MAGISTERIJ

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "MAGISTERIJ"

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil Židan Kranj, junij 2007

2 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izred. prof. dr. Robertu Leskovarju za strokovno pomo in nasvete pri izdelavi magistrske naloge. Posebna zahvala moji družini- soprogi Svetlani in sinu Emilu za spodbude in razumevanje pri mojem delu in študiju.

3 POVZETEK V magistrski nalogi je predstavljen model spremljanja zasedenosti izvajalcev zdravstvenih storitev s pomojo informacijskega sistema. Predlagani prenovljeni informacijski sistem omogoa pridobivanje izvornih in realnih podatkov o zasedenosti izvajalcev zdravstvenih storitev. S tem bo omogoeno Zavodu za zdravstveno zavarovanje pravinejša delitev sredstev zdravstvene blagajne med izvajalce zdravstvenih storitev. Zdravstvene ustanove in zavodi bodo dobili relevantne podatke o zasedenosti kapacitet po posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje pa bo lahko rezultate raziskave uporabilo pri reformi celotnega zdravstvenega varstva. KLJUNE BESEDE kartica zdravstvenega zavarovanja, zdravstveno zavarovanje, informacijski sistem, projekt, organizacija, menegement, Slovenija ABSTRACT The master s dissertation presents a model for monitoring the occupancy of healthcare providers using an information system. An upgrade to the information system is proposed, which would facilitate the acquisition of real data from source on the occupancy of healthcare providers. This would enable the Institute of health insurance to allocate resources from the health budget more fairly among healthcare providers. Healthcare establishments and institutes would obtain the relevant data on capacity occupancy by individual healthcare providers. The Ministry of Health would also be able to use the results of the study in reforming the entire system of healthcare. KEYWORDS health insurance card, health insurance, information system, project, organisation, management, Slovenija

4 KAZALO VSEBINE 1 UVOD 7 2 DEFINICIJA PROBLEMA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA NAMEN IN CILJ RAZISKAVE NAMEN RAZISKAVE CILJ RAZISKAVE METODE DELA PREDVIDENI PRISPEVEK K RAZVOJU ZNANOSTI 10 3 PREDSTAVITEV SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NAIN FINANCIRANJA ZDRAVSTVENIH STORITEV VIRI FINANCIRANJA ODHODKI SISTEMI PLAEVANJA ZDRAVSTVENIH STORITEV 12 4 ORGANIZACIJSKI MODEL UGOTAVLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV SISTEM KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA MODEL IZGRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA OPREDELITEV PROBLEMATIKE INFORMACIJSKEGA SISTEMA KOT OSNOVE ZA SPREMLJANJE ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV PREMALO UPOŠTEVAMO ZAHTEVE UPORABNIKOV PREVE SE OPIRAMO NA NEFLEKSIBILNE MODELE MENEDŽMENTA 17 5 PROJEKTNI PRISTOP K IZGRADNJI INFORMACISKEGA SISTEMA ZA SPREMLJANJE ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV PROJEKT STRATEGIJA PROJEKTA NART PROJEKTA PROCES PROJEKTA TEHNOLOGIJA PROJEKTA MERILA IN METODA ASOVNE ANALIZE CILJNA ANALIZA NART KADROVSKIH IN FINANNIH VIROV PROJEKTNA ORGANIZACIJA MENEDŽMENT PROJEKTA (NARONIK) IN NJEGOVE NALOGE PROJEKTNI MENEDŽMENT IN NJEGOVE NALOGE MENEDŽMENT PROJEKTA DOGOVORJENI NAINI MENEDŽMENTA PROJEKTA NART IN NAINI KONTROLE MENEDŽMENT POGODB IN VREDNOSTI MENEDŽMENT PODATKOV ANALIZA PROJEKTA ANALIZA TVEGANJ ANALIZA VPLIVNIH DEJAVNIKOV IN ODGOVORNOSTI ANALIZA SOCIALNEGA IN KULTURNEGA OKOLJA ANALIZA PROJEKTNE ORGANIZACIJE KADROVSKIH VIROV ANALIZA USPEŠNOSTI PROJEKTA 51 IV

5 5.7 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE VODENJA PROJEKTOV 52 6 METODA ORACLE CASE STRATEGIJA KLJUNI IZDELKI KLJUNI DEJAVNIKI USPEHA ANALIZA KLJUNI IZDELKI ANALIZE KLJUNI DEJAVNIKI USPEHA NARTOVANJE KLJUNI IZDELKI KLJUNI DEJAVNIKI USPEHA GRADNJA KLJUNI IZDELKI KLJUNI DEJAVNIKI USPEHA UPORABNIŠKA DOKUMENTACIJA KLJUNI IZDELKI KLJUNI DEJAVNIKI USPEHA PREHOD KLJUNI IZDELKI KLJUNI DEJAVNIKI USPEHA MERILA ZA VREDNOTENJE UPORABA KLJUNI REZULTATI KLJUNI DEJAVNIKI USPEHA ANALIZA 61 7 REVIZIJA PROJEKTA IZGRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA CILJ REVIZIJE PROJEKTA IZGRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA NART REVIZIJE IZGRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA OPRAVLJANJE REVIZIJE REVIZIJSKA LISTA STRATEŠKE FAZE REVIZIJSKA LISTA ANALIZE REVIZIJSKA LISTA FAZE NARTOVANJA SODELUJOI V REVIZIJI KODEKS POKLICNE ETIKE REVIZORJA INFORMACIJSKIH SISTEMOV 73 8 MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI RAZMERJE ORGANIZACIJA IN INFORMACIJSKI SISTEMI NAIN ZAJEMANJA PODATKOV 74 9 SKLEPNE UGOTOVITVE LITERATURA IN VIRI LITERATURA VIRI 80 V

6 KAZALO TABEL Tabela 1 Število splošnih zdravnikov, število zobozdravnikov in število farmacevtov na 1000 prebivalcev ( Vir.: OECD Health Data 2003)... 8 Tabela 2: Struktura odhodkov po namenih porabe (Vir.:poslovna poroila ZZZS) Tabela 3: Opis posameznih metod pridobitve uporabniških zahtev ( Vir.:Andriole, 1991, str ) Tabela 4: Majhni, srednji, in veliki projekti ( Vir.: Metodologija vodenja projektov v državni upravi, 2001, str. 5-6.) Tabela 5: Ocena trajanja posameznih faz Tabela 6: Trajanje aktivnosti v dnevih za enote kode Tabela 7: Ocena trajanja podpornih aktivnosti Tabela 8: Postopnost ocenjevanja trajanja Tabela 9: Matrika ugotavljanja doseganja ciljev po posameznih mejnikih Tabela 10: Merila in uteži za izbor programske opreme Tabela 11: Rezultat ocenjevanja enega od ponudnikov programske opreme Tabela 12: Tabela tveganj (primer), Vir.: Metodologija vodenja projektov v državni upravi. 42 Tabela 13: Primer matrike odgovornosti, Vir.: Enotna metodologija informacijskih sistemov, 2000,str.: Tabela 14: Vloge v projektu izgradnje informacijskega sistema Tabela 15: Primer vkljuitve lanov tehnine skupine po fazah izgradnje informacijskega sistema Tabela 16: Analiza zasedenosti izvajalca zdravstvenih storitev KAZALO SLIK Slika 1: Življenjski cikel projekta Slika 2: Projektna organizacija Slika 3: Menedžment podatkov Slika 4: Življenjski cikel razvoja informacijskega sistema Slika 5: Generini življenjski cikel programske opreme Slika 6: Zajemanje in obdelava podatkov VI

