UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Maja Batič Maribor, 2012

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo DIPLOMSKO DELO Maja Batič Maribor, 2012

2

3 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za predšolsko vzgojo Diplomsko delo GIBALNA AKTIVNOST V NOSEČNOSTI Physical Activity during Pregnancy Mentor: pred. dr. Miha Marinšek Kandidatka: Maja Batič Maribor, 2012

4 Lektor-ica: Dragica Uršej, prof. raz. pouka Prevajalec-ka: Nataša Šafarič, prof. ang. in nem.

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju pred. dr. Mihi Marinšku za mentorstvo in pomoč pri pisanju diplomske naloge ter za vse njegove nasvete, njegovo strpnost in strokovno usmerjanje. Posebej se želim zahvaliti mojim staršema, ki sta me v času študija in nastajanja diplomske naloge bodrila ter verjela vame. Zahvala velja tudi Andreju, ki mi je pomagal pri urejanju diplomske naloge, me moralno podpiral in mi stal ob strani. Zahvaljujem se tudi vsem prijateljem, ki so bili v času nastajanja moje diplomske naloge ob meni, mi dajali nasvete in verjeli vame.

6 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisana MAJA BATIČ, rojena v Slovenj Gradcu, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom GIBALNA AKTIVNOST V NOSEČNOSTI pri mentorju dr. prof. MIHU MARINŠKU avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študenta-ke) Maribor,

7 POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti ali so nosečnice gibalno aktivne, v kolikšni meri in kaj priporočajo zdravniki. V prvem delu so teoretična stališča domače in tuje literature. Predstavljen je vpliv gibalne aktivnosti na nosečnico in otroka, pomen in oblike gibalne dejavnosti ter dosedanje raziskave iz Slovenije, Nemčije in ZDA. V empiričnem delu sem raziskovala v kolikšni meri so nosečnice gibalno aktivne, če izbirajo primerne oblike gibalne aktivnosti in ali se razlikuje mnenje med zdravniki in nosečnicami glede vpliva gibalne aktivnosti na porod. Vprašalnik je bil odprtega in zaprtega tipa. Anketirali smo 80 nosečnic in 20 zdravnikov ginekologov. Vprašanja za nosečnice so se nanašala na obdobje od začetka do konca nosečnosti ter predhodno gibalno aktivnost. Vprašanja za zdravnike pa so se nanašala predvsem na to, kaj priporočajo nosečnicam. Na podlagi analize ankete smo ugotovili, da nosečnice niso zadosti gibalno aktivne, kot to priporočajo zdravniki. So pa seznanjene s tem, katere športne aktivnosti so primerne zanje. KLJUČNE BESEDE: gibalna dejavnost, nosečnica, otrok, zdravnik.

8 ABSTRACT The purpose of my diploma paper was to establish if pregnant women are physically active, if so, to what extent, and what are the recommendations of physicians. First part contains domestic and foreign theoretical points of view. It gives an insight into how physical activity influences both the pregnant woman and the child, what the aim of physical activity is and different types of physical activity. It also includes the research which has been conducted so far in Slovenia, Germany and USA in this particular field. The aim of the empirical part was to establish to what extent pregnant women do exercise, what are the recommendations of the physicians and if their points of view coincide. The questionnaire contained both open and closed questions. Eighty pregnant women and twenty gynecologists were interviewed. Pregnant women were asked questions about their pregnancy from the beginning to the end as well as questions about their previous physical activity routine. Questions intended for physicians mainly referred to their recommendations to pregnant women. Having analyzed the results of the survey, we found out that pregnant women do not do enough physical exercise per day as recommended by physicians. However, they know well which type of exercise is appropriate for them. KEY WORDS: physical activity, pregnant woman, child, physician.

9 KAZALO 1. UVOD TEORETIČNI DEL VRSTE GIBALNE AKTIVNOSTI V NOSEČNOSTI Primerne gibalne aktivnosti Neprimerne gibalne aktivnosti VPLIV GIBALNE AKTIVNOSTI NA NOSEČNICO IN NA OTROKA Vpliv gibalne aktivnosti na nosečnico Hormoni Srčno žilni sistem Telesna temperatura Dihalni sistem Vpliv gibalne aktivnosti nosečnic na otroka Srčni utrip Gibanje otroka v maternici Rast otroka v maternici GIBALNA DEJAVNOST V NOSEČNOSTI Pomen gibalne dejavnosti v nosečnosti Količina gibalne dejavnosti v nosečnosti Opozorilna znamenja za prekinitev gibalne dejavnosti v nosečnosti Napotki za gibalno dejavnost v nosečnosti Trajanje gibalne dejavnosti v nosečnosti OBLIKE GIBALNE DEJAVNOSTI NOSEČNIC Vrhunski šport Rekreativni šport Šport za sprostitev GIBALNA DEJAVNOST NOSEČNIC V ORGANIZIRANIH ŠPORTNIH DEJAVNOSTIH... 18

10 2.6 ZGRADBA VADBENE ENOTE V SKUPINI ORGANIZIRANE ŠPORTNE DEJAVNOSTI ZA NOSEČNICE Pripravljalni del/ogrevalni del Uvodni del Gimnastične vaje Glavni del vadbene enote razdelimo na: Aerobni del Anaerobni del Sprostitveni del PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV Raziskave v Sloveniji Raziskave v ZDA Raziskave v Nemčiji EMPIRIČNI DEL NAMEN RAZISKOVALNE NALOGE RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV Raziskovalna vprašanja Raziskovalne hipoteze Spremenljivke METODOLOGIJA Raziskovalne metode Raziskovalni vzorec Postopki zbiranja podatkov Organizacija zbiranja podatkov Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov Postopki obdelave podatkov REZULTATI IN INTERPRETACIJA Rezultati nosečnic... 28

11 3.4.2 Rezultati zdravniki SKLEP LITERATURA PRILOGE... 48

12 Kazalo grafov Graf 1: Zaporedna nosečnost nosečnic.. 28 Graf 2: Gibalna aktivnost nosečnic v času nosečnosti Graf 3: Obolenja in bolezni preprečujejo gibalno aktivnost v nosečnosti...29 Graf 4: Vzrok odločitve za gibalno aktivnost v času nosečnosti Graf 5: Ukvarjanje z gibalno aktivnostjo pred nosečnostjo Graf 6: Vrsta gibalne aktivnosti pred nosečnostjo...30 Graf 7: Obseg gibalne aktivnosti na teden...31 Graf 8: Obseg gibalne aktivnosti na dan Graf 9: Vrsta gibalne aktivnosti v času nosečnosti Graf 10: Obseg gibalne aktivnosti za nosečnice na teden.. 33 Graf 11: Obseg gibalne aktivnosti na dan v času nosečnosti...34 Graf 12: Prostovoljna odločitev za gibalno aktivnost v času nosečnosti...34 Graf 13: Obisk skupinske vadbe v času nosečnosti...35 Graf 14: Vpliv gibalne aktivnosti na porod...35 Graf 15: Vpliv gibalne aktivnosti na porod Graf 16: Vpliv gibalne aktivnosti na porod...36 Graf 17: Priporočljive gibalne aktivnosti za nosečnice Graf 18: Obseg gibalne aktivnosti za nosečnice na teden...37 Graf 19: Obseg gibalne aktivnosti za nosečnice na dan Graf 20: Vpliv telesne priprave na porod...39 Graf 21: Vpliv gibalne aktivnosti na porod...39 Graf 22: Gibalna aktivnost nosečnic po mesecih Kazalo tabel Tabela 1: Priporočljive vrednosti srčnega utripa v nosečnosti...14 Kazalo slik Slika 1: Primeri vaj za nosečnost

