Microsoft Word - Navodila za izdelavo zaključne naloge PNR.doc

Transkripcija

1 Dr. Franc Koletnik METODIKA IZDELOVANJA ZAKLJUČNIH DEL NA SLOVENSKEM INŠTITUTU ZA REVIZIJO ZA PRIDOBITEV STROKOVNEGA NAZIVA PREIZKUŠENI NOTRANJI REVIZOR SLOVENSKI INŠTITUT ZA REVIZIJO LJUBLJANA, OKTOBER 2012

2 A. KAKO PRIJAVIMO TEMO ZA ZAKLJUČNO NALOGO? V skladu z danimi napotki mora kandidat-ka pred uresničevanjem želene naloge predložiti Slovenskemu inštitutu za revizijo: (a) naslov teme, (b) v strnjeni vsebini predstaviti zadano nalogo, predpostavke in omejitve ter (c) dispozicijo celotne naloge. Iz nje morajo biti razvidna poglavja in podpoglavja, ki tvorijo uvodni, osrednji in zaključni del naloge. Priložiti je treba seznama uporabljene literature in virov ter navesti predvideni čas, v katerem bo kandidat-ka zaključil-a delo in predložil-a pisni izdelek za zagovor. B. KAKO PRESOJAMO IZBRANI PROBLEM IN PIŠEMO ZAKLJUČNO NALOGO? Pri presojanju zadanega problema upoštevamo splošno pravilo o preudarnem (= logičnem) razmišljanju: Vidiki presojanja: + pojem in namen zadane naloge = kaj? + cilji zadane naloge = čemu? + področje zadane naloge = kje? + način uresničitve zadane naloge = kako? + nosilci (nosilec in sodelavci) zadane naloge = kdo? = Sinteza: sklepne misli nosilca naloge = sklep? 1. Naslov dela: NASLOV ZAKLJUČNE NALOGE Naslov naloge mora odsevati problemsko situacijo in problem, ki je predmet notranjega revidiranja; iz njega razvijemo dispozicijo naloge, ki je idejni načrt revizorjevega preiskovanja oziroma svetovanja ter izdelave zaključne naloge. V skladu z izbrano in prijavljeno temo kandidat opravi notranjerevizijsko nalogo v izbrani poslovni osebi (v podjetju, zavodu ali drugje) in Slovenskemu inštitutu za revizijo predloži zaključno delo, ki je po vsebini poročilo o opravljenem notranjerevizijskem poslu (= o preiskovalnem ali svetovalnem poslu) 1. S predloženo nalogo kandidat dokazuje, da je sposoben izbrati predmet notranjega revidiranja in uspešno opraviti zadano nalogo ob pomoči teoretičnih in praktičnih znanj, pridobljenih na fakultetnem ali visokošolskem študiju in na specialističnem (= funkcionalnem) študiju v okviru Slovenskega inštituta za revizijo. Kandidat s predloženim delom dokazuje, da je sposoben zadano nalogo opraviti na strokovno in poklicnoetično neoporečen način. Nalogo mora opraviti sam in o njej podati pisno poročilo v obliki zaključnega dela, ki ga bo branil pred pristojno komisijo Inštituta. V zaključni nalogi naj ne opisuje splošnih teoretičnih rešitev in znanj, marveč le uporabo teh znanj pri reševanju zadane naloge. Kandidatu predlagamo, da si izbere tako nalogo, ki jo bo lahko opravil v razumnem času in bo 1 Preiskovanje je notranjerevizijski posel, pri katerem preizkušamo in ocenjujemo strokovno primernost poslovnih dogajanj in stanj ter dajemo neodvisno in nepristransko zagotovilo o njihovi ustreznosti ali neustreznosti glede na izbrani namen, cilje in uporabljeno doktrino notranjega revidiranja. Svetovanje je prav tako lahko notranjerevizijski posel, ki ga sme opraviti poklicni notranji revizor v skladu z njegovim poslanstvom in strokovnimi ter poklicnoetičnimi predpostavkami in omejitvami. 1

3 sposoben uresničiti vse strokovne zahteve v skladu s sodobnimi teoretičnimi in praktičnimi vedenji in znanji na obravnavanem področju 2. Tudi po formalni plati mora biti predloženo delo brezhibno. Napisano naj bo v ustreznem strokovnem in slovenskem jeziku. V kolikor ima kandidat pomanjkljivo znanje o slovenskem jeziku, mu svetujemo, da nalogo pred zagovorom še pregleda lektor. Posebej mora biti kandidat pozoren na dosledno in pravilno uporabo strokovnih izrazov, zato si naj pomaga s pojmovniki, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo in/ali so sestavina obveznih standardnih ter drugih pravil strokovnega ravnanja v notranji reviziji. 2. PREGLED VSEBINE, PREGLEDNIC, SLIK, OKRAJŠAV IN POJMOV Kandidat naj na začetku zaključne naloge predstavi urejen pregled (= kazalo) vsebine, preglednic, slik in okrajšav, po potrebi tudi izdelan in uporabljen avtorjev pojmovnik o posebnih in važnejših ekonomskih in drugih pojmih, ki so prisotni v avtorjevi nalogi. Vse preglednice, zgledi in slike morajo biti oštevilčeni. 3. UVODNI DEL NALOGE V uvodnem delu naloge bo kandidat predstavil: - zadano nalogo (namen, cilji in kandidatove osnovne trditve oziroma teze), - predpostavke in omejitve pri proučevanju zadane naloge, - izbrane metode presojanja (vrsta, izbrani načini, metode in tehnike presojanja) 3 - spoznavne podlage (uporabljena ključna in pomembna domača in tuja literatura ter viri proučevanja) Namen zaključne naloge Na izbranem primeru mora kandidat v pisni in ustni obliki pokazati zadovoljivo teoretično in praktično znanje, da lahko samostojno izbere in opravi notranjerevizijsko nalogo v skladu z veljavno doktrino notranjega revidiranja v Sloveniji Cilj zaključne naloge V okviru izbranega področja in namena ter postavljenih delovnih ciljen mora opraviti zadano nalogo na strokovno in poklicnoetično neoporečen način ter jo v pisni in ustni obliki dovolj uspešno braniti pred komisijo Inštituta. Kandidat pridobi strokovni naziv preizkušeni notranji revizor in vse strokovne ter poklicnoetične pravice in dolžnosti, ki iz tega naslova izhajajo. 2 Mislimo na veljavno doktrino notranjega revidiranja. Gre za aktualno vedenje in znanje o obravnavani stvari, do katere sta prišli sodobna domača in tuja teorija ter dobra praksa notranjega revidiranja. 3 Presojanje je proces sistematičnega (= logičnega) razmišljanja in ravnanja veščaka, da bi lahko izrazil svoje strokovno mišljenje o (ne)ustreznosti poslovnih dogajanj in stanj. Po vsebinski plati je presojanje lahko proučevanje (= analiziranje) ali nadziranje. Samo nadziranje pa je lahko kontroliranje ali revidiranje (= preiskovanje in ocenjevanje). Več o tem glej v: F. Koletnik: Notranje revidiranje. Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana 2007, str

