POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE
|
|
- Dušan petek
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Ekonomska šola Celje Gimnazija in srednja šola BOMO V PRIHODNJE KUPOVALI LE ŠE TUJE? Raziskovalna naloga Avtorice: Mojca Strmšnik, 4. b Katarina Blatnik, 4. b Sara Jagodič, 4. b Mentorica: Manja Ferme Rajtmajer, univ. dipl. ekon. Celje, 2013
2 Ekonomska šola Celje Gimnazija in srednja šola BOMO V PRIHODNJE KUPOVALI LE ŠE TUJE? Raziskovalna naloga Avtorice: Mojca Strmšnik, 4. b Katarina Blatnik, 4. b Sara Jagodič, 4. b Mentorica: Manja Ferme Rajtmajer, univ. dipl. ekon. Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2013
3 ZAHVALA Zahvaljujemo se naši mentorici in profesorici Manji Ferme Rajtmajer, ki nam je po najboljših močeh svetovala in pomagala. Zahvaljujemo se tudi profesorici Heleni Muha za jezikovni pregled raziskovalne naloge in profesorici Mateji Maček za oblikovni pregled naloge. Iskrena zahvala pa tudi gospe Katji Vauh in gospodu Franciju Tovorniku, ki sta si vzela čas in nam prijazno odgovorila na naša vprašanja.
4 KAZALO 1 UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA DOLOČITEV RAZISKOVALNIH CILJEV CILJI V TEORETIČNEM DELU NALOGE CILJI V PRAKTIČNEM DELU OPREDELITEV HIPOTEZ METODE RAZISKOVANJA OMEJITVE PRI RAZISKAVI TEORETIČNI DEL NALOGE MEDNARODNA MENJAVA POJEM DEJAVNIKI MEDNARODNE MENJAVE POMEN MEDNARODNE MENJAVE MEDNARODNA MENJAVA V SLOVENIJI UVOZ IN IZVOZ BLAGA PO DRŽAVAH IZVOZ IN UVOZ ŽIVIL IN ŽIVIH ŽIVALI SAMOOSKRBA REPUBLIKE SLOVENIJE POJEM SAMOOSKRBE POMEN SAMOOSKRBE SAMOOSKRBA V SLOVENIJI DOMAČA ZELENJAVA V LASTNI EMBALAŽI CERTIFIKATI KAKOVOSTI ŽIVIL POMEN CERTIFIKATOV O KAKOVOSTI ŽIVIL PRIMERI CERTIFIKATOV KMETIJSKA POLITIKA STRATEŠKI CILJI RAZVOJA KMETIJSTVA V SLOVENIJI PRAKTIČEN DEL POVZETEK INTERVJUJEV POVZETEK RAZGOVORA Z GOSPO KATJO VAUH POVZETEK INTERVJUJA S KMETOVALCEM IN SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM FRANCIJEM TOVORNIKOM IZBOR IN STRUKTURA VZORCA
5 4 OVREDNOTENJE HIPOTEZ ZAKLJUČEK VIRI ELEKTRONSKI VIRI PISNI VIRI USTNI VIRI PRILOGA
6 KAZALO TABEL Tabela 1: Uvoz in izvoz blaga po državah Tabela 2: Uvoz in izvoz blaga Slovenije v letih 2011 in 2012 ter pokritost uvoza z izvozom Tabela 3: Uvoz in izvoz blaga po skupinah držav Tabela 4: Izvoz in uvoz živil in živih živali Tabela 5: Stopnja samooskrbe v Sloveniji v % KAZALO GRAFOV Graf 1: Delež izvoza po državah Graf 2: Uvoz po državah Graf 3: Delež izvoza in uvoza po skupinah državah Graf 4: Stopnja samooskrbe v Sloveniji Graf 5: Struktura anketirancev po spolu Graf 6: Mnenje anketirancev o pridelavi in proizvodnji domače hrane Graf 7: Izbira anketirancev glede na poreklo izdelkov Graf 8: Poreklo izdelkov Graf 9: Podatki za perutnino Graf 10: Podatki za svinjino Graf 11: Podatki za jabolka Graf 12: Podatki za hruške Graf 13: Podatki za polento Graf 14: Podatki za mleko Graf 15: Podatki za jajca Graf 16: Podatki za pšenično moko Graf 17: Mnenje anketirancev o izvozu izdelkov v tujino Graf 18: Kupovanje izdelkov posameznih kmetov Graf 19: Kje anketiranci kupujejo izdelke posameznih kmetov Graf 20: Mnenje o ponudbi posameznih kmetov Graf 21: Slovenska hrana Graf 22: Slovenska hrana je dražja od tuje Graf 23: Poznavanje ekocertifikatov Graf 24: Anketiranci želijo več slovenske hrane na slovenskih policah
7 KAZALO SLIK Slika 1: Biodar Slika 2: Soil Association Slika 3: BIO Slika 4: Demeter Slika 5: Nacionalni zaščitni znak Slika 6: Ekološko kmetijstvo Slika 7: Zeleni list
8 POVZETEK V raziskovalni nalogi smo raziskale, ali anketiranci dajejo prednost pri nakupih slovenskim izdelkom in kateri so ti izdelki. Anketiranci menijo, da je samooskrba z domačo hrano za Slovenijo zelo pomembna. Podatke smo izbrale iz sekundarnih virov in s pomočjo vprašalnika. V času gospodarske krize je mednarodna menjava za Slovenijo še pomembnejša, saj ima Slovenija premajhen trg za učinkovito gospodarjenje. Po obsegu rodovitne zemlje na prebivalca smo v Evropski uniji na dnu lestvice. Za svoje potrebe pridelamo le 35 % hrane, ostalo uvozimo. Dolgoročno obstaja nevarnost še večje odvisnosti od uvoza in s tem nestabilnosti slovenskega gospodarstva. Slovenija je med letoma 2010 in % vsega izvoženega blaga izvozila v evropske države, od tega največ v države Evropske unije. Ključne besede: samooskrba, mednarodna menjava, ekocertifikati, kmetijska politika 5
9 1 UVOD 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA Danes imamo hrane v izobilju. Trgovinske police so polne izdelkov, za katere se najpogosteje niti ne vprašamo, od kod prihajajo. Ali slovensko gospodarstvo s svojimi izdelki lahko konkurira ostalim državam, ki so izkoristile slovenski trg za povečanje svoje prodaje? Ali slovenskega kupca zanima poreklo želenega izdelka in ali se zaveda pomena prehranske samooskrbe države? Omenjeno področje nas zanima in o njem želimo izvedeti več. Prav tako pa želimo anketirance spodbuditi k razmišljanju o pomenu prehranske samooskrbe Slovenije in o pomenu nakupa slovenskih izdelkov. Pri raziskavi smo se osredotočile le na nekatere živilske izdelke, in sicer na perutnino, česen, svinjino, svež paradižnik, sveže kumare, jabolka, hruške, pšenico, koruzo in mleko. Za te izdelke želimo izvedeti, v kakšnem obsegu in ali se pridelajo v Sloveniji ter koliko in iz katerih držav jih uvozimo. 1.2 DOLOČITEV RAZISKOVALNIH CILJEV CILJI V TEORETIČNEM DELU NALOGE V teoretičnem delu želimo s pomočjo znanstvenih in strokovnih razlag različnih strokovnjakov ugotoviti: kaj je mednarodna menjava, kakšen je uvoz blaga in hrane v Slovenijo, kakšen je izvoz slovenskega blaga in hrane, kateri dejavniki vplivajo na tokove mednarodne menjave, zakaj je pomembna mednarodna menjava, obseg in strukturo mednarodne menjave Slovenije po državah, kaj je samooskrba in kako velika je, iz katerih držav Slovenija uvozi največ blaga. 6
10 1.2.2 CILJI V PRAKTIČNEM DELU V praktičnem delu želimo raziskati: ali se anketiranci zavedajo pomembnosti pridelave domače hrane, ali dajo anketiranci pri nakupu prednost tujim izdelkom, najpomembnejše razloge za nakup domačih izdelkov, najpomembnejše razloge za nakup tujih izdelkov, ali anketiranci dejejo prednost tujim izdelkom, če so cenejši, ali anketiranci poznajo kakšno slovensko blagovno znamko na področju ekoživil, ali anketiranci poznajo kakšno tujo blagovno znamko na področju ekoživil, ali so kupci zadovoljni s ponudbo posameznih slovenskih kmetov in kaj jih moti, ali anketiranci vedo, katere vrste hrane izvozimo največ. 7
11 1.3 OPREDELITEV HIPOTEZ Pri izvajanju raziskovalne naloge smo določile naslednje hipoteze: H 1: Uvoz hrane in blaga v Slovenijo se povečuje. H 2: Izvoz hrane in blaga iz Slovenije v tujino pada. H 3: Koeficient samooskrbe s slovensko hrano pada. H 4: Slovenija uvozi največ hrane iz držav EU. H 5: Večina anketirancev se zaveda pomembnosti pridelave domače hrane. H 6: Večina anketirancev daje tujim izdelkom prednost pri nakupu. H 7: Anketirancem je pri nakupu hrane najpomembnejša cena. H 8: Večina anketirancev ne pozna nobene blagovne znamke za ekoživila. H 9: Več kot polovica anketirancev kupuje izdelke posameznih kmetov. H 10: Pri nakupu hrane od posameznih kmetov kupce najbolj moti visoka cena. H 11: Večina anketirancev meni, da Slovenija izvozi največ perutnine. H 12: Večina anketiranih ne bi kupovala slovenskih izdelkov, če bi bili dražji od tujih. H 13: Večina anketiranih meni, da je slovenska hrana bolj kakovostna od tuje. 8
12 1.4 METODE RAZISKOVANJA Najprej smo se lotile pregleda sekundarnih virov, ki so povezani s temo raziskovalne naloge, ki smo si jo izbrale. S pomočjo svetovnega spleta in različne strokovne literature smo poiskale podatke, ki so potrebni za izdelavo teoretičnega dela naloge. Pri praktičnem delu naloge smo opravile anketo, ki smo jo razdelile med 136 oseb, z lastnim prihodkom. Izvedle smo tudi intervju z lastnico trgovine Dobra volja pri Katki, gospo Katjo Vauh, in s kmetovalcem Francijem Tovornikom. 1.5 OMEJITVE PRI RAZISKAVI Pri izdelavi raziskovalne naloge smo bile omejene s časom in z viri. Na največje težave smo naletele pri pridobivanju podatkov glede uvoza in izvoza za posamezne iskane izdelke. 9
13 2 TEORETIČNI DEL NALOGE 2.1 MEDNARODNA MENJAVA POJEM Sodobna gospodarstva so odprta gospodarstva, kar pomeni, da velik del svojih proizvodov ali storitev izvažajo oz. uvažajo. Odprtost države merimo z deležem izvoza oz. uvoza v bruto domačem proizvodu. Vsaka država mora del proizvodov in storitev uvažati, ker jih sama ne proizvaja ali pa določenih surovin v naravi nima. Mednarodna menjava temelji na raznovrstnih proizvodnih možnostih in različnih stroških. Večja produktivnost zagotavlja večjo izvozno konkurenčnost. Zato države izkoriščajo svoje primerjalne prednosti: izvažajo izdelke, pri katerih so nadpovprečno produktivne, druge izdelke pa uvažajo. Odprta gospodarstva se razvijajo hitreje. Gospodarstva postajajo vse bolj povezana, povečuje se mednarodna menjava blaga in storitev, mednarodno gibanje kapitala in delovne sile DEJAVNIKI MEDNARODNE MENJAVE Dejavniki sodelovanja gospodarstva s tujino 1. Velikost gospodarstva Specializacija države je še posebej pomembna za majhne države. Te večinoma nimajo vseh proizvodnih dejavnikov. Notranji trg ne omogoča optimalne količine proizvodnje in prihrankov obsega. Zato so bolj odvisne od dogajanja na svetovnem trgu. Nenadni skoki uvoznih cen lahko povzročijo hude šoke v domačem gospodarstvu: inflacijo, recesijo in nezaposlenost. Na svetovnem trgu so neopazen proizvajalec in nimajo vpliva na svetovne cene. 2. Razvitost gospodarstva Razvita gospodarstva imajo večjo kupno moč, zato več kupujejo na svetovnem trgu. Domači proizvajalci so zelo konkurenčni, zato večinoma ne omejujejo uvoza. Proizvodnja je velika, zato uvažajo veliko izdelkov storitev kapitala in tehnologije. S svojo gospodarsko in politično močjo lahko izsilijo ugodne cene in druge pogoje menjave. 3. Ekonomski sistem Tržna gospodarstva so bolj odprta kot planska. Po letu 1991 so se nekdanje socialistične države bolj vključile v mednarodno menjavo, kar velja tudi za Slovenijo. 10
