USTANOVITEV LASTNEGA PODJETJA Gradivo za predavanje v okviru projekta CVŽU Pomurje Pripravila: Iris Lanščak

Transkripcija

1 USTANOVITEV LASTNEGA PODJETJA Gradivo za predavanje v okviru projekta CVŽU Pomurje Pripravila: Iris Lanščak

2 USTANOVITEV LASTNEGA PODJETJA Gradivo za predavanje v okviru projekta CVŽU Pomurje Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov Razvojne prioritete: razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve: izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. 2

3 Kazalo I. UVOD... 4 Kdo je lahko podjetnik?... 4 Odločite se... 4 II. USTANOVITEV PODJETJA... 5 S.P., POPOLDANSKI S. P., CELODNEVNI S. P., FLEKSIBILNE OBLIKE ALI D. O. O.?... 6 POSTOPEK REGISTRACIJE PODJETJA... 8 POSTOPEK USTANOVITVE DRUŠTVA III. FINANČNO VODENJE LASTNE DEJAVNOSTI BILANCA STANJA: IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IV. POSLOVNI NAČRT

4 I. UVOD Kdo je lahko podjetnik? Podjetnik lahko postane praktično vsak kar potrebujete, je samo dobra poslovna vizija. Z ustvarjalnim razmišljanjem in opazovanjem lahko odkrijete tržno nišo, izboljšate že obstoječi proizvod, unovčite svoje sposobnosti, svoj hobi razvijete v posel Možnosti je nešteto, pomembno je le, da zaupate vase in v svoje ideje, ste samoiniciativni, motivirani in pripravljeni sprejeti odgovornost ter prevzeti tveganje. Odločite se Odločitev je prvi korak k ustanavljanju podjetja. Premakniti se je treba iz cone udobja. Vsak izmed nas ima tako območje, znotraj katerega se počuti varno, kjer popolnoma obvladuje vse aktivnosti, s katerimi se ukvarja. Cona udobja je eden večjih sovražnikov vašega potenciala. V njej ni prostora ne za rast ne za razvoj. Za uspeh v podjetništvu se je treba podati iz svoje lupine, prevzeti tveganje in se soočiti s strahovi. Človek nikoli ne bi smel reči: ''Prepozno.''. Vedno je čas za nov začetek! (Konrad Adenauer) 4

5 II. USTANOVITEV PODJETJA Za delo na črno se štejejo vsa dela, kjer ni izdanega računa ali pa kjer delo ni urejeno s pogodbo. Inšpektorji delo na črno vestno odkrivajo, kazen pa je tako za delavca kot tudi za delodajalca. Zato je ključna ustanovitev ene od pravnoorganizacijskih obliki podjetja, da lahko izvajamo naš posel, prodajamo naše izdelke ali izvajamo naše storitve. Ena izmed prvih in najpomembnejših odločitev vsakega "podjetnika" je, kakšno pravnoorganizacijsko obliko "podjetja" izbrati. Organizacijske oblike opravljanja dejavnosti FIZIČNE OSEBE PRAVNE OSEBE SAMOSTOJNI PODJETNIK OSEBNE DRUŽBE KAPITALSKE DRUŽBE Družba z neomejeno odgovornostjo, d.n.o. Družba z omejeno odgovornostjo, d.o.o. Evropska delniška družba Societas europea (SE) Tiha družba, t.d. Komanditna družba, k.d. Delniška družba, d.d. Komanditna delniška družba, k.d.d. Slika 1: Organizacijske oblike opravljanja dejavnosti Najpogostejši pravni obliki, ki se ustanavljata v Sloveniji, sta: samostojni podjetnik (s.p.) in družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) 5