4 3.3. Osnovne trditve oziroma teze Kandidat predstavi teze, na katerih bo gradil zadano nalogo. Gre za preiskovalno nalogo z naslednjimi značilnostmi: - je izvirna naloga, ki jo je izbral in jo bo opravil izključno kandidat sam; - naloga sodi v domeno notranjerevizijske dejavnosti in ne drugih vrst presojanj; - naloga mora biti popolna, torej z vsemi sestavinami, ki kažejo na vsebinsko in formalno popolnost izdelka; imeti mora teoretično in praktično plat ter sklepno mnenje in ugotovitve; - od poklicnega notranjega revizorja se pričakuje neodvisno in nepristransko mnenje, ki ga poda poslovodstvu in/ali drugim o zagotavljanju, da je obvladovanje tveganj na revidiranem področju na sprejemljivi ravni in da ni prisotno (1) nezakonito poslovanje, oziroma (2) nezanesljivo (s)poročanje, ali (3) negospodarno poslovanje. Zagotovilo je lahko pozitivno, negativno ali s pridržkom; - na področju poslovnega svetovanja, ki ga sme opravljati notranji revizor, se upravičeno pričakuje, da je v mejah njegove neodvisne in nepristranske vloge ter je vešč prevzetega svetovalnega posla. Naročnik pričakujemo, da bo tak posel opravil na strokovno neoporečen način in to po vsebinski, organizacijski, časovni, poklicnoetični in gospodarski plati Predpostavke in omejitve Vsak predmet presojanja, tudi notranjerevizijsko preiskovanje ter svetovanje, je mogoče obravnavati z različnih vidikov, zato je potrebno na začetku vsake zadane naloge opredeliti predpostavke (= zorni kot) glede izbranega namena in cilja ter izbranih meril, načinov, metod in tehnik preiskovanja ali svetovanja. Znotraj izbranih predpostavk imamo lahko še omejitve glede uporabljenih vedenj in znanj domačih in/ali tujih avtorjev, (ne)razkrivanja podatkov in drugo Izbrane metode presojanj in svetovanj Kandidat predstavi ključne načine, metode in tehnike preiskovanja ali svetovanja, ki jih bo uporabil v teoretičnem in praktičnem delu zaključne naloge Vrste presojanj in svetovanj 1. Poslovno oziroma (makro ali mikro) ekonomsko proučevanje, preiskovanje in svetovanje, ki je osredotočeno na pretekla in/ali sedanja in/ali bodoča poslovna dogajanja, stanja in uspehe v obravnavanem podjetju ali drugi poslovni osebi. 2. Pri statičnem proučevanju, preiskovanju in svetovanju presojamo in svetujemo (so)odvisnosti med gospodarskimi pojavi v določenem času (v trenutku opazovanja), pri dinamičnem pa se ukvarjamo s proučevanji, preiskovanji in svetovanji pojavov, ki so nastali v različnih preteklih obdobjih. 3. Komparativno proučevanje, preiskovanje in svetovanje pomeni, da primerjamo in presojamo gospodarska stanja ter pojave v različnih trenutkih (= komparativna statika) ali obdobjih (= komparativna dinamika) Načini in splošne metode presojanj in svetovanj 1. Deskriptivni način (= postopek presojanja dejstev, procesov in pojavov v pretekli in/ali sedanji poslovni ekonomiji; po končanem presojanju lahko postavimo osnovne domneve o obnašanju pojavov, ki so predmet presojanja ali svetovanja): a. metoda kompilacije pri teoretičnem delu (= povzemanje opazovanj, spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev, kjer je treba strogo spoštovati pravila citiranja). 3

5 b. metoda komparacije (= izdelava izvirnih posplošenih sklepov ob pomoči kompilacije; na podlagi številnih povzetih spoznanj, stališč in sklepov lahko pridemo do novih, izvirnih in posplošenih sklepov) Analitični (statični in/ali dinamični) način (= proces analiziranja oziroma umnega razmišljanja v skladu s splošno teorijo logike): a. deduktivno-induktivne metode: dedukcija pomeni razčlenjevanje pojava na njegove sestavine, da spoznamo vplivne dejavnike na proučevani pojav; indukcija pa pomeni strnjevanje ugotovitev, torej ob pomoči sestavin pojava spoznavanje vplivnih dejavnikov na pojav,ki je predmet presojanja. Slika: Proces analiziranja (deduktivno induktivna metoda proučevanja) Postopek razčlenjevanja Postopek strnjevanja Pojav D (problem) I e n d d u E 1 E 2 E 3 u k k c c i E 11 E 12 E 13 E 31 E 32 i j j a a E 131 E 132 E 1,2 n = sestavine pojava oziroma problema 3.6. Spoznavne podlage Kandidat navede ključno in relevantno literaturo (= avtorska dela) ter ostale ključne vire (= pravne predpise, strokovna pravila, statistične podatke in drugo), ki jih bo uporabil pri reševanju zadane naloge. 4 Pri metodi kompilacije in komparacije gre za paberkovanje in kompiliranje o obravnavani zadevi. Paberkovati pomeni nekaj iskati, nabirati sploh, oziroma prihajati do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem; na primer paberkovati po zapisih, po interpretacijah drugih in podobno. Kompilirati pomeni razpravljati o tujih ugotovitvah, oziroma o dognanjih drugih in ne gre za izvirne ugotovitve; na primer sestavljati nove strokovne rešitve, ki niso bistveno drugačne od starih. 4