7 1 UVOD Zaradi nakopienih problemov, katerih reševanje je v interesu države in njenih državljanov, bo potrebno v sistemu zdravstvenega varstva in na podroju zdravstvenega zavarovanja reformirati dosedanje rešitve in zaeti procese izboljšav. Spremembe sistema zdravstvenega zavarovanja morajo temeljiti na solidarnosti pri zagotavljanju sredstev za dogovorjene pravice iz zdravstvenega zavarovanja, veji pravinosti pri razporejanju sredstev iz naslova zdravstvenega zavarovanja, enaki dostopnosti do pravic, ki jih zagotavlja zdravstveno zavarovanje za vse zavarovance in vejo transparentnost. Priakovanja in zahteve slovenskih državljanov in uporabnikov zdravstvenih storitev na eni strani, kot tudi na drugi strani, so primerljive z zahtevami prebivalcev najrazvitejših držav. Priakujejo ohranjanje solidarnosti, boljšo dostopnost, nove programe, vejo možnost izbire, boljšo odzivnost izvajalcev in vejo kakovost. Vedno veji razkorak med omenjenimi in od produktivnosti odvisnimi možnostmi javnega financiranja ter potrebami in priakovanji prebivalstva, odpira na vedno bolj zaostren nain razmislek, kako zagotavljati enako dostopnost do zdravstvenega varstva za vse prebivalstvo. Izguba iz naslova zdravstvenega zavarovanja je bila leta ,0 milijard tolarjev in bo v naslednjih letih še bolj narašala. V sled tega je nujno potrebno zagotoviti tak model zdravstvenega zavarovanja, ki bo na eni strani zagotavljal dovolj sredstev za potrebe in na drugi strani tudi kontrolo nad porabo sredstev zdravstvenega zavarovanja ter kontrolo nad kvaliteto opravljenih storitev. Tveganje v zvezi z zdravjem pomeni bistven poseg v lovekovo socialno varnost in s tem kvaliteto življenja nasploh. Zdravstvo posega v življenje vsakega posameznika in v vse družbene skupine in deluje 24 ur na dan in vse leto. Stroški za zdravstveno varstvo narašajo. Razlogi tiijo v razvoju znanosti in tehnologije, poveevanja deleža starejšega prebivalstva in narašanja števila kroninih bolnikov. Zdravstveno zavarovanje je dolžno zagotoviti solidarni nain zbiranja sredstev tako, da vsi državljani vplaujejo denar za zdravstveno zavarovanje v sorazmerju s svojimi prihodki. Bistveno vprašanje, ki se zastavlja, je višina prispevnih stopenj, ki so jo uporabniki še pripravljeni plaevati, za zdravstveno zavarovanje. Kje je meja med prispevno stopnjo, ki jo je pripravljen plaati uporabnik in prispevno stopnjo, ki bo zadostila potrebe zdravstvenega sistema? Ali je možno prepriati uporabnike, da bodo z vejo prispevno stopnjo znatno pripomogli k izboljšanju storitev, krajši akalni dobi, vejemu zdravstvenemu varstvu, modernejšim in uinkovitejšim napravam in vsekakor tudi dostop do vseh zdravil? Vendar zanašati se samo na uporabnike in z vejo prispevno stopnjo urejati težavne razmere v zdravstvu je silno neodgovorno ravnanje in tega se zaveda tako vlada, kakor tudi ministrstvo za zdravje. Veliko bolj smotrno je v tem trenutku spustiti se na nivo posameznih in v raziskavi poiskati izboljšave in izkorišenost kapacitet. Potrebno se je zavedati,da v preteklosti nihe ni ugotavljal izkorišenost kapacitet izvajalcev zdravstvenih storitev. Mono so bili prisotni lokalni in regijski napori in interesi. Niso bili izdelani programi prioritet za posamezne izvajalce zdravstvenih storitev in ni bilo doslednih smernic razvoja. Kultura, etika in tradicija so pomembni dejavniki delovanja celotne organizacije in jih je kot obstojee smiselno spreminjati le v skrajnih primerih, zato se je veliko bolj smiselno opredeliti na delovanje posameznih procesov znotraj organizacije in preuiti, kako lahko sprememba ali prenova vpliva na spremembo miselnosti organizacije. Postavlja pa se tudi zahteva, oziroma vprašanje: kako poveati uinkovitost na strani izvajalcev? Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 7 od 80

8 2 DEFINICIJA PROBLEMA Država Racionalizacijo, vejo uinkovitost in obvladovanje je možno znotraj zdravstvenega sistema oziroma na ravni posameznega zavoda, oziroma izvajalca zdravstvenih storitev izvesti samo s prenovo procesov in to temeljito, korenito in drastino. Zavedati se moramo, da prenova ni nekaj, kar bi bilo možno izvesti ez no in ni nekaj, kar bi bilo možno izvesti na vsakem procesu bodisi zaradi ljudi, ki v vsakem procesu nastopajo kot pomembni akterji in kreatorji procesa. Za prenovo je potreben temeljit premislek v smeri smiselnosti in celovitosti prenove, kajti le na ta nain bo možno celovito obvladovanje procesa. Zavod za zdravstveno zavarovanje nima celovitega vpogleda v zasedenost izvajalcev zdravstvenih storitev. Program obveznega zdravstvenega zavarovanja temelji na planskih porabah asa iz katerih izhaja, da Zavod za zdravstveno zavarovanje plauje planirane ure izvajalcem zdravstvenih storitev. Na drugi strani pa nima relevantne povratne informacije o izkorišenosti kapacitet posameznih. Iz navedenega sledi, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje na podlagi planiranih ur plaal izvajalca zdravstvenih storitev, ne ve pa kaj je bilo opravljeno za ta denar. V zdravstvenih zavodih je bilo ob koncu leta 2003, po podatkih inštituta za varovanje zdravja zaposlenih zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Od tega je bilo zdravnikov, zobozdravnikov, ter 597 farmacevtov. Podatki kažejo, da imamo v Sloveniji enega zdravnika na 440 prebivalcev, enega zobozdravnika na 1648 prebivalcev, ter enega farmacevta na prebivalcev. Primerjava kazalcev o zmogljivostih zdravstvene službe v Sloveniji z nekaterimi evropskimi državami za leto (Tabela 1) Št.splošnih zdravnikov na 1000 prebivalcev Tabela 1 Število splošnih zdravnikov, število zobozdravnikov in število farmacevtov na 1000 prebivalcev ( Vir.: OECD Health Data 2003) Iz navedene tabele izhaja, da smo v povpreju držav evropske skupnosti in po kapacitetah na 1000 prebivalcev ne zaostajamo za razvitejšimi od nas. Da pa so akalne vrste bistveno veje in daljše kot npr. na Švedskem je potrebno iskati razloge drugje, ne pa v pomanjkanju zdravnikov kot se to vedno in povsod prikazuje. 2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Št. zobozdravnikov na 1000 prebivalcev Nizozemska 0,5 0,5 0,2 Irska 0,5 0,5 0,8 Portugalska 0,5 0,5 0,8 Švedska 0,5 0,9 0,6 Poljska 0,1 0,4 0,6 Slovenija 0,6 0,6 0,4 Št. farmacevtov na 1000 prebivalcev Racionalizacijo, vejo uinkovitost in obvladovanje je možno znotraj zdravstvenega sistema, oziroma na ravni posameznega zavoda ali še precizneje na ravni posameznega izvajalca zdravstvenih storitev izvesti samo s prenovo procesov in to temeljito, korenito in drastino. Zavedati se moramo, da prenova ni nekaj, kar bi bilo možno izvesti ez no in ni nekaj, kar bi bilo možno izvesti na vsakem procesu bodisi zaradi narave procesa, bodisi zaradi ljudi, ki v vsakem procesu nastopajo kot pomembni akterji in kreatorji Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 8 od 80

9 procesa. Zato je za izbiro procesov za prenovo potreben temeljit premislek v smeri smiselnosti in celovitosti prenove, kajti le na ta nain bo možno celovito obvladovanje procesa. Za razrešitev dilem si moramo zastaviti naslednja vprašanja: 1. kakšna je zasedenost posameznega izvajalca zdravstvenih storitev? 2. kako izboljšati proces spremljanja zasedenosti? Na osnovi odgovorov na zastavljena vprašanja bodo podani predlogi za izboljšanje trenutnega stanja po posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev in s tem tudi predlog za korenito reformo zdravstvenega zavarovanja. 2.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE NAMEN RAZISKAVE Poiskati naine in metode za izboljšanje zasedenosti je aktualna tema že nekaj let, vendar pa je bilo do sedaj realiziranih le malo, ali ni od predlaganih idej. Glede na izbrane kriterije delitve dela v zdravstveni dejavnosti in glede na specifinost faktorjev, ki opredeljujejo položaj zdravstva v družbeni ureditvi in vpliv interakcij zdravstvenega sistema na okolje oz. okolja na zdravstveni sistem, je tako pri kompleksni sistemski analizi zdravstvenega sistema,kot tudi pri projekciji organizacijskih sprememb potrebno upoštevati nekatera splošno veljavna in specifina organizacijska naela. Pri tem gre namre za interdisciplinarni objekt, kjer je nujno sodelovanje strokovnjakov z mejnih podroij znanja (medicine, organizacije, ekonomije, prava, sociologije, informatike itd.). Potrebno pa je tudi zanemariti obinske in regionalne meje, ter druge ovire in se sooiti z naeli: - celovitosti zdravstvenega varstva, - funkcionalnosti sistema, - racionalnost, ekonominost in uinkovitost sistema, - strokovnosti in kadrovske politike, - vzajemnosti in solidarnosti, - pravinosti in enakopravnosti, - etike, humanosti in humanizacije dela Osnovni namen magistrske naloge je raziskati in ugotoviti na enostaven in uinkovit nain zasedenost. S to raziskavo bo omogoeno : - Zavodu za zdravstveno zavarovanje bo omogoena pravinejšo delitev sredstev zdravstvenega zavarovanja med izvajalce zdravstvenih storitev. - Zdravstvene ustanove in zavodi bodo dobili relevantne podatke o zasedenosti kapacitet po posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev. - Ministrstvo za zdravje pa bo lahko rezultate raziskave uporabilo pri reformi celotnega zdravstvenega varstva CILJ RAZISKAVE - predstaviti problematiko projekta izgradnje informacijskega sistema na zdravstvenem podroju; Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 9 od 80