6 S.P., POPOLDANSKI S. P., CELODNEVNI S. P., FLEKSIBILNE OBLIKE ALI D. O. O.? Samostojni podjetnik (s.p.) je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Samostojni podjetnik je lahko le posamezna fizična oseba. Samostojni podjetnik (s.p.) lahko opravlja vse gospodarske dejavnosti, razen kadar je izrecno z zakonom določeno, da katere izmed njih ne more opravljati (Omejitve veljajo npr. za bančništvo, borznoposredniško hišo itd.). Samostojni podjetnik: prednosti ni potreben denarni vložek v obliki osnovnega kapitala enostavno razpolaganje z denarnimi sredstvi - podjetnik prosto razpolaga z denarjem hitra in enostavna ustanovitev nižji administrativni stroški Samostojni podjetnik: slabosti oblika samostojni podjetnik (s.p.) ni ločena od fizične osebe, zato s.p. in fizična oseba med seboj ne moreta poslovati podjetnik odgovarja za svoje obveznosti neomejeno z vsem svojim premoženjem ob višjih dobičkih je davčno breme visoko ni primerna v primerih, kadar želi podjetje ustanoviti več oseb nižja kredibilnost v pravnem prometu v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi oblikami Tabela 1: Samostojni podjetnik prednosti in slabosti S popoldanskim ali študentskim s. p.-jem postanete samostojni podjetnik, ki bo opravljal dopolnilno popoldansko dejavnost, prav tako si tudi prispevkov iz socialnega zavarovanja ne bo plačeval sami, saj bo zavarovan iz drugega naslova (študentje pri starših, upokojenci pri državi ter zaposleni pri delodajalcih). Torej, če ste študent, upokojenec ali redno zaposleni za polni delovni čas, je takšna oblika podjetja pravšnja za vas. Glede plačevanja socialnih prispevkov pa za takšen s. p. velja, da za opravljanje dejavnosti plačujete pavšalne mesečne prispevke, ki se delijo glede na zaposlitev za delovni čas, višji od 40 ur tedensko (mesečni stroški približno 35 EUR), in zaposlitev za manj kot 40 ur tedensko (npr. status študenta), kjer mesečni prispevki znašajo približno 150 EUR. Medtem pa so prispevki pri običajnem ali celodnevnem s. p.-ju mnogo zajetnejši, saj mesečno znašajo najmanj 225 eur, to pa prav zato, ker se tu vsi davki in prispevki plačujejo s strani podjetnika samega. Drugih bistvenih razlik med omenjenima s. p.-jema ni, oba sta zakonsko določena in nosita s seboj iste pravice in obveznosti. Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) je tretja možna izbira, ki jo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih pravnih in fizičnih oseb. Glavna prednost ustanovitve takšne gospodarske družbe je predvsem neodgovornost družbenikov za obveznosti družbe, kar pomeni, da vi sami z lastnim premoženjem ne boste odgovarjali za napake družbe, temveč 6

7 družba sama. Glavna slabost je vplačilo osnovnega kapitala, ki znaša vsaj EUR, vendar se ta denar šteje kot kapital vašega podjetja. Fleksibilne oblike dela: - Osebno dopolnilno delo predstavlja opravljanje dela proti plačilu, vir dohodka, socialno varnost ter ponuja priložnost razvoja»podjetništva v malem«, kjer lahko vsaka oseba (študent, dijak, brez zaposlitve, zaposlen, upokojenec) opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ter opravlja druga manjša dela; vse pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Sem spadajo tudi dela, kjer se osebno izdeluje in prodaja izdelke domače in umetne obrti, za katera se predhodno pridobi pozitivno mnenje Obrtne zbornice Slovenije. - Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je član kmetije (to je fizična oseba, ki je član gospodinjstva po predpisih o prijavi prebivališča in je starejša od 15 let), ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Dopolnilno dejavnost torej lahko opravljajo vsi člani družine, ki prebivajo in delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila. Na kmetiji se lahko opravlja več vrst dopolnilnih dejavnosti, ki imajo tudi določene posebnosti. Vrste, obseg in druge pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah določa Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Kakšni so pogoji in omejitve za ustanovitev dopolnilne dejavnosti na kmetiji? Kmetija, na kateri se opravlja dopolnilna dejavnost, mora imeti v lasti najmanj en hektar ali v zakupu najmanj pet hektarjev primerljivih površin, razen v primeru predelave medu in čebeljih izdelkov, letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati 3 povprečne letne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu. Kako registrirati oz. priglasiti dopolnilno dejavnost na kmetiji? Dopolnilno dejavnost na kmetiji priglasite na upravni enoti. Izpolniti morate Vlogo za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo dobite pri pristojni upravni enoti ali na spletni stani ( 7