6 4. OSREDNJI (TEORETIČNI IN PRAKTIČNI) DEL ZADANE NALOGE V osrednjem delu naloge naj kandidat po logičnem zaporedju predstavi reševanje problema, torej predstavi - namen in cilje zadane preiskovalne ali svetovalne naloge, - izbrano metodiko preiskovanja oziroma svetovanja, ki jo bo uporabil pri reševanju zadane naloge; ta mora biti skladna z veljavno doktrino notranjerevizijske dejavnosti v Sloveniji; - opis poteka preiskovalnega oziroma svetovalnega posla z delnimi in sklepnimi spoznanji, zagotovili in svetovanji. Pri tem pazi na urejenost in popolnost vsebine, kakor to zahteva veljavna doktrina notranjerevizijskih poslov in teorija o logičnem razmišljanju. Namen notranjerevizijskega preiskovalnega in svetovalnega posla Namen zaključnega dela je, da kandidat v predloženem pisnem delu pokaže ustrezno vedenje in znanje o tem, kako se notranji revizor na profesionalen način loti takega posla, da bo skladen s sprejeto hierarhijo pravil strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju v Sloveniji. Namen preiskovalnega posla je, da ga notranji revizor opravi v skladu z veljavno doktrino notranjega revidiranja v Sloveniji. Gre za profesionalno delo, ki mora ustrezati strokovnim in poklicnoetičnih zahtevam ter namenu in cilju zadane naloge, za katero se je nosilec dogovoril z naročnikom posla. Od profesionalnega notranjega revizorja se zahteva, da opravi preiskovalni posel na strokovno neoporečen način ter naročniku poda razumno zagotovilo glede (ne)sprejemljivega obvladovanja poslovnih tveganj na področju pravilnega (= zakonitega in moralno sprejemljivega) delovanja in stanja, zanesljivega (s)poročanja in/ali gospodarnega delovanja revidiranca. Pri svetovalnem poslu se od notranjega revizorja zahteva, da ga opravi na strokovno neoporečen način in poda naročniku nova poslovno-ekonomska vedenja in znanja, ki mu omogočijo sprejetje usklajevalnih in/ali usmerjevalnih poslovnih odločitev. V tem poslu mora notranji revizor spoštovati temeljno podmeno, da je njegovo delo v prvi vrsti preiskovalne in ocenjevalne narave ter neodvisno in nepristransko do naročnika posla. Zato bo sprejemal le tiste svetovalne posle, ki ne bodo ogrožali njegovega poslanstva in strokovnega zaupanja. Ne glede na to, ali je svetovanje posledek preiskovalnega posla ali je to samostojna svetovalna naloga, jo vselej mora zastaviti in izpeljati na način, da ne bi prihajal v navzkrižne interese, ki bi ogrožali njegovo neodvisno in nepristransko funkcijo. Vsak svetovalni posel bo izveden v skladu s hierarhijo pravil strokovnega ravnanja notranjega revizorja v Sloveniji. Za tak posel potrebuje nosilec praviloma dodatna vedenja in znanja o projektnem načinu poslovnega svetovanja. Cilj notranjerevizijskega preiskovalnega in svetovalnega posla Na nepristranski in neodvisni ter strokovno sprejemljiv način preizkusiti in oceniti sprejemljivo raven obvladovanja tveganj pri uresničevanju poslovnih ciljev, oziroma na strokovno neoporečen način opravi svetovalni posel, ki ne bo ogrozil revizorjevega poslanstva v delovanju poslovne osebe. S konstruktivnim mnenjem in ugotovitvami daje poslovodstvu in/ali drugim naročnikom spoznavne podlage za - izboljšanje sistema notranjih kontrol, ki so potrebna za obvladovanje poslovnih tveganj na revidiranem področju; 5