10 - opredeliti temeljne sestavine projektnega pristopa z opisom izbranega primera, analizo, vrednotenje in predstavitev predloga izboljšanja projektnega vodenja - informacijski sistem mora zagotavljati hitre in popolne informacije o zasedenosti ; - predstaviti sklepne ugotovitve. 2.3 METODE DELA Predlagamo uporabo naslednjih metod: - študij znanstvene in strokovne literature - empirina raziskava (anketa), s katero bodo postavljene smernice za odloitev prenovi oziroma dopolnitvi informacijskega sistema s poudarkom na spremljanju zasedenosti kapacitet. - strukturna analiza in oblikovanje procesov ter eventuelna prenovitev podatkovnega modela; oblikovanje uporabniškega vmesnika za spremljanje zasedenosti kapacitet. 2.4 PREDVIDENI PRISPEVEK K RAZVOJU ZNANOSTI Predlagani prenovljeni informacijski sistem bo omogoal pridobivanje izvornih in realnih podatkov o zasedenosti, kar je izjemnega pomena pri organiziranju in vodenju ZZZS. Zasnova predlagane rešitve omogoa domala zajem in obdelavo v realnem asu. Rezultati naloge so relevantni za podroje razvoja informacijskih sistemov, managementa velikih organizacij in simulacije sistemov. 3 PREDSTAVITEV SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Marca 1992 smo v Sloveniji ponovno uvedli sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja.po dolgih letih iskanja in negotovosti v proraunskem financiranju so ponovno oživela naela solidarnosti, socialne pravinosti in avtonomnosti zdravstvenega zavarovalništva, ki jih Slovenci nosimo globoko v naši zavesti že od davnega avgusta 1889, ko so bile na ozemlju današnje države ustanovljene prve bolniške blagajne in s tem uvedeno obvezno zdravstveno zavarovanje»bismarckovega modela«.leta 1992 je bila sprejeta nova zdravstvena zakonodaja in ustanovitev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstveno varstvo prebivalcev Republike Slovenije izvajajo zdravstvene ustanove in posamezni izvajalci zdravstvenih storitev. Tu se bomo dotaknili samo tistih izvajalcev zdravstvenih storitev, ki se financirajo preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje s prispevki, ki jih plaujejo z zakonom opredeljeni zavezanci. S temi viri zagotavlja zavarovanim osebam pravice do zdravstvenih storitev in pravice do doloenih denarnih nadomestil. O potrebnih finannih virih, sistemu pravic, urejanju odnosov z izvajalci zdravstvenih storitev, ter drugih strateških vprašanjih izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja odloajo organi upravljanja Zavoda. Za podroje zdravstvenega varstva so znailne stalne in vse bolj dinamine spremembe, ki so pogojene s hitrim razvojem znanosti in tehnologije, demografskimi trendi, Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 10 od 80

11 narašajoo zahtevnostjo pacientov, itd. Zdravstveno varstvo so vse dejavnosti, s katerimi šitimo ali ohranjamo zdravje posameznikov. Sistem zdravstvenega varstva obsega temeljne elemente zdravstvenega varstva in njihovo medsebojno urejenost. Elementi zdravstvenega varstva so: a) uporabniki zdravstvenega varstva, ki v tem sistemu nastopajo bodisi, sami kot planiki zdravstvenih storitev in izdelkov, bodisi posredno kot zavarovanci organizacij obveznega in prostovoljnega zavarovanja, b) dobrine zdravstvenega varstva, ki jih sestavljajo storitve in izdelki, s katerimi lahko posamezniki zadovoljujejo svoje potrebe glede zdravstvenega varstv c)organizacije zdravstvenega varstva, ki nudijo dobrine zdravstvenega varstva, in d)država, ki v sistemu zdravstvenega varstva izoblikuje družbeni interes in ga v njem tudi uresniuje in sicer tako, da bodisi neposredno posega v upravljanje organizacij zdravstvenega varstva in v organizacije obveznega zdravstvenega zavarovanja, bodisi, da z ustreznimi ukrepi regulira delovanje in uinke delovanja zdravstvenih organizacij. V nadaljevanju se bom osredotoil le na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS), kot nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na osnovi javnih pooblastil je ZZZS edini nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Zavarovancem zagotavlja pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev po naelih solidarnosti, socialne pravinosti in nepridobitvenosti. S tem zagotavlja zavarovancem zdravstveno in z njo povezano socialno varnost v primeru bolezni ali poškodbe. Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja,za katere zavezanci plaujejo prispevke, delimo v dve skupini. V prvo sodijo pravice do zdravstvenih storitev, v drugo pa doloeni denarni prejemki.najbolj obsežne so pravice do zdravstvenih storitev, do katerih so iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja upraviene vse zavarovane osebe.gre za storitve, kot so preventivni pregledi in storitve ( sistematini pregledi, ukrepi za prepreevanje nalezljivih bolezni, ukrepi za zgodnje odkrivanje nekaterih bolezni itd.), storitve prepreevanja, odkrivanja in zdravljenja bolezni na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, zdravljenje in nega na domu, ter v posebnih socialnih zavodih in domovih za starejše, prevozi z reševalnimi vozili, zdravila in medicinsko tehnini pripomoki. Eno od temeljnih nael socialne države na podroju zdravstvenega varstva je zagotoviti vsem državljanom vse tiste zdravstvene pravice, ki so za zdravljenje dokazano koristne, iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Govorimo o svežnju pravic. Razlika med evropskimi državami in Slovenijo ni velika v vsebinskem pogledu (v raznolikosti pravic), kot v obsegu posamezne pravice. Za Slovenijo so znailne dolge akalne dobe za posamezne zdravstvene storitve.v Sloveniji seznam akalnih dob ni natanneje opredeljen niti po vrstah storitev, niti po številu posameznih storitev. Veinoma je doloen le z globalnimi potrebami prebivalstva, kot so število pregledov in število hospitalizacij in le izjemoma s številom posameznih storitev (npr.: število srnih operacij, število operacij sive mrene, število slikanj z magnetno resonanco). Zato v asovnem obdobju enega leta ne govorimo o zagotovljeni letni koliini storitev, temve o letnem programu zdravstvenega varstva. Ta pojem je zelo raztegljiv in omogoa, da vsebino programa doloa vsak izvajalec sam glede na svoje zmogljivosti, ne pa glede na potrebe državljanov. Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 11 od 80

12 3.1 NAIN FINANCIRANJA ZDRAVSTVENIH STORITEV VIRI FINANCIRANJA Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje že vse od ustanovitve ZZZS predstavljajo glavni vir za financiranje dejavnosti.delež prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje predstavlja 98,6% prihodkov ZZZS ODHODKI Struktura odhodkov po namenih porabe v povpreju v obdobju od * Zdravstvene storitve 69 % Zdravila, cepiva, medicinsko tehnini pripomoki, kri 17 % Konvencije, zdravljenje v tujini 1 % Denarne dajatve 10 % Odhodki za delo ZZZS 3 % Tabela 2: Struktura odhodkov po namenih porabe (Vir.:poslovna poroila ZZZS) SISTEMI PLAEVANJA ZDRAVSTVENIH STORITEV ZZZS uporablja za razline zdravstvene dejavnosti razline modele plaevanja programov zdravstvenih storitev oziroma izvajalcev. V osnovni zdravstveni dejavnosti so znotraj planiranih letnih finannih sredstev v veljavi storitveni sistem, kombiniran sistem glavarine in storitev ter plaevanje v pavšalnem znesku. V dejavnosti splošnih ambulant, otroških in šolskih dispanzerjev se uporablja kombiniran sistem glavarine. Tako je za izvedbo dogovorjenih programov v pogodbah z izvajalci zdravstvenih storitev vkalkuliranih v povpreju delavcev iz ur. V lekarniški dejavnosti je za obraun dela lekarniških delavcev v veljavi storitveni sistem, medtem ko se zdravila posebej zaraunavajo ZZZS. V zdraviliški zdravstveni dejavnosti se za obraun uporablja nemedicinski oskrbni dan in opravljene storitve.poleg tega je dogovorjen standard števila storitev na dan. V dejavnosti socialnovarstvenih zavodov in zavodov za usposabljanje je v veljavi sistem povprenega dneva nege, glede na število planiranih tipov neg v kombinaciji s ceno oskrbnega dne. Delo reševalne službe je financirano z mesenim pavšalom za nujne reševalne prevoze, ter s ceno kilometra za ne nujne reševalne prevoze, vendar najve do planiranega obsega kilometrov. V specialistini ambulantni dejavnosti je v veljavi storitveni sistem znotraj planiranega maksimalnega obsega finannih sredstev. Za nekatere storitve je doloena cena. Letni plan finannih sredstev na tim je opredeljen s standardi za posamezne ožje Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 12 od 80

13 specialistine ambulantne dejavnosti. V specialistini bolnišnini dejavnosti je znotraj letnega plana finannih sredstev v veljavi sistem plaevanja po primerih, za nekatere dražje operacije je doloena cena. Kot primer se štejejo bolniki po zakljuku zdravljenja, ko so odpušeni iz oddelka ali bolnišnice.obseg finannih sredstev bolnišnice doloa plan števila primerov in cena primera. Za nekatere dražje operacije, kot so transplantacije in operacije na odprtem srcu, so doloene cene za storitev oziroma material. Iz zgoraj navedenega se vidi kako so razlini pristopi financiranja po posameznih segmentih. V veini primerov se za obseg in delitev sredstev uporabljajo planske predpostavke, namesto,da bi bilo plaevanje po opravljenem delu in veljavnih, ter potrjenih cenah ZZZS. Cilj,da se v zdravstvenem sistemu pozornost preusmeri na državljane, narekuje, da se temu prilagodi tudi sistem razporejanja sredstev. Nov sistem razporejanja sredstev med izvajalce zdravstvenih storitev mora temeljiti na potrebah državljanov. Te potrebe se bodo izrazile v raznovrstnih, im bolj celovitih zdravstvenih obravnavah, katerim pa bo mogoe doloiti ceno s koliino in kakovostjo opravljenih storitev. Za pravilen in pošten nain razporejanja finannih sredstev po posameznih izvajalcih zdravstvenih storitev je v samem zaetku potrebno ugotoviti osnovne normative za posamezne tretmane in zasedenost kapacitet. V nadaljevanju bom opredelil model izgradnje informacijskega sistema, ki bo z uporabo zdravstvene izkaznice doloil zasedenost. 4 ORGANIZACIJSKI MODEL UGOTAVLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV 4.1 SISTEM KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA V okviru projekta nacionalne uvedbe sistema kartice zdravstvenega zavarovanja je ZZZS razdelil zavarovancem 1, kartic. Dopolnjena je bila obstojea strojna oprema in nadgradila se je programska oprema pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Projekt je razvil in uvedel postopke za personalizacijo in administriranje kartic, širok spekter organizacijsko tehnoloških postopkov in dejavnosti vzdrževanja, nadzora in obnavljanja sistema. Z dodatnim izobraževanjem je bilo usposobljenih zdravstvenih delavcev. Sistem kartice zdravstvenega zavarovanja prinaša vrsto tehnološko organizacijskih priložnosti za racionalizacijo poslovanja v zdravstvu.z pomojo kartice se odpira možnost spremljanja storitev po izvajalcih, posebno še, ker so v sistemu vkljueni vsi izvajalci zdravstvenih storitev. Delo v sektorju za sistem kartice zdravstvenega zavarovanja je že od vzpostavitve sistema leta 2000 naprej razdeljeno v dva oddelka. V sodelovanju z drugimi službami Zavoda za zdravstveno zavarovanje in zunanjimi institucijami sektor izvaja tudi razvojne projekte, s katerimi se širi funkcionalnost kartice zdravstvenega zavarovanja. Osnovna naloga sektorja je ohranjanje visoke stopnje razpoložljivosti sistema kartice zdravstvenega zavarovanja ter njegovo posodabljanje glede na poslovne zahteve, ki se pojavljajo v zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zahteve, ki jih razvoj tehnologije prinaša tudi na podroje zdravstvene informatike. Konec leta 2004 je bilo v uporabi 1, kartic zdravstvenega zavarovanja. Zaradi okvar je bilo zamenjanih kartic, kar znaša 0.73% vseh kartic. V letu 2004 je bilo v uporabi namiznih italnikov kartic, 920 prenosnih in 230 Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 13 od 80