8 POSTOPEK REGISTRACIJE PODJETJA Samostojni podjetnik postanete v treh korakih: A. Prijava v poslovni register (AJPES) B. Prijava na DURS C. Prijava na ZZZS A. Prijava v poslovni register (AJPES) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) vpiše samostojnega podjetnika v Poslovni register Slovenije. Katere podatke podjetnik potrebuje za vpis v Poslovni register? predlagani datum vpisa s. p., firmo (ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s. p., dejavnost), skrajšano firmo (vsaj ime in priimek samostojnega podjetnika in označba s. p.), sedež s. p., podatke o podjetniku (ime in priimek, EMŠO, davčna številka, prebivališče), dejavnosti podjetnika po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD). Za vložitev predloga za vpis samostojnega podjetnika ni potrebno predložiti nobenih dokazil. Predlog se vloži na predpisanem obrazcu. Priloga 1: Prijava za vpis v poslovni register, obrazec Predlagani datum vpisa s. p.: Dan, ko želite pričeti s poslovanjem. Firma podjetnika: Firma podjetnika vsebuje ime in priimek podjetnika, skrajšano oznako, da gre za samostojnega podjetnika (s. p.), oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine. Podjetnik lahko uporablja tudi skrajšano firmo, ki vsebuje vsaj njegovo ime, priimek in oznako s. p. Če podjetnik podjetje proda ali vloži v družbo, lahko kupec ali družba še naprej uporablja v firmi ime in priimek podjetnika le, če podjetnik s tem izrecno soglaša. Primer firme podjetnika: Janez Novak s. p., slikopleskarstvo = obvezne sestavine + morebitne dodatne sestavine: Janez Novak s. p., slikopleskarstvo MOLEX = dodatna sestavina. Sedež podjetnika: Sedež družbe je kraj, ki je kot sedež vpisan v register. Za sedež je mogoče določiti kraj, kjer družba opravlja dejavnost, ali kraj, kjer se v glavnem vodijo njeni posli, ali 8

9 kraj, kjer deluje poslovodstvo družbe. Družba ima lahko podružnice, ki so ločene od sedeža družbe. Dejavnost samostojnega podjetnika: Za dejavnosti za katere je registriran samostojni podjetnik so lahko določeni pogoji, ki jih podjetnik mora izpolnjevati. Izpolnjevanje dejavnosti podjetnika preverjajo pristojne inšpekcijske službe. Registracija dejavnostni je brezplačna, podjetnik lahko registrira več dejavnosti. Možno je tudi poznejše (brezplačno) dodajanje dejavnosti. Opredelitev dejavnosti se nahaja v Standardni klasifikaciji dejavnosti. B. Prijava na DURS Samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, mora v skladu z zakonom v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije sporočiti davčnemu uradu - upoštevaje svojo organiziranost - naslednje podatke: davčno številko, osebno ime, firmo oziroma ime, skrajšano firmo, osebo, ki vodi poslovne knjige, podatke o poslovnih enotah doma in v tujini, podatke o številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov, številke računov v tujini, podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, povezane osebe. Prijavi je potrebno priložiti vsa dokazila, ki dokazujejo resničnost navedb v njej in se opravi prek obrazca DR-03. Priloga 2: Prijava na DURS, DR-3 obrazec Kdo je davčni zavezanec? Davčni zavezanec mora DURSU prijaviti začetek opravljanja dejavnosti. Hkrati mora davčnemu organu prijaviti tudi vsakršno spremembo v zvezi z opravljanjem dejavnosti in s prenehanjem opravljanja dejavnosti. Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjer koli neodvisno (samostojno) opravlja katero koli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Dejavnost samostojnega podjetnika obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka. 9

10 Prag, za vstop v sistem DDV (postaneš davčni zavezanec), znaša EUR prometa letno. C. Prijava na ZZZS Prijava na ZZZS se opravi z vlogo o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in podatkov o sklenitvi delovnega razmerja. Vloga se opravi preko M obrazcev. Priloga 3: Prijava na ZZZS, obrazec M-1 Kje vse lahko opravim registracijo podjetja? e-vem Vse zgoraj omenjene korake lahko v zelo hitrem času opravite preko spletnega portala e- VEM, za dostop do sistema potrebujete digitalno kvalificirano potrdilo. Storitve portala e-vem so brezplačne in jih lahko uporabljajo vsi uporabniki, ki imajo v spletnem brskalniku nameščeno eno izmed kvalificiranih digitalnih potrdil za preverjanje identitete in elektronsko podpisovanje dokumentov overiteljev SIGOV-CA ali SIGEN-CA (za fizične osebe ali za zaposlene pri pravnih osebah), POŠTA CA, AC-NLB, HALCOM CA FO ali HALCOM CA PO 2. Nekatera potrdila so brezplačna, druga stanejo nekaj evrov na leto. Vstopne točke VEM Lahko se odpravite na katero izmed točk "vse na enem mestu" (VEM) in tam opravite celotno prijavo fizično, v treh korakih. V tem primeru potrebujete osebni dokument in davčno številko, vnaprej pa je dobro premisliti o zgornjih korakih. TOČKE VEM: Vse izpostave AJPES Vse upravne enote in krajevni uradi Vstopne točke Obrtne zbornice in območnih gospodarskih zbornic Vsi davčni uradi Davčne uprave RS Vstopna točka Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo Vstopne točke,podprte s projektom Phare vzpostavitev sistema vse na enem mestu 10

