajanje na seznamu radijskih postaj z vsega sveta, tako da izpolnijo obrazec za prijavo na spletno stran, dodajo povezavo do spletnega radia, katerega lastniki so, in izberejo ustrezen žanr glasbe. Vse radijske postaje so razvrščene po žanrih zaradi lažje orientacije in izbire. Internet Radio vodi tudi statistiko o tem, katere radijske postaje na seznamu so najpogosteje poslušane, iskane in priljubljene, in posamezne radijske postaje uvrsti med najbolj priljubljene, zato te pridobijo še več poslušalcev, saj jim je to tudi reklama. Kot sem že povedala, gre za po glasbenem žanru razvrščene spletne radijske postaje, večina jih omogoča velike bitne hitrosti, saj so lastnikom, ki oddajajo ves dan, na voljo hitrosti od 24 Kb/s do 320 Kb/s za sprejemljivo ceno strežnika. Poleg tega omogoča Internet Radio tudi druge možnosti najema strežnikov glede na vrsto predvajanja in poslušalce. Gre se za vzdrževanje in oblikovanje seznama spletnih radijskih postaj za vse starostne skupine poslušalcev, s čimer se pa tudi oblikuje in vzdržuje radijska medijska kultura in uporabnikom omogoči dostop do priljubljene glasbe na enostaven in praktičen način. Radio kot medij na ta način ne more izumreti, samo prilagodil se je zlati dobi spleta. (Internet Radio 2012) 3.2 Spletni radio v Sloveniji Tako kot v svetu je tudi v Sloveniji spletni radio dokaj pogost pojav, saj so številne klasične radijske postaje svoje frekvence preneslo tudi v splet, da lahko poslušalci poslušajo svoje najljubši radio tudi prek spleta. (Raba interneta v Sloveniji 2012) Seznam slovenskih spletnih radijskih postaj Slovenski spletni radio: Libra radio Radio SiOL.net Radio SiOL klub Supreme FM 18

30 Turistični radio Potepuh Slovenske radijske postaje, ki jih je mogoče spremljati prek spleta: Alpski val Celjski val Koroški radio MARŠ Moj radio Radio 94 Radio Aktual Radio Antena Radio Belvi Radio Capodistria Radio Capris Radio Celje Radio Center Radio City Radio Dur Radio Ekspres Radio Ena Radio Energy Radio Europa 05 Radio Fantasy Radio Goldi Radio Hit Radio Kaos Radio Kranj Radio Krka Radio Kum Radio Laser Radio Ljubljana Radio Maribor Radio Maxi Radio Mister Deejay Radio Net Radio Odmev Radio Ognjišče Radio Orion Radio Prlek Radio Ptuj Radio Radio Radio Robin Radio Rogla Radio Salomon Radio Slovenske gorice Radio Sora Radio Sraka Radio Študent Radio Tartini Radio Triglav Radio Urban Radio Velenje Radio Veseljak Radio Viva Slovenija 1 19

31 Studio D Štajerski val Val 202 Zeleni val Študentski spletni radio v Sloveniji Radio Marš, ki je v Mariboru znan kot študentski radio, omogoča poslušanje prek spleta, vendar trenutno povezava na spletni strani radia Marš ni veljavna, verjetno zaradi tehničnih težav. Ljubljanski Radio Študent ima urejeno predvajanje prek spleta, povezava pa deluje brez težav in motenj, na podlagi česar lahko predvidevamo, da je priljubljenost ljubljanskega Radia Študent večja med študenti in mladino, saj lahko med učenjem poslušajo svoj priljubljeni radio. (Radio Študent 2012) 20