14 2.1.3 POMEN MEDNARODNE MENJAVE Mednarodna menjava, ki je sinonim za mednarodno trgovino oz. zunanjo trgovino v širšem pomenu, zajema izvoz in uvoz blaga, storitev in kapitala. V ožjem pomenu pa opredeljujemo mednarodno menjavo le kot blagovno menjavo. Brez mednarodnega gospodarskega sodelovanja držav si ne moremo zamisliti uspešnega razvoja in popolnega zadovoljevanja potreb po dobrinah. Nekatere države imajo zelo majhne možnosti zadovoljevanja povpraševanja z domačimi viri in dobrinami, zato je potrebno povečanje povpraševanja zadovoljiti tako, da dobrine uvozimo iz tujine. V primeru pojava presežkov proizvodnje je smiselno te presežke izvoziti. Viri kažejo, da nobeno gospodarstvo ne more zadovoljiti domačega povpraševanja brez vključevanja v tokove mednarodne menjave. Čim manjše je neko narodno gospodarstvo, tem bolj je odvisno od mednarodnih sodelovanj. Nerazvite in manj razvite države se lahko le v manjši meri vključujejo v svetovno trgovino. Skromne možnosti izvoza jim onemogočajo večji uvoz. S pospešenim industrijskim razvojem in poglobljenimi mednarodnimi ekonomskimi odnosi so se v vseh gospodarstvih povečale potrebe po mednarodni menjavi. 11
15 2.1.4 MEDNARODNA MENJAVA V SLOVENIJI Slovenija ima majhen trg, zato je odprtost (velik delež izvoza in uvoza v BDP) nujna za učinkovito gospodarjenje. Slovenija nima dovolj proizvodnih dejavnikov in jih mora uvažati. Prav tako prebivalci želijo proizvode, ki jih slovenski proizvajalci ne proizvajajo. Naš trg je premajhen za racionalno poslovanje (ekonomija obsega), zato smo prisiljeni izvažati. Poleg tega smo s prehodom v tržni ekonomski sistem in z vključevanjem v razne mednarodne integracije, še zlasti v EU, prisiljeni, da bomo postopoma imeli popolnoma odprto gospodarstvo. Slovenija je majhno gospodarstvo in tudi dokaj razvito, zato naj bi imelo jasno opredeljeno strategijo ekonomskih odnosov s tujino. Slovenija oz. slovenska podjetja bi morala razvijati in krepiti veliko oblik medpodjetniškega mednarodnega sodelovanja, in sicer uvoz ali izvoz, pogodbene aranžmaje, naložbe, saj sedanja usmeritev na klasičen izvoz in uvoz ter dodelavne posle zmanjšuje zunanji ekonomski in splošni domet ekonomskega sodelovanja s tujino. Razvoj lastnih blagovnih znamk in prodajnih mrež v pomembnejših državah partnericah ter ustanavljanje podjetij v tujini sta nujna pogoja povečanja slovenskega izvoza. Enako velja za strateško povezovanje s tujimi podjetji za nastopanje na tujih trgih. Vključitev Slovenije v evropsko gospodarsko integracijo, predvsem Evropsko unijo, je predstavljala nujnost, saj je to zanjo pomenila razširitev trga ter vključitev Slovenije v evropske tokove kapitala in prenosa tehnologij. Navkljub slovenski evropski usmeritvi in dejstvu, da večina držav največ menjave opravi z bližnjimi državami, si mora Slovenija v prihodnje prizadevati za diverzifikacijo 1 svojega ekonomskega sodelovanja s tujino. 1 Uvajanje, povečanje 12
16 2.1.5 UVOZ IN IZVOZ BLAGA PO DRŽAVAH Slovenija največ uvozi in izvozi iz oziroma v države Evropske unije. Katere države so najpomembnejše za slovensko zunanjo trgovino, je razvidno iz spodnje tabele. Izvoz v 1000 Delež izvoza v % Uvoz v 1000 Delež uvoza v % Avstrija ,1 7, ,0 11,6 BiH ,9 2, ,6 1,7 Italija ,1 11, ,7 17,8 Francija ,0 6, ,4 4,7 Nemčija ,6 21, ,3 18,7 Hrvaška ,7 6, ,9 4,1 Poljska ,4 3, ,6 2,1 Španija ,2 1, ,3 2,1 Srbija ,2 3, ,8 1,9 ZDA ,6 1, ,3 2,2 Kitajska ,5 2, ,5 2,5 Ostale ,6 32, ,5 30,8 Skupaj Tabela 1: Uvoz in izvoz blaga po državah Vir: Statistični letopis 2011 ( 13
17 Delež izvoza po državah 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % % 0 % Graf 1: Delež izvoza po državah Iz zgornjega grafa je razviden delež izvoza po državah. V letu 2011 se deleži izvoza po državah, glede na leto 2010, niso bistveno spremenili. Najpomembnejša izvozna država za Slovenijo je Nemčija. Uvoz po državah Graf 2: Uvoz po državah V letu 2011 se je glede na leto 2010 povečal uvoz iz Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, BiH in Španije. Zmanjšal pa se je uvoz iz Francije in Poljske. 14
18 Leto Izvoz v 1000 Uvoz v 1000 Izvoz uvoz v 1000 Pokritost uvoza z izvozom v % Tabela 2: Uvoz in izvoz blaga Slovenije v letih 2011 in 2012 ter pokritost uvoza z izvozom Vir: Statistični letopis 2012 ( Iz tabele je razvidno, da se v letu 2010 in 2011 izvoz slovenskih izdelkov skoraj v celoti pokriva z uvozom. Vendar je uvoz še vedno večji od izvoza. Izvoz v 1000 Delež izvoza v % Uvoz v 1000 Delež uvoza v % Države EU ,95 70, ,81 76,53 Ostale evropske države ,52 20, ,85 10,96 Neevropske države ,49 8, ,75 11,60 Nerazvrščene ,04 0, ,60 0,91 Skupaj Tabela 3: Uvoz in izvoz blaga po skupinah držav Vir: Statistični letopis 2012 ( 15
19 Delež izvoza in uvoza po skupinah držav 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Države EU Ostale evropske države Neevropske države delež izvoza delež uvoza Graf 3: Delež izvoza in uvoza po skupinah državah Slovenija je med letoma 2010 in 2011 približno 90 % vsega izvoženega blaga izvozila v evropske države, od tega največ v države EU. Najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice na izvozni strani so Nemčija, Italija, Avstrija, Francija, Hrvaška, Srbija, Rusija, BiH in ZDA. Tudi pri uvozu so za Slovenijo najpomembnejše članice EU, sledijo druge evropske države in neevropske države. 16
20 2.1.6 IZVOZ IN UVOZ ŽIVIL IN ŽIVIH ŽIVALI IZVOZ HRANE UVOZ HRANE Leto Skupaj v Delež v % 2,9 2,9 6,3 6,3 Tabela 4: Izvoz in uvoz živil in živih živali Vir: Statistični letopis 2012 ( K hrani uvrščamo: žive živali, meso in mesne izdelke, mlečne izdelke in jajca, ribe in ribje izdelke, žita in izdelke iz žit, sadje in zelenjavo, sladkor in med, kavo, čaj, kakav in začimbe, druga živila, živalska olja in maščobe, rastlinska olja, predelavo olj in maščob. Iz zgornje tabele je razvidno, da v Slovenijo uvozimo dvakrat več živil in živih živali, kot jih iz države izvozimo. 17
21 2.2 SAMOOSKRBA REPUBLIKE SLOVENIJE POJEM SAMOOSKRBE Stopnja samooskrbe pomeni delež domače proizvodnje v skupni porabi izdelka. Slovenija za svoje potrebe pridela le okoli 35 % hrane za lastne potrebe, na nekaterih področjih še manj, so pa področja v Sloveniji, kjer je samooskrba v celoti izpolnjena POMEN SAMOOSKRBE Prehranska samooskrba je pomembna, saj: zagotavlja kratko verigo med pridelovalcem in končnim potrošnikom; odpadejo stroški transporta, zmanjšajo se emisije; se ohranjajo domača delovna mesta, zmanjšana je potreba po uvozu. V Sloveniji je velik problem zaraščenost obdelovalnih površin, saj imamo po evropskih merilih najmanjšo kvadraturo rodovitne zemlje na prebivalca v Evropi. Problem majhne samooskrbe je, da se pri pojavu krize oziroma naravne nesreče (suša, poplave), lahko zgodi, da bomo popolnoma odvisni od uvožene hrane. V Sloveniji je bila stopnja samooskrbe v letu 2010 na področju zelenjave 31 %, žit 55 %, mesa pa 84,7 %. Vsi se zavedamo pomena zdrave in zadostne pridelave hrane, saj poleg zdravja vpliva tudi na družinske proračune. Hrana predstavlja približno 15 % celotnih družinskih izdatkov. V prihodnjih letih pa strokovnjaki, zaradi podnebnih sprememb, podražitve naftnih derivatov, povečanja števila prebivalcev ter zmanjšanja obdelovalnih površin, pričakujejo občutno povečanje cen hrane na globalnem trgu. Nujno je, da se vsaka država trudi, da pridela dovolj hrane za svoje državljane in tako poskrbi za zdravo in cenovno dostopno hrano. Seveda pa moramo s svojo angažiranostjo k temu cilju prispevati vsi prebivalci, saj je na področju malih kmetij in vrtičkarstva še ogromno potenciala. Prehranska samooskrba je torej temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja SAMOOSKRBA V SLOVENIJI Samooskrba s kmetijskimi pridelki v Sloveniji že nekaj časa pada. Eden od vzrokov za zmanjšano samopreskrbo s kmetijskimi pridelki slovenskega porekla je v tem, da je nabava kmetijskih pridelkov že nekaj časa usmerjena k velikim, večinoma cenejšim dobaviteljem izven Slovenije, na drugi strani pa je pogosto krivo tudi dejstvo, da imamo nekaterih svojih kmetijskih pridelkov premalo ali pa pri cenah nismo konkurenčni. To je še posebej izrazito na področju zelenjave. Po podatkih SURS-a je bila najnižja samooskrba z zelenjavo in je v letu 2009 znašala le 37,8 %. 18
