UNIVERZA V MARIBORU

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE DIPLOMSKO DELO JANJA TRSTENJAK

2 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management delovnih procesov RACIONALIZACIJA ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA POSTOPKA Mentor: izred. prof. dr. Miro Jeraj Kandidat: Janja Trstenjak Kranj, november 2005

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izred. prof. dr. Miru Jeraju za pomoč in svetovanje pri pripravi diplomske naloge. Zahvaljujem se ga. Bojani Verdinek za lektoriranje diplomske naloge. Hvala ga. Mariji Pajnik iz Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu za podatke in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Zahvala velja tudi vsem, ki so mi pri študiju kakorkoli pomagali.

4 POVZETEK Vsebina dela se nanaša na temo zemljiške knjige. To je specifično področje, ki ima svoj princip delovanja in način vpisovanja oz. vodenja nepremičnin zasnovan v posebni smeri prava. Imenuje se zemljiškoknjižno pravo in se je od začetka do danes kot tak ohranil. Spremenil se je samo medij, kamor se vpisujejo nepremičnine, in sicer iz ročnega v elektronsko obliko. Delo je razdeljeno v 5 poglavij in sicer: Uvod, Osnove, Obstoječe stanje, Prenova in Sklep. V uvodu sta predstavljena problem in ustanova, hkrati so opisane omejitve in metode dela, ki so bile upoštevane pri pripravi dela. Drugo poglavje obsega osnove zemljiškoknjižnega postopka, na katerih deluje zemljiška knjiga. V tretjem poglavju je opisan zemljiškoknjižni postopek in se deli na tri dele. Prvi del obsega opis zemljiškoknjižnega postopka, medtem ko je vsebina drugega dela opis elektronsko vodene zemljiške knjige. V nadaljevanju sledi prikaz obstoječega stanja na primerih. Vsak izmed njih je prikazan grafično z diagramom procesa, ki je v istem sklopu opisan in vsebuje navodila za vpisovanje posameznega tipa vpisa. Vsebina četrtega poglavja je prenova zemljiškoknjižnega postopka in se deli na dva dela. V prvem delu je prikazan primer procesa, upoštevajoč spremembe oz. dinamiko elektronsko vodene zemljiške knjige. Drugi del ima za vsebino opis organizacijskega predpisa, na podlagi katerega se izvaja vpisovanje v elektronsko vodeno zemljiško knjigo. V zaključku teče beseda o organizacijskih spremembah, ki so bile potrebne za uvedbo elektronsko vodene zemljiške knjige. To poglavje obsega tudi pogoje za uvedbo projekta in možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Z diplomskim delom sem želela uporabiti svoje znanje in ga razširiti, z vsebino naloge pa pomagati k boljši ureditvi zemljiške knjige.

5 KLJUČNE BESEDE ZEMLJIŠKA PARCELA Je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami, to je z določeno kulturo in površino (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 3). Označi se s parcelno številko. ZBIRKA LISTIN Tvorijo jo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 1). Vodi se po zaporednih številkah in letu vložitve listine. IDENTIFIKACIJSKI ZNAK ZEMLJIŠKE PARCELE To je oznaka nepremičnine, v kateri je nepremičnina označena s parcelno številko in katastrsko občino, v kateri leži, ter je kot taka označena tudi v zemljiškem katastru. KATASTER Je zemljiški kataster, kataster stavb oz. vsaka druga evidenca, ki se vodi na podlagi zakona, in je temeljna evidenca za vpis podatkov o zemljiških parcelah oz. stavbah in njihovih posameznih delih (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 3). V katastru stavb so stavbe in njeni posamezni deli vpisani z identifikacijskim znakom. STAVBA To so vsi objekti, ki so v katastru stavb opredeljeni kot stavbne parcele. Sem sodijo garaže, poslovne stavbe, stanovanjske hiše itd. Stavbe, v katerih je več posameznih delov, torej stanovanj, so vpisane v kataster stavb z identifikacijsko številko stavbe in njenimi pripadajočimi deli. Za te stavbe velja etažna lastnina.

6 ZUSAMMENFASSUNG Das Thema meiner Diplomarbeit ist das Grundbuch. Es handelt sich um ein spezifisches Gebiet mit eigenem Funktionierungsprinzip, welches auch eigene Methoden der Eintragung bzw. Führung von Liegenschaften hat. Es heisst das Grundbuchrecht und ist von Anfang bis heute unverändert geblieben. Veränderungen erfolgten nur bei dem Medium, wo Liegenschaften eingetragen werden, und zwar von der manuell geführten Methode zur elektronischen Form. Die Diplomarbeit ist in 5 Abschnitte eingeteilt: Einleitung, Grundsätze, Grundbuchverfahren, Erneuerung und Abschluss. In der Einleitung sind das Problem und die Institution präsentiert, mit besonderem Nachdruck auf Einschränkungen und Arbeitsmethoden, welche bei der Vorbereitung beachtet wurden. Der zweite Abschnitt umfasst die Grundsätze des Grundbuchverfahrens, auf welchen das Grundbuch beruht. Im dritten Abschnitt erfolgt die Beschreibung des Grundbuchverfahrens und er wird in drei Teile eingeteilt. In dem ersten Teil ist das Grundbuchverfahren beschrieben, der zweite Teil enthält aber die Beschreibung eines elektronisch geführten Grundbuches. Es folgen dann einige Beispiele, welche die jetzige Situation abspiegeln. Jedes Beispiel ist graphisch gezeigt, mit Diagramm des Prozesses, welches im dem gleichen Rahmen beschrieben ist und auch Anweisungen für die Eintragung einzelner Eintragungstypen umfasst. Im vierten Abschnitt ist die Erneuerung des Grundbuchverfahrens präsentiert und wird wieder in zwei Teile eingeteilt. Der erste Teil zeigt ein Beispiel des Verfahrens unter Berücksichtigung der Änderungen bzw. der Dynamik des elektronisch geführten Grundbuches. Der zweite Teil beschreibt aber die Organisationsvorschrift, aufgrund welcher die Eintragung in das elektronisch geführte Grundbuch erfolgt. Zum Abschluss sind aber Organisationsänderungen dargestellt, die für die Einleitung des elektronisch geführten Grundbuches erforderlich waren. Dieser Abschnitt umfasst auch die Bedingungen für die Projekteinleitung und Möglichkeiten für seine weitere Entwicklung. Mit meiner Diplomarbeit wünsche ich meine Kenntnisse zu benutzen und zu erweitern, mit dem Inhalt der Arbeit aber zu einer besseren Situation auf dem Grundbuchgebiet beizutragen.