32 4 ANALIZA OBČINSTVA Da bi spoznali interese in zahteve ciljne publike, mariborskih študentov, smo kot metodo raziskovanja uporabili anketo. Rezultati bodo služili kot orientacija in navdih za oblikovanje predloga radijskega programa, saj želimo, da bi naši študentje poslušali radio in ga spremljali. Študentski radio je nekomercialen in zasnovan v interesu mladine in študentov, njim v prid in korist. Anketiranja smo se lotili tako, da smo ustvarjeno anketo prek najbolj aktualnega socialnega omrežja Facebook poslali skupinam Mariborskih študentov in forumom fakultet Univerze v Mariboru. Izdelali smo jo pa preko spletne strani SurveyMonkey, katera je namenjena za ustvarjanje online anket, v obliku popularnega»survey-a«. Ker Survey Monkey dovoljuje samo 10 vprašanj za uporabnike kateri nimajo naročnine za izdelavo neomejenih anket, smo bili omejeni na to število vprašanj. Ankete so se udeležili 72 študentov. Na podlagi poslanih anket na področja kjer se zbirajo študenti Mariborske Univerze predvidevamo, da je ciljna publika iz različnih fakultet univerze. 21

33 4.1 Rezultati ankete 1. Starost: Grafikon Ciljna publika ankete so bili študenti, zato predvidevamo, da so to osebe starosti od 19 let dalje, saj ne moremo vedeti, kdaj večina študentov zaključi študij. Da bi se lažje osredotočili na vsebino programa oziroma vsebino oddaje radia, smo se morali seznaniti s starostjo anketirancev. Sklepamo, da se interesi mladih ljudi spreminjajo s starostjo, saj vsako leto prinese več novih izkušenj, iz katerih se nekaj novega naučimo in seznanimo z nekim novim problemom družbe in kulture, v kateri živimo. Iz priloženega grafikona vidimo, da so se na anketo največ odzvali študenti, stari med 21 in 22 let, takoj za njimi pa so študenti, stari 23 let ali več. Malo nas je presenetilo, da je bilo toliko študentov, ki so izpolnili anketo, starejših od 23 let. Če bi to pričakovali, bi to (razmeroma veliko) skupino razdelili na manjše skupine, npr. od 23 do 24 let in 25 let in več. 22

34 2. Katero glasbo poslušate? Označite NAJVEČ 5 odgovorov Grafikon Program vsakega radia je najpogosteje v razmerju 70 : 30 v korist glasbe, zato smo morali od anketirancev izvedeti, katero glasbo najraje poslušajo v svojem prostem času. Na podlagi tega bomo izbiro glasbe uredili tako, da bo ta prilagojena vsakemu poslušalcu, z raznolikim izborom. Anketa kaže, da se bomo najbolj posvečali zvrstem rock, pop in house. 23

35 3. Kako najpogosteje poslušate glasbo? Grafikon Pri ustvarjanju radia je pomembno, da izvemo, s katerega medija najpogosteje ciljna publika posluša glasbo, da bi se lahko osredotočili na dostopnost frekvence radia, ali pa celo, kot rezultati grafikona kažejo, damo prednost oddajanju radijske postaje prek spleta oziroma spletnega radia. Kot vidimo, se glasba posluša skoraj enako iz treh»konkurenčnih«virov, zato bi vsekakor veljalo radijsko vsebino oddajati prek spleta in hkrati ustvarjati glasbene izdelke, ki jih je možno poslušati v raznih napravah. 4. Če poslušate radio, katero postajo najpogosteje poslušate? Napišite eno. V anketi smo zaradi pregleda konkurence zastavili vprašanje, katero radijsko postajo študenti najpogosteje poslušajo. Izkazalo se je, da najbolj poslušan Radio City, takoj za njim je Radio Center, nekoliko nižjo poslušanost pa imata Val 202 in Radio Slovenija. 24

36 5. Zakaj poslušate prav to postajo? Označite NAJVEČ 2 odgovora. Grafikon Izbrane radijske postaje naši mladi poslušalci poslušajo najpogosteje zaradi glasbe (grafikon) in moderatorjev, kar je bilo pričakovano. Manj pričakovano je bilo, da ima»prednastavljena«postaja/frekvenca manjši vpliv tudi od novic, ki so tretji najpomembnejši dejavnik poslušanja določene postaje. Iz tega sledi, da se mora naš radio zelo osredotočiti na sam program (v katerem bo združeval predvsem glasbo in kakovostne moderatorje, ne bo pa pozabil na novice). Videti namreč je, da promocija, ki bi poslušalce prepričevala, da je določena frekvenca/program najboljša, dolgoročno ni učinkovita, ker poslušalci večinoma aktivno iščejo dober program (in ne vztrajajo pri prednastavljeni/oglaševani frekvenci). 25