7 - sprejemanje usklajevalnih in usmerjevalnih poslovnih odločitev, ki bodo prispevale k večji ravni poslovne kulture, to je poslovne skrbnosti, gospodarnosti in etičnosti delovanja poslovne osebe. Izbrana metodika dela v preiskovalnem ali svetovalnem poslu V tem delu naloge mora kandidat pokazati, da ima dovolj teoretičnega in praktičnega znanja, ki ga potrebuje pri reševanju zadane naloge. Najprej bo predstavil teoretični vidik zadane naloge z namenom, da ga pripelje do zamisli (= modela) o tem, kako je treba zadano nalogo rešiti. V tem delu naloge bo ob pomoči branja in študija sodobnih teoretičnih in praktičnih rešitev, ki so publicirane v strokovnih delih (v najnovejših knjigah in člankih priznanih domačih in tujih avtorjev), iskal sodobno doktrino, do katere sta prišli teorija in praksa o notranjem revidiranju. Zato bo v vsakem delu poizvedbe oziroma naloge najprej iskal odgovore (= kompiliral), kako posamezne šole oziroma njihovi priznani avtorji to rešujejo, nakar jih bo soočil (= kompariral) in iz njih izluščil skupno spoznanje (= sklepne ugotovitve, sinteza, indukcija). To spoznanje mora biti dovolj precizno (v kratkih opisih, formulah, slikah in podobno) in ne v slogu pisanja splošno znanih dejstev. Nikakor ni sprejemljivo, da kandidat v tem delu naloge iz učbenikov, priročnikov, standardov ali iz drugih virov prepisuje splošno sprejeta pojmovanja in pravila. To kaže na nerazumevanje zaključne naloge in na to, da ni vešč postavljanja in reševanja strokovnih problemov. V tem delu si bo torej pomagal s študijskimi gradivi in prikladnimi strokovnimi pravili o notranjem revidiranju. V zaključni nalogi predstavi le tiste izsledke, ki so potrebni in povezani z zadanim problemom, torej ne bo pisali o nečem, kar ni neposredno povezano z obravnavano nalogo. Potek preiskovalnega oziroma svetovalnega posla V praktičnem delu zadane naloge kandidat uresniči prevzeto nalogo v skladu z zamislijo in izbrano metodiko preiskovanja oziroma svetovanja, do katere je prišel v teoretičnem delu naloge. V tem delu bo bralca seznanil z vsebino vseh delovnih korakov, od predstavitve naloge oziroma revidiranca do načrtovanja, izvajanja in poročanja o ugotovitvah, do katerih je prišel v preiskovalnem ali svetovalnem poslu. Predstavil bo izsledke preizkušanja uporabe aktualnih in uporabnih strokovnih rešitev v praksi, do katerih je pred tem prišel v teoretičnem delu naloge. Gre za preizkušanje teoretičnega dognanja in sprejemljive rešitve (= modela) na izbranem praktičnem primeru, ki sodi v domeno notranjerevizijskega posla. V tem delu naloge bo preizkusil in ocenil, ali v praksi tako delajo, kakor veleva veljavna doktrina notranjega revidiranja. Kadar se odloči za svetovalni posel, tedaj praviloma gre za iskanje konstruktivnih rešitev (= prikladnega modela ali drugega koristnega predloga), ki jih lahko sprejme nosilec odločanja, da bi s tem zagotovil višjo raven poslovne kulture, to je večjo poslovno skrbnost, zanesljivost, gospodarnost in poslovno etičnost v delovanju poslovne osebe. Pomni! Kandidat mora pokazati, da suvereno obvlada teoretične in praktične vidike strokovnega dela notranjega revidiranja. Zato v predloženem delu prikaže, kako je na strokovno primeren način opravil potrebne naloge po posameznih delovnih korakih na izbranem primeru. Pri tem ni dovolj, da kandidat na splošno komentira svojo zamisel rešitve. Potreben je še praktični del, v katerem bo na izbranem primeru dokazal, da je vešč uporabe teoretičnih zamisli. V predloženem delu morajo biti vidni vsi delovni koraki, s konkretnimi podatki, preizkusi in ocenami ter sam način revizorjevega poročanja pristojnim uporabnikom notranjerevizijskega poročila. 6

8 5. SKLEPNI DEL NALOGE V sklepnem delu kandidat predstavi glavna spoznanja, do katerih je prišel med reševanjem zadanega problema. Gre za najbolj izvirni del avtorjevega dela, v katerem daje odgovore na vsebino, ki je postavljena v uvodnem delu naloge. Bralec mora dobiti odgovore, - ali je zadana naloga opravljena na profesionalen način, to je na zahtevani strokovni in poklicnoetični ravni; - ali ustreza namenu, ciljem, predpostavkam, omejitvam ter izbranim načinom, metodam in tehnikam preiskovanja ali svetovanja; - ali ima poročilo notranjega revizorja vse potrebne sestavine po vsebinski, oblikovni in jezikovni plati. V sklepnem delu bo bralec dobil odgovor, do katerih spoznanj je kandidat prišel v teoretičnem in praktičnem delu naloge. V tem delu naloge ne bo delal povzetkov, marveč bo iz skupnih ugotovitev, ki so podane v posameznih teoretičnih in praktičnih delih naloge, naredil»sintezo sintez«, podal skupno mnenje in naročniku ponudil konstruktivne pobude za izboljšanje poslovne kulture v delovanju poslovne osebe. V sklepnem delu mora bralca podučiti, katerih problemov ni uspel rešiti in kaj je na obravnavanem področju še nerešeno oziroma nedorečeno. To je tudi priložnost za nadaljnje proučevanje na obravnavanem področju. 6. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI Kandidat mora bralca naloge seznaniti z uporabljeno literaturo in uporabljenimi viri. Pri literaturi gre za samostojna in skupinska avtorska dela domačih in tujih avtorjev ter za izvirna in prevedena strokovna pravila (zlasti strokovna načela in standardi), pri virih pa so to pravni predpisi ter organizacijska pravila, poslovna in druga poročila v obravnavanem podjetju ali v drugi poslovni osebi. Kandidat mora paziti, da so le-ta sodobna in pomembna, praviloma naj ne bodo starejša od pet let. V kolikor se bo v pisnem izdelku skliceval na konkretno literaturo ali druge vire (na primer povzete misli domačega ali tujega avtorja), tedaj mora bralca sproti seznaniti z uporabljenim virom (avtor, leto in stran). 7. PRILOGE V prilogah bodo morebitne izjave, razkritja delnih proučevanj, preglednice in drugo. Kandidatu priporočamo, da večje preglednice, slike, izračune in druge spoznavne podlage vključi v priloge. Te morajo biti urejene in oštevilčene, na začetku prilog je treba narediti seznam vseh prilog. 7

