RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitven

Transkripcija

1 RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni direktor URI SOČA

2 Naročnik: Izvajalec: Naslov poročila: Vodja delovne skupine Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije Soča, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Linhartova 51, 1000 Ljubljana VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj, URI SOČA - Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Člani delovne skupine mag. Aleksandra Tabaj, URI SOČA Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo Lea Kovač, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Črtomir Bitenc, URI SOČA - Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo dr. Laura Južnik Rotar, Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto mag. Jana Ponikvar, Šentprima Zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Doroteja Volovec, Papilot Zavod za vzpodbujanje in razvijanje kvalitete življenja Datum izdaje poročila: Izvodi: Odgovorna oseba: MDDSZ Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja URI SOČA Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica, spletna stran: mag. Robert Cugelj, Generalni direktor URI SOČA mag. Aleksandra Tabaj, vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo URI SOČA 2

3 UVOD... 4 Stroški zaposlitvene rehabilitacije IZHODIŠČA ZA VEČLETNO EVALVACIJO ZAPOSLOVANJA INVALIDOV Opredelitev merljivih izhodov Struktura ciljnih skupin Spol Izobrazba Starost Delovna doba Vrsta invalidnosti Delež prejemnikov denarne socialne pomoči Vrsta in stopnja funkcijskih omejitev Analiza merljivih ciljev Število zaposlitev brezposelnih invalidov, vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo 20 2 Predlogi za izboljšanje ukrepov, ki izhajajo iz evalvacije zaposlitvene rehabilitacije Povzetek PRILOGE Viri in literatura

4 UVOD Glede na priporočilo Računskega sodišča RS (2011) bo Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo izdelal večletno evalvacijo, študijo stroškov in koristi oziroma povratnih analiz učinkov zaposlitvene rehabilitacije invalidov glede na zastavljene politike, ukrepe in merljive cilje, kjer bodo podani izsledki in analize glede uspešnosti pristojnih institucij in izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije pri doseganju načrtovanih ciljev. Naloga je triletna in se je pričela izvajati v letu 2012 s pripravo metodologije ter se bo zaključila konec leta Analizo smo v letu 2013 koncentrirali na celotno koncesijsko obdobje Pri tem smo zbrali podatke o značilnostih ciljne skupine vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo, še posebno pozornost smo namenili stopnji težav in ovir invalidov, v primerjavi z ostalimi brezposelnimi osebami. Zbrali smo podatke o izhodih iz zaposlitvene rehabilitacije ter okvirne finančne podatke za populacijo invalidov v zaposlitveni rehabilitaciji (strošek prejemkov, dela izvajalcev, rehabilitacijskih komisij), za izračun povprečnih stroškov rehabilitacije na uporabnika storitev zaposlitvene rehabilitacije. Aktivnosti: 1. izvedba pilotne evalvacije in na podlagi ugotovitev izboljšanje metodologije, 2. analiza pilotne evalvacije, ki bo zajela merjenje učinkov zaposlitvene rehabilitacije na podlagi merljivih ciljev (stroški, zaposlitve, ipd.), 3. priprava predloga za opredelitev merljivih in zavezujočih ciljev ter ukrepov za dosego ciljev. Stroški zaposlitvene rehabilitacije Stroški vključenosti v zaposlitveno rehabilitacijo za celotno koncesijsko obdobje od do vključujejo stroške za delo rehabilitacijskih komisij, denarne prejemke uporabnikov storitev ter stroške izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije, so predstavljeni v spodnji tabeli: Časovno obdobje Vrednost programa Število vključenih oseb * od do , , 1805, 1615, 1886=6816 Strošek vključitve v program (povprečje na uporabnika) 2.532,83 evra (cca evrov) Ocenjeno povprečno trajanje zaposlitvene rehabilitacije: 9 mes. Viri podatkov: MDDSZ, Direktorat za invalide, vojne invalide in žrtve vojnega nasilja in ZRSZ, Centralna služba *Število vključenih oseb: po podatkih ZRSZ za vključene uporabnike, ki prejemajo nadomestilo za vključenost, povečano za ocenjeno število uporabnikov, ki tega nadomestila niso prejemali. 4