7 SCHLÜSSELWÖRTER PARZELLE Parzelle ist ein räumlich abgemessener Teil der Grundfläche mit allen Bestandteilen, d.h. mit einer bestimmten Kultur und Oberfläche (Grundbuchgesetz-1, Art. 3). Sie wird mit Parzellennummer gekennzeichnet. URKUNDENSAMMLUNG Urkundensammlung besteht aus Urkunden, aufgrund welcher die Eintragung in das Hauptbuch vorgenommen worden ist und ist die Grundlage für die Eintragung in das Grundbuch (Grundbuchgesetz, Art. 1). Sie wird nach laufenden Nummern und nach dem Jahr der Urkundeneinreichung geführt. IDENTIFIKATIONSZEICHEN DER PARZELLE Das ist die Kennzeichnung der Liegenschaft, wo die Liegenschaft mit einer Parz.Nr. und Katastergemeinde gekennzeichnet ist, wo die Liegenschaft liegt und als solche auch in dem Grundkataster registriert ist. KATASTER Ist ein Grundkataster, Gebäudekataster bzw. jede andere Evidenz, die aufgrund des Gesetzes geführt wird und ist eigentlich die Grundevidenz für die Eintragung der Daten über Grundparzellen bzw. Gebäude und deren Einzelteilen (Grundbuchgesetz- 1, Art. 3). Im Gebäudekataster sind Gebäude und deren Einzelteile mit Identifikationszeichen eingetragen. GEBÄUDE Das sind alle Objekte, die im Gebäudekataster als Bauparzellen definiert sind. Hierher gehören Garagen, Geschäftsgebäude, Wohnhäuser, usw. Die Gebäude, wo mehrere Einzelteile bzw. Wohnungen sind, sind in das Gebäudekataster mit Identifikationsnummer des Gebäudes und mit Identifikationsnummer der dem Gebäude zugehörigen Teile eingetragen. Für diese Gebäude gilt das Stockwerkseigentum.

8 TU1UT TUVODUT... TU2UT TUOSNOVEUT... TU3UT TUOBSTOJEČE TU4UT TUPRENOVA TU5UT TUSKLEPUT KAZALO 2 TU1.1UT TUPREDSTAVITEV PROBLEMAUT... 2 TU1.2UT TUPREDSTAVITEV USTANOVEUT... 3 TU1.3UT TUOMEJITVEUT... 8 TU1.4UT TUMETODE ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA POSTOPKAUT TU2.1UT TUPOJEM IN POMEN ZEMLJIŠKE KNJIGEUT TU2.2UT TUSESTAVA ZEMLJIŠKE KNJIGEUT TU2.3UT TUNAČELA ZEMLJIŠKE KNJIGEUT TU2.4UT TUVRSTE VPISOVUT TU2.5UT TUPREDMET VPISAUT STANJEUT TU3.1UT TUZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEKUT TU3.1.1UT TUVLOŽITEV PREDLOGAUT TU3.1.2UT TUPREIZKUS PREDLOGAUT TU3.1.3UT TUODLOČANJEUT TU3.1.4UT TUIZDAJA SKLEPAUT TU3.1.5UT TUVSEBINA SKLEPAUT TU3.1.6UT TUIZVAJANJE VPISOVUT TU3.1.7UT TUOBVEŠČANJE UDELEŽENCEVUT TU3.1.8UT TUOČRTAVANJEUT TU3.1.9UT TUKOLEDARUT TU3.1.10UT TUGOTAVLJANJE PRAVNOMOČNOSTIUT TU3.1.11UT TUARHIVUT TU3.2UT TUELEKTRONSKO VODENA ZEMLJIŠKA KNJIGAUT TU3.3UT TUPRIMERI POSTOPKOVUT TU3.3.1UT TUDELITEV PARCELEUT TU3.3.2UT TUVKNJIŽBA LASTNINSKE PRAVICEUT TU3.3.3UT TUVKNJIŽBA HIPOTEKE IN ZAZNAMBE IZVRŠLJIVOSTIUT TU3.3.4UT TUPOSTOPEK IZDAJE IZPISKAUT TU3.4UT TUANALIZA OBSTOJEČEGA STANJAUT POSTOPKAUT TU4.1UT TUPRENOVA PROCESA VKNJIŽBE LASTNINSKE PRAVICEUT TU4.2UT TUORGANIZACIJSKI PREDPISUT TU5.1UT TUOCENA UČINKOVUT TU5.2UT TUPOGOJI UVEDBEUT TU5.3UT TUMOŽNOSTI NADALJNEGA RAZVOJAUT TULITERATURA IN VIRIUT... 68T

9 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA V medijih večkrat omenjena beseda»sodni zaostanki«je v zadnjih letih pogosta tema splošnih pogovorov in raznih razprav novinarjev in strokovnjakov iz tega področja. O sodnih zaostankih imamo vsi veliko povedati, tako tisti, ki se z njimi srečujejo in občutijo posledice, kot tisti, ki se z njimi vsakodnevno ukvarjajo, kakor tudi strokovnjaki s področja prava. Vsi, s svojimi idejami in mišljenjem, tvorijo del celote njihov skupni cilj je učinkovito in racionalno vodenje prometa z nepremičninami. Če je do zdaj veljalo mnenje, da je zemljiška knjiga ena od stranskih evidenc o nepremičninah, potem se je vrstni red pomembnosti evidenc sedaj korenito spremenil. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je na to razmišljanje še dodatno vplival, saj je odprava sodnih zaostankov v Evropski uniji ena izmed prioritetnih nalog. Sodni zaostanki predstavljajo negativne posledice za lastnike nepremičnin tako za fizične kot pravne osebe, saj vplivajo na poslovanje pravnih oseb in razpolaganje oz. upravljanje lastnikov z nepremičninami. To pomeni, da zaradi neizvedenega vpisa oz. neažurnega vodenja lastništva lastnik nima moči neomejeno v obsegu svojih pravic razpolagati z nepremičnino, katere zemljiškoknjižni lastnik je. Zaradi razumevanja pojma»sodni zaostanek«bom problematično situacijo opisala s primerom.»zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine proda nepremičnino kupcu in vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice. Kupec se odloči kupljeno nepremičnino obremeniti s hipoteko, zato pri banki najame kredit. Kupec in banka pri notarju skleneta sporazum o zavarovanju denarne terjatve, s katerim se dogovorita glede načina odplačevanja, obresti, zapadlosti terjatve in v primeru neplačila za način izterjave kredita. V skladu z dogovorjenimi pogoji v notarskem zapisu sporazuma novi kupec dovoli, da se terjatev vknjiži v zemljiško knjigo in se zaznamuje neposredna izvršljivost terjatve v korist upnika. Notar v imenu dolžnika vloži zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo hipoteke in hkrati zaznambe izvršljivosti terjatve. Dolžnik upniku ni plačeval v skladu z dogovorjenim v sporazumu, zaradi česar upnik zahteva poplačilo dolga. Poplačilo dolga zahteva upnik tako, da vloži predlog za začetek izvršilnega postopka. Izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi in ga po uradni dolžnosti vloži v zemljiško knjigo. Iz razloga, ker kljub izterjavi v izvršilnemu postopku (izdanih je bilo več sklepov o izvršbi) upnik ni dobil poplačane terjatve v celoti, se je nepremičnina na dražbi v izvršilnem postopku prodala upniku. O izročitvi nepremičnine izda sodišče sklep o vknjižbi po uradni dolžnosti.«kot je razvidno iz primera, se vsako dejanje v prometu z nepremičninami, zavede v glavno knjigo. Govorimo o začaranem krogu, kjer se proces začne in konča na enem mestu - zemljiški knjigi. Problem nastane, ko želi biti kupec, ki je nepremičnino Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 2 od 69