13 1. UVOD Nositi in roditi otroka je za vsako žensko nekaj izjemnega, v njej se razvija novo bitje, ki se bo po devetih mesecih porodilo in se stisnilo v naročje, v potrebi po varnosti, toplini, bližini in hrani. Nosečnost je fiziološko dogajanje, dinamičen proces telesnih in duševnih sprememb, ki naj bo deležna naklonjene podpore, skrbi in nege; v nekaterih primerih pa zahteva posebno zdravstveno skrb, varstvo in specifične ukrepe. Odgovoriti si moramo na nekaj vprašanj: kako je s telesno dejavnostjo ženske, ki pričakuje otroka; kdaj je priporočljiva, kakšne vrste naj bo in kako naj poteka; na kaj naj bo nosečnica pozorna in kakšni so previdnostni ukrepi za zagotovitev varnosti nje in razvijajočega se otroka; v katerih primerih je treba telesno vadbo omejiti in celo opustiti (Drev in Drglin, 2010, str. 4). Z redno vadbo nosečnica ohrani odlično pripravljenost in se pripravi na različne telesne napore v tem času. Pomembno je, da ugotovi svojo zgornjo in spodnjo mejo napora, ki ustreza njej in njenemu otroku. Obstajajo namreč tudi rizične nosečnosti in v takšnih primerih je zapovedano strogo mirovanje. 3

14 2. TEORETIČNI DEL 2.1 VRSTE GIBALNE AKTIVNOSTI V NOSEČNOSTI Mnenja strokovnjakov glede ukvarjanja nosečnice z različnimi športnimi dejavnostmi so zelo različna. Nekateri trdijo, da aktivnost ni treba pretirano omejevati, če nosečnice ne izčrpuje, drugi pa predlagajo kar precejšnje prilagoditve. Večina se strinja, da pomanjkanje športne aktivnosti vodi v šibkost in bolehnost. Še posebej negativno vpliva prisiljeno prenehanje aktivnosti pri nosečnicah, ki so se prej redno in razmeroma intenzivno ukvarjale s športom. Namesto, da bi bila nosečnost zanje normalna fiziološka izkušnja, se po nepotrebnem spremeni v stanje, ki meji na bolezen. Po drugi strani pa nosečnost ne pomeni časa za učenje novih športov ali celo tekmovalnih športov. Nosečnica naj v nobenem primeru ne dela do izčrpanosti. Ko ugotavljamo, ali je določena športna zvrst za nosečnico primerna ali ne, moramo biti poleg upoštevanja splošnih nasvetov za športno dejavnost nosečnice pozorni še na več dejavnikov: - ali se je nosečnica že prej ukvarjala s to zvrstjo in kako dobro jo obvlada; - ali zahteva ta športna zvrst ohranjanje ravnotežnega položaja telesa v različnih situacijah, hitre in nenadne odločitve ter s tem povezane spremembe gibanja, neposredni stik z nasprotnikom ali projektilom; - ali so potrebni hitri, sunkoviti gibi ter možni pretresi in padci; - nevarnost poškodb mišic in sklepov je manjša pri nosečnicah, ki so bolj izkušene in telesno bolj pripravljene. Posebej pozorni moramo biti v prvih treh mesecih, ko je največja nevarnost spontanega splava, in po sedmem mesecu, ko napačno ravnanje lahko privede do prezgodnjega poroda (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 92). 4

15 2.1.1 Primerne gibalne aktivnosti Ženskam v času nosečnosti se priporočajo predvsem dejavnosti aerobnega tipa, kot so hoja, tek, kolesarjenje na sobnem kolesu, plavanje oziroma vadba v vodi in za nosečnice prilagojene vadbe aerobike, pilatesa ter joge. Poleg tega se priporoča tudi redno izvajanje vaj za mišice medeničnega dna in trening trebušnih ter hrbtnih mišic. Sestavni del športnih dejavnosti naj bo tudi sproščanje. Zmeren tek, hitra hoja, sprehodi in kolesarjenje (proti koncu nosečnosti je zaradi spremenjenega težišča priporočljivejše sobno kolo) so dejavnosti, ki jih lahko nosečnica vključi v svoj vsakdan, imenitno je, če jih lahko uživa v naravi zaradi prednosti, ki jih ima gibanje v naravnem okolju. (Drev in Drglin, 2010, str. 7) Neprimerne gibalne aktivnosti Neprimerne gibalne aktivnosti za nosečnico so tenis, badminton, squash, zimski športi, kot so alpsko smučanje, tek na smučeh, drsanje, moštveni športi (rokomet, odbojka, košarka, itn.) potapljanje, borilni športi, jahanje, smučanje na vodi, jadranje na deski, skoki v vodo, napori nad 2500 metri nadmorske višine. Pri vseh teh športih je namreč možnost poškodb nosečnice in plodu zelo velika (padci, udarci v trebuh, pomanjkanje kisika), zato se izvajanje teh športov v času nosečnosti odsvetuje. Splošno pravilo pa se glasi, naj se vsaka nosečnica izogiba novim oblikam vadbe. (Đokić in Levičnik, 2012, str. 7). 5

16 2.2 VPLIV GIBALNE AKTIVNOSTI NA NOSEČNICO IN NA OTROKA Gibalna aktivnost ima vsekakor vpliv, tako na nosečnico kot tudi na otroka, ki ga nosi v sebi. Kakšen pa je ta vpliv, je odvisno od izbrane vrste aktivnosti, količine, intenzivnosti in od posamezne nosečnice ter njenih telesnih značilnosti. To ni zgolj priprava na porod, temveč ugodno vpliva na zdravje nosečnice in razvijajočega se plodu, vse dokler poteka ta aktivnost v mejah zmožnosti nosečnice Vpliv gibalne aktivnosti na nosečnico Gibanje v nosečnosti vpliva na zmanjšanje nosečnostnih težav, kot so bolečine v medenici in križu, nehoteno uhajanje urina, zaprtje, nosečniški diabetes, krči v nogah, otekanje, tesnoba, nespečnost, jutranja slabost, občutek utrujenosti oziroma zaspanosti, bolečine v predelu trebuha, pozitivno vpliva na razpoloženje nosečnice, ohranja in krepi njen srčno-žilni sistem, pripomore k ohranjanju zdrave telesne teže. Prispeva tudi h krajšemu porodu z manj porodniškimi posegi in posledično k hitrejšemu okrevanju po porodu. (Đokić in Levičnik, 2012, str. 8) Hormoni Pri gibalni aktivnosti mora biti raven krvnega sladkorja in dovod kisika čim bolj stalna. Da raven glukoze pade in začne ogrožati zdravje otroka, je škodljiva predvsem visoko intenzivna vadba, dlje trajajoča vadba in neustrezna prehrana nosečnice (Želj, 2010). 6

17 Srčno žilni sistem Med gibalno aktivnostjo se poveča delovanje srca in ožilja. Srčni utrip se poveča, ustali pa se šele po približno tridesetminutni vadbi. Pri gibalno bolj aktivnih nosečnicah se poveča volumen krvi (predvsem zaradi aerobne vadbe), zato morajo biti pozorne na zadosten vnos železa. (Vojvodić - Schuter, 2004, str. 17). Maksimalna obremenitev srca ne sme biti večja od 70% dovoljenega srčnega utripa. Na primer, če ima nosečnica 30 let, je njen maksimalni srčni utrip v minuti med fizično aktivnostjo od 114 do 133 udarcev. (Želj, 2010). Maksimalno obremenitev srca izračunamo po formuli: (starost) = * 0,60 = 140 (spodnja meja) 190* 0,70 = 133 (zgornja meja) (Prav tam) Telesna temperatura Med gibalno aktivnostjo nosečnic se lahko poveča tudi telesna temperatura, kar pa je odvisno od zunanjih dejavnikov (temperatura okolja) in stanja nosečnice (telesna pripravljenost in zdravstveno stanje). Dobro telesno pripravljena nosečnica bo imela nižjo temperaturo in pulz v mirovanju. Ker se telesna temperatura z dvigom intenzivnosti povečuje, se povečuje tudi z napredovanjem nosečnosti. Nosečnici se namreč dviguje telesna teža, zato ima pri enakem tempu gibalne aktivnosti vedno višjo stopnjo intenzivnosti. (Švarc Urbančič in Videmšek, 1997). 7