5 Za osvetlitev podatkov o stroških brezposelnosti, naj v izhodiščih navedemo tudi podatek, koliko stane brezposelnost (mladega) posameznika, ki ni vključen v izobraževanje, usposabljanje ali zaposlitev. Podatek EUROFOUND je dokaj visok v letu 2008 je za Slovenijo ocena teh stroškov znašala evra (2012 str. 76) tem stroškom so raziskovalci dodali še stroške inštitucij in tako ocenjeni stroški so predstavljali za mladih skoraj 1 % BDP (0,92), v letu 2011 pa že evrov (prav tam, str. 79), kar je bilo skupaj z institucionalnimi stroški že 1,31 BDP, samo za skupino mladih brezposelnih let. Evropske države z najvišjimi sredstvi za brezposelnega (mladega) so bile v študiji Belgija, Danska, Luxemburg s približno evrov na letni ravni, najnižje stroške pa sta imeli Bolgarija in Romunija ( evrov). Slovenija je s stroški torej nekje v sredini lestvice (dvanajst držav od 27 ima nižje stroške od Slovenije v letu 2008 in 2011, ter 14 držav ima višje stroške od Slovenije). Iz metodoloških pojasnil je razvidno (prav tam, str. 68), da so poleg neposrednih stroškov iz vseh javnih sredstev (za brezposelnost, za invalidnost, za bolniško) upoštevani tudi manjkajoči viri prihodkov, ki jih posameznik plačuje (v Sloveniji so to neplačani davki, neplačani socialni prispevki, zdravstveno obvezno in dodatno zavarovanje, subvencije za vrtce in šolo ter ostali izgubljeni prihodki). Študija k temu dodaja tudi družbena vprašanja, povezana z brezposelnostjo, ki se nanašajo na izgubljeno zaupanje članov družbe (prav tam, str. 94), kot kategorijo socialnega kapitala družbe, ki je s tem neposredno povezan. Cena brezposelnosti je torej visoka, tako za posameznika, kot za družbo, in se ne nanaša samo na izgubljene prihodke države. 1 IZHODIŠČA ZA VEČLETNO EVALVACIJO ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V okviru izvedbe pilotne evalvacije zaposlovanja brezposelnih invalidov so bile definirane ciljne skupine, pripravljena analiza lastnosti, kot tudi analiza merljivih ciljev. Opredelitev ciljnih skupin Pri opredeljevanju ciljnih skupin smo izhajali iz namena večletne evalvacije zaposlovanja brezposelnih invalidov. Želeli smo ugotoviti, ali in kakšne so razlike med brezposelnimi invalidi, ki so bili vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo in brezposelnimi invalidi, ki niso bili deležni te oblike vključitve oz. strokovne podpore in sicer glede na strukturo in lastnosti posamezne skupine, stroške vključevanja, kot tudi merljive izhode iz evidence brezposelnih. Naloga je zastavljena kot triletna in se je pričela izvajati v letu 2012 oz. v drugi polovici koncesijskega obdobja , zato smo se pri izvedbi odločili, da v okviru evalvacije zajamemo celotno štiriletno koncesijsko obdobje. V vmesnih fazah smo pregledali obstoječe vire podatkov v evidencah brezposelnih invalidov na ravni posameznega koledarskega leta, celoten pregled pa je bilo možno pripraviti šele ob zaključku leta Podlaga za vključevanje brezposelnih invalidov v storitve zaposlitvene rehabilitacije je podana v Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, same storitve pa predstavljajo posebno obliko strokovne podpore tistim brezposelnim invalidom, ki jim običajne oblike strokovnega dela pri posredovanju oz. zaposlovanju, vključno z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ne zadoščajo tako pri iskanju in pridobitvi ustreznega dela, kot tudi možnosti ohranjanja le-tega. Definirali, analizirali in spremljali smo naslednje ciljne skupine in sicer eksperimentalno in štiri kontrolne skupine: 5

6 Eksperimentalna skupina - brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije ter iz tega naslova bile upravičene do izplačila denarnih prejemkov v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 (v nadaljevanju: vključeni v ZR), število vključenih: Brezposelne osebe, ki so vložile vlogo za uveljavljanje pravic iz naslova ZZRZI, vendar v nadaljevanju ni prišlo do vključitve (postopki niso zaključeni), v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 (v nadaljevanju ZR-MIR). Brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na dan , 2011, 2012 in 2013 (v nadaljevanju BO). Brezposelne osebe, ki imajo status invalida na dan , 2011, 2012 in 2013 (v nadaljevanju BO-INV). Brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji bile ocenjene kot nezaposljive v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 (v nadaljevanju ZR-NEZ), število vključenih: Opredelitev merljivih izhodov Glede na vsebinska izhodišča ZZRZI in možnosti spremljanja v evidenci brezposelnih oseb smo definirali naslednje merljive izhode iz evidence: število vseh zaposlitev, število zaposlenih z odločbo o zaščitni zaposlitvi, število zaposlenih z odločbo o podporni zaposlitvi, število izdanih odločb o nezaposljivosti po ZZRZI. Število zaposlitev je vrsta izhoda, ki ga je bilo možno spremljati pri vseh zgoraj navedenih ciljnih skupinah, pri vključenih v ZR in nezaposljivih ZR-NEZ pa smo dodali tudi izhode oz. možnosti, ki jih predvideva ZZRZI. 1.2 Struktura ciljnih skupin V okviru analize strukture ciljnih skupin smo izpostavili naslednje lastnosti: - spol - izobrazba, - delovna doba, - vrsta invalidnosti, - starost, - delovna doba, - delež prejemnikov denarne socialne pomoči - vrsta in stopnja funkcijskih omejitev. 6

7 Stopnja izobrazbe: I. nedokončana osnovna šola II. dokončana osnovna šola III. nižja poklicna šola IV. srednja poklicna šola V. srednja strokovna in srednja splošna šola VI. višje in visokošolska izobrazba, bolonjski študij ter podiplomski študij Poudarjamo, da so podatki o vrsti in stopnjo funkcijskih omejitev produkt obravnave na rehabilitacijski komisiji, zato jih je bilo možno pripraviti zgolj za vključene v zaposlitveno rehabilitacijo in osebe z odločbo o nezaposljivosti. 1.3 Spol Ugotavljamo, da je v strukturi brezposelnih invalidov nekoliko manj (40,7 žensk kot pri vseh brezposelnih osebah, kjer ta delež znaša 47,8 %. Pri vključenih v ZR, kot tudi ZR-NEZ delež žensk znaša kar 49 %, kar je celo nekoliko višje kot pri vseh brezposelnih osebah. 7

8 1.4 Izobrazba Brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na dan , 2011, 2012 in 2013 Delež brezposelnih oseb, ki imajo I oz. II stopnjo izobrazbe je v obdobju znašal od 31,3 % v letu 2010 do največ 35,5 % v letu 2011 in v povprečju zajame eno tretjino brezposelnih. Delež brezposelnih oseb, ki imajo III in IV stopnjo izobrazbe v povprečju zajame eno četrtino brezposelnih oseb, kar po letih znaša: 25,3 % v letu 2010, 24,9 % v letu 2011, 24,5 % v letu 2012 in 23,8 % v letu Delež brezposelnih oseb, ki imajo V. stopnjo izobrazbe je v letu 2010, 2011 in 2012 znašal 26 %, v letu 2013 pa 27 %. Delež oseb z vsaj VI. stopnjo izobrazbe je predstavljal 14% oseb, od tega je delež brezposelnih oseb, ki imajo VI. Stopnjo izobrazbe v povprečju znašal 3,8 % in sicer: v letu ,5 %, v ,8 %, v ,9 % in v %; delež brezposelnih oseb, ki imajo VII. Stopnjo izobrazbe oz. bolonjski študij, je v letu 2013 znašal 11,5 %, v letu ,2 %, v ,1 % in v letu ,9%, kar je v povprečju 9,6 %. 8