37 6. Spodaj so navedeni načini poslušanja radia in ure, ko ga lahko poslušate. Označite prosim, kdaj in kako takrat poslušate radio. Ko ga ne poslušate, pustite prazno. Grafikon Anketiranci so pokazali, da najpogosteje spremljajo radio zjutraj prek frekvence, medtem ko po 20. uri in pozno zvečer spremljajo radio prek mobilnih telefonov in spleta. Pričakuje se, da bi morala biti frekvenca v teh urah 100-odstotno na voljo na vseh radijskih sprejemnikih v regiji. Na podlagi teh podatkov bomo ustvarili radijski program v kombinaciji s tem, kar želi občinstvo poslušati, kar smo ugotovili pri 8. vprašanju. 26

38 7. Kaj bi rekli za Mariborski radio študent (MARŠ)? Pri spodnjih trditvah označite, koliko se strinjate z njimi, 1= sploh ne, 5 = v celoti. Grafikon Radio MARŠ naj bi predstavljal konkurenco novemu študentskemu radiu, ker pa je bil tudi edini študentski radio v Mariboru, nas je zanimalo, kako so študentje reagirali na njihov radijski program. Anketa je pokazala, da radia MARŠ študentje ne poslušajo, nekateri sploh še niso slišali za njega, zato lahko ugotovimo, da MARŠ po svoji vsebini ni bil aktiven. Zanimivo pa je, da nekoliko večji odstotek anketiranih študentov radio MARŠ vidi kot srednje pozitivnega, kar jih bolj zanima kot pa ga poslušajo. Torej sklepamo, da je bil radio MARŠ kot medij dejaven, po svojemu programu pa neprivlačen ciljni skupini. 27

39 8. Kaj naj bo v oddajah študentskega radia poleg glasbe? Označite NAJMANJ 5 odgovorov. Grafikon Želimo si dinamičen ter kakovosten in poslušan radijski program, zato nas je zanimalo, kaj študenti želijo in pričakujejo od radijskih oddaj, poleg glasbe. Izkazalo se je, da si največ želijo študentskih nasvetov, ki naj bi jim pomagali pri uspešnem študiju. Takoj za tem so želene informacije glede dogajanja na univerzi, napovednik dogodkov, informacije o zaposlovanju, želijo si tudi nekoliko humorističnih oddaj. Sklepamo, da 28

40 bomo program radia prilagodili zahtevam in predlogom. Čeprav študentov svetovna in slovenska politika skoraj ne zanima, bi jim lahko politiko predstavili na zanimiv glasbeni način, ker je pomembno, koga volimo v državi in kaj se dejansko dogaja, študenti pa morajo biti splošno razgledani in informirani o aktualnih dogajanjih tudi na tem področju. Glede na izraženo pomembnost moderatorjev (in glasbe) pri enem prejšnjih vprašanj so pri tem vprašanju moderatorji prejeli majhno število glasov. Morda smo izbrali in ponudili napačne, vendar se znanih imen, ki bi bili morda bolj po okusu študentov, nismo spomnili. 9. Koliko minut oglasov na 1 uro radijskega programa je za vas sprejemljivih? Grafikon Študentski radio je nekomercialni radio, kar pomeni, da se ne financira iz oglaševanja. Ker je vsako financiranje dobrodošlo, smo se spraševali, koliko minut oglasov na uro radijskega programa je za študente sprejemljivih. Presenetljivo je bilo, da je do 15 minut oglasov bolj sprejemljivih kot nič oglasov, čeprav bi velika večina (70 %) rada imela le največ 5 minut oglasov. To je našemu radiu dalo nekakšno zeleno luč za delno komercializacijo oziroma predvajanje oglasov. 29