18 Dihalni sistem Med gibalno aktivnostjo nosečnic se poveča tudi poraba kisika, ki je povečana od telesne teže nosečnice in intenzivnosti vadbe. Med gibalno aktivnostjo namreč postane dihanje hitrejše. Pomembno je, da nosečnica veš čas gibalne aktivnosti diha normalno in ne zadržuje diha, saj lahko v nasprotnem primeru pride do zmanjšanja dotoka krvi v srce in s tem padec krvnega tlaka. (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 13) Vpliv gibalne aktivnosti nosečnic na otroka Gibalna aktivnost nosečnic vpliva predvsem na gibanje otroka v maternici, srčni utrip otroka ter na rast otroka v maternici. Plod v maternici je stalno telesno aktiven in izvaja neverjetne igralne figure v plodovnici. Vsak njegov gib je priprava na bodoče življenje izven maternice sesa palec, udarja z nogicami in se igra s popkovino ter trenira prste na rokah. Tudi ko požira plodovno tekočino, trenira z mišicami lica (Vojvodić - Schuster, 2004, str. 18) Srčni utrip Srčni utrip ploda v mirovanju je udarcev na minuto. Med gibalno aktivnostjo matere pa se ta poveča na udarcev na minuto. Dvig srčnega utripa ploda je posledica njegovega prebujanja, dvig materine in otrokove telesne temperature, zmanjšanja pretoka krvi skozi maternico in dviga nivoja adrenalina ter noradrenalina pri plodu in materi. Zato je pomembno, da nosečnica smotrno načrtuje intenzivnost vadbe. Odvisen je od starosti ploda ter vrste intenzivnosti in trajanja vadbe. Dvig srčnega utripa je nek zaščitni mehanizem pred pomanjkanjem kisika in zadušitvijo, saj poveča dotok krvi in s tem kisika plodu. (Želj, 2010). 8

19 Gibanje otroka v maternici Gibanje plodu v maternici, je pokazatelj njegovega počutja. V primeru pomanjkanja kisika, do katerega lahko pride zaradi preveč intenzivne vadbe, se dejavnost plodu zmanjša. Pri zmerni gibalni aktivnosti se plodovna aktivnost začasno poveča, kar kaže na to, da otrok ni v stiski. (Vojvodić - Schuster, 2004, str. 19) Rast otroka v maternici Porodna teža otrok, katerih matere so se nizko ali srednje intenzivno ukvarjale z gibalno aktivnostjo, je popolnoma normalna, med tem ko je porodna teža otrok, katerih se matere so visoko intenzivno vadile od 300 do 500 gramov nižja v primerjavi z drugimi otroki.(vojvodić - Schuster, 2004, str. 19). 2.3 GIBALNA DEJAVNOST V NOSEČNOSTI Gibalna dejavnost v nosečnosti bi naj zajemala naslednje vaje: - Vaje izoliranega globokega dihanja. - Vaje za mišice medeničnega dna kontrola, moč, vzdržljivost. - Skrb za dobro telesno držo preprečevanje bolečin v križu in vratu. - Učenje pravilne biomehanike dnevna opravila, sprememba položajev telesa. - Ohranjanje ali pridobivanje kardiovaskularne in respiratorne kondicije. - Ohranjanje gibljivosti sklepov in razteznosti mišic. - Varne vaje za trebušne mišice in sproščanje. (Primožič, 2008, str. 13). Priporočila upoštevajo tudi zdravje ženske in se razlikujejo glede na to, ali nosečnost poteka normalno in ni zapletov pri ženski in/ali razvijajočem se otroku ali pa gre za nosečnost s povečanim tveganjem. Vsem tistim ženskam v času nosečnosti, ki so bile aktivne tudi pred nosečnostjo, so zdrave in pri katerih nosečnost poteka normalno, se priporoča, da s športno aktivnostjo nadaljujejo od drugega trimesečja naprej (Drev in Drglin, 2010, str. 5). 9

20 2.3.1 Pomen gibalne dejavnosti v nosečnosti - Ohraniti raven motorične sposobnosti na ravni pred zanositvijo, s čimer bo nosečnica lažje premagala napore med porodom in se po njem hitreje vrnila k vsakodnevnim dejavnostim. - Ohranjati oziroma izboljšati delovanje srčno-žilnega in dihalnega sistema. - Okrepiti mišice, ki olajšajo nosečnost, porod in nego dojenčka. - Raztezati mišice, ki so zaradi slabe telesne drže nagnjene h krajšanju. - Popravljati telesno držo. - Preprečevati pretiran porast telesne teže. - Naučiti se pravilnih biomehanskih vzorcev za opravljanje vsakodnevnih opravil. - Preprečevati mišično-skeletne motnje (bolečine v križu, vratu, poškodbe sklepov). - Zmanjšati nosečnostne težave (krče v mečih, krčne žile, otekline, zaprtost ). - Naučiti se sproščanja. - Vzgoja o nosečnosti, porodu, poporodnem obdobju. - Naučiti se različnih tehnik dihanja. - Premagati strah pred porodom. - Druženje z drugimi nosečnicami sklepanje novih prijateljstev, izmenjava izkušenj in medsebojna podpora. - Vzpostavljati pozitiven odnos do telesa in povečevanje nadzora nad njim. Pridobivanje pozitivnega odnosa do sebe, nosečnosti, poroda, vloge matere. - Izboljšanje psihičnega počutja. - Zviševanje kakovosti življenja in pridobivanje trajnih športno-rekreativnih navad (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 17) Količina gibalne dejavnosti v nosečnosti Pri izboru vrste, intenzivnosti in trajanja športne dejavnosti je treba upoštevati spremembe na materi, ki je ne smemo izpostavljati tveganju. Dodatna skrb velja 10

21 otroku. Ker še ni jasno, kje so meje, do katerih je športna dejavnost zanj popolnoma neškodljiva, so strokovnjaki pri nasvetih na tem področju raje nekoliko previdni. Spodnjo mejo količine športne dejavnosti je treba postaviti pri tisti intenzivnosti, ki še prinaša pozitivne učinke. Če so stimulusi premajhni, se telesu nanje ni treba prilagoditi in torej ni nobenega učinka. Meje si nosečnica lahko postavi le sama. Posluša naj svoje telo in se po teh občutkih ravna. Preveč intenzivna in predolgotrajna vadba lahko povzroči: - zmanjšano oskrbo ploda s kisikom, v skrajnem primeru stisko ploda, ki lahko povzroči njegovo smrt; - pregretje, katerega posledice so lahko prirojene nepravilnosti, spontan splav, prezgodnji porod; - sprožitev ali povečanje krčev maternice, ki prav tako lahko povzroči spontan splav ali prezgodnji porod; - zmanjšano koncentracijo glukoze v krvi, ki jo povzroči nezadostno oziroma neustrezno hranjenje, posledica pa je lahko zastoj v rasti otroka (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 18) Opozorilna znamenja za prekinitev gibalne dejavnosti v nosečnosti - kakršna koli bolečina, - krvavitev, - krvavkast izcedek iz nožnice ali odtekanje plodovnice, - kratka sapa, - hitro otekanje obraza, rok ali gležnjev, - krči maternice, - slabost ali vrtoglavica, - težave z dihanjem, - motnje srčnega ritma, - bolečina v križu ali sramnici, - težave pri hoji, - bolečine v prsih, 11