10 kupil na dražbi, vpisan v zemljiško knjigo z namenom, da bi lahko razpolagal z njo v obsegu svojih pravic. Na rednem izpisku iz glavne knjige je pri nepremičnini vpisanih več nerešenih oz. vloženih predlogov, ki so v postopku reševanja in čakajo na rešitev. Predlog za vknjižbo oz. sklep sodišča o izročitvi nepremičnine je po vrstnem redu na zadnjem mestu, zato je potrebno predhodno odločiti o predhodno vloženih predlogih. Pri odločanju je potrebno namreč upoštevati vrstni red vloženih predlogov in dejstvo, da se po izdaji vsakega sklepa čaka na pravnomočnost sklepa. Rezultat nastale situacije Novi lastnik, ki je nepremičnino kupil na dražbi, mora počakati, da se o vknjižbi odloči po vrstnem redu. V primeru, da ima namen zaprositi za hipoteko, mora priložiti zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega bo razvidno, da je lastnik nepremičnine. Izpiska ne more dobiti, dokler ni odločeno o vseh vloženih predlogih in se ne vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik. Zaradi tega mora pri urejanju dokumentacije v drugih postopkih dokazovati, da je lastnik nepremičnine. Povzetek problema Preden se vknjiži lastninska pravica nanj teče čas, ki je danes dragocen, še zlasti, ko gre za denar. Najem kredita namreč pomeni pretok obresti. Zemljiška knjiga je pri odločanju dolžna upoštevati vrstni red vložitve predloga. To pomeni, da o predlogih ni možno odločati po prosti presoji, ampak je vrstni red reševanja zadev določen vnaprej. Po izdaji sklepa je potrebno počakati na pravnomočnost sklepa, zaradi česar v tem času ni možno odločati o naslednjem predlogu. Vse to je treba upoštevati pri odpravi sodnih zaostankov. 1.2 PREDSTAVITEV USTANOVE Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je ena od državnih ustanov in spada v pristojnost Ministrstva za pravosodje. Sedež okrajnega sodišča je v Slovenj Gradcu na Kidričevi cesti 1. V stavbi, kjer ima sodišče sedež, se nahajata tudi Okrožno in Delovno sodišče. Zakon o sodiščih (ZS, Uradni list RS, št. 19/94, člen 99) določa pristojnosti okrajnih sodišč: 1) v kazenskih zadevah: - za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let, razen v zadevah kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja; - za opravljanje preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke; - za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon; Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 3 od 69

11 2) v civilnih zadevah za sojenje oz. odločanje na prvi stopnji: - v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku; - v zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah ter za vodenje zemljiške knjige; - v zadevah izvršbe in zavarovanja, če zakon ne določa drugače; 3) za sojenje oz. odločanje v drugih zadevah, kadar tako določa zakon; 4) za opravljanje zadev pravne pomoči, za katere ni po zakonu pristojno drugo sodišče. Z notranjo organizacijo sodišča se zagotavlja učinkovito izvajanje sodne oblasti, koordinirano izvajanje nalog, smotrno organizacijo in vodenje dela, polno zaposlenost sodnega osebja ter možnost razporejanja glede na potrebe dela (Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, interni akt, 2004, člen 4). Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu ima naslednje notranje organizacijske enote (Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, interni akt, 2004, člen 4): - sodne oddelke, - javno knjigo (zemljiška knjiga), - sodne pisarne. Sodni oddelki so (Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, interni akt, 2004, člen 5): - kazenski oddelek, - pravdni oddelek, - nepravdni in zapuščinski oddelek, - oddelek izvršbe in zavarovanja, - oddelek za prekrške. Sodne pisarne so (Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, interni akt, 2004, člen 7): - urad predsednika, - strojepisnica, - sodna pisarna vpisnikov, - sodna pisarna gospodarske izvršbe, - sodna pisarna civilne izvršbe. Sodišče ima zemljiško knjigo kot javno knjigo, ki jo vodi vodja zemljiške knjige (Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest sodnega osebja na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, interni akt, 2004, člen 6). Zakon o sodiščih (ZS, Ur. list RS, št. 19/94, člen 101) določa pristojnosti okrožnih sodišč: 1) v kazenskih zadevah: - za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera niso pristojna okrajna sodišča; Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 4 od 69

12 - za opravljanje preiskave oz. preiskovalnih dejanj glede kaznivih dejanj iz prejšnje točke; - za opravljanje predhodnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih mladoletnikov; - za odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča; - za izvrševanje kazenskih sodb iz 1., 3. in 4. točke ter za izvrševanje kazenskih sodb okrajnih sodišč; - za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine; - za odločanje v zunaj obravnavnem senatu (tudi v kazenskih zadevah iz pristojnosti okrajnih sodišč); - za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon; - za opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja z obsojenci ter nadzorstva nad priporniki; 2) v civilnih zadevah za sojenje oz. odločanje na prvi stopnji: - v pravdnih zadevah v skladu z zakonom o pravdnem postopku; - o priznanju tujih sodnih odločb; - v zadevah prisilne poravnave in stečaja ter likvidacije, kadar je v pristojnosti sodišča, ter v sporih v zvezi z njim; - v sporih o pravicah intelektualne lastnine; - o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerih bo sodišče odločalo po pravilih o gospodarskih sporih, oz. zadevah, v katerih je dogovorjena arbitražna pristojnost; - v nepravdnih postopkih, v katerih so udeležene gospodarske družbe, družbeniki oz. delničarji in člani gospodarskih družb, za katere je treba uporabiti pravo družb; 3) za vodenje sodnega registra; 4) za sojenje oz. odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon; 5) za opravljanje zadev pravne pomoči v zadevah iz točk od 1 do 5 in za opravljanje mednarodne pravne pomoči. Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu ima naslednje notranje organizacijske enote (SR, Ur. list RS, št. 17/95, člen 39): - sodne oddelke, - javno knjigo (sodni register), - sodne službe, - sodne pisarne. Sodne pisarne so (SR, Ur. list RS, št. 17/95, člen 42): - urad predsednika, - sprejemna pisarna, - strojepisnica, - sodna pisarna vpisnikov. Sodne službe so (SR, Ur. List RS, št. 17/95, člen 49): - finančno-računovodska služba, - kadrovska služba. Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 5 od 69