9 Brezposelne osebe, ki imajo status invalida na dan , 2011, 2012 in 2013 Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki imajo I oz. II stopnjo izobrazbe se je v obdobju sicer minimalno zmanjšal, še vedno pa je bistveno višji od enakega deleža med brezposelnimi osebami. Tako je v letu 2010 znašal 53,6 %, v ,9 %, v ,2 % in v ,9 %. Ugotavljamo, da v povprečju zajeme dobro polovico brezposelnih invalidov (51. Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki imajo III in IV stopnjo izobrazbe v povprečju zajame slabo tretjino, po letih pa znaša: 30 % v letu 2010, 31 % v letu 2011, 31,5 % v letu 2012 in 32 % v letu 2013, v povprečju pa 31%. Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki imajo V. stopnjo izobrazbe je v letu 2010 znašal 13,4 %, v 2011, 2012 in 2013 pa 14 %, v povprečju 14%. Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki imajo VI. stopnjo izobrazbe je v povprečju znašal 1,6 %. Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki imajo VII. Stopnjo izobrazbe oz bolonjski študij je v letu 2013 znašal 2,2 %, v letu ,7 %, v ,4 % in v ,2 %, kar je v povprečju 1,6 %. V povprečju je delež oseb v populaciji vseh brezposelnih invalidov z vsaj VI. stopnjo izobrazbe le 3%. Brezposelne osebe, ki imajo status invalida, so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in

10 Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki imajo I oz. II stopnjo izobrazbe je v povprečju znašal 34 %. Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki imajo III in IV stopnjo izobrazbe je v povprečju znašal 23 %. Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki imajo V stopnjo izobrazbe je v povprečju znašal 17 %. Delež brezposelnih oseb s statusom invalida, ki so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije, ki imajo vsaj VI stopnjo izobrazbe je v povprečju znašal 5 %. Brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji bile ocenjene kot nezaposljive v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in

11 Delež brezposelnih oseb, ki so po zaključeni rehabilitaciji ocenjeni kot nezaposljivi in imajo I. in II. stopnjo izobrazbe je znašal 43%, III. in IV. stopnje 39 %, V. stopnje 15 %, z vsaj VI. stopnjo in več pa 3 %. Tabela: Primerjava izobrazbe med ciljnimi skupinami Stopnja izobrazbe I. + II. III.+ IV. V. VI.+ Brezposelne osebe Brezposelni invalidi Invalidi zaposlitveni rehabilitaciji v 34 % 25 % 27 % 14 % 52 % 31 % 14 % 3 % 34 % 38 % 22 % 6 % Invalidi z odločbo nezaposljivosti 43 % 39 % 15 % 3 % Iz tabele je razvidno, da imajo najbolj ugodno izobrazbo brezposelne osebe z deležem 14 % za višje stopnje izobrazbe (višješolska, visokošolska, bolonjski študij in podiplomski študij). Največje deleže izobrazbe z I. in II. stopnjo, kar pomeni najmanj ugodno izobrazbo, imajo brezposelni invalidi (52. 11

12 1.5 Starost Tabela: Primerjava starosti med ciljnimi skupinami Stopnja izobrazbe Brezposelne osebe Do 19 let let let let 50+ let 0% 12 % 35 % 20 % 33 % Brezposelni 0 % 2 % 14 % 26 % 58 % invalidi Invalidi v 1 % 25 % 29 % 30 % 15 % zaposlitveni rehabilitaciji Invalidi z odločbo nezaposljivosti 1 % 29 % 27 % 23 % 21 % Najmanj ugodno starostno strukturo ima populacija brezposelnih invalidov (skoraj 60 % jih je starih 50 in več let), medtem ko je delež oseb starih 50 in več let v populaciji brezposelnih oseb le 33% in med vključenimi v zaposlitveno rehabilitacijo le 15%. Med invalidi z odločbo o nezaposljivosti pa 21%. 12

13 1.6 Delovna doba Ugotavljamo, da ima tretjina vključenih v ZR manj kot eno leto delovne dobe, 21 % oseb ima delovne dobe od 1-5 let, 20 % od 6-15 let in 24 % od 16 do 30 let delovne dobe. Delovne dobe 30 in več let ima 2 % vključenih. V skupini ZR-NEZ je distribucija nekoliko drugačna in sicer občutno višji delež oseb z delovno dobo do enega leta (49, nižji deleži pa v skupinah z delovno dobo 1-5 let (18, 6-15 let (14, let (18 in 30 in več let ( Vrsta invalidnosti Brezposelne osebe, ki imajo status invalida na dan , 2011, 2012 in 2013 Delež delovnih invalidov je znašal 82,2 % v letu 2012 in 2013, 81 % v letu 2011 in 2010, delež invalidov po ZZRZI in ZUZIO je v letih znašal 13 %, deleži kategoriziranih mladostnikov so 5%. Ugotavljamo, da delež delovnih invalidov, invalidov po ZZRZI in ZUZIO in kategoriziranih mladostnikov ostajajo enaki. 13