14 integriranih v tipkovnico. Z uresnievanjem strateškega razvojnega programa do leta 2007, bi k izvajanju obstojeih projektov dodali še spremljanje zasedenosti z uporabo kartice zdravstvenega zavarovanja v sklopu projekta RUSZV- Razvoj upravljanja sistema zdravstvenega varstva. Nacionalni projekt Razvoj upravljanja sistema zdravstvenega varstva je pred leti zaelo izvajati Ministrstvo za zdravje. Namen projekta je izboljšanje uinkovitosti v sistemu zdravstvenega varstva, ki naj bi bila dosežena s pripravo ustreznih metod financiranja zdravstvenih programov, uvajanjem klininih poti in doloenih standardov, ter s pomojo enotnega sistema upravljanja zdravstvenih informacij. Glavni cilj projekta je zagotoviti dolgorono stabilnost sistema in njegovo upravljanje na dokazljivih in primerljivih podatkih, osredotoenih na uporabnika zdravstvenih storitev. 4.2 MODEL IZGRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA Informacijski sistem ne more biti le v pristojnosti informatikov, temve se morajo v njegovo izvajanje vkljuiti tudi druge strukture. Uspešnost sistema pa ni odvisna samo od boljše ali slabše organiziranosti, temve nanj vplivajo tudi dejavniki zunaj in znotraj zdravstvenega sistema OPREDELITEV PROBLEMATIKE INFORMACIJSKEGA SISTEMA KOT OSNOVE ZA SPREMLJANJE ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV PREMALO UPOŠTEVAMO ZAHTEVE UPORABNIKOV Uporabniki si želijo informacijski sistem, ki jim bo pomagal opravljati naloge. Ne zanima jih in ne vedo pa, kako se gradi informacijski sistem in kako težko ga je graditi. Leta 1988 je Patricija J. Guinan izdala knjigo Patterns of Excellence for IS Proffesionals, v kateri analizira sporazumevanje med sistemskimi analitiki in uporabniki. Poleg tega, da prepozna pomembnost sporazumevanja z uporabniki, poudarja potrebo, da uporabniki postanejo iskreni (bona fide) lani projektne skupine (Andreiole, 1990, str. 5). Pogosto so uporabniki neuspešni, pri prepoznavanju in opredelitvi zahtev zaradi pomanjkanja znanja o poslovnem sistemu in procesih, ki spadajo v njihovo podroje dela. Posamezni uporabniki težko loijo pomembne informacije od nepomembnih ali pa se pri njih pojavi odpor pred neim novim. Posamezni razvijalci celo trdijo, da v resnici nimamo radi uporabnikov (Andriole, 1990, str. 5). To potrjuje tudi vloga uporabnikov pri pripravi strateškega narta informatike v slovenskih organizacijah, ki je v nasprotju s singapurskimi organizacijami povsem zanemarjena, saj glede na rezultate raziskave zasedajo predzadnje mesto (Kovai, 2000, str. 131). Moramo se nauiti razumeti tudi uporabnike z njihovim znanjem, potrebami in izkušnjami. Uporabniki se zelo razlikujejo, tako po izkušnjah in znanju o razvoju informacijskih sistemov. Ali smo dovolj samokritini? Ali dovolj dobro poznamo metode, orodja in tehnike, ki so namenjeni boljšemu sporazumevanju z uporabniki? Izgradnja informacijskih sistemov je multidisciplinarna. Ne moremo priakovati, da bodo dobri raunalniški strokovnjaki, inženirji ali matematiki sami razvili in uvedli v uporabo zares dober informacijski sistem (Andriole, 1990, str. 6). To bi bilo mogoe le, e bi bili razvijalci hkrati tudi uporabniki razvitega informacijskega sistema. Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 14 od 80

15 Nerealno je, da po nekajurnih ali delovnih sestankih priakujemo soglasje med uporabniki. Pomembno je tudi, da se analitiki vnaprej pripravijo in seznanijo s podrojem dela. e analitiki zanejo razpravljati z uporabniki brez predhodne seznanitve s problemskim podrojem, so nepripravljeni. To ne pomeni, da morajo vnaprej preuiti celotno podroje z vsemi podrobnostmi in postati strokovnjaki na tem podroju, temve morajo poznati osnove oz. vsaj slovar tega podroja. Narobe je tudi, e zahteve pripravljata naronik in zunanji izvajalec, ki iz postopka definiranja uporabniških zahtev nehote izkljuita konnega uporabnika (Ferle, 1996, str. 183). Vodje želijo, da programerji im prej zanejo delati. Prepogosto se napredek pri projektu ugotavlja po opravljenem kodiranju, ne pa po oceni kakovosti uporabniških zahtev. Ne sprašujemo se, kaj bo s sistemom ez pet ali deset let in kdo bo takrat uporabnik. Dolgorono nartovanje je pomembno za dolgoroen uspeh. Glede na izkušnje, da porabimo ve denarja za poznejše spremembe in dograditve kot zaetni razvoj in glede na to, da je razpoložljivega denarja za spremembe in nadgradnje vedno manj, je edina rešitev boljše dolgorono nartovanje. Kako se odloamo o tem, kdo kaj dela? Kako doloamo razmerje med lovekom in raunalniško sestavino modernega sistema? Primer kontrolnega stolpa na letališu dokazuje preobremenjenost in prevelik stres kontrolorjev, eprav bi raunalniški sistem lahko sam uinkoviteje opravil zrano kontrolo. Isaac Asimov predvideva, da bo imela letalska kabina v prihodnje samo dve bitji, in sicer loveka in psa, ki bo loveku prepreeval dotik instrumentov. Ne glede na izbrano tehniko pa je velika verjetnost, da bomo dobili slabo specificirane uporabniške zahteve v naslednjih primerih (Andriole, 1990, str. 8): - e se preve zanesemo na enega kljunega uporabnika; - e se preve zanesemo na ve uporabnikov v razlinih fazah analiziranega procesa; - e skupaj z uporabniki ne pripravimo narta analize z doloenimi mejniki in izdelki v obliki ovrednotenih modelov uporabniških zahtev; - e ne doloimo zares primerne osebe, odgovorne za organiziranje uporabnikov in analitikov; - e ne zapišemo oz. dokumentiramo opravljenih dejavnosti analize zahtev. Leta 1994 je bilo ocenjeno, da v svetu obstaja ve kot 1000 metod razvoja informacijskih sistemov (Miller, 1999, str. 100). Te metode so se pojavljale kot odgovor na neuspešne projekte izgradnje informacijskih sistemov. Veine teh metod sploh ne poznamo. Druga težava je neustrezna uporaba metode, ki jo sicer poznamo oziroma imamo na voljo orodja za njeno implementacijo, vendar jih ne znamo uinkovito uporabiti, ker jih ne obvladujemo dovolj. Težava je tudi da imamo premalo ali sploh nimamo analiz posameznih metod. Pogosto postajamo žrtev lažnega upanja, da je tisto, kar je novejše tudi boljše. Zagotovo ne sprejemamo in uporabljamo razpoložljivih metod razvoja informacijskih sistemov, posebej pa metod za pridobitev uporabniških zahtev, dovolj dobro. Za pridobitev uporabniških zahtev je veliko metod in nekatere od njih so predstavljene v Tabeli 3. Pogosto uporabljamo neprave metode v nepravem asu za reševanje nastalih težav Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 15 od 80