22 Zelenjava se je pridelovala na samo 2 % kmetijskih površin. Prav tako je nizka tudi samooskrba s sadjem, ki je v letu 2009 znašala okoli 40 %. Nekoliko večja samooskrba je pri krompirju, saj je znašala 62,8 % in je glede na prejšnje leto narasla za dobrih 5 %. Stopnja samooskrbe z žiti je bila v letu ,5 %. Najslabše rezultate pri samooskrbi pri mesu dosegamo pri prašičjem mesu, kjer je stopnja samooskrbe 70 %. Beležimo velik padec domače prireje, a kljub temu poraba svinjskega mesa med prebivalstvom ostaja nespremenjena. Verjetno so vzrok za padec prireje prašičjega mesa pri nas nizke odkupne cene. Tako prihodek rejcev ne zadošča niti za plačilo vseh variabilnih stroškov. V letu 2008 je bilo v Sloveniji porabljenega okoli 45 % svinjskega mesa slovenskega porekla, kar 55 % svinjskega mesa pa je bilo uvoženega. Pri tem pa ne gre spregledati podatka, da se je uvoz prašičjega mesa od leta 2004 podvojil. Glede samooskrbe z govejim, perutninskim mesom, jajci in mlekom v glavnem dosegamo raven samozadostnosti, kljub temu, da je ekonomski položaj slovenske reje govedi slab, saj rejci pogosto z zaslužkom ne morejo plačati niti stroškov vzreje. Probleme samooskrbe s hrano gre na eni strani pripisati zgodovinskim dejstvom, saj se je slovensko kmetijstvo v drugi polovici 20. stoletja razvijalo drugače kot kmetijstvo večine zahodnoevropskih držav. Tako je danes po podatkih SURS-a in podatkov iz zadnjega popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2010 v Sloveniji kmetijskih gospodarstev (kar je 14 % manj kot pred desetimi leti), vsako kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi 6,3 ha kmetijskih zemljišč. Spodnja tabela nam prikazuje stopnjo samooskrbe v Slovenji za posamezne živilske skupine v letu 2010 in Skupine živil Meso skupaj 84 84,7 Žita skupaj 56,5 71,1 Zelenjava skupaj 30,1 36,7 Jajca skupaj 92,6 96,2 Tabela 5: Stopnja samooskrbe v Sloveniji v % 19
23 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % Meso skupaj Žita skupaj Zelenjava skupaj Jajca skupaj Graf 4: Stopnja samooskrbe v Sloveniji Zgornji graf samooskrbe s hrano nam prikazuje, da se je samooskrba pri živilih, ki smo jih izbrale, v letu 2011 povečala. Najbolj se je povečala pri žitih DOMAČA ZELENJAVA V LASTNI EMBALAŽI Pred dobrim letom ustanovljeno Gospodarsko interesno združenje (GIZ) slovenskih pridelovalcev zelenjave je za ambiciozno zastavljen projekt informiranja in promocije sveže domače zelenjave uspelo prepričati sedem slovenskih kmetijskih zadrug. Cilj 1,3 milijona evrov vrednega projekta, ki bo trajal tri leta, in za katerega bo 75 % denarja iz bruseljske blagajne, je z aktivnim osveščanjem povečati porabo zelenjave, ki se je po letu 2009 zaradi različnih razlogov zmanjšala. Načrt, da bi v triletnem obdobju izvajanja programa dosegli porabo 78,4 kilograma na prebivalca, je izvedljiv, so prepričani v GIZ. Za začetek želijo predvsem spodbuditi povpraševanje po doma pridelani zelenjavi, saj bo to, kot je prepričan predsednik združenja gospod Ivan Bučar, spodbudilo pridelavo pri slovenskih pridelovalcih. Poudaril je, da smo v Sloveniji že imeli precej večje pridelovalne površine in tudi pridelavo, a so kmetje zaradi slabih ekonomskih rezultatov to proizvodnjo opuščali, ker se jim ni več izplačala. Program, s katerim so uspeli na razpisu, bo izvedlo podjetje Linea Media in zajema informiranje in ozaveščanje vseh potrošnikov o pomenu porabe lokalno pridelane zelenjave. Pripravili bodo predstavitve v javnih zavodih mladostnikov in starostnikov, objave in kratke predstavitve v medijih ter številne degustacije. Sofinancirali bodo izdelavo embalaže, ki bo nosila glavno sporočilo lokalno pridelane zelenjave, da je zelenjave sveža in naravna, pridelana na integriran in ekološki način kmetovanja. 20
24 2.3 CERTIFIKATI KAKOVOSTI ŽIVIL POMEN CERTIFIKATOV O KAKOVOSTI ŽIVIL Oznake BIO, EKO, Organic so oznake, ki so zakonsko določene za izdelke, za katere veljajo zelo strogi predpisi o načinu pridelave in predelave. Ekološka pridelava temelji na naravnih metodah in kroženju snovi v ekološkem kmetijskem gospodarstvu. Ekološka predelava temelji na uporabi dovoljenih snovi in metod in je, tako kot ekološka pridelava, zakonsko določena PRIMERI CERTIFIKATOV Biodar Slika 1: Biodar Biodar je avtohtona in slovenska blagovna znamka ekoloških živil in izdelkov. Standardi zveze so strožji od predpisov slovenske in evropske zakonodaje za ekološko kmetijstvo. Znamka jamči, da živila prihajajo s kmetije, ki je v celoti preusmerjena v ekološko pridelavo. Na embalaži živil, označenih z znamko Biodar, je navedena tudi individualna šifra uporabnika, njegovo ime in naslov. Tako je možno slediti poreklu živila od kmetije do mize. Soil Association Slika 2: Soil Association Pridobljeni certifikat Soil Association je dokazilo o maksimalni vsebnosti organskih sestavin v izdelku, minimalni količini sintetičnih sestavin, minimalni predelavi in jasnosti označevanja vseh sestavin. Vse sestavine morajo biti zdravju neškodljive. V njih ne sme biti nanodelcev in gensko spremenjenih sestavin, niti snovi, ki bi izvirale iz ogroženih vrst. 21
25 BIO Znak BIO zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetovanje Slika 3: BIO Demeter Demeter je svetovna blagovna znamka za ekološke pridelke in živila, ki so pridelana in predelana po biološko-dinamični metodi skladno z zelo strogimi smernicami Demeter. Znamko Demeter smejo uporabljati le pogodbeni partnerji, ki so podvrženi strogi kontroli. Slika 4: Demeter V biodinamični pridelavi ni dovoljeno uporabljati nobenega sintetičnega sredstva, tudi organsko pridobljena sredstva so strogo omejena in dovoljena le v določeni količini in pod posebnimi pogoji. Biodinamiki kakovost svojih živil izboljšujejo predvsem s skrbjo za ohranjanje zdravja in rodnosti tal. Zato zemlje ne gnojijo z gnojevko in nezrelimi komposti. Za zdravje komposta uporabljajo posebno pripravljene zeliščne pripravke. Zdravje rastlin krepijo z zeliščnimi preparati in čaji, s pravilnim kolobarjenjem in z upoštevanjem pravega časa za vsako opravilo. Živali v hlevih niso privezane, kravam ne režejo rogov, oploditev živali se opravlja po naravni poti. Nacionalni zaščitni znak Slika 5: Nacionalni zaščitni znak Nacionalni zaščitni znak zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil, z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Izdelki z istim pomenom imajo lahko poleg tega še druge certifikate. 22
26 Slika 6: Ekološko kmetijstvo Ekološko kmetijstvo Znak Evropske unije za ekološka živila je obvezen na vseh živilih, ki so bila pridelana in predelana v Evropski uniji. Na živilih, ki prihajajo iz držav članic EU, mora biti naveden organ, ki je izdal certifikat. Zeleni list Slika 7: Zeleni list Uradni znak Evropske unije za ekološka živila nam daje zagotovilo o izvoru in kakovosti živil. Od julija 2010 je ta znak obvezen za vse prepakirane ekološke živilske izdelke znotraj Evropske unije, prav tako pa je dovoljena tudi prostovoljna raba znaka za neprepakirana ekološka živila, ki so bila proizvedena znotraj EU, ali za vse ekološke izdelke, uvožene iz tretjih držav. 2.4 KMETIJSKA POLITIKA SWOT analiza slovenskega kmetijstva prikaže, da ima Slovenija prednosti, slabosti ter priložnosti in nevarnosti v razvoju kmetijstva. Ministrstvo za kmetijstvo vodi kmetijsko politiko. Njene opredelitve v kmetijstvu prikazuje spodnja tabela. PREDNOSTI - razmeroma dobro ohranjeno in raznoliko okolje, ugodno stanje vrst in habitatov ter vodnih virov - nizka samooskrba pri nekaterih kmetijskih proizvodih - uveljavljenost okolju prijaznih načinov pridelave in doseganje visoke kakovosti - naravne danosti in tradicija, še posebej za nekatere kmetijske proizvode (sadje, vrtnine in zelišča, oljke, hmelj, semenarstvo, govedoreja) - možnost koriščenja naravnih SLABOSTI - nizka produktivnost agroživilskega in gozdarskega sektorja - nizka raven proizvodne specializacije in profesionalizacije kmetijskih gospodarstev - šibka investicijska sposobnost agroživilskega in gozdarskega sektorja - pomanjkanje učinkovitega vertikalnega in horizontalnega povezovanja v agroživilstvu in gozdarstvu in učinkovitega trženja in prepočasno prilaganje tržnim razmeram 23
27 energetskih virov - visoka stopnja zaupanja potrošnikov v domačo pridelavo - možnost neposredne prodaje na lokalnem trgu in skrajševanje tržnih poti - uveljavljenost nekaterih blagovnih znamk - možnost alternativnih oblik živinoreje in večje diverzifikacije proizvodov - ugodne okoljske razmere za ekološko kmetovanje - tradicija obrti na podeželju in možnost razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah - vzpostavljena mreža svetovanja izobraževanja in usposabljanja na celotnem območju Slovenije in zavedanje o njegovem pomenu - učinkoviti sistemi na področju varne hrane, zdravja živali in rastlin PRILOŽNOSTI - hitrejši tehnološki razvoj, inovacije, uvajanje novih proizvodov z višjo dodano vrednostjo in višjo kakovostjo - izkoriščanje naravnih danosti za pridelavo kakovostnih in konkurenčnih kmetijskih proizvodov - prepoznavnost Slovenije kot države z visoko stopnjo ohranjenosti narave - povezovanje in združevanje pridelave in predelave za skupni nastop na trgu - promocija in povečevanje tržnega deleža v domači porabi - visoka naklonjenost potrošnikov do domačih proizvodov - hitrejši razvoj lokalnih trgov - uveljavljanju blagovnih znamk in proizvodov višje kakovosti - povečanje konkurenčnosti na notranjem in drugih trgih - slaba zemljiška in posestna struktura v kmetijstvu - neugodna starostna in izobrazbena struktura v kmetijstvu - težavne naravne razmere za kmetovanje - pomanjkanje podjetniških in drugih specializiranih znanj na podeželju - pomanjkljiva infrastrukturna opremljenost podeželja - razdrobljenost in nepovezanost strokovnih institucij ter slaba povezanost stroke s prakso, raziskave in prenos znanja se prepočasi odzivata na hiter tehnološki razvoj in zahteve novih izzivov - negativne tendence povpraševanja pri nekaterih kmetijskih proizvodih - vse večje omejitve pri umeščanju določenih kmetijskih dejavnosti v okolje - premajhna promocija doma pridelane hrane NEVARNOSTI - nekonkurenčnost domačih proizvodov na notranjem in zunanjih trgih - odliv visokokvalificirane delovne sile - usmerjanje v okolju škodljive proizvodne metode zaradi višje trenutne ekonomičnosti in pritiska konkurence ter opuščanje proizvodnje v kmetijstvu in gozdarstvu in izguba tradicionalnega podeželskega načina življenja - neuravnotežen razvoj kmetijstva - zmanjševanje obsega najboljših kmetijskih zemljišč - klimatske spremembe in izjemni vremenski pojavi - konkurenčni pritiski dobro organiziranih pridelovalcev iz drugih članic EU - prepočasno prilagajanje novim trendom 24