13 Sodišče ima sodni register kot javno knjigo, ki jo vodi vodja sodnega registra (SR, Ur. List RS, št. 17/95, člen 45). Organizacijske enote Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Sodni oddelki Javna knjiga Sodne pisarne Zemljiška knjiga Slika 1: Organizacijske enote Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 6 od 69

14 Sodni oddelki Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Kazenski oddelek Pravdni oddelek Nepravdni in zapuščinski oddelek Oddelek za prekrške Oddelek izvršbe in zavarovanja Slika 2: Sodni oddelki Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Sodne pisarne Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Urad predsednika sodišča Strojepisnica Sodna pisarna gospodarske izvršbe Sodna pisarna vpisnikov Sodna pisarna civilne izvršbe Slika 3: Sodne pisarne Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 7 od 69

15 Zaposleni - funkcija Število zaposlenih Število zaposlenih po spolu (moški) Število zaposlenih po spolu (ženske) Referent v zemljiški knjigi Referent na izvršbi Strokovni sodelavec Sodnik Sodno osebje Skupaj Tabela 1: Število zaposlenih na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu na dan (Podatki o zaposlenih na Okrajnem sodišču na dan, ) Leto Število nerešenih vlog na dan tekočega leta Število nerešenih vlog na dan tekočega leta Število izdanih izpiskov Tabela 2: Število nerešenih vlog na začetku in koncu tekočega leta ter število izdanih izpiskov v letih (Statistično poročilo o gibanju in reševanju zadev v letih na Okrajnem sodišču Slovenj Gradec, 2005.) 1.3 OMEJITVE O predlaganem vpisu v zemljiško knjigo je prvo odločanje zaupano referentom v zemljiški knjigi, ki imajo kot sodno osebje (SR, Ur. list RS, št. 17/95, člen 5) pri vodenju zemljiške knjige posebno vlogo in odgovornost tako kot vodja zemljiške knjige in sodnik določen za nadzor zemljiške knjige, ki odloča o pravnem sredstvu, vloženem proti sklepom zemljiškoknjižnih referentov. O pridobitvi stvarne pravice odloča zemljiškoknjižni referent v formalno izdelanem postopku, v katerem so udeležencem dane ustrezne procesne garancije, ki so močneje poudarjene v sodnem postopku. Za vodenje tega postopka mora biti referent v zemljiški knjigi ustrezno strokovno usposobljen, pri svojih odločitvah neodvisen, samostojen in vezan samo na pravno ureditev. Zemljiškoknjižni referenti s svojim delom v zemljiški knjigi ustvarjajo temelje za zaupanje, da se je mogoče zanesti na natančnost in obstoj Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 8 od 69

16 vpisanega oz. neobstoj nevpisanega. S tem hkrati omogočajo, da zemljiška knjiga lahko opravlja svojo pomembno funkcijo v pravnem prometu (Plavšak in drugi 1998, 328 in 329). Položaj referenta se je z razvojem zemljiške knjige spremenil. Med njegove delovne dolžnosti spadata odločanje o predlogih in izvajanje vpisov. Pri poslovanju s strankami se referent srečuje s strankami, ki želijo poznati postopek vpisa oz. jih zanima, kako naj določeno zadevo uredijo. Stranke želijo tudi nasvete, kar ni dolžnost referenta, vendar se je temu težko ogniti. Čeprav imajo stranke možnost spraševati in prositi za nasvete v času uradnih ur, kar je namen uradnih ur, se velikokrat zgodi, da referenta pri vpisovanju zmoti stranka osebno ali po telefonu, zaradi česar se v tistem trenutku lahko stori napaka. Napake pa je treba popraviti, kar ni vedno enostavno. Pri odločanju predloga moramo upoštevati dejstvo, da odločanje temelji na ažurnem in dobrem poznavanju zakonov tako matičnega zakona kot drugih zakonov, ki jih je potrebno poznati. Ravno zaradi raznovrstnih predlogov z različnimi situacijami zahteva delo referenta čas za študij gradiva, ki je v pomoč pri odločanju. Gradiva, ki je shranjeno v računalniški obliki, kot je internet, in drugi zakoni z razlago, so sicer v pomoč, vendar je tudi za njihovo preučitev potreben čas. Zemljiška knjiga je specifično področje prava, za katerega veljajo posebna pravila, ki so določena v Zakonu o zemljiški knjigi. Ravno zato morajo referenti izpolnjevati določene pogoje. Eden od pogojev je opravljen strokovni izpit, ki obsega splošni in posebni del. V splošnem delu se preverja poznavanje upravnega postopka, sodnih taks in sodnega reda. V posebnem delu gre za poznavanje predpisov iz področja zemljiške knjige in delovanja uprave. Šele z uspešno opravljenim strokovnim izpitom lahko posameznik odloča o vpisih in jih vpisuje v zemljiško knjigo. Priprava na strokovni izpit traja leto dni. Vsebina posebnega dela strokovnega izpita se je v primerjavi z vsebino izpita pred sprejetjem zakona o javnih uslužbencih nekoliko spremenila, vendar je pri odločanju še vedno treba poznati določila matičnega zakona. Način poslovanja je določen že v sodnem redu. Zemljiška knjiga kot javna knjiga posluje s strankami v času uradnih ur (SR, Ur. list RS, št. 17/95, člen 70). V tem času ima stranka možnost pridobiti izpisek, vložiti predlog, pogledati v glavno knjigo ali vprašati za lastništvo določene parcele. Tak način je sicer potreben in zakonsko določen, vendar pogostokrat prisotnost strank povzroči neljubo napako, ki jo je potrebno popraviti. Včasih je to težko, saj je delo računalniške narave. Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 9 od 69

17 1.4 METODE ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA POSTOPKA Za prikaz zemljiškoknjižnega postopka sem najprej opisala vsebino dela zemljiške knjige, torej vse, kar je potrebno vedeti o njenem delovanju. Gre za naslednje pojme, ki so opisani v drugem poglavju dela: - načela delovanja, - predmet vpisa, - vrste pravic, - sestava zemljiške knjige, - vrste vpisov. V posebnem sklopu naloge je opisan zemljiškoknjižni postopek in sicer od vložitve predloga do arhiviranja vloženih listin in predlogov. Za boljše razumevanje je v tretjem poglavju prikazanih nekaj primerov postopkov, kot so npr. delitev parcel, vknjižba lastninske pravice, vknjižba hipoteke in zaznambe izvršljivosti terjatve. V tem sklopu je opisan tudi postopek izdaje izpiska, ki ga lahko opredelimo kot končni izdelek vpisanih pravic. V vsakem postopku je prikazano, kaj se dogaja oz. kaj se zgodi, če se na primer predlog ne dopolni. Znane so tudi posledice za tako dejanje. Pri vsakem od zgoraj navedenih postopkov je v primeru razlik navedena razlika med ročnim in elektronskim izvajanjem vpisov z namenom, da prikažemo vpliv informatizacije zemljiške knjige na zemljiškoknjižni postopek. Na koncu naloge so priložene priloge, ki so uporabljene v samem delu, kot so npr. sklepi, nalog, predlog. V zaključku so navedeni še pogoji za uvedbo projekta oz. so navedene spremembe v organizaciji, ki so bile potrebne zaradi spremembe načina dela, in nadaljnje možnosti uporabe elektronsko vodene zemljiške knjige. Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 10 od 69