9 C. UGOTOVITVE IN OCENA IZPITNE KOMISIJE Pri zagovoru zaključne naloge mora biti kandidat prepričljiv in delovati v slogu»etos patos logos«. Retorika (Sposobnost prepričevanja) Etos Utemeljevati v skladu z moralni načeli in prepričanji Patos Utemeljevati s primernim strokovnim navdušenjem Logos Utemeljevati v skladu z (naravnimi) zakonitostmi oz. logiko Izpitna komisija presoja kakovost predloženega zaključnega dela z naslednjih zornih kotov: 1. Ali je avtor v nalogi proučil potrebne pojmovne, vsebinske in organizacijske vidike zadane naloge. V katero smer je bila zastavljena naloga in če je avtor pri presojanju in pri pisanju izdelka tudi tako ravnal? 2. Ali si je avtor v uvodnem delu nedvoumno postavil zadano nalogo, opredelil predpostavke in omejitve? Ali je avtor izbral in uporabil primerne načine, metode in tehnike presojanja? 3. Ali je avtorju uspelo najti primerne odgovore oziroma rešitve v zvezi s postavljenim ciljem presojanja. 4. Ali je v sklepnem delu naloge avtor pravilno in popolno strnil svoje ugotovitve in predloge. 5. Ali je zaključno delo pisano v razumljivih in povezanih delih ter s primernim strokovnim izrazoslovjem. 6. Ali je avtor sproti seznanjal bralca o uporabljenih virih in pri posameznih vsebinskih delih opravil kompilacijo, komparacijo in obravnavano problematiko sklenil z ugotovitvami (sintezo). 7. Ali je avtor s predloženim delom dokazal, da je sposoben samostojno oblikovati in reševati zahtevne strokovne probleme s pomočjo znanja, ki si ga je pridobil pri rednem dodiplomskem študiju in dodatno še na Slovenskem inštitutu za revizijo. 8. Ali je avtor opravil delo korektno, skrbno, v primernem obsegu in v primerni kakovosti. Je bil pri delu dovolj samoiniciativen in dosleden v vsebinskem, formalnem in jezikovnem smislu. 9. Če komisija ugotovi, da ima predloženo delo vse pozitivne lastnosti, ki so vidne iz prejšnjih vprašanj, tedaj kandidatu dovoli zagovor naloge. Sledijo ustna vprašanja članov komisije, na katera kandidat neposredno odgovarja. Po opravljenem zagovoru se sestane komisija, brez prisotnosti kandidata in poslušalcev, oceni kakovost kandidatove naloge, njegov zagovor in se dogovori za oceno zaključne naloge. Sledi seznanitev kandidata z uspešnostjo (oceno) predložene in obranjene naloge. 8

10 Po uspešno opravljenih preizkusih znanj (= izpitih) in uspešnem zagovoru zaključne naloge vrhovno vodstvo inštituta na prvi redni letni konferenci notranjih revizorjev kandidatu javno podeli potrdilo (= certifikat) o pridobljenem strokovnem nazivu preizkušeni notranji revizor. Zgled 1: Prijava zaključnega dela PRIJAVA ZAKLJUČNEGA DELA ZA PRIDOBITEV STROKOVNEGA NAZIVA PREIZKUŠENI NOTRANJI REVIZOR NASLOV zaključnega dela:.. I. PREDSTAVITEV ZADANE NALOGE (opis naloge v strnjeni vsebini) 1 Kratka predstavitev zadane naloge, predpostavke, omejitve in načini ter metode presojanja 2 Kratka predstavitev teoretičnega vidika zadane naloge 3 Kratka predstavitev praktičnega vidika zadane naloge 4 Predvidene spoznavne podlage za rešitev zadane naloge (opisno). II. PREDVIDENA VSEBINA POROČILA O OPRAVLJENI NOTRANJI REVIZIJI (dispozicija zaključnega dela) 1. Uvodni del 2. Osrednji del 2.1 Teoretični vidik reševanja naloge: pojmovni, vsebinski, organizacijski in metodološki vidik reševanja naloge 2.2 Praktični vidik reševanja naloge: predstavitev izbrane naloge (in revidiranca) in vseh delovnih korakov pri uresničevanju izbrane notranje revizije 3. Sklepni del 4. Predvideni študijski viri in delovni pripomočki (konkretna navedba potencialnih virov in pripomočkov) ter priloge. 9

11 Zgled 2: Sestavine zaključne naloge Zgled 3: Metodika svetovalnega posla notranjega revizorja 1. Namen in cilji svetovalnega posla X - postavitev revizijske komisije v organizaciji (kaj vse bomo naredili, da bo revizijska komisija zaživela in delovala na pravilen ter uspešen način); - sodelovanje revizijske komisije z nosilci notranjerevizijske dejavnosti (z notranjerevizijsko službo ali z zunanjim izvajalcem notranje revizije); - priprava osnutkov aktov o notranjerevizijski dejavnosti ali zgolj vsebin za te akte, ki govorijo o sodelovanju nosilcem notranjrevizijske dejavnosti z revizijsko komisijo. 2. Pravne in strokovne podlage za svetovanje - pravne podlage za svetovalni posel: hierarhija pravil strokovnega ravnanja; - druge podlage: literatura o projektnem ali drugačnem vodenju enakih ali sorodnih svetovalnih poslov (načini in metode svetovanja). 3. Svetovalni posel X 3.1 Namen in cilji svetovalnega posla: namera in cilji, ki jih naročnik želi doseči s svetovalnim poslom. 3.2 Načrtovanje svetovalnega posla - začetno seznanjanje s področjem svetovalnega posla, predhodne raziskave; pravne in strokovne podlage za svetovalni posel; - namen in cilji svetovalnega posla, dogovorjenega in usklajenega med naročnikom in notranjim revizorjem; - obseg posla, potreben delovni čas in potrebne delovne ter druge prvine za svetovalni posel; - delovni tim za svetovalni posel ter sodelovanje s ključnimi ljudmi pri naročniku; 10