16 Metoda Komentar Uporaba vprašalnikov za zagotovitev ocen Je poceni. Natanna specifikacija, ki je nujna relativne pomembnosti razlinih kategorij za sprejem odloitev nartovanja, je težko podatkov in znailnosti sistema izvedljiva, saj zahteva zelo dobro predhodno Delphi Technique je tehnika anket, v kateri so odgovori uporabnikov anonimni. Uporabniki odgovarjajo ponovno, ko dobijo odgovore drugih lanov skupine. Policy Capture je tehnika za razvoj povezav med želenimi in resninimi znailnostmi posameznega sistema. Repertory Grid Technicque je tehnika vprašalnikov za doloitev uporabnikovega poznavalskega okvira pristojnosti. Critical Incident Technique je tehnika intervjuja ali ankete, v kateri so predvsem vprašanja o podatkih glede dogodkov posameznega uspeha ali neuspeha procesa, ki se želi informatizirati. Ad hoc working group je tehnika, s katero strokovnjaki obravnavanega podroja pridobivajo sistemske zahteve z analizami in pogajanji. Protocol je tehnika, v kateri uporabniki obširno komentirajo svoje dejavnosti pri reševanju simulirane zadeve. Formalna analiza pridobljenih komentarjev na podlagi konsenza (protokol) zagotavlja povzetek uporabniških vedenj in reševanja simulirane zadeve. poznavanje kategorij primernih podatkov. Razmeroma draga. Poudarja princip konsenza, prepozna vse kategorije informacij, lahko prikrije pomembne razlike posameznikov. Je precej draga. Matematine domneve so lahko neprimerne. Postopek parne primerjave omejuje dimenzionalnost. Težko jo je uspešno uporabiti. Visoka raven, ki je ni preprosto uporabiti dovolj natanno za sprejem odloitev nartovanja. Široko uporabljena tehnika, ki pogosto zagotavlja pomemben vpogled v kritine funkcije ali podatke. Uinkovita na zelo visoki ravni, brez podrobnosti. Problematina zaradi subjektivnosti in nagnjenosti k pristranosti zaradi medsebojnih odnosov lanov skupine (npr. neprimeren vpliv lanov, ki so na visokem položaju. V ve pogledih podobna papirni simulaciji, vendar bolj vsiljiva in natanna. asovno je zelo zahtevna, za to je njena uporaba pogosto omejena na manj primerov. Primerna za natanno reševanje konkretne zadeve. Tabela 3: Opis posameznih metod pridobitve uporabniških zahtev ( Vir.:Andriole, 1991, str ) Strukturne metode so boljše za uporabnike, s katerimi se težko sporazumeva in za bolj kompleksne zadeve. Nestrukturne metode so bolj primerne za uporabnike, ki znajo izraziti svoje zahteve in jih to zanima, torej za iskrene lane skupine. Druga velika skupina metod vkljuuje orodja in tehnike, ki simulirajo zahteve. Simulacija zahtev je bila uporabljena pri projektu Strategic Defense Iniciative SDI, ker niti uporabniki niti analitiki niso imeli izkušenj z vodenjem jedrske vojne v vesolju. Kljuna težava teh metod pa je, da se preprosto generirajo zahteve na podlagi napanih scenarijev, simulacij in iger. Nekateri predlagajo za pridobitev uporabniških zahtev vprašalnike in ankete, drugi pa pogovore, intervjuje ali tehnike opazovanja. Ne smemo pa podcenjevati moi hitrega prototipiranja. Beseda prototip izvira iz grških besed protos in typos, kar pomeni prvi vzorec. Temeljna ideja prototipnega pristopa je v izgradnji delujoe prototipne rešitve, ki se postopno dograjuje in Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 16 od 80

17 izpopolnjuje do konno sprejemljive rešitve. Prototipni pristop omogoa preizkušanje idej s hitrim razvojem zaasno delujoe rešitve in to brez vejih stroškov. Preizkušanje prototipa pomeni možnost za boljše sodelovanje oz. razumevanje uporabnikov in razvijalcev, esar ni mogoe dosei le z navadnim pogovorom. Ta pristop uporabimo za preizkus veljavnosti uporabniških zahtev, predvsem kadar uporabnik ne ve natanno, kaj bi rad. Nekaterim uporabnikom je lažje povedati, kaj ni dobro pri delujoi rešitvi, kot pa kaj bi morala izpolniti rešitev, ki je še ni. Prototipni pristop pa je zelo tvegan, kadar uporabnik ne želi oz. noe sodelovati pri razvoju rešitve ali kadar razvijalci ne poznajo dovolj dobro orodij za razvoj prototipa. Na žalost so naša priakovanja glede prototipnega pristopa vekrat previsoka, posebej e priakujemo, da bomo tako prej oziroma zelo hitro našli konno rešitev. Hitro prototipiranje se nemalokrat razvije v ne tako hitro prototipiranje. Ne smemo obupati, e po drugem ali tretjem prototipu nismo našli konne rešitve. Res je tudi, da preve ponavljanj ni sprejemljivo. V povpreju naj bi bilo pet ali šest ponovitev. Podaljšano prototipiranje ne pomeni neustreznosti pristopa. Nasprotno, uspešno prototipiranje lahko odkrije prikrite pomankljivosti, neustrezne zahteve, finanne zmote in preprei negospodarne ter predolge drage aktivnosti kodiranja in uvajanja neustrezne rešitve PREVE SE OPIRAMO NA NEFLEKSIBILNE MODELE MENEDŽMENTA Projektni pristop, ki se že desetletja uporablja v drugih industrijskih panogah npr. v gradbeništvu, je pri izgradnji informacijskih sistemov v zdravstvu še v zaetni fazi. Poenostavljeno lahko primerjamo gradnjo mostov z izgradnjo informacijskega sistema. Splošen rezultat primerjave bi bil, da mostove ponavadi zgradijo pravoasno, s predvidenimi stroški in se ne zrušijo. Nasprotno pa informacijski sistemi niso nikdar zgrajeni pravoasno in s predvidenimi stroški, poleg tega pa se zmeraj zrušijo oziroma odpovejo. Kljuni razlog za uspešno gradnjo mostov naj bi bilo poleg 3000 let izkušenj tudi dejstvo, da je nart za most zmeraj zelo natanen in da gradijo po nartu, ki je bil potrjen. To pomeni, da izvajalci nimajo ve možnosti spreminjanja specifikacij narta oziroma je spreminjanje narta zelo omejeno. Druga bistvena razlika pa je, da se natanno razišejo, analizirajo, ugotovijo in dokumentirajo vzroki za zrušen most. e se zruši ali odpove informacijski sistem, se vzroki pogosto ne razišejo, se celo prikrijejo, prezrejo ali pa se preprosto sprejmejo kot samoumevni. Zato se enaki vzroki znova in znova ponavljajo. V veliko primerih ima vodilni menedžment informacijski sistem za samostojen sistem, ki nima ni skupnega z realnim življenjem. Informacijski sistem enai z raunalniško opremo in ga ne sprejema kot pomembno orodje za pridobitev, obdelavo in distribucijo podatkov. Menijo, da so sposobni upravljati organizacijo na podlagi svoje intuicije in ne na temelju informacij. V takih okolišinah namenjajo zelo malo pozornosti razvoju ali operativnemu delovanju informacijskega sistema. V veini primerov strateškega nartovanja informatike je vloga vkljuenega vodstva organizacije pasivna. Zanima jih le globalna obravnava informacijskih potreb, ne zanima pa jih obravnava uporabe skupnih podatkov na razlinih ravneh in stopnjah agregacije. Posamezni avtorji navajajo,da vodilni menedžment preve pozornosti usmerja v definiranje strategije, premalo pa v njeno implementacijo (Škrabot, 1998, str. 76). To Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 17 od 80

18 pomeni, da vodilni menedžment ne zagotavlja prenosa strateških ciljev v posamezne projekte oziroma ne definira ciljev projekta, dinamike njihovega doseganja in ne zagotavlja nujnih virov za njihovo realizacijo. Projekti pomenijo odlino orodje za realizacijo strategije. Strateške cilje mora realizirati vodilni menedžment, saj se odgovornost za realizacijo strategije ne sme delegirati na nižje ravni menedžmenta, ker to pomeni propad celotnega procesa realizacije strategije. e vodilni menedžment ne definira niti ciljev projekta, e sta nartovanje in kontrola projekta slaba ali ju sploh ni, je priakovana verjetnost propada projekta velika. Preve splošni cilji, ki jih ne moremo meriti, velikokrat povzroijo nerealna priakovanja in nezadovoljstvo naronika. Pogosto naroniki ne znajo natanno opredeliti ciljev in s tem povezanih priakovanj, vasih zmanjšajo vsoto denarja za projekt, zahtevajo in priakujejo pa izpolnitev vseh njihovih nejasnih ciljev. Moramo pa se tudi vprašati o vlogi razvijalcev in njihovem vplivu na uspeh projekta izgradnje informacijskega sistema. Veina analitikov ima zelo razlino izobrazbo in razline delovne izkušnje. Na žalost veina ljudi, ki opravlja to delo, nima ustreznih izkušenj in izobrazbe iz tega podroja. Podcenjujemo to najbolj kritino fazo v izgradnji sistema, zato ne vztrajamo pri ustreznih izkušnjah in izobrazbi. To delo opravi nekdo, ki je to že delal, ali tisti, ki je takrat na voljo, npr. prosti programer. Pogosto so dobri programerji slabi sistemski analitiki. Zakaj? Ljudje, ki so se odloili, da se skoraj ne sporazumevajo s sodelavci in se posvetijo raunalnikom, niso posebej sreni in uspešni, e jih silimo v nekaj,emur so se odrekli. Ponavadi so to tehnino zelo nadarjeni ljudje, ki radi delajo, vendar najraje sami. Po drugi strani je netehnini kader na tehninih delovnih mestih. Oitno od nekaterih priakujemo preve, od drugih pa premalo. Netehnini kader, še posebej v državni upravi hitreje pride do najvišjih položajev, na katerih je tudi možnost najvejega vpliva na razvoj informacijskega sistema. Taki ljudje so pogosto lani projektnih svetov, ki naj bi usmerjali delo projektnih skupin, pa pogosto ne pripravijo niti natannih strateških ciljev. Vasih pa zelo tehnine ljudi zaradi uspehov na njihovem podroju doloijo za vodenje organizacijske enote, pri emer so lahko neuspešni, saj nimajo izkušenj z vodenjem in organizacijo, po nekaj letih pa izgubijo še stik s tehninim podrojem. To je obiajno, saj na svojem delovnem mestu skrbijo predvsem za poveanje finannih in kadrovskih virov organizacijske enote, ki jo vodijo. Zelo pogosto neprimerni ljudje dokumentirajo sistem, e temu sploh namenijo kaj denarja. Dobri tehnini kadri, posebej programerji, so ponavadi slabi pisci. Za pisanje uporabniške dokumentacije in tudi tehnine dokumentacije je priporoljivo izbrati predvsem sistematine ljudi med sistemskimi analitiki ali uporabniki. Najboljša pa je kombinacija obeh. V kolikor med lani projektne skupine takih ljudi ni, je najbolje poskusiti z zunanjimi sodelavci, ki pripravijo dokumentacijo na podlagi tega, kar je narejeno. Nesmiselno je tudi razmišljanje, da lahko razvijalci, torej raunalniški strokovnjaki, inženirji elektrotehnike in matematiki sami razvijejo in uvedejo v uporabo informacijski sistem. Zelo verjetno bo projekt izgradnje informacijskega sistema propadel, e projekt zaupamo le oddelku za informacijske sisteme v posamezni organizaciji. Informacijski sistem je namenjen uporabnikom za uresniitev njihovih zahtev, zato morajo uporabniki prevzeti svoj del odgovornosti in pristojnosti v vodenju projekta izgradnje informacijskega sistema. eprav se zavedamo, da izgradnja informacijskega sistema ne zahteva samo poznavanja sodobnih informacijskih tehnologij in metodologij, temve zahteva tudi poznavanje drugih podroij od projektnega menedžmenta do posameznih poslovnih Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 18 od 80