14 Eksperimentalna skupina - brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 Pri vključenih invalidih v zaposlitveno rehabilitacijo je delež delovnih invalidov med leti 2010 in 2013 znašal %, delež invalidov po ZZRZI in ZUZIO %, kategoriziranih mladostnikov pa med 4-8 %. Ugotavljamo, da se struktura glede na status invalidnosti brezposelnih invalidov, ki so bili vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo pomembno razlikuje od strukture brezposelnih invalidov in sicer bistveno nižji delež delovnih invalidov (pri brezposelnih invalidih je višji od 80 %, pri vključenih v ZR pa je to četrtina vključenih) in višji delež invalidov po ZZRZI (pri brezposelnih invalidih je ta delež 13 %, pri vključenih v ZR pa več kot dve tretjini do tri četrtine). Brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji bile ocenjene kot nezaposljive v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 Delež delovnih invalidov je za vse vključene znašal %, delež invalidov po ZZRZI in ZUZIO %, kategoriziranih mladostnikov pa med 5-16 %, deleži po letih pa so razvidni v tabeli zgoraj. 14

15 Ugotavljamo, da med strukturo brezposelnih oseb, ki so po zaključeni rehabilitaciji bile ocenjene kot nezaposljive in vključenimi v storitve zaposlitvene rehabilitacija, ni bistvenih razlik. 1.8 Delež prejemnikov denarne socialne pomoči Brezposelne osebe, ki imajo status invalida na dan , 2011, 2012 in 2013 Delež prejemnikov denarne socialne pomoči je znašal 22,6 % Eksperimentalna skupina - brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 Delež prejemnikov denarne socialne pomoči je znašal 63 %. Brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji bile ocenjene kot nezaposljive v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in

16 Delež prejemnikov denarne socialne pomoči je znašal 69 %. Ugotavljamo, da so tako med populacijo vključenih oseb v zaposlitveno rehabilitacijo kot tudi med osebami z odločbo o nezaposljivosti prevladovali prejemniki denarne socialne pomoči. 1.9 Vrsta in stopnja funkcijskih omejitev Eksperimentalna skupina - brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 Brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji bile ocenjene kot nezaposljive v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 Ugotavljamo, da so pri obeh skupinah bile ugotovljene praktično vse omejitve, razen skupine omejitev v zvezi s potrebami po prilagoditvi delovnega mesta in okolja ter samostojnosti pri usposabljanju, izobraževanju oz. po zaposlitvi. Le-te niso bile ugotovljene pri od 46 do 82 % osebah, z izjemo ocene stopnje oviranosti (komunikacijske, gibalne), kjer niso bile ugotovljene pri cca. 20 % oseb. Generalno, pri vseh merilih obstajajo pomembne razlike med skupino vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo in skupino nezaposljivih oseb, ki se kažejo v tem, da ima večina oseb v skupini nezaposljivih ugotovljene velike oz. popolne težave, večina v skupini vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo pa stopnjo nižje, kar pomeni zmerne oz. velike težave. Tako pri merilu motivacija ima kar 67 % nezaposljivih oseb velike oz. popolne težave, pri vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo pa enak delež odpade na lažje in zmerne ovire pri motivaciji. Podobno velike razlike pri distribuciji različnih stopenj težav med dvema skupinama ugotavljamo tudi pri stopnji znanja, kjer kar 50 % oseb v skupini nezaposljivih ima ocenjene velike težave, večino pri skupini vključenih pa predstavljajo zmerne težave (41. Podobno je tudi pri stopnji delovnih izkušenj, kjer kar 74 % nezaposljivih ima velike oz. popolne težave, pri vključenih pa je skupni delež velikih oz. popolnih težav 40 %, 37 % pa ima zmerne težave, kar je večina v tej skupini. Praktično enaka delitev se ponovi tudi pri stopnji pridobljenih spretnosti in sprejemanju invalidnosti. Posebej zanimive so razlike pri omejitvah zmogljivosti za delo in sprejemanju invalidnosti, kjer več kot 80 % nezaposljivih oseb ima velike oz. popolne težave, približno enak delež v skupini vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo pa ima zmerne, velike oz. popolne težave. Zelo izstopajo težave pri učinkovitosti pri delu, kjer pri skupini vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo beležimo celo višji (55 delež oseb z velikimi težavami, kot pri nezaposljivih. 16

17 Kar 80 % nezaposljivih ima ugotovljene velike oz. popolne težave pri izbiri poklicnih ciljev v primerjavi z 72 % vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo, ki imajo zmerne oz. velike težave. Podobno distribucijo beležimo tudi pri stopnji socialnih spretnosti in veščin. Nekoliko drugačna slika je pri stopnji socialne podporne mreže, kjer sta obe skupini zelo izenačeni, saj je največ oseb v skupini zmernih in velikih ovir. Zelo pomembna je ugotovitev, da pri vrsti in stopnji iskanja ustreznega dela in zaposlitve v skupini nezaposljivih ni osebe brez težav oz. ugotovljenimi lažjimi težavami, kar 91 % pa jih ima popolne oz. velike težave, pri skupini vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo pa ima kar 70 % oseb velike oz. popolne težave. V nadaljevanju sledijo merila, pri katerih pri vseh osebah niso bile ugotovljene težave, zato tudi ocene zajamejo od 20 do 80 % oseb. Pomembno izstopa merilo stopnje oviranosti, kjer cca. 20 % oseb ni ocenjenih, je pa distribucija težav po stopnjah omejitev precej izenačena, saj pri obeh skupinah prevladujejo zmerne težave. Omejitve pri invalidih z odločbo o nezaposljivosti Vrste omejitve Število oseb (skupaj: 628) Prejemniki DSP (skupaj: 434) Stopnja motiviranosti 623 ( (99 Stopnja znanja 624 ( (99 Stopnja delovnih izkušenj 627 ( (100 Ženske 309 ( ( (50 Moški 314 ( ( (50 Stopnja pridobljenih spretnosti 627 ( ( ( (50 Omejitve zmogljivosti (za delo) 628 ( ( ( (50 Težave pri učinkovitosti (pri delu) 624 ( ( ( (50 Stopnja težav pri sprejemanju lastne invalidnosti 624 ( (100 Izbira poklicnih ciljev 622 ( ( ( ( ( (50 Stopnja socialnih 626 ( ( ( (50 17