11 Po registraciji uredimo še: odprtje transakcijskega računa pri banki. Za odprtje transakcijskega računa (poslovnega računa) potrebujemo izpis iz Poslovnega registra Slovenije, osebni dokument in davčno številko. TRR obsega 15 mest: SI KK Koda države s kontrolno številko 5 mestna šifra banke 8 mestna številka računa 2 mestna kontrolna številka POSTOPEK USTANOVITVE DRUŠTVA Za ustanovitev društva je najprej gotovo potrebna priprava temeljnega akta društva. V njem zapišemo vsa pomembna določila glede delovanja in poslovanja društva (ime, namen, cilje, naloge, notranjo organizacijo, ). Nato je potrebno sklicati ustanovni zbor, kamor so povabljeni vsi zainteresirani posamezniki (fizične osebe) in tudi pravne osebe, ki bodo bodoči ustanovitelji društva. Na ustanovnem zboru morajo ustanovitelji: sprejeti sklep o ustanovitvi društva; sprejeti temeljni akt društva ter izvoliti zastopnika društva. Poleg tega lahko na ustanovnem zboru izvolijo tudi člane drugih organov ter druge funkcionarje. O poteku ustanovnega zbora se vodi zapisnik. Sledi registracija društva. Vlogo, ki jo predstavlja poseben obrazec in ga dobite na vseh upravnih enotah, vloži zakoniti zastopnik društva. Vlogi je potrebno priložiti: zapisnik ustanovnega zbora; dva izvoda temeljnega akta; seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, 11

12 identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi; dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva; odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva; naslov sedeža društva; osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča. Vpis društva v poslovni register Društvo mora AJPES-u posredovati podatke za vpis v Poslovni register Slovenije najpozneje v 15 dneh od vpisa v register društev. Društvo podatke posreduje na obrazcu PRS-1, ki je dostopen na spletni strani AJPES ( Obrazcu mora priložiti tudi kopijo odločbe o vpisu v register društev. AJPES na podlagi popolne prijave in ustreznih listin izvede vpis v poslovni register in društvu o tem pošlje obvestilo. Vpis v davčni register in odprtje transakcijskega računa Prijavo za vpis v davčni register vloži zastopnik društva pri davčnemu uradu, na območju katerega ima društvo svoj sedež, in sicer v 8 dneh po opravljenem vpisu v Poslovni register Slovenije. Obrazce za prijavo v davčni register (DR-04) je možno dobiti na spletnih straneh Davčne uprave RS ( ali na davčnem uradu oziroma izpostavi. Poleg obrazca je potrebno priložiti še: kopijo odločbe upravne enote o vpisu v register društev; kopijo obvestila o vpisu v Poslovni register Slovenije; seznam ustanoviteljev društva; kopijo osebnega dokumenta zakonitega zastopnika. Po vpisu v davčni register (in pridobitvi davčne številke) lahko odpremo transakcijski račun pri izbrani banki. Zahteve za odprtje bančnega računa se malenkostno razlikujejo od banke do banke, povečini pa za to potrebujemo: kopijo odločbe upravne enote o vpisu v register društev; kopijo obvestila o vpisu v Poslovni register Slovenije; osebni dokument zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenih oseb za upravljanje s transakcijskim računom. Priloga 4: Obazec Statut društva 12