19 procesov, pa vseeno ne uvajamo dovolj multidisciplinarnega izobraževanja in usposabljanja. 5 PROJEKTNI PRISTOP K IZGRADNJI INFORMACISKEGA SISTEMA ZA SPREMLJANJE ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Pri projektih izgradnje informacijskih sistemov se sreujemo s kompleksnimi zadevmi, torej z zahtevami uporabnikov, novimi tehnologijami, orodji, tehnikami, uporabniki, obstojeim stanjem informacijskega sistema, razlinimi pristopi in nenehnimi spremembami. Podcenjevanje teh zadev, še posebej kompleksnosti in sprememb uporabniških zahtev, pogosto pomeni neuspeh projekta. Predlaganih je bilo ve pristopov, z razlinimi elementi in poimenovanji. Ponavadi so pristopi doloeni glede na veje elemente, ki se imenujejo faze. V vsaki fazi potekata izdelava in potrditev doloenih izdelkov, kar je temelj za naslednjo fazo. Pri projektih razvoja informacijskih sistemov se pri nas uporabljata predvsem dva pristopa (Vodenje projektov informacijske tehnologije, 1997, str. 12): - pristop klasinega življenjskega cikla (slika 1): Življenjski cikel projekta se zane z vzpostavitvijo, nadaljuje s specifikacijo zahtev (analize), razvojem rešitve (programiranja) ali njeno nabavo, uvedba (pri emer se prenesejo podatki iz morebitnega starega sistema) in z delovanjem ter se kona s sklepno fazo, in sicer ko sistema ne uporabljamo ve. Konci posameznih faz so glavne nadzorne in obenem odloitvene toke; - prototipni pristop: Pri njem se fazi specifikacije (analize) in razvoja (programiranje) ponovita. Pristop upošteva intenzivno vkljuevanje uporabnika in uporabo sodobnih metod ter orodij. Vzposta- Specifika- Razvoj Uvedba Delovanje Konec vitev cija Nabava Glavne odloitvene toke Slika 1: Življenjski cikel projekta Pomanjkljivosti pristopa klasinega življenjskega cikla : - podaljšan as konanja projekta, brez možnosti delovanja, preden je koda izdelana; - odvisnost od stabilnih in tonih zahtev za celoten sistem v zaetni fazi razvoja; - nezmožnost odzivanja na spremembe zahtev in tehnologije, ko so te potrjene; - težave z zasledovanjem zahtev skozi kodo in neustreznost za prototipiranje; - zamuda pri odkrivanju napak do konca programiranja; Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 19 od 80

20 - pogosto nezadovoljstvo uporabnikov z dostavljenim sistemom 5.1 PROJEKT Obstaja veliko definicij, kaj je projekt. Projekt je zakljuen proces opravljanja doloenih del oziroma aktivnosti, ki so med seboj logino povezane za doseganje ciljev projekta, z nadaljnjim povezovanjem aktivnosti pa se postopno uresniita objektni in namenski konni cilj (Hauc, 1991, str. 71). Zelo pogosto je projekt povezan z enkratnostjo in pomeni povezavo znanja ter izkušenj. Strinjam se s trditvijo, da je lovek dosegel najveje dosežke s pomojo enkratnih, neponovljivih procesov projektov na vseh podrojih dela (Hauc, 1993, str. 71), najbolj pa s tem, da je projekt prehodni proces med tistim, kar želimo narediti, in med tistim, kar bomo res naredili. Projekte se obiajno razdeli na dve skupini, in sicer glede na vrsto projekta ter njihovo velikost. Vsaka vrsta projektov, npr. projekt izgradnje informacijskega sistema ima svoje tehnine izdelke. Glede na stroške projekta, število aktivnosti pri projektu, sodelavcev in sodelujoih organizacijskih sistemov v vlogi naronika, uporabnika ali izvajalca se projekte poskuša razvrstiti na majhne, srednje in velike, kot je prikazano v tabeli 4. Tabela 4: Majhni, srednji, in veliki projekti ( Vir.: Metodologija vodenja projektov v državni upravi, 2001, str. 5-6.) Stroški loveški viri Število aktivnosti Št. organizacijskih sistemov Majhen do 20 mio tolarjev do 5 do 50 naronik oz. uporabnik in izvajalec Srednji med 20 mio in 100 med 5 in 50 med 50 in 500 naronika oz. uporabnika Velik mio tolarjev ve kot 100 mio tolarjev ali izvajalca ve kot 50 ve kot 500 ve naronikov oz. uporabnikov in ve izvajalcev Vsak projekt izgradnje informacijskega sistema ima svoje posebnosti in doloeno stopnjo kompleksnosti, saj poteka v znailnih pogojih in okolju. Na podlagi prej navedenih meril je nek projekt zelo težko uvrstiti v ustrezen velikostni razred, saj poleg omejitvenih meril na njegovo velikost vpliva ve dejavnikov, kot so kratki roki uvedbe, verjetnost sprememb med izvajanjem projekta in še posebej njegova kompleksnost ter obseg. Kompleksnost in obseg v projektih izgradnje informacijskega sistema doloajo razlini dejavniki, med njimi tudi število in stopnja kompleksnosti funkcij, ki jih projekt pokriva, ter predvsem prepletenost teh funkcij, število uporabnikov in spremembe njegovih vlog, povezanost z drugimi informacijskimi sistemi in stopnja kompleksnosti teh povezav. Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 20 od 80

21 5.2 STRATEGIJA PROJEKTA Strategija spremljanja zasedenosti zahteva informacijski sistem, ki mora zagotavljati podporo vsem funkcijam oziroma procesom organizacijskega podroja na temeljih sodobne informacijske tehnologije. Pri tem je bila nujna integracija vseh dejavnikov in subjektov, ki zagotavljajo nemoteno delovanje, ter njihova vodoravna in navpina integracija. Funkcije omenjenega podroja zahtevajo postavitev informacijskega sistema na vseh lokacijah, oziroma mestih, kjer se izvajajo zdravstvene storitve. Strategija oziroma strateške usmeritve projekta: - morajo zagotavljati sprotne in pravoasne informacije; - avtomatizira vse postopke, ki predstavljajo rutinska opravila; - je fizino distribuiran sistem; - je logino centraliziran sistem (nadzor); - omogoa samostojnost vsake lokacije in mobilnost opreme na najnižji ravni; - deluje na podlagi sodobne relacijske baze podatkov; - poleg nove imbolj uporablja prejšnjo strojno in komunikacijsko opremo; - omogoa preprosto in uinkovito uporabo ter vzdrževanje; 5.3 NART PROJEKTA Ko je struktura ciljev pripravljena, je za doseganje teh ciljev treba pripraviti nart. Ponavadi izvajanje projekta poteka v spremenljivem okolju, zato je treba vekrat spremeniti skladno s spremembami tudi strukturo ciljev ali že pripravljen nart. Pri nartovanju projekta obstaja ve metod, ki nam pomagajo pri iskanju odgovorov na vprašanja, kot so kaj, kako, kdo in kdaj. Pri vprašanju kaj si lahko pomagamo z metodo retrogradne lenitve del pri projektu (Work Breakdown Structure WBS ali Project Breakdown Structure PBS), pri vprašanju kako si pomagamo s tehniko mrežnega nartovanja, pri vprašanju kdo s projektno organizacijo, pri vprašanju kdaj pa z metodo asovne analize PROCES PROJEKTA Že poimenovanje metode retrogradna lenitev dela pri projektu pove, da gre za lenitev in strukturiranje projekta od zgoraj navzdol (top-down). Delo pri projektu poskušamo razleniti v obvladljive celote, ki so z vidika vodenja projekta najprimernejše. Najnižja raven strukture lenitev dela pri projektu so aktivnosti in delovni paketi (work package). Aktivnosti pomenijo najmanjši del naloge, ki jo predstavlja projekt. Delovni paketi pomenijo ve aktivnosti, ki jih je treba opraviti, da bi uresniili delo pri projektu. S pomojo realizacije medsebojno povezanih aktivnosti in delovnih paketov uresniimo posamezne faze oziroma delne cilje, prek njih pa konni cilj projekta. Zaradi uinkovitega vodenja razvoja projekta, ki bi zagotavljal primerno upravljanje in organizacijo, je smiseln fazni pristop izgradnje. Drugi, prav tako pomemben razlog za fazni pristop je uporabnost projekta pri pripravi organizacijske strukture Zavoda za zdravstveno zavarovanje in povezav z zunanjimi dejavniki. Po sprejeti metodi bo proces izgradnje potekal po naslednjih fazah: Emil Židan :Organizacijski model spremljanja zasedenosti Stran 21 od 80