18 spretnosti in veščin Stopnja socialne podporne mreže 624 ( ( ( (50 Stopnja iskanja ustreznega dela in zaposlitve Stopnja oviranosti (gibalne, komunikacijske) 621 ( ( ( ( ( ( ( (52 Potreba po analizi delovnega mesta in delovnega okolja Potreba po prilagoditvi delovnega mesta in delovnega okolja Potreba po načrtu opreme in sredstev za delo Samostojnost pri usposabljanju in izobraževanju Samostojnost na delovnem mestu po zaposlitvi 214 ( ( ( ( ( ( ( ( ( (35 81 (38 71 (37 66 ( (43 87 ( ( ( ( ( (60 Omejitve pri invalidih, vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo Vrste omejitve Število oseb (skupaj: 3011) 18 Prejemniki DSP (skupaj: 1901) Ženske Moški Stopnja motiviranosti 623 ( ( ( (50 Stopnja znanja 624 ( ( ( (51 Stopnja delovnih izkušenj 627 ( ( ( (50 Stopnja pridobljenih 627 ( ( ( (50 spretnosti Omejitve zmogljivosti (za 628 ( ( ( (50 delo) Težave pri učinkovitosti (pri 624 ( ( ( (50 delu) Stopnja težav pri sprejemanju 624 ( ( ( (50 lastne invalidnosti Izbira poklicnih ciljev 622 ( ( ( (50 Stopnja socialnih spretnosti 626 ( ( ( (50

19 in veščin Stopnja socialne podporne mreže Stopnja iskanja ustreznega dela in zaposlitve Stopnja oviranosti (gibalne, komunikacijske) Potreba po analizi delovnega mesta in delovnega okolja Potreba po prilagoditvi delovnega mesta in delovnega okolja Potreba po načrtu opreme in sredstev za delo Samostojnost pri usposabljanju in izobraževanju Samostojnost na delovnem mestu po zaposlitvi 624 ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( ( (7 135 (7 81 ( ( (6 123 (6 71 ( ( (6 112 (6 66 ( ( (9 188 ( ( ( (7 152 (8 87 ( ( Analiza merljivih ciljev Brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na dan , 2011, 2012 in 2013 Delež izhodov v zaposlitev je v ciljni skupini znašal 51,8 % v letu 2010, 54 % v letu 2011, 49 % v letu 2012 in 52,4 % v letu 2013 (vir: ZRSZ). Brezposelne osebe, ki imajo status invalida na dan , 2011, 2012 in 2013 Delež izhodov v zaposlitev je v ciljni skupini znašal od 10,8 % v letu 2010, 12,4 % v 2011, 15,4 % v 2012, do 16,37 % v letu 2013 (vir: ZRSZ). Brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so bile vključene v storitve zaposlitvene rehabilitacije v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 Delež izhodov v zaposlitev je znašal za generacijo 2010 v zaposlitve do vključno leta ,62 %. Delež izhodov v zaposlitev je znašal za generacijo 2011 v zaposlitve do ,39 %. Delež izhodov v zaposlitev je znašal za generacijo 2012 v zaposlitve do ,03 %. Delež izhodov v zaposlitev je znašal za generacijo 2013 v zaposlitve vključno v letu ,98 % - razlog je v tem, da so bili v letu 2013 še vedno vključeni v rehabilitacijo. Zaradi korektnosti je smiselno navajati izhode le za generacije 2010 do 2012, tu pa znašajo deleži izhodov med 25,03 % do 41,62 %. Tudi za generacijo 2012 je smiselno pričakovati, na podlagi izkušenj, da v izhode prehajajo še tudi leto do dve po zaključeni rehabilitaciji, da se bo delež izhodov tekom časa še povečal. Povprečno je bil delež izhodov za vključene 19

20 ,95 %, kar pomeni dobro tretjino oz. še enkrat več kot je izhodov bilo primerjalno pri brezposelnih invalidih (10,8 do 16, Število zaposlitev brezposelnih invalidov, vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo Leto Leto zaposlitve Število brezposelnih Število zaposlenih Vsota Način zbiranja podatkov sicer ne dopušča preprostega seštevanja vseh izhodov v zaposlitev, saj je možno, da se je ena oseba zaposlila večkrat (za določen čas), vendar pa podatki jasno kažejo, da je eden izmed učinkov vključevanja oseb v storitve zaposlitvene rehabilitacije ta, da se zaposlitvene možnosti brezposelnih invalidov bistveno povečajo v primerjavi z brezposelnimi invalidi, ki se v storitve niso vključili. V obdobju se je zaposlilo 205 invalidov v okviru zaščitne zaposlitve in 110 v okviru podporne zaposlitve. Brezposelne osebe, ki imajo status invalida in so po zaključeni zaposlitveni rehabilitaciji bile ocenjene kot nezaposljive v obdobju od 1.1. do , 2011, 2012 in 2013 Delež izhodov v zaposlitev je v ciljni skupini znašal 0,6 %, kar je glede na oceno nezaposljivosti tudi pričakovan rezultat. 20