28 - sodelovanje med ključnimi partnerji razvoja na podeželju - prehitro opuščanje proizvodnje na malih kmetijah - krepitev večnamenske funkcije kmetijstva - izbruhi bolezni in onesnaženje okolja - koncentracija trgovine in slaba organiziranost ter razdrobljena ponudba s strani predelovalcev Tabela 6: Prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v kmetijski politiki STRATEŠKI CILJI RAZVOJA KMETIJSTVA V SLOVENIJI Stabilna pridelava varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti in čim višje stopnje samooskrbe Ohranjanje poseljenosti in obdelanosti podeželja ter krajine Trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč Varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem in nesmotrno rabo ter ohranjanje in izboljšanje virov za trajnostno pridelavo hrane Trajno povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva Zagotavljanje primerne dohodkovne ravni kmetijskim gospodarstvom Uresničevanje načel varstva okolja in ohranjanja narave ter ohranjanja genskih virov 25
29 3 PRAKTIČEN DEL 3.1 POVZETEK INTERVJUJEV POVZETEK RAZGOVORA Z GOSPO KATJO VAUH Naredile smo intervju z gospo Katjo Vauh, lastnico trgovine Dobra volja pri Katki, Stanetova 19, Celje. V trgovini se prodajajo kakovostni, ekološko pridelani izdelki. Večina ponujenih izdelkov prihaja iz Švice, Nemčije in Avstrije. Slovenskih izdelkov je malo. V glavnem gre za izdelke, ki so narejeni v Sloveniji, surovine pa prihajajo iz tujine. Takšne izdelke izdelujejo na primer podjetja Plavica (čaji), Tina (namazi, majoneze), Vela natura (moka, žita), Nejc Urbas (začimbe). Cene se glede na to, kje so izdelki narejeni, ne razlikujejo veliko. Cene slovenskih izdelkov so primerljive s tujimi, vendar le tistih izdelkov, katerih surovine niso pridelane v Sloveniji. Izdelki, katerih surovine so pridelane v Sloveniji, pa so bistveno dražji. Po mnenju gospe Katje Vauh so meje za določitev nekaterih ekocertifikatov premalo stroge. Vizija gospe Katje Vauh je, da bi v prihodnje še povečala osveščenost ljudi o ekološko pridelanih živilih. Želi si imeti večjo trgovino in organizirati čim več predavanj na temo ekoživil, da bi ljudje, ki prihajajo v njeno trgovino, znali hrano kupovati sami. Trgovina deluje že dve leti. Osveščenost obiskovalcev trgovine o zdravilnih učinkih ekoživil se veča, vendar ljudje še vedno namenjajo več pozornosti materialnim dobrinam kot pa zdravju. V njeni trgovini kupujejo predvsem ljudje srednjega razreda oziroma tisti, ki si te nakupe težje privoščijo. Manj pa je obiskovalcev z visoko kupno močjo. Ima stalne stranke, s katerimi je preko trgovine stkala prijateljski odnos, in tudi stranke, ki pridejo in se ne vračajo. Prijateljski odnos in domače vzdušje pa pripomoreta k temu, da se nove stranke pogosto vračajo. 26
30 3.1.2 POVZETEK INTERVJUJA S KMETOVALCEM IN SAMOSTOJNIM PODJETNIKOM FRANCIJEM TOVORNIKOM Gospod Franci Tovornik je kmetovalec iz Lok, v okolici Planine pri Sevnici. Ima 25 krav, ki mu letno dajo litrov mleka, ki ga skoraj v celoti proda Mlekarni Celeia. Njegovo mleko je uporabljeno v vseh mlečnih izdelkih, ki jih prideluje Mlekarna Celeia, kot so npr. siri, jogurti, skuta in kisla smetana. Cena mleka, ki ga proda, je odvisna od kakovosti mleka. Za liter mleka dobi 30 centov. S tem lahko plača le del stroškov vzdrževanja hleva, nakupa nafte za mehanizacijo za obdelavo zemlje ter vzdrževanja opreme. Pri svojem delu se trudi, da je čim bolj racionalen in gospodaren. Da lahko preživi svojo družino, se ukvarja še z dodatno dejavnostjo. Je podjetnik posameznik (samostojni podjetnik). Ukvarja se z zemeljskimi deli in prevozi. Svoje družine ne bi mogel preživeti samo s kmetijstvom, saj je prihodek iz kmetijstva premajhen glede na stroške, ki se nanašajo na kmetijsko dejavnost. Če bi bila kmetija večja in bi poleg krav imel npr. še vinograd, sadovnjak in čebele, bi morda lahko preživljal svojo družino samo s kmetijstvom. Doma ima majhen vrt, na katerem pridela nekaj zelenjave, vendar premalo, da bi se s tem lahko preživljal. V trgovini kupuje skoraj vso hrano, razen mleka in mesa. Če ne bi opravljal dejavnosti samostojnega podjetnika, bi kljub vsemu delu na svoji zemlji težko preživljal svojo družino. 27
31 3.2 IZBOR IN STRUKTURA VZORCA V postopku pridobivanja primarnih podatkov smo uporabile metodo raziskovanja na terenu. Uporabile smo metodo spraševanja s pomočjo vnaprej pripravljenega vprašalnika. V vprašalnik smo vključile vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Anketiranje smo izvedle na območju Štajerske, predvsem na podeželju. V raziskavi je sodelovalo 136 anketirancev. Izpolnjene vprašalnike smo nato računalniško obdelale, grafe pa smo predstavile v grafičnem zapisu. V raziskavi so sodelovali moški in ženske, predvsem tisti z lastnimi dohodki. V nadaljevanju prikazujemo strukturo našega vzorca anketirancev. 1. Spol SPOL 19 % Moški 81 % Ženski Graf 5: Struktura anketirancev po spolu V postopku raziskave na terenu je sodelovalo več žensk kot moških. 28
32 2. Kakšna je po vašem mnenju pridelava in proizvodnja domače (slovenske) hrane? 19 % 0 % 81 % Zelo pomembna Pomembna Nepomembna Graf 6: Mnenje anketirancev o pridelavi in proizvodnji domače hrane Iz grafa je razvidno, da večina anketirancev meni, da je pridelava in proizvodnja domače slovenske hrane zelo pomembna. 29
33 3. Katerim izdelkom dajete prednost pri nakupu? 0 % 15 % Domačim izdelkom Tujim izdelkom 85 % Pri nakupu ne upoštevam porekla Graf 7: Izbira anketirancev glede na poreklo izdelkov Iz grafa je razvidno, da kar 85 % anketirancev pri nakupu daje prednost domačim izdelkom. 15 % anketirancev pa pri nakupu ne upošteva porekla. 30
34 Št. anketirancev 4. V spodnji tabeli s križcem označite, katere izdelke slovenskega porekla in katere izdelke tujega porekla kupujete oz. označite, pri katerih izdelkih pri nakupu ne upoštevate porekla Slovensko Tuje Ne upošteva porekla 20 0 Graf 8: Poreklo izdelkov Anketiranci kupujejo večino izdelkov slovenskega porekla. To je še posebej razvidno pri perutnini in jajcih. Najmanjša razlika pa je pri česnu, kjer je razlika med tistimi, ki kupujejo slovenski česen in tistimi, ki pri česnu ne upoštevajo porekla, zelo majhna. 31
35 Št. anketirancev Št. anketirancev 5. V spodnji tabeli s križcem označite, kaj je za vas pri nakupu posameznega izdelka zelo pomembno, kaj pomembno in kaj nepomembno. 120 Perutnina Zelo pomembno Pomembno Nepomembno 0 Kakovost Cena Ekocertifikat Graf 9: Podatki za perutnino 120 Svinjina Zelo pomembno Pomembno Nepomembno 0 Kakovost Cena Ekocertifikat Graf 10: Podatki za svinjino 32
36 Št. anketirancev Št. anketirancev Jabolka Kakovost Cena Ekocertifikat Graf 11: Podatki za jabolka Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Hruške Kakovost Cena Ekocertifikat Graf 12: Podatki za hruške Zelo pomembno Pomembno Nepomembno 33
37 Št. anketirancev Št. anketirancev Polenta Kakovost Cena Ekocertifikat Graf 13: Podatki za polento Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Mleko Zelo pomembno Pomembno Nepomembno 0 Kakovost Cena Ekocertifikat Graf 14: Podatki za mleko 34
38 Št. anketirancev Št. anketirancev 120 Jajca Zelo pomembno Pomembno Nepomembno 0 Kakovost Cena Ekocertifikat Graf 15: Podatki za jajca Pšenična moka Kakovost Cena Ekocertifikat Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Graf 16: Podatki za pšenično moko Pri vseh izdelkih je za anketirance zelo pomembna kakovost, razen pri polenti, kjer jim je zelo pomembna cena. Večina anketirancev je ekocertifikat pri vseh izdelkih označila kot nepomemben. 35
39 6. Katere od spodaj naštetih kmetijskih izdelkov Slovenija največ izvozi v tujino? 8 % 55 % 37 % Perutnina Krompir Govedina Graf 17: Mnenje anketirancev o izvozu izdelkov v tujino Iz zgornjega grafa je razvidno, da več kot polovica (55 %) anketirancev meni, da v tujino največ izvozimo govedine. Več kot četrtina (37 %) anketirancev meni, da je to perutnina. Manj kot desetina (8 %) pa meni, da je to krompir. 36
40 7. Ali kupujete izdelke posameznih kmetov? 28 % 72 % Da Ne Graf 18: Kupovanje izdelkov posameznih kmetov Na vprašanje je 72 % anketirancev odgovorilo z da, 28 % pa je kot odgovor izbralo ne. 37