13 III. FINANČNO VODENJE LASTNE DEJAVNOSTI Vodenje temeljnih poslovnih knjig je obvezno. Vpisi v poslovne knjige morajo biti opravljeni na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Temeljne poslovne knjige pa morajo kazati finančni položaj podjetja in njegov poslovni izid. Kdaj poslovnih knjig ni potrebno voditi? Poslovnih knjig ni potrebno voditi fizični osebi, ki opravlja dejavnost in ima pravico do obdavčitve z upoštevanjem normiranih odhodkov (t.i. normiranci). Za ugotavljanje davčne osnove z uporabo normiranih odhodkov se lahko odloči fizična oseba, ki opravlja dejavnost in za katero velja, da: zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih (s tem niso mišljeni davčni predpisi, na primer ZDDV-1); prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih z vključno oktobrom tekočega leta ne presegajo EUR; ne zaposluje delavcev. Za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov lahko zaprosi tudi oseba ob pričetku opravljanja dejavnosti, če izpolnjuje predpisane pogoje z izjemo pogoja o doseženih prihodkih v zadnjih 12 mesecih. normiranci bodo obdavčeni tako, da bodo imeli od vseh prihodkov priznanih 70% normirnih odhodkov, od ostalih 30% prihodkov pa bodo plačali 20% davka, višino prihodkov bodo prikazali v letnem davčnem obračunu. Ne moreš pa biti normiranec, če letni prihodek presega eur. Enostavno in dvostavno knjigovodstvo Predpisani način vodenja poslovnih knjig je vodenje po sistemu dvostavnega knjigovodstva, izjemoma oziroma pod določenimi pogoji pa je dovoljeno vodenje po enostavnem knjigovodstvu. Enostavno knjigovodstvo lahko vodimo, če naša dejavnost izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril: da povprečno število zaposlenih ne presega 3, da so letni prihodki nižji od EUR, da povprečna vrednost aktive, izračunane kot polovica seštevka vrednosti aktive na prvi in na zadnji dan poslovnega leta 2011, ne presega EUR. 13

14 Enostavno knjigovodstvo knjiga prihodkov, evidenca terjatev do kupcev knjiga odhodkov, evidenca obveznosti do dobaviteljev knjiga ostalih terjatev knjiga ostalih obveznosti register osnovnih sredstev Dvostavno knjigovodstvo kontni okvir, kontni načrt glavna knjiga dnevnik glavne knjige register osnovnih sredstev druge pomožne knjige + enostavnost + preglednost + lažje odkrivanje napak Tabela 2: Primerjava enostavno in dvostavno računovodstvo 14

15 BILANCA STANJA: Slika 2: Shematski prikaz bilance stanja Bilanca stanja je računovodski izkaz, ki prikazuje stanje premoženja in obveznosti podjetja na določen trenutek. Že naslednji trenutek v življenju podjetja je lahko situacija bistveno drugačna. Če, denimo, podjetje proda izdelke plačilno nezmožnemu kupcu, je že v tem trenutku stanje podjetja slabše. Bilanca stanja ima dve strani, levo, ki jo imenujemo AKTIVA in desno, ki jo imenujemo PASIVA. Kot že ime pove, sta obe strani VEDNO v ravnotežju (zbilancirani). Bilanca stanja je obvezen računovodski izkaz in so ga podjetja dolžna narediti po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. list 30/93). Primer otvoritvene bilance nekega podjetja, ki začne s poslovanjem: 15

16 IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA Iz izkaza poslovnega izida, ki je tudi temeljni računovodski izkaz, pa lahko razberemo uspešnost poslovanja podjetja v preteklem obdobju, z finančnega vidika. Medtem ko bilanca stanja izkazuje finančno stanje podjetja točno na določen dan v letu, izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke in odhodke v določenem obdobju ter poslovni izid kot razliko med njima. Poslovni izid je lahko pozitiven (dobiček) ali negativen (izguba). Dobiček je razlika med prihodki in odhodki v določenem obdobju: če je prihodkov več, potem podjetje konec leta izkazuje dobiček, če pa je več odhodkov pa izkazuje izgubo iz poslovanja. Primer izkaza poslovnega izida nekega podjetja po prvem letu poslovanja: 16