22 - mišična šibkost, - bolečine v mečih ali otekanje, - popadki, - zmanjšano plodovo gibanje. ( and_sport) Napotki za gibalno dejavnost v nosečnosti - Nosečnica mora izbrati primerno obleko. Nositi mora oblačila, ki so preprosta in se raztezajo med vajo. Tkanine pa morajo pustiti telesu dihati. - Izbrati mora dobro opremljene športne copate ali dobro oblazinjene superge, ki bodo ščitile sklepe med tekom. To je še posebej pomembno v času nosečnosti, saj hormonske spremembe vplivajo na vezi v telesu in povečujejo tveganje za poškodbe. - Nosečnica naj ne pretirava s športom, saj med nosečnostjo ne sme priti do izčrpanosti, ker lahko slabo vpliva na fetus. To velja tudi za visoko usposobljene športnice. Nosečnica mora poslušati svoje telo in signale, kot so bolečine ali krči. - Nosečnici se med vadbo ne sme dvigniti temperatura za več kot 1-1/2 na 2 stopinji, saj je to lahko zelo nevarno. - Nosečnica se mora izogibati vročega in vlažnega vremena, savn, sobe z vodno paro ali vroče kadi. - Nosečnica se mora izogibati hitrim tekom, saj to zahteva preveč kisika naenkrat (Wolfe, K., 2004). - Redna dejavnost vsaj trikrat na teden je koristnejša od neredne. Nosečnice naj se ne udeležujejo tekmovanj. - Izogibati se mora balističnim gimnastičnim vajam (guganje, suvanje ) - Podlaga za športno dejavnost naj bodo lesena ali rahlo oblazinjena tla, ki zmanjšujejo sunke in zagotavljajo zanesljivo, nedrsečo oporo stopalom. - Zaradi nestabilnosti sklepov se izogibamo poskakovanju, tresenju, hitrim smerem gibanja. 12

23 - Pred zahtevnejšim delom vadbe se moramo dobro ogreti (vsaj 5 minut počasne hoje ali kolesarjenja na sobnem kolesu). - Po intenzivnejši aktivnosti počasi znižujemo intenzivnost. Ta del vadbene enote končamo z raztezanjem. Zaradi ohlapnega vezivnega tkiva se izogibamo maksimalnega raztezanja in upogibanja v vseh sklepih. - Srčni utrip merimo med najintenzivnejšim delom vadbene enote. Srčni utrip vzdržujemo v območju, za katerega smo se dogovorili s svojim ginekologom. - Iz ležečega v stoječi položaj prehajamo počasi, da se izognemo nenadnemu padcu krvnega tlaka. Vstajanju sledi nekaj vaj, ki vključujejo tudi mišice nog. - Pred, med in po športni dejavnosti moramo skrbeti za zadostno preskrbo s tekočino, da preprečimo dehidracijo. Slednji se izognemo tudi s prekinitvijo vadbe. - Nosečnice, ki pred zanositvijo niso bile športno dejavne, naj začnejo z nizko intenzivno športno dejavnostjo in intenzivnost postopno povečujejo. - Športno dejavnost prekinemo ob pojavu nenavadnih simptomov ali po nasvetu ginekologa (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 103, 104) Trajanje gibalne dejavnosti v nosečnosti Količino gibalne dejavnosti opredelimo z njeno intenzivnostjo in trajanjem. Ženskam v času nosečnosti se priporoča gibalna dejavnost zmerne intenzivnosti, aerobnega tipa, pri kateri utrip ne preseže 140 udarcev na minuto. Vadba naj bi se izvajala redno tri do štirikrat na teden, trajala naj bi od 25 do 60 minut. Med posameznimi vadbenimi sklopi se priporoča en dan počitka. Ob tem velja opozorilo, da se nosečnica pri vadbi ne sme izčrpavati, paziti je treba, da vadba ni preveč intenzivna. Zmerna vadba pomeni, da mora ženska dihati skozi nos, a se kljub temu lahko brez težav pogovarja. Posebej pazljive morajo biti nosečnice, ki pred porodom niso bile gibalno aktivne. Pri teh je pomembna začetna vadba z nizko intenzivnostjo, ki jo počasi 13

24 nadgrajujejo. Intenzivnost lahko natančneje določimo z merjenjem srčnega utripa na zapestju (Drev in Drglin, 2010, str.5). Tabela 1: Priporočljive vrednosti srčnega utripa v nosečnosti STAROST (leta) SRČNI UTRIP (udarci na minuto)

25 2.4 OBLIKE GIBALNE DEJAVNOSTI NOSEČNIC Vrhunski šport O medsebojnem vplivu nosečnosti in vrhunskega športa ni veliko raziskav. To je namreč razmeroma majhen vzorec, poleg tega pa tudi športne panoge, katere izsledki bi veljali za vse ostale. Športne panoge se zelo razlikujejo po intenzivnosti, trajanju, deležu mišične mase, ki sodeluje, okolju, v katerem poteka aktivnost, deležu aerobnega in anaerobnega napora, stopnji borbenosti (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 20). Športna dejavnost vrhunskih športnic je le potenciranje dejavnosti rekreativnih športnic. Anatomske in fiziološke spremembe imajo na trening vrhunske športnice še večji vpliv kot na športno dejavnost rekreativne športnice, ker gre za večjo intenzivnost. Tudi nevarnost težav je večja zaradi želje, da bi vzdrževali intenzivnost, ki bi omogočala čimprejšnjo vrnitev na tekmovališča. Na tem področju je potrebno še mnogo dodatnih raziskav. Ker imajo na tej stopnji treniranja že majhne spremembe v treningu velik vpliv na rezultate, si vrhunske športnice težko privoščijo prekinitev ali drastično zmanjšanje treninga. Potrebni so pogosti obiski pri ginekologu, ki pa brez ustreznih raziskav športne dejavnosti nosečnice ne more dati vseh odgovorov, lahko pa ugotovi, kdaj je že ogroženo zdravje matere in otroka (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 20). Dodatna telesna teža zmanjša sposobnost športnice, da bi zmogla enako intenziven trening. Čeprav je prirastek teže pri športnici manjši, predstavlja dodatno breme (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 21). Velik vpliv na trening vrhunske športnice ima zmehčanje ligamentov in s tem večja možnost poškodb. Večina nosečnic to dogajanje izravna s spremenjenim načinom hoje, izogibanjem določenim tipom aktivnosti, zmanjšanjem vsakodnevnih aktivnosti. Vrhunske športnice, ki so še vedno v procesu treniranja in poizkušajo vzdrževati tekmovalno raven svojih motoričnih sposobnosti, si tega ne morejo privoščiti. Določene spremembe pa so vseeno nujne, a jih je treba uvajati pazljivo. Če spremenjenih dejavnosti nosečnica ni vajena, lahko pride do 15