12 - delovni program svetovalnega posla: delovni koraki oz. fazne delovne naloge, delovni čas, izvajalci posameznih faz, nadzorniki delovnega procesa; diagram poteka svetovalnega posla. 3.3 Izvajanje svetovalnega posla X: - prvi korak: nalog za svetovalni posel in spoznavanje naročnika: spoznavanje dejavnosti, ustroj, poslovodenje in upravljanje; (najava) razgovorov s ključnimi ljudmi pri naročniku in potreb po spoznavnih podlagah; vprašalniki za razgovor in/ali pripravo dogovorov; zapisniki z razgovorov; nadziranje prvega koraka; - drugi korak (prvi cilj svetovalnega posla): postavitev revizijske komisije): vsebina, organiziranost, kadrovski sestav, osnutek pravil o delovanju revizijske komisije); nadziranje drugega koraka; - tretji korak (drugi cilj svetovalnega posla): sodelovanje revizijske komisije z nosilcem notranjerevizijske dejavnosti): vsebina rednega in občasnega sodelovanja (načrtovanje NR poslov, kadrovanje v notranji reviziji; redno obdobno poročanje o delu notranje revizije, izredne revizije, drugi; nadziranje tretjega koraka; - četrti korak (tretji cilj svetovalnega posla): zasnova vsebine aktov o sodelovanju med revizijsko komisijo in notranjo revizijo (v temeljni listini, v pravilniku, v priročniku); nadziranje četrtega koraka. 3.4 Poročanje o svetovalnem poslu X: - način poročanja: ustno in pisno poročanje: kdaj, komu in kako; - vsebina poročila (glej napotke v svetovalnem napotku o minimalni vsebini poročila): namen posla, obseg posla, rezultati svetovalnega posla; uporabljena literatura in viri; priloge; prejemniki končnega revizijskega poročila o svetovalnem poslu; - osnutki vsebin aktov, vezani na zadane cilje svetovalnih poslov (v našem primeru so to lahko osnutki tistih vsebin v aktih o notranjerevizijski dejavnosti, ki govorijo o vsebinah v povezavi z revizijsko komisijo); - spremljanje napredovanja posla pri naročniku; - nadziranje poročanja o svetovalnem poslu X. 3.5 Razvidovanje in shranjevanje delovnega gradiva: - sestavine delovnega gradiva: način razvidovanja in shranjevanja; tekoči in stalni dosje; - urejanje in shranjevanje delovnega gradiva (tekoči in stalni dosje): pogodba, delovni listi o opravljenih delovnih nalogah (področje dela, odgovorni vodja svetovalnega posla, izvajalec svetovalne naloge znotraj svetovalnega posla, čas izvedbe naloge, opis zbranih in pregledanih dokumentov, potrebnih za svetovanje; uporabljeni svetovalni postopki; ugotovitve in predlogi), uresničitev sestavin delovnega programa; delovni nalog za svetovalni posel, dopisi o najavah razgovorov, zapisniki z razgovorov; pregled uresničevanja načrtovanih vsebin in porabljenega delovnega časa; končno revizijsko poročilo o svetovalnem poslu). Naslovi izbranih zaključnih del, ki so jih kandidati že zagovarjali na Slovenskem inštitutu za revizijo so na ogled na spletni strani: Zadnje izdelane zaključne naloge pa so v pdf obliki objavljene na spletni strani: 11

13 D. TEHNIČNA NAVODILA Oblikovanje besedila zaključnega dela Velikost papirja in robovi besedila Besedilo zaključnega dela natisnemo na bel papir velikosti A4 (210 x 297 mm). Zaradi upoštevanja potreb vezave opredelimo robove takole: notranji rob znaša od 2,5 do 3 cm; zunanji rob znaša od 2 do 2,5 cm; zgornji rob (nad besedilom) znaša od 2 do 2,5 cm; spodnji rob (do oznake strani) znaša 2 cm. Posamezne ravni naslovov v okviru besedila je smiselno poravnati levo (Alignment: Left), samo besedilo pa enakomerno porazdeliti (Alignment: Justified; v slovenski različici urejevalnika Word to poravnavo dosežemo z ukazom»porazdeli vsebino«). Velikost črk osnovnega besedila Osnovno besedilo (v urejevalniku besedila opredeljeno bodisi kot Normal bodisi kot Body Text) pišemo s črkami črne barve in velikosti 11 pik. Pri pisanju naslovov tabel in slik ter besedila v tabelah in slikah uporabljamo isti tip pisave, vendar priporočamo uporabo manjše velikosti črk (10 pik za naslove, 8 pik za navedbe virov), saj na ta način navedene elemente vizuelno ločimo od glavnega besedila. Za pisanje naslovov tabel in slik ter navedb virov pod tabelami in slikami priporočamo uporabo poševnega tiska ter sredinske poravnave (Alignment:Centered). Razmiki med vrsticami Med vrsticami priporočamo takšen razmik, da je na stran mogoče zajeti okoli 30 do 35 vrstic besedila. Ob upoštevanju predpisanih robov besedila lahko uporabimo razmik 1,2. Če je zaključno delo obsežno, so lahko razmiki med vrsticami tudi enojni (angl. single line spacing). Prve vrstice novih odstavkov niso zamaknjene, pač pa posamezne odstavke ločuje po ena prazna vrstica. Izbira tipa pisave Pri računalniškem oblikovanju teksta ne uporabljamo grafično stiliziranih pisav. Za zaključna dela je najprimernejša uporaba pisave tipa Times New Roman. Uporaba krepkega in poševnega tiska v besedilu Uporaba krepkega tiska je smiselna: kadar v besedilu prvič omenimo in opredelimo določen z vidika zaključnega dela zelo pomemben pojem; kadar želimo poudariti kakšno posebej pomembno misel ali podrobnost; kadar želimo pri naštevanju in opisovanju vizuelno ločiti posamezne pomembne elemente besedila. 12