41 10. Če imate komentarje v zvezi z anketo ali ideje o tem, kaj bi študentski radio naredilo dober, je tukaj prostor, da mi sporočite. Vsekakor hvala za sodelovanje! Od 11 komentarjev in novih idej glede študentskega radia so se najpogosteje ponavljali komentarji o dobrih moderatorjih in glasbi, ki je ne slišijo po radiu, zato radia pogosto ne poslušajo. Kot se izkazalo že v zastavljenih vprašanjih, so anketiranci pokazali, da si želijo na študentskem radiu poleg kakovostnih moderatorjev in glasbe slišati tudi novice iz regije oziroma napovednik dogajanj s poudarkom na zaželenost poročil o političnih dogajanjih v Sloveniji in svetu. Pojavila se je tudi zanimiva ideja glede ustvarjalcev radia: ti naj bi bili študenti z ustrezno izobrazbo glede na položaj delovnega mesta na radiu. 4.2 Sklep ankete Analiza zbranih podatkov kaže na (ne)priljubljenost poslušanja klasičnega radia prek radijskih sprejemnikov pri mladini ter hkrati pomanjkanje dobre glasbe in moderatorjev na radijskih postajah. Študenti najpogosteje spremljajo radio zjutraj v avtomobilu ter prek spleta zvečer, zato sklepamo, da bi bilo najustreznejše oddajanje novega študentskega radia predvsem zvečer prek spleta ter zagotavljanje dobrega sprejema frekvence v jutranjih urah. Iz ankete beremo tudi, da je med mladino, študenti, najbolj priljubljena glasba rock, pop in house, hkrati pa imajo relativno raznolik okus za glasbo. Zaradi izobraževalne in informativne funkcije radia ne moremo samo slediti željam občinstva, ampak tudi drugim smernicam, ker moramo zagotoviti čim širše občinstvo. Radijske oddaje, kot kaže, naj bi bile usmerjene v smeri informiranja študentov ter napovedovanja dogajanja v regiji, vsaj želijo biti študenti na tekočem s kulturnimi in družbenimi dogajanji, študentski radio kot njihov medij pa mora zastopati njihove interese. Iz tega je razvidno, da študentski radio MARŠ ni najbolj priljubljen med študenti, konkurenca pa niha med komercialnima radijskima postajama Radio City in Radio Center. Študentski radio je nekomercialni radio, zaradi česar bomo zagotovili najmanj 30

42 minut oglasov oziroma ne več kot 5 minut oglaševanja med vsebino programa. Študenti so izrazili nekaj idej v prid izobraževanju sodelavcev na študentskem radiu, saj se pričakuje, da študentska radijska postaja zaposli študente na področju lastne izobrazbe, usklajene s pripadajočim delovnim mestom. Na splošno sklepam, da mora študentski radio kot medij nujno zastopati interese in prihodnje predloge študentov ter oddajati nekomercialne vsebine in se izogniti svetovni in slovenski politiki, saj tovrstne vsebine niso zaželene pri študentskem radiu, radijskim postajam na splošno pa manjka doza humorja in zabave, pomešane s koristnimi informacijami v skladu s ciljno publiko. 31

43 5 PREDLOGI IN STRATEGIJA RAZVOJA RADIA Z pomočjo rezultatov ankete ter lastnih idej bomo predlagali program in oddaje novega študentskega radia v Mariboru in način, kako ustvariti močan radio in tak, ki bo priljubljen med ciljno publiko, mariborsko mladino. Raziskali bomo načine financiranja radia, saj želimo ustvariti nekomercialen, družbeno usmerjen radio. Predlagali bomo tudi, kaj se bo zahtevalo od sodelavcev za oblikovanje kakovostnega radia, pa tudi, kako naj bi se radio odzival na ciljno publiko oziroma kako naj bi komuniciral z njo, hkrati pa se tudi promoviral. 5.1 Program in oddaje radia Eden izmed rezultatov ankete naj bi bil program in oddaje radia. Predlagala bom nekaj študentom zanimivih oddaj, ki glede na anketo zastopajo le njihove interese. 1. Jutranji program/oddaje od 6.30 do 10h Dobro jutro študent Oddaja naj bi bila spoj svežih študentskih novic in poročil ter napovednik dogodkov. Humoristično podkovana, s priljubljeno glasbo študentov, ki je na podlagi ankete rock, pop in house. 2. Dopoldanski program/oddaje od 10h do 13h Sodeč po grafikonu poslušanost dopoldanskega programa nekoliko pade, zato bi lahko v program vključili lokalne novice, dogajanje na univerzi in humoristične oddaje. S tem bi poskusili dvigniti in izboljšati poslušanost. Program bi zapolnili tudi z glasbo in svežimi novicami. 32