26 poškodb, zato je pogosto boljše zmanjšati intenzivnost, kot pa poskušati najti nadomestne aktivnosti. Obstajajo namreč podatki o vrhunskih športnicah, ki so poskušale modificirati svoj trening zaradi nosečnosti in so se resno poškodovale (novih aktivnosti niso bile vajene, ker le-te niso bile avtomatizirane) (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 21). Pri vrhunskih športnicah je večja nevarnost slabokrvnosti, dvig srčnega utripa, nevarnost pregretja, dehidracije in večje izločanje adrenalina in noradrenalina. Koncentracija le-teh pa lahko vpliva na krčenje maternice in s tem na prezgodnji porod ali spontani splav (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 21) REKREATIVNI ŠPORT Rekreativna športnica naj se, preden se odloči, da bo nadaljevala z ukvarjanjem z določeno športno panogo, posvetuje s svojim ginekologom. V skladu z njegovimi navodili in nasveti za športno dejavnost nosečnice naj prilagodi svoj program treninga. Samostojno se s športno dejavnostjo lahko ukvarja le popolnoma zdrava nosečnica. Vadi naj po lastnem tempu in se izogiba tekmovanjem. Nikoli naj se ne izčrpa. Ko čuti utrujenost, naj počiva. Programa treninga naj si nosečnica ne dela vnaprej. Ne ve namreč, kako se bo počutila v prihajajočih mesecih. Načrtuje naj za teden ali celo dan naprej, ker bo tako najbolj upoštevala svoje počutje. Prav tako naj se izogiba anaerobnim aktivnostim, saj je njihova intenzivnost previsoka, motena pa je tudi preskrba s kisikom (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 22) ŠPORT ZA SPROSTITEV Joga je indijska praksa duhovne zbranosti in meditacije, ki uči, kako s popolnim obvladovanjem telesa in psihe obvladati duha. To je disciplina, ki lahko zelo koristi nosečnicam. Asane ali položaji, ki se jih izvaja počasi, z dihanjem in zbranostjo, lahko telo lepo pripravijo na otrokovo rojstvo, obenem pa v devetih mesecih nosečnosti ustvarijo občutek miru in sproščenosti. Položaji, ki jih uči joga, nižajo raven stresa, omogočajo boljše spanje, mir in sproščenost. Ni 16

27 priporočljivo, da se začnete joge učiti med nosečnostjo brez učitelja. Če ste v jogi že izkušeni, bi jo morali vaditi vso nosečnost. Sedeči položaji so še posebno dobri, saj pomagajo pripraviti medenico na porod. Tudi stoječi položaji so dobri, ker krepijo noge, zaradi česar boste lažje nosili dodatno težo otroka (Charlish A., 1997, str. 68). Slika 1: Primeri vaj za nosečnost (Zdrava nosečnost, 1997) 17

28 2.5 GIBALNA DEJAVNOST NOSEČNIC V ORGANIZIRANIH ŠPORTNIH DEJAVNOSTIH Vadba v organizirani skupini je najbolj priporočljiva za nosečnice, ki pred tem niso bile športno aktivne. Prav tako pa je namenjena nosečnicam, ki so bile tudi pred zanositvijo športno aktivne. Program je prilagojen značilnostim in potrebam nosečnic. Vodi ga lahko športni pedagog, fizioterapevt ali medicinska sestra. Pomembno je, da ima ustrezna znanja s področja medicine in športa (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 23). Značilnosti kakovostne organizirane skupinske športne dejavnosti za nosečnice so: - SKUPINA mora biti čim bolj homogena glede na višino nosečnosti in sposobnosti udeleženk. Število udeleženk v posamezni skupini je odvisno od velikosti prostora, a ne sme biti večje 12-15, da ima voditelj pregled nad udeleženkami in lahko spremlja način izvedbe posameznih vaj in počutje udeleženk. - PROSTOR mora biti primerno velik, svetel, zračen, čist, ogrevan. Tla naj bodo lesena ali iz ustrezne umetne mase, ki je tudi sicer primerna za opremo športnih dvoran. Talna obloga mora biti nedrsljiva. Za vaje na tleh potrebujemo ustrezne blazine. Za sproščanje je zaželeno, da imamo še dodatne blazinice za podporo posameznih delov telesa. Vadba je lahko veliko pestrejša, če so na voljo letveniki ali ustrezni stoli, ki nam služijo kot opora za izvedbo določenih vaj. Prav tako so nam v veliko pomoč ogledala, ko se učimo pravilne izvedbe posameznih gibanj. Seveda pa mora biti na voljo tudi pijača, da ne bi prišlo do dehidracije. - VODITELJ mora biti ustrezno strokovno izobražen s področja medicine ali športa. Najprimernejši kader je športni pedagog in fizioterapevt, ki si pridobita potrebna znanja. Potrebno je tudi znanje iz prve pomoči. Voditelj mora biti tankočuten, da zna ljudem tudi prisluhniti. Nedvomno pa so na tem področju lastne izkušnje zelo velikega pomena. Voditelj mora prav tako poznati stanje in sposobnosti vsake udeleženke. Vadbeni program mora prilagajati nosečnicam, 18

29 prav tako mora nosečnice naučiti, da znajo same prilagoditi intenzivnost svojim sposobnostim in počutju. Prav tako mora med vadbo organizirati merjenje srčnega utripa in nosečnice opozarjati na normalno dihanje. - NAČRTOVANJE: Vadba mora biti prilagojena nosečnicam (intenzivnost, količina, izbor vaj ). Upoštevati je treba vse omejitve povezane z nosečnostjo. Vsaka vadbena enota mora biti del celote. Če vse nosečnice niso navzoče že od začetka nosečnosti, močno otežujejo načrtovanje. Določeno gimnastično vajo lahko nosečnica izvede v četrtem mesecu brez večjega napora, v devetem mesecu pa bo zanjo to velik napor. Oceniti je treba, koliko vplivajo na povečanje zahtevnosti spremembe, povezane z nosečnostjo, in koliko je treba zahtevnost povečati od zunaj, seveda glede na to, ali je nosečnica redno vadila ali ne (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 25). 2.6 ZGRADBA VADBENE ENOTE V SKUPINI ORGANIZIRANE ŠPORTNE DEJAVNOSTI ZA NOSEČNICE Pripravljalni del: (10 minut) Glavni del: (35 minut) Sklepni del: (15 minut) - uvodni del (3-5 minut) - gimnastične vaje (5-7 minut) - vadba vzdržljivosti = aerobni del (15-20 min) - vadba moči in gibljivosti, vaje za boljšo prekrvavitev in boljšo telesno držo (10-15 min) - raztezanje mišic, ki so bile aktivne v glavnem delu - sproščanje -dihalne vaje 19

30 2.6.1 Pripravljalni del/ogrevalni del Pripravljalni del je namenjen pripravi nosečnice na zahtevnejše delo v glavnem delu vadbene enote. V tem delu se zviša srčni utrip, pospeši dihanje in pretok krvi ter rahlo zviša telesna temperatura (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 26) Uvodni del Uvodni del lahko začnemo s počasno hojo, gibanje lahko izvajamo na mestu, lahko pa se tudi premikamo po prostoru. Če imamo možnost, lahko kolesarimo na sobnem kolesu, seveda z nizko intenzivnostjo (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 26) Gimnastične vaje Kompleks gimnastičnih vaj sestavimo tako, da zajame vse glavne mišične skupine. Ker spreminjanje položaja (stoja, sed, leža) povzroča nosečnici precej napora in ga je treba previdno izvajati (da ne pride na primer do padca krvnega pritiska pri vstajanju iz leže), pazimo, da položaj telesa ne spreminjamo prepogosto. V tem delu izvajamo pretežno vaje v stoječem položaju (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 27) Glavni del vadbene enote razdelimo na: Aerobni del Aerobna aktivnost poveča srčni utrip in maksimalno porabo kisika, poveča tonus mišic in pomaga vzdrževati ali izboljšati učinkovitost srčno-žilnega sistema nosečnice. (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 29) Anaerobni del V anaerobni del spadajo raztezne gimnastične vaje, vaje za boljšo in pravilno telesno držo, vaje za boljši krvni obtok in krepilne gimnastične vaje, ki zajamejo vse glavne mišične skupine (trebušne mišice, roke in ramenski obroč, hrbtne mišice, mišice nog in mišice medeničnega dna. Dodatno pozornost moramo 20