14 Če v besedilu uporabljamo besede iz tujih jezikov (kamor štejemo tudi latinščino, čeprav gre za mrtev jezik), jih označimo s poševnim tiskom ali kurzivo (angl. italics). Splošne (nevsebinske) strani zaključnega dela Med splošne (nevsebinske) strani zaključnega dela, ki sledijo naslovnici, uvrščamo: izjavo o avtorstvu zaključnega dela ter navedbo morebitnih zadržkov glede javne dostopnosti zaključnega dela (vsi navedeni elementi se nahajajo na hrbtnem delu notranje naslovne strani zaključnega dela); ločena kazala vsebine, tabel, slik in prilog. Ostalih vrst splošnih strani zaključnega dela (npr. seznama popravkov, posvetil, izrekov, zahval, življenjepisa avtorja itd.) ne vključujemo. Številčenje strani Strani v zaključnem delu številčimo v spodnjem delu lista na sredini. Številčenje začetnih splošnih strani pričnemo s kazali. Prva stran kazala vsebine je oštevilčena z rimsko številko i, zaporedno pa z rimskimi številkami oštevilčimo tudi morebitna kazala tabel, slik in prilog. Zaporedno številčenje strani z arabskimi številkami pričnemo na prvi strani poglavja»uvod«in končamo na zadnji strani pregleda uporabljenih virov. Z arabskimi številkami oštevilčimo tudi priloge, pri čemer pričnemo številčenje od začetka (tj. od številke 1 dalje). Pozor: V izogib nepotrebnim polpraznim stranem naj besedilo od uvoda do vključno sklepa poteka neprekinjeno; zahtevano je tudi obojestransko kopiranje besedila ter prilog. Številčenje poglavij Uvoda in sklepa zaključnega dela ne številčimo. Vsebinska poglavja in podpoglavja številčimo z arabskimi številkami po decimalnem sistemu (pozor: na nobeni ravni naslova za zaporedno številko poglavja ni končne pike!). Zaradi povečanja preglednosti uporabljamo za različne ravni naslovov različne velikosti črk (načeloma sicer ne večjih od 14 pik) ter različne vrste tiska. Ravni naštevanja V prid poenotenju videza strani, ki sestavljajo zaključno delo, je smiselno, da se že pred pričetkom pisanja odločimo, koliko hierarhičnih ravni alinej bomo uporabljali (načeloma zelo redko potrebujemo več kot dve) in na kakšen način jih bomo označevali. Ne glede na to, kakšno kombinacijo izberemo (npr. številčenje za prvo raven in pomišljaje za drugo raven ali znak za prvo ter znak za drugo raven), pri njej dosledno vztrajamo v celotnem besedilu. Uporaba tabel in slik v besedilu Tabele in slike (med slike uvrščamo fotografije, skice, grafične prikaze in podobno) umestimo v besedilo tako, da ne porušimo njegovega logičnega toka. Navadno sledijo odstavku, v katerem se nanje sklicujemo, s čimer je ustvarjena potrebna referenčna povezava. Če je le mogoče, natisnemo posamezno tabelo na eni strani. Kadar se zaradi velikosti tabele ni mogoče izogniti njeni razdrobljenosti na dve ali več strani, na koncu vsake strani desno spodaj napišemo»se nadaljuje«, na naslednjo stran levo zgoraj pa»nadaljevanje«. Na vsaki strani 13

15 obvezno ponovno natisnemo celotno glavo tabele, v kateri po potrebi posamezne stolpce oštevilčimo. Vsebinski naslov sodi nad tabelo oziroma sliko, pri čemer tako tabele kot tudi slike ločeno zaporedno oštevilčimo. Pod tabelo oziroma sliko sodita legenda ter navedba vira podatkov. Pri navedbi vira podatkov ni dovolj, da zapišemo samo priimek avtorja,letnico in stran, pač pa je potrebno navesti tudi naslov dela. Enačbe in obrazci Enačbe in obrazce zapisujemo v poševnem tisku oziroma kurzivi izven besedila v samostojne vrstice. Uporabimo sredinsko poravnavo (Alignment: Center) in posamezno enačbo oziroma obrazec zaporedno oštevilčimo. V besedilu se na enačbe in obrazce sklicujemo s številko v oklepaju. Priprava prilog Sestavni deli prilog so običajno: seznam pogosto uporabljenih kratic; terminološki slovar; obsežnejše tabele in slike; uporabljeni vprašalniki; izpisi računalniške obdelave podatkov; predmetna kazala; in podobno. Pri pripravi zaključnega dela je potrebno razmisliti o smiselnosti, obsegu in obliki prilog, saj lahko sicer obseg zaključnega dela naraste preko vsake razumne meje. Priprava seznama literature in virov Enotni seznam literature in virov je sestavni del vsakega zaključnega dela. Od vsega začetka ga je smiselno pripravljati vzporedno s pripravo besedila ter v skladu s pričujočimi navodili, ki temeljijo na APA sistemu navajanja bibliografskih referenc. Na seznam literature in virov uvrstimo vsa dela v slovenskem ali tujih jezikih, dostopna v tiskani ali spletni obliki, ki jih v besedilu zaključnega dela bodisi dobesedno navajamo bodisi smiselno povzemamo s svojimi besedami. Del, ki smo jih sicer prebrali, vendar jih v besedilu zaključnega dela ne navajamo dobesedno oziroma ne povzemamo smiselno s svojimi besedami, ne uvrščamo na seznam literature in virov. Seznam literature in virov neposredno sledi sklepu zaključnega dela. Več del istega avtorja uredimo kronološko od najstarejšega do najnovejšega. Če se isti avtor na seznamu enkrat pojavlja s samostojnim delom, drugič pa kot soavtor dela, najprej navedemo njegovo samostojno delo, nato pa delo, ki ga je pripravil v soavtorstvu. Če sta dve deli istega avtorja izdani v istem letu, pripišemo pri letnici izdaje prvega dela a (na primer: 2010a), pri letnici izdaje drugega dela pa b (na primer: 2010b). 14

16 Členov na začetku naslova dela, kakršna sta na primer»a«ali»the«, pri urejanju po abecednem vrstnem redu ne upoštevamo. Pri naslovih del v tujih jezikih dosledno pazimo na pravilno uporabo velike začetnice. Naslove monografskih publikacij oziroma naslove časopisov, revij ali zbornikov, v katerih so izšli v besedilu zaključnega dela navajani članki, dosledno pišemo v kurzivi (tj. v poševnem tisku). Pri monografskih publikacijah (knjige, razprave, elaborati, brošure, učbeniki, skripta in podobno) je načeloma potrebno navesti naslednje bibliografske reference: priimek in prvo črko imena avtorja/avtorjev ali urednika/urednikov (če teh podatkov nimamo, po abecednem vrstnem redu razvrstimo stvarni naslov dela); letnico izida (če v delu ni navedena, označimo to z okrajšavo b.l.); stvarni naslov dela (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem tisku); izdajo (če je navedena); kraj izdaje (če jih je več, samo prvega); če kraj ni naveden, označimo to z okrajšavo b.k.; založba (če jih je več, samo prvo). Pri člankih v časopisih, revijah in pri razpravah v zbornikih pa je potrebno navesti: priimek in ime avtorja/avtorjev; letnico izida; stvarni naslov članka; naslov časopisa, revije ali zbornika, kjer je prispevek objavljen (pišemo ga v kurzivi, tj. v poševnem tisku); pri zbornikih tudi kraj izida ter založbo; letnik, volumen (če je na publikaciji označen); številko (pri časopisih in revijah), pri časopisih (npr. Delo ali Večer) tudi datum; strani. Jezik in slog pisanja Zaključno delo običajno pišemo v 1. osebi ednine, lahko tudi v 1. osebi množine. Odločimo se bodisi za en bodisi za drug način pisanja in ga dosledno uporabljamo v celotnem besedilu. Pri pisanju upoštevamo slovnična in stilistična pravila, ki veljajo za slovenski jezik. V literarnih delih si pisci prizadevajo vtisniti pečat z iskanjem osebnega, neposnemljivega sloga pisanja. V strokovnih tekstih se skušamo temu izogibati. Enako velja tudi za pretirane čustvene izlive ter empirično neutemeljene vrednostne sodbe v stilu rumenega tiska. Ohraniti kaže trezno glavo in kritično distanco do obravnavane problematike (poistovetenje s predmetom preučevanja nas lahko hitro zavede v pristranskost) ter se izogibati besednih zvez»kot je znano«,»vsi se strinjajo«,»vsakdo ve«in podobno, pa tudi rabe pasiva:»se sklepa«,»se analizira«,»se dobi«. Neupoštevanje slovničnih in stilističnih pravil slovenskega knjižnega jezika lahko pripelje do težav pri komuniciranju s komisijo ali celo do zavrnitve zaključne naloge Zato morate pred oddajo zaključnega dela le to obvezno lektorirati. 15