41 8. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z da, obkrožite, kje kupujete izdelke posameznih kmetov. 67 % 8 % 24 % V trgovini Na tržnici Osebno pri kmetu duma Graf 19: Kje anketiranci kupujejo izdelke posameznih kmetov Na to vprašanje so odgovorili le anketiranci, ki so na prejšnje vprašanje odgovorili z da, kar je storilo 98 anketirancev. 67 % od teh je odgovorilo, da hrano posameznih kmetov kupujejo osebno doma pri kmetu, kar je verjetno posledica območja, kjer smo izvedle anketiranje, saj je večina anketiranih s podeželja. Predvidevamo, da bi bili podatki v mestu drugačni. 38
42 9. Kaj vas najbolj moti pri ponudbi izdelkov posameznih kmetov? 52 % 5 % 42 % Visoke cene Neustrezna kakovost Premajhna ponudba Graf 20: Mnenje o ponudbi posameznih kmetov 53 % anketiranih pri ponudbi izdelkov posameznih kmetov moti premajhna ponudba, 42 % motijo previsoke cene in le 5 % anketiranih moti neustrezna kakovost. 39
43 10. Ali menite, da je slovenska hrana bolj kakovostna od uvožene? 3 % 9 % 88 % Da Ne Ne vem Graf 21: Slovenska hrana Kar 88 % anketiranih meni, da je slovenska hrana bolj kakovostna od tuje, 9 % ne ve, katera hrana je bolj kakovostna, le 3 % anketirancev pa je odgovorilo, da slovenska hrana ni bolj kakovostna od uvožene. 40
44 11. Ali bi kupovali več slovenske hrane, če bi bila cenejša od tuje? 3 % Da Ne 97 % Graf 22: Slovenska hrana je dražja od tuje Skoraj vsi anketiranci (97 %) bi kupovali več slovenske hrane, če bi bila cenejša od tuje. 41
45 št. anketirancev 12. Ali veste, kaj pomenijo spodnje oznake? Obkrožite da ali ne. Če ste odgovorili z da, napišite na črto, kaj označuje Da Ne Graf 23: Poznavanje ekocertifikatov Ugotovile smo, da anketiranci večinoma ne poznajo ekocertifikatov, saj nihče ni napisal natančne definicije. Najbolj poznajo pomen certifikata za ekološko kmetijstvo, najmanj pa biocertifikat. 42
46 13. Ali bi želeli, da bi bilo na slovenskih policah več slovenske hrane? 1 % 99 % Da Ne Graf 24: Anketiranci želijo več slovenske hrane na slovenskih policah 134 oziroma 99 % anketirancev želi več hrane na slovenskih policah, 2 oziroma 1 % pa si tega ne želita. 43
47 4 OVREDNOTENJE HIPOTEZ H 1 Uvoz hrane in blaga v Slovenijo se povečuje. Ugotovile smo, da Slovenija uvaža vsako leto več izdelkov. Leta 2010 je uvozila za , v letu 2011 pa za izdelkov. Večina izdelkov prihaja iz evropskih držav. Hipotezo potrdimo. H 2 Izvoz hrane in blaga iz Slovenije v tujino pada. Ugotovile smo, da je Slovenija v letu 2010 izvozila za , v letu 2011 pa za izdelkov. Rezultat nam pove, da se izvoz povečuje. Hipotezo ovržemo. H 3 Koeficient samooskrbe s slovensko hrano pada. Ugotovile smo, da je v Sloveniji samooskrba s hrano zelo slaba pri zelenjavi. V letu 2009 je znašala samo 37,8 %. Prav tako je nizka samooskrba tudi pri sadju, ki je v istem letu znašala 40 %. Boljša samooskrba je pri krompirju, saj je znašala 62,8 %, pri žitih pa 53,5 %. Najslabši rezultati samooskrbe pri mesu so pri prašičjem mesu, kjer je stopnja samooskrbe 70 %. V letu 2010 je bila samooskrba z zelenjavo 31 %, z žiti 55 % in z mesom 84,7 %. Hipotezo delno potrdimo. H 4 Slovenija uvozi največ hrane iz držav EU Ugotovile smo, da je Slovenija v letih 2010 in 2011 največ hrane uvozila iz Avstrije, Italije, Francije, Nemčije in Španije. Hipotezo potrdimo. H 5 Večina anketirancev se zaveda pomembnosti pridelave domače hrane. Večini anketirancev se zdi pridelava domače (slovenske) hrane zelo pomembna. Samo 19 % odstotkov je odgovorilo, da je pridelava domače hrane pomembna. Hipotezo potrdimo. 44
48 H 6 Večina anketirancev daje tujim izdelkom prednost pri nakupu. Večina anketirancev daje pri nakupu prednost domačim izdelkom. Le 15 % vprašanih pri nakupu ne upošteva porekla. Hipotezo ovržemo. H 7 Anketirancem je pri nakupu hrane najpomembnejša cena. Večini anketirancev se pri nakupu hrane zdi zelo pomembna kakovost. Nekaterim je pomembna tudi cena. Ekocertifikat se večini zdi nepomemben. Hipotezo ovržemo. H 8 Večina anketirancev ne pozna nobene blagovne znamke za ekoživila. Ugotovile smo, da nihče od anketirancev ne pozna natančne definicije za ekocertifikate. Hipotezo potrdimo. H 9 Več kot polovica anketirancev kupuje izdelke posameznih kmetov. Ugotovile smo, da večina anketirancev kupuje izdelke posameznih kmetov (72 %). Ti kupujejo izdelke osebno pri kmetu doma in na tržnici. Hipotezo potrdimo. H 10 Pri nakupu hrane pri posameznih kmetih kupce najbolj moti visoka cena. Večino vprašanih pri nakupu hrane pri posameznih kmetih moti premajhna ponudba (53 %). Na drugem mestu pa so visoke cene (42 %). Hipotezo ovržemo. H 11 Večina anketirancev meni, da Slovenija izvozi največ perutnine. Več kot polovica anketirancev (55 %) meni, da Slovenija izvozi največ govedine. Hipotezo ovržemo. H 12 Več kot polovica anketirancev želi, da bi bilo na slovenskih policah več slovenske hrane. Anketiranci so z veliko večino (99 %) odgovorili, da želijo, da bi bilo na slovenskih policah več slovenske hrane. Hipotezo potrdimo. 45
49 H 13 Večina anketiranih meni, da je slovenska hrana bolj kakovostna od tuje. Večina anketirancev meni, da je slovenska hrana bolj kakovostna od tuje. S tem se strinja 88 % anketiranih. Hipotezo potrdimo. 46
50 5 ZAKLJUČEK Tema Bomo v prihodnje kupovali le še tuje? je v nas zbudila veliko zanimanja, saj je samooskrba s hrano v današnjem času zelo pomembna. V tej raziskovalni nalogi smo se odločile zajeti živila, ki so pomembna za slovensko samooskrbo in raziskati, kakšna je stopnja njihove samooskrbe. V teoretičnem delu smo podrobneje spoznale pojem, pomen in obseg mednarodne menjave, samooskrbo, certifikate kakovosti živil in usmeritve kmetijske politike v Republiki Sloveniji. Gospodarsko interesno združenje si prizadeva za večjo promocijo in prodajo slovenske zelenjave. Slovenija največ uvozi in izvozi iz oziroma v države Evropske unije. Pokritost uvoza z izvozom je bila v letu %, v letu 2011 pa 93 %. V letu 2010 je bila stopnja samooskrbe najvišja z jajci, sledi meso, žita ter zelenjava. Največja sprememba stopnje samooskrbe je bila pri žitih. Leta 2010 je znašala 56,5 %, leta 2011 pa 71,1 %. Po mnenju anketirancev je najpomembnejši dejavnik pri nakupu živil kakovost. Večina jih kupuje izdelke slovenskega porekla. Prav tako menijo, da je pridelava domače (slovenske) hrane zelo pomembna. Kupovali bi več slovenske hrane, če bi bila cenejša. Večina anketirancev kupuje izdelke posameznih kmetov. Kupujejo jih osebno pri kmetih doma. Nezadovoljni so z obsegom ponudbe, ki se jim zdi premajhen. Vsebine ekocertifikatov ne poznajo. Večina izdelkov v izbrani trgovini je tujega porekla. Pri večini slovenskih izdelkov pa so surovine iz tujine. Težave smo imele pri iskanju podatkov samooskrbe za določene vrste hrane. Prav tako nismo našle vseh podatkov za leto Zato smo raziskovanje usmerile na leti 2010 in Na osnovi rezultatov ankete lahko ugotovimo, da anketiranci dajejo pri nakupu prednost slovenskim izdelkom. Prav tako se zavedajo pomena pridelave domače hrane. Zato menimo, da ni bojazni, da bi v prihodnje dajali prednost samo tujim izdelkom. Na tem področju bi lahko še raziskali ukrepe in rezultate kmetijske politike naše države in problematiko slovenskih kmetovalcev. 47
51 6 VIRI 6.1 ELEKTRONSKI VIRI ŠUŠTAR, Rozana Mednarodno poslovanje [elektronski vir]. [Pridobljeno: ]. Dostopno na spletnem naslovu: a/mednarodno%20poslovanje-sustar.pdf. Samooskrba Slovenije [elektronski vir] [Pridobljeno: ]. Dostopno na spletnem naslovu: Slovenije. Slovenija veliko večino blaga izvozi v evropske države [elektronski vir] [Pridobljeno: ]. Dostopno na spletnem naslovu: zi_v_evropske_drzave.aspx. Statistični letopis 2012: Trgovinska bilanca [elektronski vir] [Pridobljeno: ]. Dostopno na spletnem naslovu: Statistični letopis 2012: Izvoz in uvoz blaga po državah [elektronski vir] [Pridobljeno: ]. Dostopno na spletnem naslovu: Statistični letopis 2012: Izvoz in uvoz po blagovnih sektorjih in odsekih Standardne mednarodne trgovinske klasifikacije [elektronski vir] [Pridobljeno: ]. Dostopno na spletnem naslovu: 12.htm. Statistični letopis 2012: Izvoz in uvoz blaga po skupinah držav [elektronski vir] [Pridobljeno: ]. Dostopno na spletnem naslovu: Samooskrba Slovenije [elektronski vir] [Pridobljeno: ]. Pridobljeno na spletnem naslovu: Slovenije. JAKLIČ, Mark Težave v Sloveniji pri samooskrbi s hrano [elektronski vir]. [Pridobljeno: ]. Dostopno na spletnem naslovu: Kaj pomenijo certifikati in oznake kakovosti, ki jih srečujemo na izdelkih? [elektronski vir]. [Pridobljeno: ] Dostopno na spletnem naslovu: 48
52 Strategija razvoja kmetijstva [elektronski vir] [Pridobljeno: ] Dostopno na spletnem naslovu: e/govori/strategija_vizija_in_cilji.pdf. Zaščitni znaki [elektronski vir]. [Pridobljeno: ] Dostopno na spletnem naslovu: Slovenska zelenjava: sveže, naravno, doma pridelano [elektronski vir] [Pridobljeno: ] Dostopno na spletnem naslovu: PISNI VIRI TURK, Katja Mednarodna trgovina in mednarodna proizvodnja v obdobju sodobne globalizacije: primer Slovenije: diplomsko delo. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta. HERIC, Dragica Domača zelenjava v lastni embalaži. V: Kmečki glas. 16. januar 2013, let. 70, št. 3. Str. 2. FORTIČ, Helena Sodobno gospodarstvo Slovenije: učbenik. 1 natis. Ljubljana: DZS 6.3. USTNI VIRI Franci Tovornik, kmetovalec in samostojni podjetnik, Loke, v bližini Planine pri Sevnici Katja Vauh, lastnica trgovine Dobra volja pri Katki, Stanetova ulica 19, Celje 49