21 2 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE UKREPOV, KI IZHAJAJO IZ EVALVACIJE ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE V zaključni fazi priprave evalvacije smo na podlagi podatkov zasledili ciljno skupino 781 oseb, ki so se vključili v zaposlitveno rehabilitacijo, vendar je po opravljeni storitvi B niso zaključili zaradi zdravljenja oz. je zaposlitvena rehabilitacija»v mirovanju«. Najbolj pogost razlog je zdravljenje zaradi psihiatričnih diagnoz. Tudi samo trajanje storitve B je trajalo za te osebe zelo dolgo, do 2 leti, zaradi prekinitev iz enakega razloga. Zaradi tega bi bilo potrebno oviranosti zaradi zdravljenja bolj upoštevati pri vstopu v zaposlitveno rehabilitacijo oz. morda bi bilo bolj smiselno za take osebe predhodno omogočiti vključitve v druge prilagojene programe, kot so že predlagali izvajalci, ravno za to ciljno skupino. Namreč, nekatere osebe se ne morejo vključiti v rehabilitacijo po več kot 1 uro na dan v začetnih fazah. Ciljna skupina delovnih invalidov z nad 30 let delovne dobe, ki so bili ocenjeni kot nezaposljivi, je predstavljala 19,7 % vseh ocenjenih nezaposljivih oseb. Po oceni ZPIZ so te osebe delovno zmožne. Zanje pa ni predviden drug izhod kot programi socialne vključenosti, v katere se lahko vključijo le, če nimajo prejemkov iz ZPIZ. Skrajševanje trajanja brezposelnosti do vstopa v zaposlitveno rehabilitacijo ugotavljamo, na podatkih generacije 2010, da so vsi invalidi brezposelni nad 1 leto, do vstopa v ZR, kar je še posebej pomembno za skupino mladih invalidov, da se jim omogoči hitrejši vstop iz izobraževanja na trg dela. Polovica invalidov je namreč bila brezposelnih do 3 leta, in polovica nad 3 leta. Pojavlja se nova ciljna skupina oseb, ki jim po ponovni oceni ZPIZ ne pripada več status invalida. Pojavljajo se pravna vprašanja, kako naprej delati s to skupino oseb. 3 POVZETEK V raziskavi smo najprej ugotovili ceno zaposlitvene rehabilitacije (cca evrov po osebi, za celotno trajanje programa). Pričakovali smo, da bo cena rehabilitacije višja. Predstavili smo tudi stroške brezposelnosti (cca evrov na osebo za obdobje enega leta). Izračunali smo tudi izhode iz zaposlitvene rehabilitacije v zaposlitev (41,62 % po preteku treh let od vhoda v zaposlitveno rehabilitacijo za generacijo 2010; 37,39 % po preteku dveh let od vhoda v ZR za generacijo 2011). V sedanjem obdobju gospodarske krize so ti izhodi po naši oceni še vedno zelo visoki. Objektivno merjenje izhodov bo za generacijo 2013 mogoče šele v letu 2016, kajti vsa generacija 2013 v letu 2014 še ni zaključila zaposlitvene rehabilitacije. Izhode bomo dodatno merili še konec leta 2014, da pridobimo najnovejše podatke o zaposlitvah. Merjenje izhodov v zaposlitev se namreč spreminja, odvisno od trenutka merjenja. Vključitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije bistveno povečuje možnosti brezposelnih invalidov za zaposlitev v primerjavi z izhodi v zaposlitev vseh brezposelnih invalidov - invalidov, ki niso bili vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo (10,8 do 16,37, če te izhode primerjamo s prej navedenimi rezultati. 21

22 S primerjalno analizo med ciljnimi skupinami (vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo, osebe z odločbo o nezaposljivosti, vsi brezposelni, vsi brezposelni invalidi) smo ugotovili naslednje značilnosti: zaposlitvene možnosti brezposelnih invalidov so primerjalno z možnostmi brezposelnih oseb bistveno slabše, saj se jih je v obdobju zaposlilo v povprečju 13,7 %, povprečje za brezposelne osebe v istem obdobju pa znaša kar 51,8 %, da zaposlitvene možnosti brezposelnih invalidov pomembno definira neugodna izobrazbena struktura: tako je med brezposelnimi invalidi kar polovica oseb, ki imajo I in II stopnjo izobrazbe, med brezposelnimi pa je ta delež v povprečju ena tretjina populacije, V stopnjo izobrazbe ima v povprečju 27 % brezposelnih oseb in samo 14 % brezposelnih invalidov, VI, VII oz B.Š pa ima v povprečju 14 % brezposelnih oseb in samo 3 % brezposelnih invalidov, se izobrazbena struktura brezposelnih invalidov, ki so bili vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo pomembno razlikuje od izobrazbene strukture brezposelnih invalidov in sicer beležimo pri vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo za polovico nižji delež oseb z I. in II. stopnjo izobrazbe, za polovico nižji delež oseb z V. stopnjo izobrazbe, precej višji delež oseb z III. in IV. ter Vi, VII oz. B.Š. stopnjo izobrazbe, med brezposelnimi invalidi, ki so po zaključeni rehabilitaciji bili ocenjeni kot nezaposljivi primerjalno z brezposelnimi invalidi in brezposelnimi invalidi, ki so bili vključeni v storitve zaposlitvene rehabilitacije beležimo višji delež oseb z I. in II. stopnjo izobrazbe (59, delež oseb z III. in IV. stopnjo izobrazbe (36 je višji kot pri brezposelnih invalidih (31 in nižji kot pri brezposelnih invalidih, ki so se vključili v zaposlitveno rehabilitacijo (46, delež oseb z V. stopnjo izobrazbe pa je nekoliko nižji od deleža pri brezposelnih invalidih, ki so se vključili v zaposlitveno rehabilitacijo in precej nižji od deleža pri brezposelnih invalidih. Zanimivo je, da je v tej skupini delež oseb z VI., VII in B.Š. stopnjo izobrazbe enak deležu le-teh v skupini brezposelnih invalidov in je nižji od deleža v skupini brezposelnih invalidov, ki so se vključili v zaposlitveno rehabilitacijo, v zaposlitveno rehabilitacijo se vključuje nekoliko več žensk, kot bi pričakovali glede na strukturo brezposelnih invalidov, kar pomeni, da se ženske pogosteje odločajo za aktivno reševanje brezposelnosti, v zaposlitveno rehabilitacijo se vključujejo osebe v obdobju od let oz. v obdobju pričakovane polne delovne aktivnosti. Pomembna značilnost vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo je ta, da je kar slaba polovica vključenih brez delovne dobe oz. z delovno dobo do enega leta. V skupini nezaposljivih pomembno izstopa manjši delež oseb z delovno dobo do enega leta (kar za 15 odstotnih točk) in višji deleži v vseh ostalih skupinah (od 3 do 6 odstotnih točk), 22

