LEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO Let. 6, št. 1, stran , januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBIL

Transkripcija

1 Let. 6, št. 1, stran , januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBILA, MATEJA TEKALEC * KLJUČNE BESEDE: Kraljevina Belgija ustavnopravni razvoj decentralizacija teritorialne členitve 1 Splošni podatki o drţavi članici EU 1 URADNO IME: DRŢAVNA UREDITEV: TERITORIALNE ENOTE: Kraljevina Belgija parlamentarna kraljevina Belgija je razreljena na tri federalne regije. Dve regiji pa sta nadalje razdeljeni še vsaka na pet provinc. ČLANICA EU OD: 1957 POVRŠINA: km² ŠT. PREBIVALCEV: GOSTOTA: 330,4 prebivalcev/km² GLAVNO MESTO: Bruselj URADNI JEZIK: francoski, nizozemski, nemški DENARNA ENOTA: EUR 2 Mejniki ustavnega razvoja Po ustavi iz je Belgija parlamentarna in dedna monarhija. Z ustavnimi spremembami se je preoblikovala v federativno drţavo, sestavljeno iz treh NASLOVI AVTORJEV: Ingrid Kozel, študentka, Nina Šibila, študentka, Mateja Tekalec, študentka, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, Slovenija. ISSN Print 2008 Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor UDK: 352/354(493) (493) Članek je dostopen na svetovnem spletu od 30 julija 2008.

2 112 narodnih skupnosti (flamske, francoske in nemške) in treh avtonomnih regij (Flandrija, Valonija in Bruselj). Tudi večina političnih strank je organizirana po narodni pripadnosti (flamske in frankofonske stranke). Belgija, ki je bila ustanovljena leta 1830 kot centralistična drţava, se je razvila v zvezno drţavo skozi serijo reform po letu 1970, pri čemer je ostala monarhija. Bistvo trenutne drţavne strukture je zajeto v prvem členu ustave, ki Belgijo deklarira kot zvezno drţavo, sestavljeno iz skupnosti in regij. V notranjem pravu Belgije ima Ustava najvišji pravni poloţaj. S sodno odločbo, izdano 27. maja 1971, je kasacijsko sodišče odločilo, da imajo mednarodni in nadnacionalni instrumenti višji poloţaj v hierarhiji od katerega koli notranjega instrumenta ter zato tudi višjega od Ustave. Če bi bila uredba EU v nasprotju z Ustavo, bi imela prednost uredba. Pod Ustavo so tri skupine pravnih pravil: zakonodaja, izvedbene določbe in neprava zakonodaja, zakonodaja pa ima prednost pred izvedbenimi določbami. Neprava zakonodaja, kamor spadajo zlasti okroţnice, je zavezujoča le za organe in ne za drţavljane. 2 3 Pregled temeljnih značilnosti teritorialnih členitev Drţava, skupnosti in regije so najvišja raven, province so vmesna raven in občine so najniţja raven pri delitvi belgijske zvezne drţave (Vlaj; 2001). Danes ima Belgija 589 občin in 10 provinc. Povprečna velikost občin je prebivalcev, provinc pa prebivalcev. 3.1 Drţavna raven Zakonodajna oblast Parlament sestavljajo na volitvah izvoljeni predstavniki naroda. Imenujejo se poslanci. Osnovna naloga parlamenta je sprejemanje zakonodaje. Zakonodajno oblast izvaja dvodomni parlament, ki ga sestavljata Spodnji dom in Senat. Spodnji dom ali Predstavniški dom (Kamer von Volksvertegenwoordigers (flamsko), Chambre des Representants (francosko) ima 150 članov, ki jih za 4 leta izvolijo na obveznih splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu. Zgornji dom ali Senat (Senaat (flamsko), Senat (francosko) pa ima 71 članov (brez senatorjev po poloţaju, npr. nekaterih članov kraljeve druţine: 40 senatorjev izvolijo za 4 leta na volilnih kolegijih (25 flamskih in 15 francoskih), 21 jih imenujejo sveti narodnih skupnosti (10 flamskih, 10 francoskih, 1 nemški), ti senatorji pa kooptirajo 10 senatorjev (6 Flamcev in 4 Francoze). Zakone lahko predlagajo tako člani parlamenta kot monarh. Pobudo za sprejetje zvezne zakonodaje lahko da en ali več članov predstavniškega doma, en ali več članov senata ali kralj (dejansko njegovi ministri ali drţavni sekretarji). To so trije sestavni deli oblasti v Belgiji.