18 2 OSNOVE 2.1 POJEM IN POMEN ZEMLJIŠKE KNJIGE Pomen zemljiške knjige je za moderna pravna razmerja velikega pomena. Medtem ko prehaja premičnina v pravnem prometu iz roke v roko in kaže njeno posestno stanje pravega lastnika, pri nepremičninah v pravnem prometu na zunaj ni opaziti spremembe posestnega stanja. V tem je nevarnost, da se ista nepremičnina proda dvema ali več osebama sočasno. Zaradi zaščite pravnega prometa z nepremičninami so polagoma morali ustanoviti javne knjige, kjer so bile nepremičnine vpisane na njihove lastnike, šele kasneje po njihovih naravnih lastnostih. Med njihove naravne lastnosti štejemo: parcelno številko, kulturo, površino in katastrsko občino. Zemljiška knjiga se je razvila v obliki, kakršni je sedaj, šele proti koncu 19. in 20. stoletja. Zemljiška knjiga je ustanova, ki je pristojna za evidenco razmerij glede nepremičnin na zanesljiv način. Gre predvsem za stvarne pravice (Dmitrovič 1980, 17). Predhodne oblike sedanje zemljiške knjige so (Dmitrovič 1980, 17): - seznam zemljišč v Egiptu (biblitekon), - posebne mestne, deželne in cerkvene knjige (srednji vek), - posebni registri. Kljub temu da so se prve oblike evidence vodile po lastnikih ali po listinah, se današnja oblika vodenja evidence bistveno razlikuje od predhodnih. Prava zemljiška knjiga izvira v starem češkem pravu, ki je nakazal začetek z načeli in značilnostmi sedanje oblike. Češko pravo je uvedlo deželne deske, v katere so vpisovali najprej podatke o posestvih, kasneje še ostale pravice in obveznosti vezane na posameznega lastnika. Ta oblika je bila izpopolnjena z delitvijo na popisni, lastninski in bremenski list. Z nastankom avstrijskega občega zakonika se zemljiškoknjižno pravo še vedno ni poenotilo. Šele z nastankom občega zakona lahko govorimo o poenotenju zemljiškoknjižnega prava (Dmitrovič 1980, 17). Danes ureja področje zemljiške knjige novi Zakon o zemljiški knjigi. (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003). 2.2 SESTAVA ZEMLJIŠKE KNJIGE Zemljiško knjigo sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Namen glavne knjige sta vpis in objava podatkov o nepremičninah, pravicah in imetnikih pravic ter pravnih dejstev. V zbirko listin se vložijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen posamezen vpis v glavno knjigo (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 1). Glavna knjiga se vodi ločeno za posamezne katastrske občine. Sestavljajo jo zemljiškoknjižni vložki, v katere se opravljajo vpisi podatkov, ki se vpisujejo v Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 11 od 69

19 zemljiško knjigo (Plavšak in drugi 1998, 246). V glavno knjigo se vpisujejo nepremičnine, njihovi lastniki in njihova bremena (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 1). Nepremičnina se vpiše tako, da se navedejo parcelna številka, kultura in površina nepremičnine, kot je evidentirana v zemljiškem katastru in se kot taka prevzame (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 115). Poznamo stavbne in zemljiške parcele. Nepremičnine so vpisane po zemljiškoknjižnih vložkih. Zemljiškoknjižni vložek združuje nepremičnine znotraj posamezne katastrske občine, pri kateri je ista oseba imetnik lastninske pravice. Zemljiškoknjižni vložek je samo tehnika vodenja glavne knjige, ki je pri ročno vodeni zemljiški knjigi omogočala racionalizacijo opravljanja vpisov (Plavšak 2003, 107). Vsaka nepremičnina se praviloma vpiše v svoj vložek, razen nekaterih izjem, kot je npr.: - kadar lastnik nepremičnine predlaga združitev (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 181 in 182); - vpis etažne lastnine (ZZK-1, Ur. list RS, št 58/2003, člen 184); - vpis stavbne pravice (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 185). Vsak zemljiškoknjižni vložek je razdeljen na tri evidenčne liste in sicer: A, B in C (Plavšak in drugi 1998, 246 in 247). List A predstavlja popisni list in se deli na dva razdelka. V A1 list se vpišejo parcelna številka, kultura, površina in številka zemljiškoknjižnega vložka. V A2 listu se vpišejo vsebina sprememb in razne poočitve vezane na vpisane nepremičnine. Popisni list je sestavljen iz treh delov: nadpisa, oddelka A1 in oddelka A2. V nadpis popisnega lista se vpišejo katastrska občina, zaporedna številka zemljiškoknjižnega vložka, naziv sodišča in parcelna številka (Plavšak in drugi 1998, 250). V oddelek A1 se vpišejo podatki, s katerimi se nepremičnina označi v zemljiški knjigi, kot so: zaporedna številka, identifikacijski znak (parcelna številka), oznaka nepremičnine (kultura), površina nepremičnine in povezave z drugimi vložki (Plavšak in drugi 1998, 251). Vpise, ki se opravljajo v oddelku A2, razvrstimo v dve skupini: 1. vpise, ki so podlaga za vpise v oddelku A1. V to skupino spadajo: - poočitve spremembe označbe nepremičnine ali spremembe katastrske površine zemljišča (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 115); - odpisi in pripisi nepremičnin (ZZK-1, Ur. list RS, člen ); 2. zaznambe dejstev in poočitve, ki se nanašajo na nepremičnin. V to skupino spadajo: - zaznambe pravnih dejstev, ki vplivajo na režim pravnega prometa z nepremičninami (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen ); - poočitve služnosti pri gospodujočem zemljišču. Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 12 od 69