23 relativno enakomerna distribucija nezaposljivih v vseh ciljnih skupinah od 1 do 30 let delovne dobe ter relativno visok delež delovnih invalidov v skupini nezaposljivih oseb kaže na potrebo po nadaljnjem preučevanju te problematike, zlasti v luči uveljavljanja novih pravic iz invalidskega zavarovanja in kontrolnih pregledov. Zelo pogosto ugotavljamo, da se delovni invalidi, ki so status pridobili pred reformo invalidskega zavarovanja tudi v primeru izrazitega poslabšanja zdravstvenega stanja in posledično delovnega funkcioniranja, zaradi bistveno nižjih odmer nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ne določajo za ponovno uveljavljanje pravic, primerjalno z vsemi brezposelnimi osebami in brezposelnimi invalidi, med vključenimi v zaposlitveno rehabilitacijo beležimo bistveno višji delež prejemnikov denarne socialne pomoči. Glede na predhodne ugotovitve, da je med njimi visok delež oseb v obdobju pričakovane polne delovne aktivnosti z malo delovne dobe, lahko sklepamo, da gre pri vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo za visoko stopnjo pristne motivacije za aktivno reševanje brezposelnosti na eni strani in objektivno velike in številne omejitve, ki predstavljajo konkretne ovire pri reševanju le-teh na drugi, obstoj velikih in številnih omejitev potrjuje analiza meril za priznanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije, kjer ugotavljamo pomembne razlike med skupino vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo in skupino nezaposljivih oseb, ki se kažejo v tem, da ima večina oseb v skupini nezaposljivih ugotovljene velike oz. popolne težave, večina v skupini vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo pa stopnjo nižje, kar pomeni zmerne oz. velike težave. Opisane zakonitosti tako veljajo za stopnjo motivacije, znanja, delovnih izkušenj, pridobljenih spretnosti, sprejemanje invalidnosti in omejitve zmogljivosti za delo. Zelo izenačeno strukturo beležimo pri stopnji učinkovitosti pri delu in stopnji socialne podporne mreže. Kar 20 % oseb nima ugotovljenih gibalnih oz. komunikacijskih oviranosti, posledično pa je tudi delež ugotovljenih potreb po prilagoditvi delovnega mesta precej nizek, ugotavljamo, da na zaposlitvene možnosti invalidov, ki so vključeni v ZR, najbolj vpliva pomanjkanje delovnih izkušenj, ustreznih znanj in pridobljenih spretnosti v kombinaciji z omejitvami zmogljivosti za delo, težavami pri učinkovitosti pri delu, izbiri poklicnih ciljev ter stopnja socialnih spretnosti in socialne podporne mreže, visok delež oseb, ki so v obravnavanem obdobju sicer pričele s postopki po ZZRZI, vendar pri katerih je v nadaljevanju prišlo do prekinitve oz. mirovanja že v fazi pred obravnavo na rehabilitacijski komisiji. Razloge za prekinitev ni bilo možno statistično obdelati, saj do obravnave na rehabilitacijski komisiji ni prišlo in je bilo možno pregledati zgolj zapise svetovalcev med obiski, lahko pa na podlagi izkušenj iz prakse rehabilitacijskih svetovalcev in strokovnih delavcev izvajalcev storitev izpostavimo nekatere ugotovitve. V navedeni skupini beležimo visok delež oseb z izkušnjo zdravljenja v psihiatrični bolnici ter oseb z drugimi kroničnimi boleznimi, ki (še) niso bile deležne potrebne medicinske rehabilitacije ali čakajo na le-to ter niso zmožne vključitve niti v proces ocenjevanja. Ravno tako pri navedeni skupini ugotavljamo, da kljub evidentnim zdravstvenim težavam pogosto nimajo izbranega zdravnika ali ga ne obiskujejo, kar v kombinaciji s pomanjkljivo socialno mrežo pogosto pomeni, da njihove zdravstvene težave niso diagnosticirane, posledično pa niso deležni ustrezne 23

24 zdravstvene oskrbe. V nadaljevanju bo potrebno preučiti možnost za vključitev omenjene skupine v manj zahtevne oz. bolj prilagojene oblike strokovne podpore (kot npr. Aktivacija neaktivnih ipd.), potrebno pa bi bilo iskati tudi rešitve tudi na nivoju primarne zdravstvene oskrbe in socialne pomoči. S predlogi za izboljšanje ukrepov (2. poglavje) smo tudi opozorili: - na skupino vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo, za katere so značilne diagnoze s področja duševnega zdravja, zaradi zdravljenja katerih pogosto prekinejo proces zaposlitvene rehabilitacije, - na delovne invalide, ki so ocenjeni kot nezaposljivi in predstavljajo kar petino vseh oseb z odločbo o nezaposljivosti, ne morejo pa se vključiti v programe socialne vključenosti (oz. le v primeru, da jim nadomestilo ZPIZ ne pripada), - opozarjamo tudi na vprašanje mladih, zaradi preprečevanja dolgotrajne brezposelnosti, - in na posledice prenehanja statusa delovnega invalida, po kontrolnih pregledih, v primerih, da tako odloči ZPIZ. 24