3 113 Izvršilna oblast Izvršilno oblast imata monarh in predsednik vlade. Drţava je razdeljena na tri federalne enote: flamsko, valonsko in bruseljsko. Vsaka od enot ima pravico izvajanja oblasti na določenih področjih. Glavno mesto drţave in njeno upravno središče je Bruselj. Predsednika vlade imenuje kralj iz stranke, ki je na volitvah v Predstavniški dom dobila največ glasov, poleg njega je v vladi še 14 ministrov, enako število Flamcev in francosko govorečih. Kralj Kralj (sedanji Albert II., od ) ima precejšnje pristojnosti, saj med drugim sklicuje parlament po volitvah, ki ga lahko tudi razpusti, je vrhovni poveljnik oboroţenih sil, imenuje mandatarja za sestavo vlade in druge visoke uradnike, predvsem pa je nevtralni varuh ozemeljske celovitosti in drţavne suverenosti. 3.2 Drţava, skupnosti in regije - najvišja raven Belgija meri km² in ima nekaj čez 10 milijonov prebivalcev. Po gostoti prebivalcev na km² je na drugem mestu med evropskimi drţavami. Kar 40% prebivalcev ţivi v trikotniku Antwerpen Bruselj Gent. Večina v drţavi ţivečih tujcev prihaja iz drţav članic Evropske unije, saj je Bruselj njeno upravno sodišče. Omeniti velja še priseljence iz Maroka in Turčije. V Belgiji imajo kar tri uradne jezike: flamščino, francoščino in nemščino 3. Belgijska zvezna vladna struktura z zvezno drţavo, skupnostmi in regijami tvorijo zgornji nivo oblasti. Skupnosti so odgovorne za politiko na področjih, povezanih z osebno blaginjo in razvojem, vključujoč kulturo, izobraţevanje, zdravstvo in socialno blaginjo. Svojo moč uporabljajo znotraj ustavno določenega teritorija, kjer je določen njihov uradni jezik (nizozemščina, francoščina, nemščina). Večino sredstev črpajo iz deleţa v nacionalnem davku. To so: osebni davčni prihodki davek na dodano vrednost (DDV) radio in televizijske pristojbine (takse) 100% deleţ. Regije na drugi strani so praviloma odgovorne za ekonomsko politiko in ozemeljske teme, npr. urejanje prostora, okolje, stanovanjske zadeve, zaposlovanje, transport, energetiko, ekonomijo, vključno z zunanjo trgovino, in kmetijstvo. Nadzorujejo tudi delo v pokrajinah in mestnih občinah.

4 114 Viri prihodkov za belgijske regije vključujejo: indeks deleţa v nacionalnem donosu od dohodka fizičnih oseb davki avtonomnih regij tako imenovani solidarni prispevki posojila. Narodne skupnosti in regije volijo svoje parlamente (svete), ti pa ustanovijo vlado. Flamska narodna skupnost in regija imata enoten parlament, francoska narodna skupnost in Valonija pa vsaka svojega (prvi ima sedeţ v Bruslju, drugi v Namurju). Posebna sveta imata še regija Bruselj in nemška narodna skupnost. 3.3 Province - vmesna raven Belgija je razdeljena na tri federalne regije: valonsko, flamsko in bruseljsko. Valonska regija ima province: Walloon Brabant, Hainaut, Liege, Luxembourg in Namur. Flamska regija pa ima naslednje province: Antwerp, Flemish, Brabant, West Flanders in Limbourg. Belgijske province in njihova lokalna oblast ter mestne občine so klasificirane kot»podrejena«oblast in zajemajo vrsto institucij znotraj drţavne oblasti, skupnosti in regionalne oblasti. Višja oblast jim torej lahko naloţi določene naloge. Desetim drţavnim provincam vlada neposredno izvoljen svet provinc, stalno odposlanstvo ali vlada provinc in guverner. Stalno poslanstvo, ki ga izvoli svet provinc, je izvršilni člen, kateremu predseduje guverner, ki ga je določila drţava in odgovarja samo kralju. Province so pristojne za splošnejše zadeve, kot so na primer nominacija kandidatov za različna sodniška mesta, uresničevanje sodnih ukrepov, zakonov in uredb v provinci itd. 3.4 Občine - najniţja raven 589 belgijskih mest in ostalih mestnih občin ima neposredno izvoljen občinski svet, svet mestnih svetnikov in ţupana. Skupaj predstavljajo občinski svet, ki ga je ustanovil kralj na predlog ministra za notranje zadeve. Izvršilno oblast izvršuje svet mestnih svetnikov pod vodstvom ţupana. Vsaka mestna občina ima tudi Center za javno socialno pomoč (CPAS), ki se ukvarja z drţavno in lokalno socialno politiko. To so avtonomne politične institucije z ločenim zakonitim stanjem. Glavne naloge občin obsegajo izobraţevanje, jezik in kulturo, medtem ko so regije odgovorne predvsem za okoljske in ekonomske zadeve kot zaposlovanje, urbanistično načrtovanje in javni transport.

5 115 Naloge mestnih občin zajemajo področja od lokalne drţavljanske uprave in civilnega prava, vzdrţevanja cest in urbanega razvoja do izobraţevanja, zdravja in socialnih servisov, s posameznimi centri za socialno pomoč, ki so navezane na posamezne oblasti. Finančna sredstva za belgijske občine pridejo v glavnem iz zunanjih virov. Poleg taks in pristojbin za usluge, prenesene iz drugih ustanov in vej vlade, vključujoče davčni deleţ, predstavljajo več kot 85% prihodkov. Glavni vir sredstev je občinski / komunalni fond. Deluje ţe od leta 1989 na zvezni ravni. 4 Opombe / Notes Regional and local government in Belgium. Literatura / References Vlaj, Stane (2001) Lokalna samouprava. (Ljubljana: Visoka upravna šola).