31 posvetiti trebušnim mišicam in mišicam medeničnega dna (Švarc Urbančič, Videmšek, 1997, str. 29) Sprostitveni del Za sprostitveni del je najbolj primerno ležanje na hrbtu, ležanje na boku, počitek v opori klečno za rokami in sedenje okobal na stolu (Less C., Reynolds K. in McCartan G., 2006, str. 116). 21

32 2.7 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV Raziskave v Sloveniji V letu 2005 je potekala raziskava, ki so jo vodili strokovnjaki Kliničnega centra SPS ginekološke klinike Inštituta Republike Slovenije za varovanje zdravja in Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani. Namen raziskave je bil ugotoviti obisk organizirane gibalne vadbe med nosečnostjo. Na prejeti vprašalnik se je odzvalo 559 nosečnic. Raziskave pa so pokazale, da se kar 84,5 % žensk ni udeleževalo organiziranih oblik vadbe med nosečnostjo, 15,5 % žensk se jih je udeleževalo, vendar pa 2 % žensk z vadbo ni zadovoljnih. (Strategija Vlade Republike Slovenije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012, 2007, str. 37) Raziskave v ZDA Ameriška akademija ginekologov porodničarjev je leta 2002 zapisala, da je za nosečnico priporočljivo 30 minut ali več zmerne gibalne aktivnosti na dan, večino dni v tednu, če seveda ni zdravstvenih ali drugih zapletov v zvezi z nosečnostjo. Zmerna vadba pomeni, da mora ženska dihati skozi nos, a se kljub temu lahko brez težav pogovarja (Šćepanović, b.l.). Spletne raziskave v ZDA so pokazale, da se je 60 % žensk od , ki so noseče oz. so bile noseče, ukvarjalo z gibalno aktivnostjo. Od tega se je več kot polovica, 51 %, gibalno udejstvovalo od tri do večkrat na teden, 15 % dvakrat na teden, 9 % enkrat na teden (Do you exercise regularly during pregnancy?, b.l.) Raziskave v Nemčiji Večina nosečnic v Nemčiji med nosečnostjo sploh ni aktivnih. To dokazujejo tudi rezultati raziskav, ki so bile narejene v imenu spletne strani»baby und Familie«, kjer je sodelovalo 309 mamic, ki imajo otroke stare manj kot 1 leto. Veliko nosečnic priznava, da med nosečnostjo niso bile aktivne (36,2 %), medtem ko je 38,2 % nosečnic bilo aktivnih. Nosečnice, ki so bile gibalno aktivne, so dale prednost naslednjim aktivnostim: plavanje (46,7 %), kolesarjenje (26,9 %), 22

33 pohodi (23,4 %), joga (11,7 %) in fitnes, kamor je šla vsaka dvajseta (5,1 %). (Unsportlicher Babybauch Umfrage: Viele Schwangere treiben kaum oder gar keinen Sport, 2010). Prav tako je v Nemčiji potekala raziskava na to temo na visoki šoli za šport v Kőlnu, kjer je sodelovala skupaj z GEK (Gmünder Ersatzkasse). V raziskavi je sodelovalo 266 nosečnic, starih od 20 do 45 let, ki so bile v 4 41 tednu nosečnosti. Od tega je 76 % nosečnic v nosečnosti bilo manj gibalno aktivnih kot prej. Pri gibalno aktivnih nosečnicah pa so prevladovali naslednji športi: sprehodi (35 %), kolesarjenje (17 %), plavanje (9 %), fitnes (10 %), joga (9 %), itd. (Sport und Schwangerschaft, b.l.). 23

34 3. EMPIRIČNI DEL 3.1 NAMEN RAZISKOVALNE NALOGE Namen diplomske naloge je ugotoviti stanje ukvarjanja nosečnic v Sloveniji z gibalnimi aktivnostmi in ali se gibalna aktivnost nosečnic sklada s strokovnim mnenjem zdravnikov. Cilj diplomske naloge je: - ugotoviti, s katerimi oblikami gibalnih aktivnosti se ukvarjajo nosečnice; - ugotoviti, v kakšnem obsegu in kako pogosto se ukvarjajo nosečnice z gibalnimi aktivnostmi in; - ugotoviti, ali se dejansko stanje ukvarjanja z gibalnimi aktivnostmi sklada s strokovnim mnenjem zdravnikov. 3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV Raziskovalna vprašanja Na osnovi namena in cilja diplomske naloge smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja: - Ali nosečnice izbirajo primerne oblike gibalne aktivnosti glede na nosečnost? - Ali se nosečnice ukvarjajo z gibalno aktivnostjo v primernem obsegu in pogosto? - Ali se razlikuje mnenje med zdravniki in nosečnicami glede vpliva gibalne aktivnosti na porod? 24

35 3.2.2 Raziskovalne hipoteze Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo postavili naslednje hipoteze: Hipoteza 1 - Predpostavljam, da nosečnice izbirajo primerne oblike gibalne aktivnosti glede na nosečnost. Hipoteza 2 - Predpostavljam, da se nosečnice ukvarjajo z gibalno aktivnostjo v primernem obsegu in primerno pogosto. Hipoteza 3 - Predpostavljam, da se dejansko stanje med zdravniki in nosečnicami glede vpliva gibalne aktivnosti na porod ne razlikuje Spremenljivke Odvisne spremenljivke: Mnenje zdravnikov o: - vplivu gibalne aktivnosti na porod; - priporočljivih gibalnih aktivnosti za nosečnice; - obsegu gibalne aktivnosti; - intenzivnosti gibalne aktivnosti; - vsebini gibalne aktivnosti; vsebini gibalnih/športnih dejavnosti. Neodvisne spremenljivke: starost, spol, vrsta izobrazbe. 25

36 3.3 METODOLOGIJA Raziskovalne metode Pri raziskovalnem delu diplomske naloge sem uporabila deskriptivno metodo dela. Podatke za raziskovalni del diplomske naloge sem zbrala s pomočjo anonimne ankete z vprašanji odprtega in zaprtega tipa Raziskovalni vzorec Za empirični del diplomske naloge sem izbrala anketni vprašalnik. Vzorec populacije, ki sem jo anketirala, je zajemal 80 nosečnic starih od 20 do 38 let in 20 zdravnikov (ginekologov) starih od 38 do 57 let. Pri anketiranju nosečnic so sodelovale: 2 nosečnici (2,5 %) stari 20 let, 1 nosečnica (1,25 %) stara 21 let, 2 nosečnici (2,5 %) stari 22 let, 4 nosečnice (5 %) stare 23 let, 8 nosečnic (10 %) starih 24 let, 8 nosečnic (10 %) starih 25 let, 11 nosečnic (13,75 %) starih 26 let, 9 nosečnic (11,25 %) starih 27 let, 6 nosečnic (7,5 %) starih 28 let, 7 nosečnic (8,75 %) starih 29 let, 5 nosečnic (6,25 %) starih 30 let, 6 nosečnic (7,5 %) starih 31 let, 4 nosečnice (5 %) stare 32 let, 3 nosečnice (3,75 %) stare 33 let, 1 nosečnica (1,25 %) stara 34 let, 1 nosečnica (1,25 %) stara 35 let, 1 nosečnica (1,25 %) stara 36 let, 0 nosečnic (0 %) starih 37 let, 1 nosečnica (1,25 %) stara 38 let. Nobena nosečnica ni imela nedokončane osnovne šole, 2 nosečnici (2,5 %) imata dokončano osnovno šolo, 16 nosečnic (20%) ima poklicno ali srednješolsko izobrazbo, 19 nosečnic (23,75 %) ima visokošolsko izobrazbo, 20 nosečnic (25 %) ima univerzitetno izobrazbo, 13 nosečnic (13,75 %) ima višješolsko izobrazbo, 8 nosečnic (10 %) je študentk in 4 nosečnice (5 %) pa so absolventke. V anketi zdravnikov je sodelovalo 12 ginekologinj (60%) in 8 ginekologov (40%). 5 ginekologov (25%) je bilo starih 45 let, 2 ginekologa (10%) sta bila stara 40 let, 5 ginekologov (25%) je bilo starih 38 let, 3 ginekologi (15%) so bili stari 39 let, 2 ginekologa (10%) sta bila stara 51 let, 2 ginekologa (10%) sta bila stara 53 let. 26