44 3. Popoldanski program/oddaje od 13h do 18h Glasbene želje in študentske ideje V popoldanski program bi bilo primerno vključiti glasbene želje ter študentske ideje, da zagotovimo dvosmerno komunikacijo. Študenti bi lahko povedali, kaj si želijo slišati na radiu, s čimer bi izboljšali kakovost programa in lažje zastopali njihove interese. Študentski nasveti Poleg glasbenih želja in študentskih idej predlagam, da se vključi oddaja o študentskih nasvetih, saj je poslušanost relativno visoka, s tem pa bi si zagotovili več poslušalcev. Izgubljeno-najedeno Študenti kar pogosto izgubljajo in najdejo stvari na fakulteti ali knjižnici, zato bi se ta oddaja posvetila temu. Študenti bi lahko poklicali ali po e-pošti poslali na radio»oglas«o tem, da so našli ali izgubili kakšno stvar, in tako bi si med sabo lahko pomagali in hkrati komunicirali. 4. Večernji program/oddaje od 18h do 22h Dober večer študent Večerni program bi zapolnili lokalne in študentske novice ter ponavljanje napovednika dogodkov. Imeli bi tudi glasbene oddaje, na primer ustvarjanje študentskih top list (študenti bi lahko glasovali za svojo priljubljeno skladbo, prej pa bi dali predloge, kaj naj se predvaja), glasbene oddaje posameznih žanrov in obdobij (osemdeseta, devetdeseta ipd.). Poudarek bi dali na»torkovo ogrevanje«, vsaj je torek znan kot študentski večer in pred odhodom v nočno življenje bi imeli študenti priložnost poslušati svojo priljubljeno glasbo. Izobraževalne oddaje Zdi se nam, da bi lahko večerni program kakovostno zapolnili tudi z izobraževalnimi oddajami. Vsak večer bi predvajali eno izobraževalno oddajo dolžine približno 45 minut, recimo na področju astronomije, sociologije, medicine, ekonomije, elektrotehnike itn. Poklicali bi v oddajo katerega od strokovnjakov z določenega področja in na podlagi tega naredili oddaje. 33

45 Art of music Da bi lažje komunicirali s študentom tudi prek glasbenega in umetniškega izražanja na področju drugih umetnosti, smo imeli v mislih tudi glasbeno oddajo, ki bi vključevala predvajanje filmske glasbe (soundtrackov) priljubljenih filmov študentov. S tem bi spodbudili interes študentov, da tudi sami ustvarjajo, saj iz izkušenj vemo, da je v Sloveniji veliko mladih glasbenikov in umetnikov s tega ali podobnih področij. Vsak študent ali mladi glasbenik/producent bi lahko svoj izdelek poslal na radio, kjer bi ga predvajali. Tako bi bili mladi ljudje opaženi in imeli nekoliko več priložnosti za razvoj kariere. 5. Nočni program/oddaje od 22h do 2h Nočni študent Nočni program je, sodeč po grafikonu, dokaj aktiven, zato bi lahko vključili humoristične oddaje in raznoliko glasbo, primerno študentom, vendar ne preveč dinamično. 5.2 Ustvarjanje radia Predlagali bomo načine financiranja radia, kdo naj bi bili sodelavci na radiu ter način komuniciranja radia kot medija z občinstvom Financiranje radia Problem financiranja novega študentskega radia je, da ne želi biti komercialna radijska postaja, kaj pomeni, da se ne financira od oglaševanja in donacij sponzorjev. Zato moramo poiskati nove in pripadajoče načine financiranja študentskega radia, vsaj je ta od tega odvisen. Po 82. členu Zakona o medijih nekomercialnim radijskim postajam pripada vsaj 3 % prispevka RTV Slovenije, kar pomeni, da že imamo enega od zakonitih virov financiranja. Ostali možni viri pa so: Prispevek Mariborske univerze Oglaševanje Anketa je pokazala, da si mladina ne želi veliko oglasov na uro na radiu, vendar bomo zaradi trenutne finančne in gospodarske krize v Sloveniji morali upoštevati vsaj nekaj 34