53 7 PRILOGA ANKETA Smo Katarina Blatnik, Sara Jagodič in Mojca Strmšnik, dijakinje 4. letnika Ekonomske šole Celje. V okviru raziskovalne naloge smo pripravile anketni vprašalnik, ki nam bo pomagal pri nadaljnjem raziskovanju. Prosimo vas, da izpolnite anketo, za odgovore se vam že vnaprej zahvaljujemo. Anketa je anonimna. 1. Spol a) Ženski b) Moški 2. Kakšna je po vašem mnenju pridelava in proizvodnja domače (slovenske) hrane? a) Zelo pomembna. b) Pomembna. c) Nepomembna. 3. Katerim izdelkom dajete prednost pri nakupu? a) Domačim izdelkom. b) Tujim izdelkom. c) Pri nakupu ne upoštevam porekla. 4. V spodnji tabeli s križcem označite, katere izdelke slovenskega porekla in katere izdelke tujega porekla kupujete oz. označite, pri katerih izdelkih pri nakupu ne upoštevate porekla. POREKLO IZDELKI Slovensko Tuje Perutnina Svinjina Sveži paradižnik Sveže kumare Česen Jabolka Hruške Pšenična moka Polenta Mleko Jajca Ne upoštevam porekla 50
54 5. V spodnji tabeli s križcem označite, kaj je za vas pri nakupu posameznega izdelka zelo pomembno, kaj pomembno in kaj nepomembno. IZDELKI Kriterij Perutnina Zelo pomembno Pomembno Nepomembno RAZLOGI ZA NAKUP Kakovost Cena Ekocertifikat Ostalo Svinjina Jabolka Hruške Pšenična moka Polenta Mleko Jajca Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Zelo pomembno Pomembno Nepomembno Zelo pomembno Pomembno Nepomembno 51
55 6. Katere od spodaj naštetih kmetijskih izdelkov Slovenija največ izvozi v tujino? a) Perutnino. b) Krompir. c) Govedino. 7. Ali kupujete izdelke posameznih kmetov? a) Da. b) Ne. 8. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z da, obkrožite, kje kupujete izdelke posameznih kmetov. a) V trgovini. Kateri? b) Na tržnici. c) Osebno pri kmetu doma. 9. Kaj vas najbolj moti pri ponudbi izdelkov posameznih kmetov? a) Visoke cene. b) Neustrezna kakovost. c) Premajhna ponudba. 10. Ali menite, da je slovenska hrana bolj kakovostna od uvožene? a) Da. b) Ne. c) Ne vem. 11. Ali bi kupovali več slovenske hrane, če bi bila cenejša od tuje? a) Da. b) Ne. 12. Ali veste, kaj pomenijo spodnje oznake? Obkrožite da ali ne. Če ste odgovorili z da, napišite na črto, kaj označujejo. OZNAKA POMEN Da Ne Da Ne 52
56 Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne Da Ne 13. Ali bi želeli, da bi bilo na slovenskih policah več slovenske hrane? a) Da. b) Ne. Hvala za vaše sodelovanje. Raziskovalke 53
Diapozitiv 1
Pridelava in poraba žita v Sloveniji, Svetu in EU Marjeta Bizjak Direktorat za kmetijstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljana, 25. 11. 2015 Vsebina Splošni podatki o kmetijstvu
Prikaži večPowerPointova predstavitev
»ŠTUDIJA O IZVEDLJIVOSTI PROJEKTA PRIDELAVE IN PREDELAVE SLADKORNE PESE«Državni svet. 14.11. 2013 Prof. dr. Črtomir Rozman Svetovna proizvodnja sladkorja 123 držav: 80% sladk. Trs, 20 % sladk. Pesa 43
Prikaži večSMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji
SMERNICE NA PODROČJU HoReCa in VZPOSTAVITEV ZALEDNE PODPORE pri medpanožnem sodelovanju za trajnostni razvoj v Sloveniji Klavdija PERGER, direktorica TGZ Slovenije in koordinatorka SRIP trajnostni turizem
Prikaži več1
UČINKI PRESTRUKTURIRANJA SREDNJE VELIKE KMETIJE Tea Krajec tea.krajec@gmail.com POVZETEK V članku je predstavljen učinek prestrukturiranja srednje velike kmetije. Da se prestrukturiranje lahko predstavi,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Challenges in agriculture prof. dr. Luka Juvančič (University of Ljubljana) LIFE International networking conference 9 th May 2018, Brdo pri Kranju Mednarodna LIFE konferenca za mreženje: LIFE kmetovanje
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večLASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM
LASTNIKI GOZDOV IN NACIONALNI GOZDNI PROGRAM Jože Prah, prah.joze@volja.net 041 657 560 Glavne smeri razvoja generirajo Turizem Gozd, les in voda Hrana Nacionalni gozdni program je osnovni strateški dokument
Prikaži večStran 9628 / Št. 64 / Uradni list Republike Slovenije PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANI
Stran 9628 / Št. 64 / 28. 9. 2018 PRILOGA: OBRAZCI ZA SPOROČANJE V EVIDENCO ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV, ZDRUŽENJ ORGANIZACIJ PROIZVAJALCEV IN SKUPIN PROIZVAJALCEV ZA SKUPNO TRŽENJE I. ORGANIZACIJA PROIZVAJALCEV
Prikaži večDiapozitiv 1
Ukrepi kmetijske politike v naslednjem programskem obdobju Mednarodni strokovni posvet»lombergarjevi dnevi«mag. Marjeta Bizjak REFORMA SKP po 2020 EN STRATEŠKI NAČRT ukrepov SKP za državo: neposredna plačila,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži več2
Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.
Prikaži večNo Slide Title
Št. 1 datum XXVIII. tradicionalni posvet Javne službe kmetijskega svetovanja ZAKONODAJA NA PODROČJU LOKALNEGA TRŽENJA SREČKO HORVAT, dipl.inž.zoot KGZS, KGZ Nova Gorica Grm Novo mesto, 26. november 2013
Prikaži večLjubljansko železniško vozlišče - novinarska konferenca
Program razvoja podeželja 2014 2020 Odobrena in izplačana sredstva po ukrepih PRP stanje na dan 31. 12. 2018 ukrep št. javnih razpisov odobrena sredstva ( ) izplačana sredstva ( ) Ukrep M1 - Prenos znanja
Prikaži večBrexit_Delakorda_UMAR
MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E
Prikaži večPosvet "Podpora vladnih institucij slovenskim podjetjem pri izhodu na tuje trge” Janja Kokolj Prošek, vodja Službe za živilsko predelovalno indu
Mednarodne aktivnosti MKGP v luči SRIPHRANA Bled, 6. junij 2017 Janja Kokolj Prošek 1 Izvozna usmerjenost živilske industrije MKGP podpira internacionalizacijo slovenske živilskopredelovalne industrije,
Prikaži večTRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga kraje
TRG Trg je prostor, kjer se srečujejo ponudniki in povpraševalci, da po določeni ceni izmenjajo določeno količino blaga ali storitev. Vrste trga krajevno lokalni ali krajevni trg osebki so neposredni tekmeci
Prikaži večBARBARA POŠTUVAN - Izvozna nadomestila
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO www.arsktrp.gov.si, e: aktrp@gov.si Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana t: 01 580 77 92, f: 01 478 92 06 IZVOZNA NADOMESTILA Barbara
Prikaži večJEDILNIK SEPTEMBER 2004
1.8.2019 ajdov kruh meden namaz (čebelarstvo Ivan Bračko) rezine melone rezine šunke /rezine sira rezine svežega paradižnika z bučnim oljem brokoli kremna juha lazanja z govedino kumarična solata s čebulo
Prikaži večAnton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodars
Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve 20, 8210 Trebnje, je prejemnik finančnih sredstev iz naslova Podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2016 iz Programa razvoja podeželja Republike
Prikaži večGMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS
GMP in HACCP S skrbno izbranimi dobavitelji z dolgoletnimi izkušnjami na farmacevtskem trgu in na trgu s kozmetiko se lahko izvor vseh izdelkov ESSENS ponaša z mednarodno priznanim certifikatom GMP. Vsi
Prikaži večJedilnik : Dan Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Ponedeljek PRAZNIK, POUKA PROST DAN Torek Cor
Zajtrk Cornflakes ali čokolino ali čokoladne kroglice / gluten sledi oreščkov Mleko Sadje * Mleko Piščančji ražnjiči / gorčično seme Dušen riž z zelenjavo **Jabolčnik Miš Sadni kefir / mleko Koruzna žemljica
Prikaži večPOROČILO O DELOVANJU ZDRUŽENJA ZA LETO 2018 Združenje šteje trenutno 138 članov. 1. Seja odborov :PRIPRAVE NA OZ-program dela za leto 2019, p
POROČILO O DELOVANJU ZDRUŽENJA ZA LETO 2018 Združenje šteje trenutno 138 članov. 1. Seja odborov 15.1.2018:PRIPRAVE NA OZ-program dela za leto 2019, poročila za leto 2018 2. Redni občni zbor Združenja
Prikaži večPowerPoint Presentation
SPREMEMBE V OBDAVČITVI DOHODKA OD PRIDELAVE JAGOD mag. Vesna Velikonja, univ.dipl.inž.kmet. Specialistka za agrarno ekonomiko KGZS - ZAVOD LJ 1. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) JAVNE FINANCE JAVNI PRIHODKI
Prikaži večBodi moder zgled
www.modra-energija.si Bodi moder zgled Moč je v vaših rokah Naredite kaj za bolj zdravo okolje.naredite nekaj koristnega. Prevzemite del skrbi in odgovornosti za naravo. Kar storimo dobrega za naravo,
Prikaži večPOVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS Meso drobnice priložnost in izziv 1
POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS POVEZOVANJE REJCEV DROBNICE NA OBMOČJU LAS 1 Dokument Povezovanje rejcev drobnice na območju LAS je nastal v okviru LEADER projekta Ugotovitev stanja rejcev drobnice
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o izvajanju
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večPredstavitev projekta
Emisije toplogrednih plinov v kmetijstvu Emisije TGP v govedoreji Jože Verbič, Janez Jeretina, Tomaž Perpar Kmetijski inštitut Slovenije CRP V4-1816 Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in amonijaka
Prikaži večANKETA O ŠOLSKI PREHRANI ZA STARŠE: Zbirnik besednih odgovorov (Opomba: Številčni prikaz z grafi je v drugi priponki.) Zbirnik besednih odgovorov po v
ANKETA O ŠOLSKI PREHRANI ZA STARŠE: Zbirnik besednih odgovorov (Opomba: Številčni prikaz z grafi je v drugi priponki.) Zbirnik besednih odgovorov po vrstnem redu vprašanj 3. Ali je vašemu otroku všeč šolska
Prikaži večVprašalnik o šol. preh. za učence [š.l. 2016/2017] Google Forms Vprašalnik o šol. preh. za učence [š.l. 2016/2017] QUESTIONS RESPONSES 332
Vprašalnik o šol. preh. za učence [š.l. 216/217] QUESTIONS RESPONSES 332 SUMMARY INDIVIDUAL Accepting responses Insights Average.7/7 points Median /7 points Range -6 points Total points distribution No.