37 Od tega je imelo 9 ginekologov (45%) do 10 let zaposlitve, 7 ginekologov (35%) je imelo od 10 do 20 let zaposlitve, 4 ginekologi (20%) pa so imeli od 20 do 30 let zaposlitve Postopki zbiranja podatkov Podatke za empirični del diplomskega dela smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za zdravnike ginekologe in nosečnice. Razdelila sem 95 anket med nosečnice, vrnjenih je bilo 80 (84 %). Med zdravnike sem razdelila 20 anket, vrnjenih je bilo vseh 20 (100 %). Anketiranje je potekalo od avgusta do novembra Organizacija zbiranja podatkov Raziskavo smo izvedli v krajih Slovenj Gradec, Velenje in Celje. Anketne vprašalnike smo razdelili med nosečnice in ginekologe. Vsem sodelujočim nosečnicam in ginekologom v anketi smo zagotovili anonimnost Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov Za raziskovalni inštrument smo uporabili dva anketna vprašalnika odprtega in zaprtega tipa. Prvi je bil za nosečnice in je vseboval 16 vprašanj, drugi pa je bil namenjen zdravnikom (ginekologom), ki je vseboval 11 vprašanj Postopki obdelave podatkov Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel. Pri obdelavi podatkov smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko: - povprečna vrednost, - minimalna vrednost, - maksimalna vrednost. 27

38 3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA Rezultati nosečnic Graf 1: Zaporedna nosečnost nosečnic Iz grafa je razvidno, da je za 47 nosečnic (58,75 %) prva nosečnost, za 23 nosečnic (28,75 %) druga nosečnost, za 8 nosečnic (10 %) je tretja nosečnost in za 2 nosečnici (2,5 %) je četrta nosečnost. Graf 2: Gibalna aktivnost nosečnic v času nosečnosti. Iz grafa je razvidno, da je 58 nosečnic (72,5 %) gibalno aktivnih, 22 nosečnic (27,5 %) pa se ne ukvarja v času nosečnosti z gibalno aktivnostjo. 28

39 Graf 3: Obolenja in bolezni preprečujejo gibalno aktivnost v nosečnosti Iz grafa je razvidno, da je 15 nosečnicam (18,75 %) obolenje preprečuje gibalno aktivnost, medtem ko se 65 nosečnic (81,25 %) lahko ukvarja z gibalno aktivnostjo. Graf 4: Vzrok odločitve za gibalno aktivnost v času nosečnosti Iz grafa je razvidno, da je 13 nosečnic (16,25 %) ves čas gibalno aktivnih, 17 nosečnic (21, 25 %) se je odločilo za športno aktivnost zaradi boljšega počutja, 17 nosečnic (21,25 %) se jih je odločilo zaradi boljše kondicije, 18 nosečnic (22,5 %) se je odločilo za gibalno aktivnost, zaradi ugodnega vpliva na otroka in potek 29

40 nosečnosti, 22 nosečnic (27,5 %) meni, da bo lažji porod, 9 nosečnic (11,25 %) si želi ohraniti telesno težo, 11 nosečnic (13,75 %) pa jih meni, da si z vadbo krepijo imunski sistem in utrjujejo mišice. Graf 5: Ukvarjanje z gibalno aktivnostjo pred nosečnostjo Iz grafa je razvidno, da se je 65 nosečnic (81,25 %) že pred nosečnostjo ukvarjalo z gibalno aktivnostjo, le 15 nosečnic (18,75 %) se tudi pred tem ni ukvarjalo s športom. Graf 6: Vrsta gibalne aktivnosti pred nosečnostjo Iz grafa je razvidno, da se je 23 nosečnic (28,57 %) ukvarjalo pred nosečnostjo s kolesarjenjem, 14 nosečnic (17,5 %) z jogo, večina, 34 nosečnic (42,5 %) s pohodi, 15 nosečnic (18, 75 %) s tekom, 14 nosečnic (17,5 %) s plavanjem, 16 30

41 nosečnic (20 %) z odbojko, 8 nosečnic (10 %) s plesom, 6 nosečnic (7,5 %) z jahanjem, 11 nosečnic (13,75 %) s pilatesom, 1 nosečnica (1,25 %) s košarko, nobena se ni ukvarjala z nogometom, 9 nosečnic (11,25 %) se jih je ukvarjalo s fitnesom, 4 nosečnice (5 %) so se ukvarjale z aerobiko, 2 nosečnici (2,5 %) z alpinizmom, 1 nosečnica (1,25 %) se je ukvarjala z rolanjem in 1 nosečnica (1,25 %) s tenisom. Graf 7: Obseg gibalne aktivnosti na teden Iz grafa je razvidno, da je 21 nosečnic (26,25 %) bilo gibalno aktivnih enkrat na teden, 25 nosečnic (31,25 %) je bilo gibalno aktivnih dvakrat na teden, 15 nosečnic (18,75 %) je bilo gibalno aktivnih trikrat na teden, 5 nosečnic (6,25 %) je bilo gibalno aktivnih štirikrat na teden, 8 nosečnic (10 %) ni bilo gibalno aktivnih, 6 nosečnic (7,5 %) pa so bile gibalno aktivne vsak dan. 31

42 Graf 8: Obseg gibalne aktivnosti na dan Iz grafa je razvidno, da je 7 nosečnic (8,75%) bilo gibalno aktivnih do 15 minut na dan, 13 nosečnic (16,25 %) je bilo aktivnih od 15 do 30 minut na dan, 25 nosečnic (31,25%) je bilo gibalno aktivnih od 30 do 45 minut, 20 nosečnic (25 %) je bilo gibalno aktivnih od 45 do 60 minut, 4 nosečnice (5%) so bile gibalno aktivne 90 minut, 3 nosečnice (3,75%) so bile gibalno aktivne več ur, 8 nosečnic pa ni bilo gibalno aktivnih. Graf 9: Vrsta gibalne aktivnosti v času nosečnosti Iz grafa je razvidno, da se v času nosečnosti 2 nosečnici (2,5%) ukvarjata s kolesarjenjem, 15 nosečnic (18,75%) se ukvarja z jogo, 13 nosečnic (16,25%) se ukvarja s pohodi, 4 nosečnice (5%) se ukvarjajo s tekom, 12 nosečnic (15%) se ukvarja s plavanjem, 6 nosečnic (7,5%) se ukvarja s plesom, 9 nosečnic (11,25%) 32

43 se ukvarja s pilatesom, 3 nosečnice (3,75%) hodijo v fitnes, 31 nosečnic (38,75%) hodi na lažje sprehode, 19 nosečnic (23,75%) hodi na daljše sprehode, 8 nosečnic (10%) telovadi s pomočjo žoge, 4 nosečnice (5%) obiskujejo telovadbo za nosečnice, nobena nosečnica pa se ne ukvarja z odbojko, jahanjem, košarko in nogometom. Graf 10: Obseg gibalne aktivnosti za nosečnice na teden Iz grafa je razvidno, da je 22 nosečnic (27, 5%) gibalno aktivnih enkrat na teden, 25 nosečnic (31, 25%) je gibalno aktivnih dvakrat na teden, 10 nosečnic (12, 5%) je gibalno aktivnih trikrat na teden, 7 nosečnic (8,75%) je gibalno aktivnih štirikrat na teden, 12 nosečnic (15%) ni nikoli gibalno aktivnih, 4 nosečnice (5%) pa so gibalno aktivne vsak dan. 33