20 Evidenčni list B predstavlja lastninsko stanje, iz katerega so razvidni naslednji podatki: - podatki o lastnikih, poočitve o spremembi osebnih stanj, kot je npr. sprememba priimka; morebitne omejitve glede razpolaganja z nepremičnino, kot je odvzem poslovne sposobnosti, ter na podlagi katerih listin je bilo spremenjeno lastniško stanje. List C predstavlja bremensko stanje. Tu so vpisana bremena in pravna dejstva, ki vplivajo na promet z nepremičninami. Sem se vpisujejo stvarne pravice, ki obremenjujejo nepremičnino (Plavšak in drugi 1998, 259). Bremenski list se deli na tri liste: C1, C2 in C3. V C1 listu se vpisujejo podatki o drugih pravicah, kot so na primer: osebne služnosti, realno breme preužitka, služnost stanovanja, vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve, vknjižbe zakupne pravice, vknjižbe odkupne in predkupne pravice, najemne pravice itd. C2 list je določen za vpis zaznamb, ki vplivajo na promet z nepremičnino. Sem vpišemo na primer: zaznambo stečaja, zaznambo prepovedi, zaznambo zaščite kmetije, zaznambo črne gradnje in vknjižbo služnosti. V C3 list se vpisujejo hipoteke in vpisi, ki se nanašajo na hipoteke. GLAVNA KNJIGA Evidenčni list A Popisni list - vpis nepremičnin s parcelno številko, kulturo in površino Evidenčni list B Lastninski list podatki o lastništvu nepremičnine Evidenčni list C Bremenski list - vpis bremen in ostalih stvarnih pravic List A1: - parcelna številka - kultura - površina List C1: Druge pravice List C2: Drugi vpisi List A2: opis del sprememb v A1 listu List C3: Hipoteke Slika 4: Sestava glavne knjige Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 13 od 69

21 2.3 NAČELA ZEMLJIŠKE KNJIGE Kako specifično področje je zemljiška knjiga, nam pove dejstvo, da ima svoja pravila oz. načela, na podlagi katerih je zasnovana ureditev zemljiške knjige in so z njimi hkrati določena pravila zemljiškoknjižnega prava. V načelih so izražene splošne zakonitosti področja (Velkavrh 2003, 8). Načelo javnosti je odraz temeljne funkcije zemljiške knjige in je vidno v javnosti vpisov v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga je javna knjiga. To pomeni, da so vsi vpisi v glavni knjigi javni in ima vsak pravico do vpogleda vanjo. Prav tako ima vsak pravico do izpisa podatkov iz nje kot tudi pravico zahtevati izpisek. Listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi, so javne pod pogojem, da se izkaže pravni interes. Načelo javnosti ima lahko negativni in pozivni učinek. Negativni učinek se kaže v tem, da se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic oz. pravnih dejstev, ki so vpisana v zemljiško knjigo (Plavšak 2003, 34 in 35). Načelo javnosti ima dva vidika. Pomeni, da je zemljiška knjiga javnosti dostopna (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 6) in da zemljiško knjigo vodijo državni organi - to so zemljiškoknjižna sodišča, kar zagotavlja popolno nepristranskost vsebine vpisov (Plavšak 2003, 35 in 36). Nepristranskost vsebine vpisov je zelo pomembna za pravni promet, ker se vsak lahko zanese na pravilnost vpisanih pravic. Začetek učinkovanja vpisov je pomemben zaradi določitve trenutka, od katerega učinkujejo vpisi v zemljiško knjigo, ki imajo oblikovalen učinek, in zaradi določitve vrstnega reda pravic. To pomeni, da vpisano dejstvo učinkuje že od takrat, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog oz. listino, na podlagi katere se odloča. Vloženi zemljiškoknjižni predlog učinkuje že z vpisom plombe oz. javno objavo plombe (Plavšak 2003, 34). Načelo zaupanja je izvorno načelo zemljiškoknjižnega prava. Nihče, ki se zanese na podatke o pravicah vpisane v zemljiško knjigo, ne sme biti oškodovan. Hkrati pa določa, da tisti, ki izpolnjuje pogoje za vpis v svojo korist in vpisa ne predlaga, nosi posledice takšnega ravnanja sam. Načelo zaupanja varuje samo dobroverno osebo, torej osebo, ki v pravnem prometu pošteno ravna in se pri tem zanese na podatke vpisane v zemljiški knjigi (Plavšak 2003, 38). Načelo vrstnega reda ima za posledico, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Ta procesna ovira se javno objavi z vpisom zaznambe zavrnitve vpisa oz. zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (Jenull 2003, 6). Zaradi tega načela je pomemben trenutek sprejema vloge, saj ima vloga le tako zagotovljen vrstni red (Plavšak 2003, 40). Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 14 od 69

22 Načelo pravnega prednika se uresničuje s pravili o pogojih za dovolitev vpisa. To pomeni, da je vpis dovoljen proti osebi, ki je vpisana kot imetnik pravice v zemljiški knjigi, in v korist tiste osebe, ki pravico pridobi na podlagi listine za vpis (Jenull 2003, 6). 2.4 VRSTE VPISOV Pravice se pridobijo, prenesejo, omejijo ali prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo (ZZK-1, Ur. list 58/2003, člen 7). Vpisi v zemljiško knjigo se delijo na glavne in pomožne. Z glavnim vpisom se vpišeta pravica in pravno dejstvo, medtem ko s pomožnim vpisom vpišemo druge podatke (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 26). Med glavne vpise štejemo vknjižbo, predznambo in zaznambo. Pomožni vpis sta plomba in poočitev (ZZK-1, Ur. list, št. 58/2003, člen 27 in 28). Vknjižbe so vpisi, s katerimi se vpišejo brezpogojna pridobitev, prenos, omejitev ali prenehanje prej obstoječih vpisov. Brezpogojna pridobitev zato, ker pogojnih vknjižb ni in ne more biti predmet pravnega posla. Oseba, ki odtujuje nepremičnino, zato ne more odtujiti nepremičnine pod določenim pogojem. Izvedba pogodbe s tako vsebino je možna le s sklenitvijo dodatne listine o izpolnitvi pogoja oz. z dovoljenjem zemljiškoknjižnega lastnika za vknjižbo lastninske pravice. Z vknjižbo se doseže pridobitev oz. prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. O vknjižbi se odloča na podlagi listin, ki izpolnjujejo formalne in posebne pogoje (Dmitrovič 1980, 29). Pri ugotavljanju splošnih pogojev se preverja: - plačilo davščin, overitev podpisov in pravnomočnost listin, kar ugotavlja zemljiškoknjižno sodišče (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 33-37). Kot posebni pogoj zakon določa pridobitev dodatnih potrdil, odobritev pravnega posla itd (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 38). Ločimo več vrst listin: - zasebne listine, na katerih mora biti podpis osebe, ki dovoljuje vknjižbo, overjen. Zasebne listine morajo torej vsebovati izjavo oz. dovolilo (Plavšak 2003, 62); - javne listine, na katerih podpis ni overjen. Sestavi jo notar ali sodišče po uradni dolžnosti. Primeri javnih listin so: sklep o dedovanju, pravnomočne odločbe državnih organov, sklep o izvršbi, sklep o izročitvi nepremičnine itd. (Plavšak 2003, 62). Predznamba je pogojni vpis, ki učinkuje pod določenim pogojem, da se opraviči. Osnovna funkcija predznamb je varovanje vrstnega reda pridobitve oz. prenehanja pravice, katere vknjižba bo predlagana kasneje in bo učinkovala od trenutka učinkovanja predznambe. Predznamba se dovoli na podlagi listin, ki so po vsebini enake listini za vknjižbo, vendar jim manjka lastnost, zaradi katere bi v celoti izpolnjevale vse pogoje za pridobitev pravice. Pomanjkljiva lastnost teh listin je, ali Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 15 od 69