Tabela_javni sektor

Tabela_javni sektor VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih

Prikaži več

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - Ponudba storitev in izhodišča delovanja Askit.ppt [Compatibility Mode] Izhodia delovanja podjetja Askit d.o.o. Dvig uspenosti poslovanja naih strank. Dodana vrednost za stranko je osnova prepoznavanja koristnosti naega angamaja. Omogoamo vam zunanji neodvisen in strokoven

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017

Microsoft Word - KAZALNIK ZADOVOLJSTVA S PREHRANO 2017 Neobvezni kazalnik kakovosti KAZALNIK ZADOVOLJSTVO S PREHRANO V PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI IDRIJA ZA LETO 2017 Kazalnik pripravila Andreja Gruden, dipl. m. s., Hvala Nataša, dipl. m. s. 1. POIMENOVANJE KAZALNIKA

Prikaži več

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )

(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis ) DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.

Prikaži več

Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana

Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

PowerPoint Template

PowerPoint Template IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc

Microsoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:

Prikaži več

Event name or presentation title

Event name or  presentation title Marko Škufca Vodja programa BI, ADD d.o.o. Gorazd Cah Specialist področja Služba za informatiko, DARS d.d. Izziv Rešitev Rezultati... PROCESI + TEHNOLOGIJA + LJUDJE Poslanstvo: s sodobnimi pristopi in

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Poslovni analitik v agilnem svetu Prenova spletne strani Uvedba podpore za mobilne naprave Ineor d.o.o. O meni poslovni analitik izkušnje s tehnologijo (programiranje, razhroščevanje, inštalacije, administracija,...)

Prikaži več

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ )

(Microsoft Word - Kon\350na verzija-novinarsko poro\350ilo za leto 2010_ ) KAZALO VSEBINE 1. GOSPODARNO RAVNANJE Z ODPADKI 2. KJE ZBIRAMO ODPADKE? 3. POSLANSTVO, VIZIJA IN VREDNOTE PODJETJA SAUBERMACHER-KOMUNALA 4. DRUŽBENA ODGOVORNOST 5. ODPADKI, ZBRANI V LETU 2010 6. ANALIZA

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P

Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:

Prikaži več

(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc)

(Microsoft Word - VIS_\212egula_Bojan_1981.doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Informatika v organizaciji in managementu UVEDBA IN ANALIZA SLUŽBE ZA PODPORO UPORABNIKOM V PODJETJU SRC.SI Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat:

Prikaži več

Sinopsis

Sinopsis Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Prikaži več

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme

Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation INFORMACIJSKI SISTEM MFERAC - LETA 2022 mag. Andreja Sladoje Jemec, Sanja Štumberger Kovačič Ministrstvo za finance 10.12.2018 Vsebina predstavitve 1. Projekt MFERAC05 in izhodišča prenove 2. Izvajanje

Prikaži več

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj

AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Microsoft Word - lipnik16.doc

Microsoft Word - lipnik16.doc UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO DRAGICA LIPNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA IN SPREMEMBE ORGANIZACIJE PODJETJA BANKART LJUBLJANA Ljubljana,

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

EVRO.dvi

EVRO.dvi Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko

Prikaži več

Microsoft Word - Perc_Kristof_diploma_univ.doc

Microsoft Word - Perc_Kristof_diploma_univ.doc UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacijska informatika IZGRADNJA PODATKOVNEGA SKLADIŠA IN RAZVOJ UPORABNIŠKE REŠITVE V TEHNOLOGIJI OLAP Mentor: red. prof. dr. Jože Zupani

Prikaži več

Chapter 1

Chapter 1 - 1 - Poglavje 1 Uvod v podatkovne baze - 2 - Poglavje 1 Cilji (Teme).. Nekatere domene, kjer se uporabljajo podatkovne baze Značilnosti datotečnih sistemov Problemi vezani na datotečne sisteme Pomen izraza

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne

29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne 29. REDNA SEJA VLADE RS Ljubljana, 25. 4. 2019 - Vlada RS se je na svoji 29. redni seji med drugim izdala Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem

Prikaži več

(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc)

(Microsoft Word - Milo\347evi\206_1.del diplome.doc) UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov NADGRADNJA SISTEMA MANAGEMENTA KAKOVOSTI PO ISO/TS 16949 V PREVENT MEŽICA D.O.O. Mentor: izred. prof.

Prikaži več

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S

DELEGIRANA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  2018/ z dne  13. julija o dopolnitvi  Uredbe  (EU)  2016/ Evropskega  parlamenta  in  S 5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje

Prikaži več

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta:  Splet FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:

Prikaži več

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx

Microsoft Word - 88_01_Pravilnik_o_znanstveno_raziskovalnem_razvojnem_svetovalnem_delu_na_FZJ_ docx Na podlagi 22., 70., 71., 94., 95., 96., 97. člena Statuta Fakultete za zdravstvo Jesenice je Senat Fakultete za zdravstvo Jesenice na svoji na 5. redni seji v študijskem letu 2014/2015, dne 18. 2. 2015,

Prikaži več

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16)

Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) Na podlagi 109. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 15/06 - uradno prečiščeno besedilo, 22/08, 4/15 in 1/16) je Svet Mestne občine Velenje na 12. seji dne 22. 3.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx

Microsoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil

Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - KOROSE Dan javno zasebnega partnerstva 2013 VK [Zdru\236ljivostni na\350in])

(Microsoft PowerPoint - KOROSE  Dan javno zasebnega partnerstva 2013 VK [Zdru\236ljivostni na\350in]) Uporaba FIDIC pogodb pri projektih javno zasebnega partnerstva in pogoji pogodb za projekte na principu DBO Mag. Vekoslav Korošec Direktor Združenja za svetovalni inženiring-zsi Dan javno zasebnega partnerstva;

Prikaži več

Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z

Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija z Aleš Štempihar Agile in IIBA poslovni analitiki dodana vrednost za organizacijo in njene kupce Povzetek: Kaj je pravzaprav Agile? Je to metodologija za izvajanje projektov, je to tehnika in orodje za razvoj

Prikaži več

Številka: /15-3/ Ljubljana, 12. april 2016 Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in

Številka: /15-3/ Ljubljana, 12. april 2016 Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in Številka: 501-01/15-3/ Ljubljana, 12. april 2016 Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 71. seji 11. aprila 2016,

Prikaži več

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008

Microsoft Word - FREM-2010-prispevek-obratna-sredstva-oktober-2008 NAČRTOVANJE UREJENOSTI ORGANIZACIJE Mirko Jenko mirko.jenko@t-2.net 1. Povzetek Prispevek je poslovni projekt iz prakse, s katerim želimo prenoviti organizacijski ustroj organizacije in spremljanje stroškov.

Prikaži več

Macoma katalog copy

Macoma katalog copy POSLOVNE APLIKACIJE PO ŽELJAH NAROČNIKA Poročilni sistem Finance in kontroling Poprodaja Podatkovna skladišča Prodaja Proizvodnja Obstoječi ERP Partnerji Implementacija rešitev prilagojena po željah naročnika

Prikaži več

PowerPoint-Präsentation

PowerPoint-Präsentation ENERGETSKO POGODBENIŠTVO (EPC) V JAVNIH STAVBAH Podpora pri izvajanju energetske prenove stavb na lokalni ravni z mehanizmom energetskega pogodbeništva 12.10.2016, LJUBLJANA NIKO NATEK, KSSENA Projekt

Prikaži več

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana

Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Regionalni razvoj: včeraj danes jutri dr. Damjan Kavaš, Inštitut za ekonomska raziskovanja, Ljubljana Ali je zemlja ploščata? Vir: http://www.publishwall.si/stoychi./post/149158/planet-zemlja-ni-to-kar-so-nas-ucili-v-soli.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Kokolj

Microsoft PowerPoint - Kokolj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI

Prikaži več

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije

Poročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije 1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska

Prikaži več

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja

MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Klemen Pašić Soizvaja MEDICINSKO NEPOJASNJENA STANJA (modul za specializante družinske medicine) Vodja modula: Vojislav Ivetić Namestnik vodje modula: Soizvajalci:, Erika Zelko, Maja Rus Makovec, Datumi 2018/2019: 23. skupina:

Prikaži več

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij

Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij Javno posvetovanje o vodniku za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence in o vodniku za ocenjevanje prošenj finančnotehnoloških kreditnih institucij za pridobitev licence Pogosta vprašanja 1 Kaj je banka?