Prikaži večObčina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015
Občina Moravče na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Moravče za programsko obdobje 2015 2020 (Uradni vestnik Občine Moravče, št. 3/15, 6/15
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večMALICA oktober 2015 Preglednica učencev po razredih in število izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Razred Učenci Št. odgovorov 4.a b a
MALICA oktober 2015 Preglednica učencev po razredih in število izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Razred Učenci odgovorov 4.a 20 20 4.b 19 18 5.a 2 22 6.a 17 17 6.b 17 17 7.a 14 1 7.b 16 15 8.a 20 20 8.b
Prikaži večJEDILNI LIST 9
JEDILNI LIST 11. 12. - 15. 12. 2017 Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Conflakes/čokoladne /kroglice/čokolino/, čokolada Mleko/ Sadje Pirina mehka žemljica/ Piščančji medaljončki/jajca,,
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večTrg proizvodnih dejavnikov
Trg proizvodnih dejavnikov Pregled predavanja Trg proizvodov KONKURENCA Popolna Nepopolna Trg proizvodnih dejavnikov Popolna Individualna k. Panožna k. Povpraševanja Individualna k. Panožna k. Povpraševanja
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o dolo
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 22.10.2018 C(2018) 6828 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 22.10.2018 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES)
Prikaži večJANUAR Dan Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Ponedeljek Torek Mleko/laktoza Čokolino ali čokolad
Dan Zajtrk Dopoldanska malica Kosilo Popoldanska malica Mleko/ Čokolino ali čokoladne kroglice/ mussli /, sledi oreščkov Čaj Pirin kruh/, Poli salama/sledi soje, gorčično seme Rezina paradižnika Hot dog
Prikaži večPONEDELJEK OD IN MALICA ŠTRUČKA S HRENOVKO, 100% JABOLČNI SOK KOSILO CVETAČNA JUHA, MESNO ZELENJAVNA RIŽOTA, SOLATA ALERGENI GLUT
OD 06. 11. IN 10. 11. 2017 ŠTRUČKA S HRENOVKO, 100% JABOLČNI SOK CVETAČNA JUHA, MESNO ZELENJAVNA RIŽOTA, ALERGENI GLUTEN MLEKO, GLUTEN, JAJCA, ZELENA KROMPIRJEV KRUH, ČOKOLADNI NAMAZ, KISLA SMETANA, BELA
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večENOTA 1 Izvor hrane Klasifikacija in funkcija hrane Kako se bomo učili? Page Izvor hrane. 2 Skupine hrane... 5 Funkcija hrane 7 KAJ SE BOMO NAUČILI? -
ENOTA 1 Izvor hrane Klasifikacija in funkcija hrane Kako se bomo učili? Page Izvor hrane. 2 Skupine hrane... 5 Funkcija hrane 7 KAJ SE BOMO NAUČILI? - Kakšnega izvora je hrana ki jo jemo: živalskega, rastlinskega
Prikaži več2017 Seven CORPORATE_IZVOZNI FOCUS_slo
Izvozni focus 2017 Seven Refractories je podjetje, ki proizvaja materijale za ognjeodporno keramiko. Ustanovljeno je bilo maja 31.maja 2010. Izgraditev hale in postavitev dveh proizvodnih linij smo zaključili
Prikaži večJEDILNIK ZA TEDEN VRTEC ZAJTRK MALICA KOSILO MALICA PONEDELJEK Črn kruh, ribji namaz, svež paradižnik, sadje sadje Zelenjavna j
1. 8. 5. 8. 2016 1. 8. ribji namaz, svež paradižnik, Zelenjavna juha z rižkom, telečji zrezek v omaki, kuskus, zelnata solata s korenčkom Polnozrnati grisini, sadni 2. 8. Žganci,, Goveja juha z rezanci,
Prikaži večLjubljana,11
DIETNI JEDILNIK ZA OTROKE 1. STAROSTNEGA OBDOBJA - DIETA brez mleka, jajc, soje, arašidov in oreščkov, jagod, sezama (vzg. Andreja, E. Mo) Koruzni kruh (B forma)* Polnozrnata žemlja*, Dietno pecivo*, Jabolko,
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži večNa podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Mestni občini Novo mesto za programsko obdobje 2007 – 2013 in Odlo
Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Medvode za programsko obdobje 2015 2020 s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS št. 66/2015 in 42/2016 v
Prikaži večLjubljana,11
DIETNI JEDILNIK ZA OTROKE 1. STAROSTNEGA OBDOBJA - DIETA brez mleka, jajc, soje, arašidov in oreščkov, jagod, sezama, (vzg. Vida, E. Mo) MOJCA/VJ ZA OBDOBJE OD 15.06. DO 19.06.2015 Bio pšenični kruh* (B-forma),
Prikaži večDMS-Valicon
Maja Makovec Brenčič Predsednica Društva za marketing Slovenije in Ekonomska fakuleta Andraž Zorko Partner, Valicon Trženjski monitor je nov kazalnik na slovenskem trgu, ki je nastal v okviru Društva za
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG_2005.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 99/05) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno. VPRAŠALNIK
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večSANTE/10865/2017-EN
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 10.11.2017 C(2017) 7431 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 10.11.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2016/6 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo
Prikaži večJEDILNIK Zajtrk Kosilo Popoldanska malica Ponedeljek Torek Sreda Četrtek *mlečni gris iz pire v domačem mleku, čokoladni/cimetov posip, jagod
Popoldanska malica 1.6.2017 *mlečni gris iz pire v domačem mleku, posip, jagode. goveja juha, pire krompir, kuhana eko govedina, kmečke kumare v smetanovi omaki marelični žepki, 100% pomarančni sok 2.6.2017
Prikaži večPotenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv
Dr. Nike KRAJNC Potenciali lesne biomase v Sloveniji ter pomen kakovosti lesnih goriv Dejanski tržni potenciali lesa slabše kakovosti Podatki na nivoju občin so dostopni na: http://wcm.gozdis.si/ocene-potencialov-okroglega-lesa
Prikaži večJEDILNIK SEPTEMBER 2004
1.7.2019 rahli ovseni kosmiči na nehomogenizirano mleko / rezine temnega kruha rezine banane piščančji paprikaš s svežo papriko koruzna polenta solata iz mladega zelja ½ sezamove štručke 2.7.2019 ovsen
Prikaži večtraining farmers for sustainable succession processes Študije primerov Mariaoliva Lombardi
training farmers for sustainable succession processes Študije primerov Mariaoliva Lombardi 1. Uvod Kmetija je bila majhna do srednje velika za pridelavo bivoljega mleka, upravljal jo je oče. Mariaoliva
Prikaži večDAN MALICA KOSILO Torek Sreda Četrtek mleko (7) kvašen flancat (1, 3, 7) jabolka EKO sadni čaj ovsena žemlja (1, 3, 7
3. 5. 2016 4. 5. 2016 5. 5. 2016 mleko (7) kvašen flancat (1, 3, 7) jabolka EKO ovsena žemlja (1, 3, 7) poli salama paradižnik mlečni zdrob (lokalno) (1, 7) čokoladni posip (6) suho sadje porova juha (1,
Prikaži večLetnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka
Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran
Prikaži večNadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.Nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, decembe
Nadzor UVHVVR nad prehranskimi in zdravstvenimi trditvami mag.nadja Škrk Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Ljubljana, december 2018 Glavni cilj živilske zakonodaje je zagotoviti varovanje
Prikaži večJEDILNIK SEPTEMBER 2004
1.5.2019 PRAZNIK 2.5.2019 3.5.2019 pšenični zdrob na nehomogeniziranem mleku (po želji s čokoladnim posipom) / PRAZNIK goveji golaž koruzna polenta 1 6.5.2019 kakav z nehomogeniziranim mlekom mlečna pletenka
Prikaži večPETEK ČETRTEK SREDA TOREK PONEDELJEK VRTEC HRASTNIK 1430 Hrastnik, Novi log 11A Tel: ZA 1. IN 2. STAROSTNO OBDOBJE DAN ZAJTRK KOSILO POP.
BUHTELJ, KAKAV iz mleka lokalnega izvora ZELENJAVNA JUHA, ZAPEČENE TESTENINE S ŠUNKO, ZELENA SOLATA Z RADIČEM PREPEČENEC,* KRUH POLBELI KRUH, KUHAN PRŠUT, KISLA KUMARICA, BROKOLIJEVA KREMNA JUHA Z ZVEZDICAMI,
Prikaži več1. SEPTEMBER 2018
3. 9. Zajtrka ni. Sirova štručka (1, 3, 7), ledeni metin čaj Bučkina kremna juha (1, 3, 7, 9), pirini široki rezanci v smetanovi omaki (1, 3, 7), solata po izbiri, 4. 9. Pica kruhki (1*, 7), lipov čaj
Prikaži večBIZELJSKI AJDOV KOLAČ, poročilo
Izpostava Brežice Cesta prvih borcev 41 8250 Brežice tel, fax: (07) 49 61 165 E-mail: marija.levak@siol.net DRUŠTVO KMETIC BREŽICE BIZELJSKO www.kmetijskizavod-nm.si Iz ajde pripravljamo številne jedi,
Prikaži večPREDSTAVITEV UKREPOV LEADER
PREDSTAVITEV UKREPOV LEADER V OKVIRU PRP 2014-2020 vir: prvi predlog Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 z dne 15.11.2013 (MKO ga je posredovalo v neformalno potrditev na Evropsko komisijo)
Prikaži več(Microsoft Word - razpisna dokumentacija - tehni\350na podpora.doc)
PRIJAVNI OBRAZEC DRUŠTVA ZA DODELITEV POMOČI ZA OHRANJANJE, SPODBUJANJE IN RAZVOJ PODEŽELJA V OBČINI ŠKOFLJICA ZA LETO 2008 ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V PRIMARNEM KMETIJSTVU 1. PODATKI O VLAGATELJU
Prikaži večMicrosoft Word - KME-PMG 07.doc
KME-PMG 1 1 5 3 2 4 Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Letni program statističnih raziskovanj (Uradni list RS, št. 117/07) Posredovanje podatkov je za pravne osebe obvezno.