23 da podpis ni overjen, listina ni pravnomočna ali je priložena listina v odpravku in ne za zemljiško knjigo, kot bi bilo treba (Plavšak 2003, 64). Vsako predznambo je treba opravičiti tako, da se predlaga vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice in sicer v določenem roku. V kolikor upravičenec predznambe ne opraviči v roku in zamudi rok, izgubi vrstni red (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 52 in 53). Z zaznambami se vpišejo tista pravna dejstva, ki niso temelj za pridobitev pravic in so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Funkcija zaznamb ni pridobivanje pravic, ampak imajo bolj informativen značaj. Njihov namen je opozoriti na dejstva, ki jih je potrebno pri sklenitvi pravnega posla upoštevati. Z njimi zaznamujemo določena osebna razmerja. Smisel zaznamb je, da se nihče ne more sklicevati na nepoznavanje tega dejstva (ZZK-1, Ur. list. RS, št. 58/2003, člen 64). Možne so naslednje vrste zaznamb: - zaznamba osebnih stanj, vrstnega reda, spora, - zaznamba odpoklica terjatve, hipotekarne tožbe, izvršbe, - zaznamba neposredne izvršljivosti terjatve, stečaja, prepovedi odtujitve in obremenitve, izrednega pravnega sredstva, javnega dobra, razlastitvenega postopka, nadhipoteke itd. (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen ). Poočitve so pomožni vpisi, ki služijo pojasnjevanju povezav med vpisi in spremembami, ki vplivajo na nepremičnine. Opredelimo jih lahko kot vpis, ki nima pravnih posledic oz. nima učinkov na pravice in pravna dejstva. Namen poočitb je evidentiranje sprememb podatkov o nepremičnini (ZZK-1, Ur. list. RS, št. 58/2003, člen 114). V zemljiško knjigo se s to vrsto vpisa vpišejo podatki : - spremembe podatkov o nepremičnini oz. imetnikih pravic, za katere zemljiška knjiga ni pristojna evidenca (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 115); - povezave med posameznimi vpisi, s katerimi se zagotovi boljša preglednost vpisov v glavni knjigi (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 114). Poočitbe v posameznih listih so naslednje: - sprememba kulture in površine, delitev parcel, poočitev vknjiženih služnosti pri gospodujočem zemljišču; - višina solastniškega deleža, vpis matične številke občana, sprememba stalnega bivališča; - višina, zapadlost, valuta in višina obresti hipoteke. Poseben primer poočitb so plombe. S plombo se označuje vložitev predloga, ki mu je po vpisu v vpisnik dodeljena zaporedna številka v tekočem letu. Tej zaporedni številki pravimo dnevna številka (v nadaljevanju Dn-številka). Sestavljena je iz dveh delov. Prvi del predstavlja zaporedno številko, drugi del pa tekoče leto vložitve predloga. Primer: 1000/2005 (Plavšak in drugi 1998, 223). Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 16 od 69

24 Plomba ima dvojno funkcijo. Z vpisom plombe zemljiškoknjižno sodišče: - objavi, da je bil vložen predlog oz. začet postopek po uradni dolžnosti in da bo vpis (če bo predlogu ugodeno in vpis izvršen) učinkoval že od trenutka vložitve predloga); - označi, da teče postopek, ki je procesna ovira za odločanje v postopkih, ki so bili začeti kasneje oz. povedano drugače, da zemljiškoknjižno sodišče o vloženem predlogu še ni odločilo (Plavšak in drugi 1998, 224). Plomba se v zemljiško knjigo vpiše tako, da se na mestu, kjer se opravi vpis, vpiše opravilna številka, pod katero se vodi zadeva v vpisniku (Plavšak in drugi 1998, 224). Plomba se izbriše v naslednjih primerih: 1. če je zemljiškoknjižno sodišče predlogu ugodilo in dovolilo vpis. Plomba se izbriše hkrati s tem, ko se opravi vpis pravice oz. pravnega dejstva; 2. če je zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrnilo ali zavrglo oz. po uradni dolžnosti odločilo, da vpisa ne opravi. Plomba se izbriše hkrati z vpisom zaznambe zavrnitve predloga (Plavšak in drugi 1998, 224 in 225). VRSTE VPISOV GLAVNI VPIS POMOŽNI VPIS Vknjižba Predznamba Zaznamba Plomba Poočitev Slika 5: Vrste vpisov Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 17 od 69

25 2.5 PREDMET VPISA V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne in obligacijske pravice ter pravna dejstva, ki se nanašajo na nepremičnino (Plavšak 2003, 41). S pojmom pravno dejstvo imamo v mislih : - podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravni promet z nepremičninami; - podatke o dejstvih, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika vpisane pravice; - omejitve glede razpolaganja z nepremičninami. Predmet stvarnih pravic so nepremičnine, ki se vpišejo z identifikacijskim znakom nepremičnine. Pod pojmom nepremičnina se razumejo zemljiška parcela, stavba in njen posamezni del. Značilnost nepremičnin kot predmeta stvarnih pravic je samostojnost, kar pomeni, da se nepremičnina obravnava kot celota in ne kot del določenega zemljišča. Del zemljišča namreč ne more biti predmet vpisa v zemljiško knjigo (Plavšak in drugi 1998, 32). Med stvarne pravice, ki se vpisujejo v glavno knjigo, sodijo naslednje pravice (ZZK- 1, Ur. list RS, št 58/2003, člen 13): - lastninska pravica, hipoteka, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena; - zemljiški dolg, stavbna pravica. Med obligacijske pravice uvrščamo naslednje pravice (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 13): - pravica prepovedi odtujitve in obremenitve, zakupna in najemna pravica; - predkupna in odkupna pravica, posebna pravica uporabe javnega dobra. Lastninska pravica je najpogostejša stvarna pravica. Imeti lastninsko pravico pomeni imeti pravico do posesti neke stvari, z njo razpolagati in jo uporabljati v svojo korist. Lastnik lahko nepremičnino ne samo koristi po svoji volji, ampak tudi obremeni in jo odtuji. Obseg lastninske pravice ni neomejen, saj je pri izvrševanju potrebno upoštevati zakonske normative in omejitve, nastale po volji lastnika (SPZ, Ur. list RS, št. 87/2002, člen 37). Omejitev lastninske pravice po volji lastnika je vsako dejanje, ki vpliva na razpolaganje z nepremičnino. Pri tem mislimo na obremenitev nepremičnine s hipoteko, prepovedjo ali služnostjo. Posledica obremenitev je, da mora lastnik z nepremičnino razpolagati v omejenem obsegu (SPZ, Ur. List RS, št. 87/2002, člen 38). Vpiše se v korist imetnika te pravice in sicer s podatki, kot so: ime in priimek, naslov stalnega bivališča in enotna matična številka (EMŠO), kar velja za fizično in pravno osebo (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 24 in 25). Obvezen del vpisa je določitev Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 18 od 69