44 Graf 11: Obseg gibalne aktivnosti na dan v času nosečnosti Iz grafa je razvidno, da 14 nosečnic (17, 5%) posveti na dan športni aktivnosti do 15 minut, 26 nosečnic (32, 5%) je aktivnih od 15 do 30 minut, 22 nosečnic (27, 5%) je aktivnih od 30 do 45 minut, 13 nosečnic (16, 25%) je aktivnih od 45 do 60 minut, 5 nosečnic (6, 25%) pa je gibalno aktivnih več kot 60 minut. Graf 12: Prostovoljna odločitev za gibalno aktivnost v času nosečnosti Iz grafa je razvidno, da se je 72 nosečnic (90%) samih odločilo za športno aktivnost, 8. nosečnicam (10%) pa so drugi predlagali športno aktivnost. 34

45 Graf 13: Obisk skupinske vadbe v času nosečnosti Iz grafa je razvidno, da 27 nosečnic (33,75%) obiskuje skupinsko vadbo, 53 nosečnic (66,25%) pa skupinske vadbe ne obiskuje. Graf 14: Vpliv gibalne aktivnosti na porod Iz grafa je razvidno, da 4 nosečnice (4,8 %) menijo, da športna aktivnost vpliva na prehiter porod, 12 nosečnic (14,1 %) meni, da vpliva na lažji porod, 6 nosečnic (7,1 %) meni, da vpliva na hitrejši porod, 13 nosečnic (15,3 %) meni, da vpliva na boljšo kondicijo, 15 nosečnic (17,6 %) meni, da vpliva na manj bolečin v 35

46 hrbtenici, 16 nosečnic (18,8 %) meni, da vpliva na boljše počutje, 19 nosečnic (22,4 %) meni, da vpliva na hitrejše okrevanje Rezultati zdravniki Graf 15: Vpliv gibalne aktivnosti na porod Iz grafa je razvidno, da je 18 ginekologov (90%) mnenja, da gibalna aktivnost vpliva na porod, medtem ko se 2 ginekologa (10%) s to trditvijo nista strinjala. Graf 16: Vpliv gibalne aktivnosti na porod Iz grafa je razvidno, da 16 ginekologov (80%) meni, da športna aktivnost vpliva na boljšo fizično pripravljenost, 4 ginekologi (20%) pa menijo, da vpliva na hitrejše okrevanje. 36

47 Graf 17: Priporočljive gibalne aktivnosti za nosečnice Iz grafa je razvidno, da 4 ginekologi (20 %) priporočajo kolesarjenje, 15 ginekologov (75 %) priporoča jogo, 13 ginekologov (65 %) priporoča pohode, 14 ginekologov (70 %) priporoča tek, 12 ginekologov (60 %) priporoča plavanje, 17 ginekologov (85 %) priporoča ples, 18 ginekologov (90 %) priporoča pilates in vadbo za nosečnice, vsi pa odsvetujejo odbojko, jahanje, nogomet in fitnes. 37

48 Graf 18: Obseg gibalne aktivnosti za nosečnice na teden Iz grafa je razvidno, da 1 ginekolog (5 %) priporoča vadbo 1-krat tedensko, 4 ginekologi (20 %) priporočajo vadbo 2-krat tedensko, 10 ginekologov (50 %) priporoča vadbo 3-krat tedensko, 5 ginekologov (25 %) jih priporoča vadbo 4-krat tedensko, vsi ginekologi pa odsvetujejo, da se ne bi med nosečnostjo nič gibali. Graf 19: Obseg gibalne aktivnosti za nosečnice na dan Iz grafa je razvidno, da 5 ginekologov (25 %) priporoča nosečnicam, da so na dan gibalno aktivne od 15 do 30 minut, 12 ginekologov (60 %) priporoča nosečnicam dnevno od 30 do 45 minut vadbe, 3 ginekologi (15 %) pa priporočajo na dan od 45 do 60 minut gibalne aktivnosti. 38

49 Graf 20: Vpliv telesne priprave na porod Iz grafa je razvidno, da 16 ginekologov (80 %) meni, da primerna telesna priprava vpliva na potek poroda, le 4 ginekologi (20 %) pa se s to trditvijo ne strinjajo. Graf 21: Posledica gibalne aktivnosti na porod Iz grafa je razvidno, da 2 ginekologa (10 %) menita, da telesna priprava lahko sproži prehiter porod, 6 ginekologov (30 %) je mnenja, da telesna priprava vpliva na lažji porod, 12 ginekologov (60 %) pa je mnenja, da so nosečnice, ki so med nosečnostjo gibalno aktivne bolje fizično pripravljene na porod. 39

50 Graf 22: Gibalna aktivnost nosečnic po mesecih Iz grafa je razvidno, da 3 ginekologi (15 %) priporočajo, da so nosečnice gibalno aktivne prve tri mesece, 8 ginekologov (40 %) je mnenja, da je nosečnica gibalno aktivna od 3. do 6. meseca, 3 ginekologi (15 %) so mnenja, da so nosečnice aktivne od 6. do 9. meseca, 6 ginekologov (30 %) pa je mnenja, da so nosečnice lahko gibalno aktivne vseh devet mesecev. Večino ginekologov je tukaj dopisalo opombo, da je priporočljivo, da se nosečnica ukvarja s športom vseh devet mesecev. Vendar mora poslušati svoje telo in nasvete svojega ginekologa. 40

51 3.5 SKLEP Na začetku diplomske naloge sem si zastavila več hipotez. Zanimalo nas je ali nosečnice izbirajo primerne oblike gibalne aktivnosti glede na nosečnost. Z analizo anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da nosečnice v 96,25 % izbirajo primerne gibalne aktivnosti glede na nosečnost. Hipoteza 1 se je izkazala za pravilno in jo lahko potrdimo. Predpostavljali smo, da se nosečnice ukvarjajo z gibalno aktivnostjo v primernem obsegu. Vendar pa smo z analizo anketnih vprašalnikov ugotovili, da se nosečnice v povprečju največ gibljejo enkrat do dvakrat na teden 58,75 %, medtem ko zdravniki ginekologi priporočajo vsaj trikrat do štirikrat na teden. Prav tako se nosečnice ne gibljejo dovolj, saj se jih največ 15,30 % poslužuje od 15 do 30 minut aktivnosti na dan, ginekologi pa priporočajo od 30 do 45 minut na dan. Hipoteza 2 je napačna in jo lahko ovržemo. Pri tretji hipotezi smo ugotovili, da so zdravniki v 90 % mnenja, da so nosečnice, ki se ukvarjajo z gibalno aktivnostjo, fizično bolj pripravljene na porod in s tem je tudi potek poroda lažji. Medtem ko so nosečnice v 41 % mnenja, da gibalna aktivnost vpliva na boljše počutje in hitrejše okrevanje. S tem se dejansko mnenje med zdravniki in nosečnicami razlikuje. Hipoteza 3 je napačna in jo lahko ovržemo. Pri hipotezi 3, bi lahko bil vzrok razhajanja mnenj tudi zato, ker je za 58,75 % nosečnic to šele prva nosečnost in še nimajo izkušenj kako dejansko vpliva gibalna aktivnost na porod. Nosečnice se med samo nosečnostjo ne gibljejo dovolj pogosto in dovolj dolgo po obsegu. Smo pa med samo raziskavo ugotovili, da nosečnice izbirajo primerno gibalno aktivnost. Zdravniki prav tako priporočajo, da nosečnice poslušajo svoje telo in z vadbo ne pretiravajo. Priporoča se, da nosečnice, ki so bile pred nosečnostjo gibalno 41