Prikaži večIzvedbena uredba Komisije (EU) št. 284/2012 z dne 29. marca 2012 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od ta
L 92/16 Uradni list Evropske unije 30.3.2012 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 284/2012 z dne 29. marca 2012 o uvedbi posebnih pogojev za uvoz krme in živil, ki izvirajo iz Japonske ali so od tam poslani,
Prikaži večPONEDELJEK, TOREK, SREDA, ČETRTEK, PETEK, ZAJTRK GRAHAM KRUH(1,6,11), KREM MASLO(7) BELA ŽITNA
1. 1. 2018 2. 1. 2018 3. 1. 2018 4. 1. 2018 5. 1. 2018 KRUH(1,6,11), KREM MASLO(7) BELA ŽITNA KAVA(1,6,7) MAKOVA ŠTRUČKA(1,6), POLENTA,, KRUH(1,6,11) MANDARINE JABOLKA ANANAS PRAZNIK PRAZNIK KRUH(1,6,11),
Prikaži večZlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino
Zlato, Vaša zaščita pred inflacijo! Pred inflacijo ni varna nobena valuta! Z inflacijo se srečujemo na vsakem koraku: pri peku, v trgovini ali na kino blagajni. Cene blaga in storitev se stalno višajo.
Prikaži večPravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki
Pravilno podiranje drevesa. Ogromne količine lesa. (sliki iz: http://www.ggsg.si/gozdarstvo.aspx) Spravilo lesa s pomočjo velikega tovornjaka. Veliki kompleksi gozda. Kaj je gozdarstvo... Gozdarstvo je
Prikaži večJEDILNIK ZA MESEC NOVEMBER 2008 – ŠOLA KIDRIČEVO
JEDILNIK ZA MESEC OKTOBER 2016 3. 10. 2016 2. starostno obdobje rženi kruh (vsebuje alergene: gluten, sezam, soja), maslo (vsebuje alergene: laktoza), med, mleko milijon juha (vsebuje alergene: gluten,
Prikaži večJEDILNIK ZA MAJ ZAJTRK ŠOLA IN VRTEC MALICA ŠOLA MALICA VRTEC KOSILO VRTEC IN ŠOLA POP. MALICA VRTEC PONEDELJEK Jajčna
06.05.2019-10.05.2019 IN POP. 6.5.2019 Jajčna omleta, Koruzni kosmiči, jabolko Kostna juha, sirovi tortelini v smetanovi omaki, s paradižnikom Koruzni kosmiči, jabolko Jajca, Mleko, jajca Mleko, Bograč
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Mojca HORVAT VPLIVI RUSKEGA EMBARGA NA AGROŽIVILSKE TRGE EVROPSKIH DRŽAV DIPLOMSKO DE
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA ZOOTEHNIKO Mojca HORVAT VPLIVI RUSKEGA EMBARGA NA AGROŽIVILSKE TRGE EVROPSKIH DRŽAV DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij IMPACT OF RUSSIAN MARKET EMBARGO
Prikaži večMicrosoft Word - nagrajenci Excellent SME 2017_tisk
Podelitev nagrad imetnikom certifikata Excellent SME za leto 2017 19. junij 2018, kongresni center Brdo pri Kranju Predstavljamo družbe in podjetnike, ki so v letu 2017 dosegle najvišjo bonitetno oceno
Prikaži večJEDILNIK
l ZELENI PONEDELJEK PRAZNIK DELA 1.5.2017 2.5.2017 3.5.2017 4.5.2017 5.5.2017 Mlečni koruzni* močnik Naribana temna čokolada Jabolko Mesno zelenjavni namaz Metin čaj Kruh iz krušne peči Lešnik Maslo Med
Prikaži večGradbeništvo kot Industrija 4.0
Povzetek: Kot vse druge panoge se mora gradbeništvo modernizirati Industrija 4.0 koncept, ki daje modernizaciji okvir, motivacijo, zagon Industrija 4.0 je stapljanje fizičnega in digitalnega sveta Gradbeništvo
Prikaži večMicrosoft Word - odnos-do-evra-december-2006.doc
Odnos državljanov in državljank do uvedbe evra v Sloveniji (III.) Pripravila: Ninamedia d.o.o. Naročnik: Ljubljana, december 2006 1. POVZETEK - Decembrska raziskava je večinoma potrdila ugotovitve iz dveh
Prikaži večQ1 Ali redno spremljate, kaj vaš otrok je v šoli? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q1a DA
Q1 Ali redno spremljate, kaj vaš otrok je v šoli? Podvprašanja Enote Navedbe Frekvence Veljavni % - Veljavni Ustrezni % - Ustrezni Frekvence % Q1a DA 49 93 53% 93 53% 49 53% Q1b NE 7 93 8% 93 8% 7 8% Q1c
Prikaži večOPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1
OPERATIVNI PROGRAM RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI s poudarkom na doseganju okoljskih ciljev iz Direktive 2008/98/ES, Direktive 94/62/ES in Direktive 1999/31/ES (Marec 2013) Operativni načrt v skladu z
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Ana STARIHA KMETIJSTVO V BELI KRAJINI LETA 2020 DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij - 1. stopnja Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI
Prikaži večDATUM
DATUM ZAJTRK MALICA KOSILO POPOLDANSKA MALICA mlečna prosena kaša nesladka - obara z mesom, ajdova palačinka (gluten, kivi, polnoznata štručka 29. 4. 2019 (gluten, soja, mleko, jajca,, polbel kruh (gluten,
Prikaži večMicrosoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc
INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške
Prikaži večDiapozitiv 1
REPUBLIKA SLOVENIJA www.mg.gov.si, e: gp.mg@gov.si Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana t: 01 4003200, f: 01 4783262 Turistična politika za leto 2010 z usmeritvami za leto 2011 Mag. Marjan Hribar Generalni
Prikaži večNa podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Radlje ob Dravi za programsko obdobje (M
Na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Radlje ob Dravi za programsko obdobje 2015-2020 (MUV, št. 20/2015) v nadaljevanju Pravilnik in Odloka
Prikaži večLjubljana,11
DIETNI JEDILNIK ZA OTROKE 1. STAROSTNEGA OBDOBJA - DIETA brez mleka, jajc, soje, arašidov in oreščkov, jagod, sezama, (vzg. Vida, E. Mo) MOJCA/VJ ZA OBDOBJE OD 29.06. DO 03.07.2015 Bio pšenični kruh* (B-forma),
Prikaži večProblemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1
Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje
.: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,
Prikaži večDATUM
DATUM ZAJTRK MALICA KOSILO POPOLDANSKA MALICA mlečna prosena kaša nesladka - obara s kunčjim mesom, ajdova palačinka kivi, polnoznata štručka 30. 4. 2018 (gluten, soja, mleko, jajca,, polbel kruh (gluten,
Prikaži večO S N O V N A Š O L A C I R K O V C E,Cirkovce 47, 2326 Cirkovce, DŠ: Telefon: (02) , telefaks: (02) ,
PONEDELJEK, 5. 11. 2018 MALICA Mlečna juha(1,4),banana, čaj Piščančja obara z žličniki(1,2,3,8), rženi kruh(1,2,3), palačinke z marmelado(1,2,3) TOREK, 6. 11. 2018 MALICA Francoski rogljiček(1,2,3,4),
Prikaži več18.SMK Tomaž Berločnik - za objavo
18. Slovenska marketinška konferenca Energija za prihodnost PETROL Mag. Tomaž Berločnik Portorož, 21.5.2013 1. POSLOVANJE SKUPINE PETROL Predstavitev skupine Petrol Vodilna slovenska energetska družba
Prikaži večOsnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) Fax: (02) w
Osnovna šola dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec Črešnjevec 47, 2310 Slovenska Bistrica Tel: (02) 8055150 Fax: (02) 8055158 o-cresnjevec.mb@guest.arnes.si www.cresnjevec.si projekt ZDRAVJE V VRTCU POROČILO O
Prikaži večOD IN MALICA KOSILO PONEDELJEK / ALERGENI TOREK / ALERGENI SREDA POLNOZRNATA BOMBETKA, PIŠČANČJA POSEBNA SALAMA, POLMASTNI SIR, K
OD 01. 01. IN 05. 01. 2018 PONEDELJEK / ALERGENI / ALERGENI POLNOZRNATA BOMBETKA, PIŠČANČJA POSEBNA SALAMA, POLMASTNI SIR, KISLE KUMARE, PLANINSKI ČAJ Z MEDOM SEGEDIN GOLAŽ, KORUZNA POLENTA, PUDING S SMETANO
Prikaži večMicrosoft Word - januar2019 VRTEC.doc
31. 12. 2018 1. 1. 2019 2. 1. 2019 3. 1. 2019 kruh s semeni, kisla smetana, džem, sadni čaj 4. 1. 2019 polnozrnata štručka, trdo kuhana jajčka, rdeča paprika, otroški čaj gobova juha, pečen file osliča,
Prikaži večOsnovna šola Gabrovka - Dole
Jedilnik za 49. teden od 1. avgusta do 5. avgusta 2011 1.8. topljeni sir planinski čaj z limono krompirjev golaž čokoladni puding s smetano polnozrnati piškoti nektarina 2.8. sadni musli navadni jogurt
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večJEDILNIK VRTEC PIKAPOLONICA pri OŠ Cerklje ob Krki DATUM ZAJTRK DOPOLDANSKA MALICA KOSILO POPOLDANSKA MALICA PON sirova štručka (gluten, mlečni
24. 6. sirova štručka (gluten, mlečni čokoladno () jagode mesne kroglice v paradižnikovi omaki (gluten, mlečni pire krompir (mlečni sladoled (mlečni 25. 6. P R A Z N I K 26. 6. 27. 6. 28. 6. mlečni zdrob
Prikaži več1
1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do
Prikaži večPrimer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje
Primer dobre prakse Milan Kalčič Društvo rejcev drobnice Zgornje Posočje Vir: arhiv DRDZP Foto: Klavdija Kancler Društvo rejcev drobnice Zgornjega Posočja (DRDZP) ustanovljeno 1998. Namen: Združevanje
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večINDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ
INDUSTRIJA 4.0: PRILOŽNOSTI DIGITALNE PREOBRAZBE PROCESA RAZVOJA BARV IN PREMAZOV TOMAŽ KERN, BENJAMIN URH, MARJAN SENEGAČNIK, EVA KRHAČ AGENDA IZZIV OZADJE RAZISKAVE POSNETEK STANJA ANALIZA STANJA in
Prikaži več