26 solastniškega deleža v obliki ulomka. Če delež solastništva ni določen, se predpostavlja, da gre za skupno lastnino (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/203, člen 15). Služnostna pravica je neke vrste dogovor med dvema ali več lastniki nepremičnin o uporabi zemljišča za točno določen namen. Služnostna pravica je stvarna pravica na tuji stvari in njena vsebina je v tem, da imetniku dovoljuje uveljavljanje nekaterih lastninskih upravičenj na tuji stvari. Lastnik stvari je dolžan trpeti ravnanje služnostnega upravičenca in v tem pogledu je njegova lastninska pravica omejena. Gre za razmerje, kjer lastnik nepremičnine, preko katere poteka določena služnost, daje dovoljenje za uporabo nepremičnine v obsegu, kot je dogovorjeno v listini. Na eni strani je torej lastnik služeče nepremičnine (preko te poteka služnost), na drugi strani pa lastnik gospodujoče nepremičnine (v korist te služnost dovoli). Služnostne pravice so prenosljive in se dovolijo le v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča. Služnostna pravica se pridobi s pravnim poslom in s priposestvovanjem. Pridobitev služnostne pravice pomeni, da oseba, ki izvršuje ravnanje, dogovorjeno v vsebini služnosti, na tej nepremičnini pridobi lastninsko ali služnostno pravico že s časom uporabe. Po vsebini delimo služnosti na stvarne in osebne. Stvarne služnosti so ustanovljene v korist lastnika nepremičnine. Osebne služnosti se ustanovijo v korist določene osebe in trajajo določen čas kot je npr. smrt imetnika pravice (Plavšak in drugi 1998, 59). Z vpisom zastavne pravice lastnik zemljišča obremeni svoje nepremičnine. Z vknjižbo te pravice upnik zavaruje svojo terjatev v primeru, da lastnik ne bi poravnal vseh obveznosti glede izplačila terjatve. Vpiše se s podatki, kot so: višina terjatve, valuta terjatve, zapadlost terjatve, podatki o upniku z vsemi atributi in ostalimi podatki kot so redne in zamudne obresti ter efektivna obrestna mera (SPZ, Ur. List RS, št. 87/2002, člen 150). S prepovedjo obremenitve in odtujitve ima imetnik te pravice pravico preprečiti morebiten prenos lastništva brez njegove vednosti, kar je bistvo te pravice. Enako velja za obremenitev nepremičnine. Prepoved odtujitve in obremenitve ima učinek, da se nepremičnina ne sme odtujiti ali obremeniti brez vednosti imetnika te pravice. Prepoved je obligacijska pravica, ki je dovoljena med starši in otroci oz. med starši in posvojenci oz. ožjimi člani družine in ne more biti vpisana v korist banke zaradi poplačila terjatve. Podlaga za vpis je pogodba o dosmrtnem preživljanju ali izročilna pogodba (SPZ, Ur. list RS, št. 87/2002, člen 38). Z vpisom zakupne in najemne pravice pridobi imetnik te pravice pravico do najema oz. zakupa nepremičnine. Čas zakupa oz. najema je določen v pogodbi, kjer se najemodajalec in najemnik oz. zakupnik in zakupodajalec dogovorita glede njunih razmerij in namena uporabe. Vpis te pravice še ne pomeni pravico biti lastnik, ampak pravico uporabljati nepremičnino v skladu z dogovorom (OZ, Ur. list RS, št. 83/2001, 43/2004, člen 587). Odkupna in predkupna pravica pomeni, da ima oseba, v korist katere je vpisana, prednostno pravico pri nakupu določene nepremičnine. Tovrstna pravica se mora Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 19 od 69

27 upoštevati samo v primeru prodaje, v drugih primerih se ta pravica prenaša skupaj z lastninsko pravico (OZ, Ur. List RS, št. 83/2001, člen 507). Z zaznambo se zaznamujejo pravna dejstva in vplivajo na razpolaganje z nepremičnino (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 27). Med zaznambe osebnih stanj sodi zaznamba začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti in zaznamba odvzema poslovne sposobnosti (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 66). Zaznamba vrstnega reda ima za funkcijo varovanje vrstnega reda vpisa oz. izbrisa pravic, ki se bo predlagal kasneje in bo imel učinek od trenutka, ko učinkuje ta zaznamba (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 74 in 75). Zaznamba izvršbe ima funkcijo, da enako kot zaznamba vrstnega reda pravice varuje vrstni red, samo da gre za pridobitev hipoteke. Hkrati z zaznambo se namreč vpiše tudi hipoteka (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 87). Zaznamba neposredne izvršljivosti se vpiše skupaj z vknjižbo hipoteke. Vpis zaznambe pomeni, da se v primeru, če dolžnik ne plačuje redno obroke terjatve, upnik z zaznambo pridobi pravico do izterjave terjatve (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 91). Zaznamba stečaja ima za posledico dejstvo, da je nepremičnina v postopku stečaja in da je kakršnokoli sklepanje pogodbe brez sodelovanja stečajnega upravitelja nično, tudi če zaznamba ni vpisana v glavni knjigi (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/203, člen 93). Z zaznambo javnega dobra se zaznamuje dejstvo, da ima nepremičnina status javnega dobra. Zaznamuje se na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra, iz katere mora biti razvidna vrsta javnega dobra in kdo z njo upravlja (ZZK-1, Ur. list RS, št. 58/2003, člen 111). V glavno knjigo se zaznamuje še prepoved odtujitve (podlaga zanjo je izdana začasna odredba) in izredno pravno sredstvo (SPZ, Ur. list RS, št. 87/2002, člen 38). Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 20 od 69

28 VRSTE PRAVIC STVARNE PRAVICE OBLIGACIJSKE PRAVICE Lastninska pravica Hipoteka Pravica stvarnega bremena Služnostna pravica Stavbna pravica Zakupna in najemna pravica Predkupna in odkupna pravica Prepoved odtujitve in obremenitve Posebna pravica javnega dobra Zemljiški dolg 3 Slika 6: Vrste pravic Janja Trstenjak: Racionalizacija zemljiškoknjižnega postopka Stran 21 od 69