17 E. ODDAJA NALOGE, ZAGOVOR IN PREDSTAVITEV Dispozicijo zaključnega dela se odda na posebnem obrazcu, po elektronski pošti, na naslov Obrazec je objavljen na zaprtem delu spletne strani v okviru rubrike Navodila za izdelavo zaključnega dela. Dispozicijo lahko kandidat odda, ko ima uspešno opravljene vse izpite. O odobritvi je kandidat pisno obveščen. Zagovor zaključnega dela se izvede pred komisijo. Komisija sestoji pri prvem zagovoru iz predsednika in enega člana, pri vseh nadaljnjih zagovorih pa iz predsednika in dveh članov. Glede na to kandidat odda 2 oz. 3 izvode naloge vezane v špiralo. Naslovnica naj bo pripravljena po priloženem vzorcu. Mesec in leto na naslovnici naj bo čas, ko kandidat odda zaključno nalogo. V primeru, da nalogo pripravlja za ponovni zagovor pa mesec ponovne oddaje. Za naslovnico je vložena izjava o avtorstvu zaključnega dela ter soglasje k objavi zaključne naloge na spletni strani. Zagovor je praviloma najkasneje v roku enega meseca po oddaji elaborata. O datumu zagovora je kandidat pisno obveščen. Komisija se pred zagovorom na kratko pogovori o predloženem delu, če ustreza po vsebinski in oblikovni strani in ali ni kakšnih drugih ovir za zagovor. Komisija odloči o začetku zagovora oziroma morebitni odložitvi zaradi nujnih večjih vsebinskih sprememb. Če komisija ugotovi, da je kandidat dobesedno ali skoraj dobesedno prepisal cele odstavke iz literature ali iz že izdelanih ekspertiz, ne da bi navajal strani literature ali delo v spisku literature, lahko komisija elaborat zavrne in ga oceni z negativno oceno. Kandidat prinese na zagovor svoj izvod nevezanega elaborata. Zagovor poteka tako, da začno člani komisije z vprašanji iz okvira predloženega elaborata, na katera kandidat takoj odgovarja. Po zagovoru se ločeno sestane komisija za zagovor in sprejme oceno zagovora, pri čemer upošteva težavnost obravnavane teme, ustvarjalni prispevek kandidata in uspešnost pri uporabi pridobljenega znanja. Oceno sporoči kandidatu predsednik komisije. Če je bilo v elaboratu med zagovorom ugotovljeno nekaj manjših napak, jih mora kandidat popraviti in predsednik komisije preveri, ali je kandidat napake odpravil. Po uspešno opravljenem zagovoru in odobritvi naloge s strani predsednika komisije kandidat odda zaključno nalogo v elektronski obliki na naslov info@si-revizija.si skupaj z izjavo o avtorstvu (objavljena na koncu navodil). Hkrati z izjavo o avtorstvu oddate tudi soglasje za objavo zaključnega dela na zaprtem delu spletne strani, do katere je dostop omejen. Izjavo o avtorstvu se lahko spreminja in prilagaja le v soglasju z izpitno komisijo. V kolikor naloga zajema konkretne navedke o podjetjih, ki se javno ne smejo objaviti, se pred objavo naziv podjetja spremeni v ABC podjetje. Priloge: - Obrazec za prijavo teme dispozicije - Naslovnica zaključnega dela - Izjava o avtorstvu in soglasje k objavi zaključnega dela 16

18 Na podlagi Pravilnika o pridobitvi potrdil o strokovnih nazivih preizkušeni davčnik, preizkušeni računovodja, preizkušeni notranji revizor in preizkušeni revizor informacijskih sistemov, vpisu v registre pri inštitutu ter načinu vodenja seznamov aktivnih imetnikov nazivov (Uradni list RS, št. 93/2011) spodaj podpisani/a Ime Priimek Ulica, hišna št. Poštna številka; kraj Elektronski naslov Telefon Vse rubrike je potrebno obvezno izpolniti! vpisan(a) v izobraževanje za pridobitev strokovnega naziva PREIZKUŠENI NOTRANJI REVIZOR v odobritev zaključno delo z naslovom PREDLAGAM Kraj in datum: Podpis: Priloga: - dispozicija 17

19 SLOVENSKI INŠTITUT ZA REVIZIJO LJUBLJANA ZAKLJUČNO DELO ZA STROKOVNI NAZIV PREIZKUŠENI NOTRANJI REVIZOR NASLOV MESEC LETO IME PRIIMEK 18

20 IZJAVA IME PRIIMEK vpisan v izobraževalni program za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni notranji revizorja izjavljam, da sem avtor tega zaključnega dela in skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo zaključnega dela na spletnih straneh Slovenskega inštituta za revizijo. V datum Podpis: 19