17 IV. POSLOVNI NAČRT Večino potencialnih podjetnikov ob misli, da bi morali napisati "goro strani", preden gredo lahko v pravo akcijo, več ali manj mine podjetniško navdušenje. "To je predvsem za birokrate," si rečejo. Nekateri drugi so že tako zaposleni s svojo poslovno idejo, da enostavno nimajo časa napisati poslovnega načrta. Povsem drug ekstrem predstavljajo potencialni podjetniki, ki dejansko napišejo goro strani poslovnega načrta, v akcijo pa nikoli ne gredo. Tako je izjemno težko dobiti jasno sliko o tem, ali sploh potrebujemo poslovni načrt, koliko strani naj tak načrt obsega ter druge informacije, ki bi nam koristile pri gradnji uspešnega in perspektivnega podjetja. Poslovni načrt je pisni dokument, v katerega boste zapisali svoje razumevanje projekta o katerem razmišljate. Poslovni načrt je kot zemljevid, ki vam kaže pot med čermi konkurence, financ, davkov, razvojnih aktivnosti,.. Zakaj poslovni načrt? Da lahko vso svojo energijo usmerite na posel. Ugotovite, če je podjetniška priložnost res prava. Začrtate si logično pot k uspešnem poslovanju, razvoju in predvidite najpomembnejša tveganja. Zberete vse potrebne informacije o potencialih posla. Znanje drugih vključite v svoj posel. Svoj posel lahko predstavite bančnikom, partnerjem,. Priporočena struktura poslovnega načrta: 17

18 Povzetek poslovnega načrta Predstavitev organizacije/podjetja, panoge in izdelka oz. storitve (SWOT analiza) Raziskava in analiza trga Načrt trženja Kadri in organizacija Razvoj izdelka ali storitve (proizvodni in storitveni načrt) Terminski načrt Kritična tveganja in problemi Preverjanje ekonomike poslovne zamisli Finančni načrt za naslednjih 5 let Pridobitev finančnih sredstev in upravljanje z viri Preglednice in finančni prikazi Priloga 5: Poslovni načrt,predloga VIRI: AJPES Davčna uprava republike Slovenije E-VEM Zakon o gospodarskih družbah: ZGD-1 Zakon o dohodnini: ZDoH-2 Zakon o davku od dobička pravnih oseb Zddpo-2 Zakon o ddv: ZDDV-1 18

19 IDENTIFIKACIJA matična številka: P R I J A V A V. Z A V P I S V P O S L O V N I R E G I S T E R S L O V E N I J E Izberite namen vložitve prijave (ustrezno obkrožite): A. Vpis podjetnika B. Vpis spremembe podatkov C. Izbris podjetnika 1. Predlagani datum vpisa/izbrisa: Firma (ime in priimek podjetnika ter dodatne sestavine, označba s. p., dejavnost): 2. Skrajšana firma (vsaj ime in priimek podjetnika in označba s. p.): Sedež : 3. ulica in hišna številka: naselje: občina: 19

20 poštna številka in kraj: Podatki o podjetniku: Ime in priimek: EMŠO: Davčna številka: 4. Prebivališče (stalno/začasno): država: ulica in hišna številka: naselje: občina: poštna številka in kraj: 5. Telefon: Telefaks: Naslov elektronske pošte: Spletni naslov: Podatki o zastopnikih: Ime in priimek: 6. EMŠO: Davčna številka: Prebivališče (stalno/začasno): država: ulica in hišna številka: naselje: občina: poštna številka in kraj: Vrsta zastopnika: 20

21 Dejavnosti podjetnika po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD): Registrirane dejavnosti podjetnika (Pri večjem številu registriranih dejavnosti je treba seznam teh dejavnosti predložiti v prilogi): Šifra podrazreda SKD (petmestna številčna oznaka) Naziv podrazreda po SKD Glavna dejavnost podjetnika:. Predlog podjetnika za glavno dejavnost: - šifra podrazreda (petmestna številčna oznaka) po SKD: - naziv podrazreda: 21

22 Podatki o delih (podružnicah) podjetnika: 8. A. Vpis novega dela (podružnice) B. Sprememba pri delu (podružnici) C. Izbris dela (podružnice) 9. Ime dela (podružnice) podjetnika: 10. Matična številka: Naslov: 11. ulica in hišna številka: naselje: občina: poštna številka in kraj: Podatki o zastopniku dela (podružnice) podjetnika: Ime in priimek: EMŠO: Davčna številka: 12. Prebivališče (stalno/začasno): država: ulica in hišna številka: naselje: občina: poštna številka in kraj: Vrsta zastopnika: Glavna dejavnost dela (podružnice) podjetnika: 13. Predlog podjetnika za glavno dejavnost dela (podružnice) podjetnika: 22

23 - šifra podrazreda (petmestna številčna oznaka) SKD:. Sklep o vpisu v Poslovni register Slovenije želim prejeti: 14. A. po pošti C. osebna vročitev po uradni osebi AJPES B. z elektronsko vročitvijo na naslov osebnega elektronskega poštnega predala: Podpis podjetnika ali 23

24