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa

Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag

Poročilo o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Ag 15.12.2011 Uradni list Evropske unije C 366/63 POROČILO o letnih računovodskih izkazih Izvajalske agencije za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo za proračunsko leto 2010 z odgovori Agencije

Prikaži več

PKP projekt SMART WaterNet_Opis

PKP projekt SMART WaterNet_Opis PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

Priloga_04.indd

Priloga_04.indd 1 Sistem distribucije zemeljskega plina Pri teh sistemih obiajno varevalnega potenciala ni - eventualnih netesnosti in pušanja plina že iz varnostnih razlogov ne sme biti. V sistemu se varevalni potencial

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Upravljanje tveganj nabave VSEBINA predavanj Opredelitev TVEGANJ, njihovih OBLIK in VZROKOV Upravljanje tveganja PRISTOPI in STRATEGIJE upravljanja tveganj METODE ublažitve tveganj Primer analize tveganja.

Prikaži več

Impact assessment Clean 0808

Impact assessment  Clean 0808 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko

Prikaži več

Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov

Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice

Prikaži več

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov

Porevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Sequi_SecDAy.ppt

Microsoft PowerPoint - Sequi_SecDAy.ppt Sistem za zagotavljanje revizijske sledi zbirk podatkov Marko Hočevar Premisa d.o.o. Iztok Lasič Hic Salta d.o.o. O revizijski sledi Namen revizijske sledi Znane težave pri zajemanju revizijske sledi Zakaj

Prikaži več

Microsoft Word - Konec raziskovalne1.doc

Microsoft Word - Konec raziskovalne1.doc SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Slomškova 21 2310 Slovenska Bistrica RAZISKOVALNA NALOGA Pri predmetu: ekonomija PRIPRAVE BANKE CELJE, d. d., NA UVEDBO SKUPNE VALUTE EVRO Dijakinji: Mateja Retuznik, Nikita

Prikaži več

Microsoft Word - 28 seja x tocka Odlok o mrezi javne zdravstvene sluzbe na primarni ravni v OA - 2. obravnava celotno gradivo z

Microsoft Word - 28 seja x tocka Odlok o mrezi javne zdravstvene sluzbe na primarni ravni v OA - 2. obravnava celotno gradivo z Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: 12. 1. 2018 OBČINSKI SVET OBČINE AJDOVŠČINA ZADEVA: ODLOK O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI AJDOVŠČINA 2. obravnava

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice,

Prikaži več

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx

Microsoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji

Prikaži več

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

GMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS

GMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS GMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS ponaša z mednarodno priznanim certifikatom GMP. Vsi

Prikaži več

Slajd 1

Slajd 1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 1 EU ENOTNI DIGITALNI PORTAL: PRIHAJA NOVA EU UREDBA Alenka Žužek Nemec, Tina Kuliš DNEVI SLOVENSKE INFORMATIKE 18. april 2018 Ko podjetja ali državljani

Prikaži več

Microsoft Word - november Z 2 OS.doc

Microsoft Word - november Z 2 OS.doc P R E D L O G Z A P I S N I K 2. redne seje Obinskega sveta Mestne obine Novo mesto, ki je bila v etrtek, 25. novembra 2010, ob 16. uri v sejni dvorani Mestne obine Novo mesto, Novo mesto, Glavni trg 7

Prikaži več

Slide 1

Slide 1 Projektno vodenje PREDAVANJE 7 doc. dr. M. Zajc matej.zajc@fe.uni-lj.si Projektno vodenje z orodjem Excel Predstavitev Najbolj razširjeno orodje za delo s preglednicami Dva sklopa funkcij: Obdelava številk

Prikaži več

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO

Letni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO 23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni

Prikaži več

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj

VELJA OD DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) Izobraževalna hiša Cilj VELJA OD 1. 1. 2016 DALJE PREVERJALNI SEZNAM RAZKRITIJ ZGD- 1 (69.člen) RAZKRITJA 69. ČLEN ZGD- 1 (OD 1.1.2016 DALJE) da pogojno ne Člen ZGD- 1 OPIS VELIKOST DRUŽBE VELIKA SREDNJA MAJHNA MIKRO (70a. člen)

Prikaži več

Présentation PowerPoint

Présentation PowerPoint Evropski projekt Achieve Dejavnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih z nizkimi prihodki skozi obiske in energetsko svetovanje 21/04/2011-21/04/2014 Ljubljana, 14.5.2013 Tomislav

Prikaži več

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]

Microsoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje] VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev »ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43

Prikaži več

Microsoft Word - Hribar27

Microsoft Word - Hribar27 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA KRITINOSTI RAUNALNIŠKIH SISTEMOV GLEDE NA REGULATIVO O ELEKTRONSKIH ZAPISIH IN ELEKTRONSKIH PODPISIH Ljubljana, maj 2002 Robert Hribar POVZETEK

Prikaži več

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega

Prikaži več

Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln

Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana

Prikaži več

Microsoft Word - lovsin286

Microsoft Word - lovsin286 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ANALIZA ZAUPNIŠKE TEORIJE UPRAVLJANJA Ljubljana, junij 2002 JANA LOVŠIN IZJAVA Študentka Jana Lovšin izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

Prikaži več

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo

Priporočilo Evropskega odbora za sistemska tveganja z dne 15. januarja 2019 o spremembi Priporočila ESRB/2015/2 o ocenjevanju čezmejnih učinkov ukrepo 20.3.2019 SL Uradni list Evropske unije C 106/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) PRIPOROČILA EVROPSKI ODBOR ZA SISTEMSKA TVEGANJA PRIPOROČILO EVROPSKEGA ODBORA ZA SISTEMSKA TVEGANJA z dne 15. januarja

Prikaži več

Microsoft Word - MagnetogramDrzavniSvet.doc

Microsoft Word - MagnetogramDrzavniSvet.doc Magnetogram (za vpogled) Šifra in polni naziv telesa: 655 - Komisija za družbene dejavnosti Številka in vrsta seje: 029. Redna Datum magnetograma: 23.03.2005 Vsebina: KOMISIJA DRŽAVNEGA SVETA REPUBLIKE

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska HLADILNA TEHNIKA MILAN KUMER s.p. Izdano dne 18.6.2018

Prikaži več

Microsoft Word - Zaloznik2006

Microsoft Word - Zaloznik2006 Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska LIBELA ORODJA, Izdelovanje orodij in perforiranje

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni

Prikaži več

AAA

AAA BONITETNO POROČILO ODLIČNOSTI Izdajatelj: BISNODE, družba za medije ter poslovne in bonitetne informacije d.o.o. Član skupine BISNODE, Stockholm, Švedska JELE KITT proizvodno podjetje d.o.o. Izdano dne

Prikaži več

Microsoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc

Microsoft Word - Slovene_Final Guide _FINAL_.doc VARNOST PROIZVODOV V EVROPI Prironik za korektivne ukrepe, vkljuno z umikom v pomo podjetjem pri zašiti potrošnikov pred nevarnimi proizvodi Podprto s subvencijo Evropske Komisije Generalni direktorat

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Ponudba Askit.pptx

Microsoft PowerPoint - Ponudba Askit.pptx Organizacije potrebujejo rešitve za. obvladovanje vse bolj kompleksnega, nestanovitnega in negotovega poslovnega okolja; hitro vzpostavitev unikatnih poslovnih modelov, ki zagotavljajo višje dobičke in

Prikaži več

Microsoft Word - pravilnik diploma_1.doc

Microsoft Word - pravilnik diploma_1.doc Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.

Prikaži več

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK

BV_STANDARDI_SISTEMOV_VODENJA_EN_OK STANDARDI SISTEMOV VODENJA KOT ORODJE ZA IZBOLJŠANJE OKOLJSKE IN ENERGETSKE UČINKOVITOSTI 10.11.2011 Gregor SIMONIČ Sistemi vodenja Kaj so sistemi vodenja oziroma upravljanja? Sistem vodenja oziroma upravljanja

Prikaži več

Plan 2019 in ocena 2018

Plan 2019 in ocena 2018 01 Povzetek poslovnega načrta družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2019 in ocena poslovanja za leto POVZETEK POSLOVNEGA A DRUŽBE, IN SKUPINE LUKA KOPER ZA LETO 2019 IN POSLOVANJA ZA

Prikaži več

Microsoft Word - klinar36

Microsoft Word - klinar36 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARJANCA KLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SOCIALNA VARNOST V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Ljubljana, junij

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb

Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,

Prikaži več

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij.

Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli v računalniškem komuniciranju TCP, IP, nivojski model, paket informacij. Protokoli - uvod Protokol je pravilo ali zbirka pravil, ki določajo načine transporta sporočil po računalniškem omrežju

Prikaži več

(Microsoft Word - Kanalizacija MUHABER-OBRAZLO\216ITEVzaOSMONM.docx)

(Microsoft Word - Kanalizacija MUHABER-OBRAZLO\216ITEVzaOSMONM.docx) Številka: 354-20/2011(2010) Datum: 21.2.2011 OBINSKI SVET MESTNE OBINE NOVO MESTO ZADEVA: NAMEN: Predlog sprememb in dopolnitev programa opremljanja stavbnih zemljiš za obmoje opremljanja»kanalizacija

Prikaži več

Microsoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc

Microsoft Word - tehnicna_navodila_kmetija_popravek_kk.doc Tehnina navodila za popis tipinih gospodarskih objektov, ki pripadajo kmetiji Popis nepreminin je namenjen pridobitvi dejanskih podatkov o stavbah in njenih delih. Podatki o stavbah se vodijo v javni evidenci

Prikaži več

Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa

Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Najboljša skupaj Kontrola pristopa + registracija delovnega časa Globalna rešitev prilagojena lokalnemu okolju Rešitev Time&Space je na voljo v 15-ih jezikih ter podpira latinico, cirilico in arabsko pisavo.

Prikaži več