25 4 PRILOGE Brezposelne osebe s priznanim statusom invalida in z odločbo o nezaposljivosti Izobrazbena struktura 25

26 Območne službe ZRSZ Delovna doba 26

27 Območna služba Do 1 leta 1 do 5 let 6 do 15 let 16 do 30 let 30 let in več Celje 28 (57 7 (14 10 (20 3 (6 1 (2 Koper 23 (44 14 (27 6 (12 9 (17 0 (0 Kranj 28 (50 9 (16 7 (13 10 (18 2 (4 Ljubljana 48 (49 14 (14 16 (16 18 (18 2 (2 Maribor 39 (39 26 (26 13 (13 21 (21 0 (0 Murska Sobota 59 (61 18 (19 7 (7 11 (11 1 (1 Nova Gorica 13 (72 1 (6 2 (11 2 (11 0 (0 Novo mesto 7 (50 2 (14 2 (14 3 (21 0 (0 Velenje 16 (26 8 (13 15 (24 22 (35 1 (2 Sevnica 12 (80 0 (0 3 (20 0 (0 0 (0 Ptuj 26 (45 12 (21 9 (16 11 (19 0 (0 Trbovlje 7 (64 3 (27 0 (0 1 (9 0 (0 Vsota 306 ( (18 90 ( (18 7 (1 Število zaposlitev brezposelnih invalidov z odločbo o nezaposljivosti Leto Leto zaposlitve Število brezposelnih Število zaposlenih Vsota Starost 27

28 Območna služba Do 19 let 20 do 29 let 30 do 39 let 40 do 49 let 50 let in več Celje 0 (0 23 (47 13 (27 7 (14 6 (12 Koper 2 (4 11 (21 18 (35 10 (19 11 (21 Kranj 1 (2 19 (34 17 (30 14 (25 5 (9 Ljubljana 0 (0 26 (27 32 (33 17 (17 23 (23 Maribor 0 (0 28 (28 21 (21 23 (23 27 (27 Murska Sobota 0 (0 29 (30 26 (27 21 (22 20 (21 Nova Gorica 0 (0 10 (56 3 (17 2 (11 3 (17 Novo mesto 1 (7 5 (36 5 (36 3 (21 0 (0 Velenje 0 (0 8 (13 14 (23 20 (32 20 (32 Sevnica 0 (0 6 (40 1 (7 4 (27 4 (27 Ptuj 0 (0 11 (19 15 (26 20 (34 12 (21 Trbovlje 0 (0 3 (27 7 (64 1 (9 0 (0 Vsota 4 (1 179 ( ( ( (21 Vrsta invalidnosti 28

29 Omejitve Vrste omejitve Število oseb (skupaj: 628) Prejemniki DSP (skupaj: 434) Stopnja motiviranosti 623 ( (99 Stopnja znanja 624 ( (99 Stopnja delovnih izkušenj 627 ( (100 Ženske 309 ( ( (50 Moški 314 ( ( (50 Stopnja pridobljenih spretnosti 627 ( ( ( (50 Omejitve zmogljivosti (za delo) 628 ( ( ( (50 Težave pri učinkovitosti (pri delu) 624 ( ( ( (50 Stopnja težav pri sprejemanju lastne invalidnosti 624 ( (100 Izbira poklicnih ciljev 622 ( ( ( ( ( (50 Stopnja socialnih spretnosti in veščin 626 ( ( ( (50 Stopnja socialne podporne mreže 624 ( ( ( (50 29

30 Stopnja iskanja ustreznega dela in zaposlitve Stopnja oviranosti (gibalne, komunikacijske) 621 ( ( ( ( ( ( ( (52 Potreba po analizi delovnega mesta in delovnega okolja Potreba po prilagoditvi delovnega mesta in delovnega okolja Potreba po načrtu opreme in sredstev za delo Samostojnost pri usposabljanju in izobraževanju Samostojnost na delovnem mestu po zaposlitvi 214 ( ( ( ( ( ( ( ( ( (35 81 (38 71 (37 66 ( (43 87 ( ( ( ( ( (60 30

31 31

32 32

33 33

34 34

35 35

36 36

37 Brezposelni invalidi, vključeni v zaposlitveno rehabilitacijo Izobrazbena struktura 37

38 Območne službe ZRSZ Delovna doba 38

39 Območna služba Do 1 leta 1 do 5 let 6 do 15 let 16 do 30 let 30 let in več Celje 98 (36 70 (25 58 (21 44 (16 5 (2 Koper 65 (32 53 (26 29 (14 47 (23 7 (3 Kranj 69 (36 41 (21 35 (18 41 (21 5 (3 Ljubljana 212 ( ( ( (30 21 (3 Maribor 143 ( ( ( (23 9 (2 Murska Sobota 155 (47 72 (22 55 (17 44 (13 2 (1 Nova Gorica 60 (36 40 (24 29 (17 38 (23 1 (1 Novo mesto 39 (34 26 (23 18 (16 25 (22 6 (5 Velenje 54 (21 42 (16 61 (24 93 (36 8 (3 Sevnica 22 (26 18 (21 15 (18 26 (31 3 (4 Ptuj 53 (34 32 (20 31 (20 42 (27 0 (0 Trbovlje 23 (50 8 (17 9 (20 5 (11 1 (2 Vsota 993 ( ( ( (24 68 (2 Število zaposlitev brezposelnih invalidov, vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo Leto Leto zaposlitve Število brezposelnih Število zaposlenih Vsota

40 Starost Območna služba Do 19 let 20 do 29 let 30 do 39 let 40 do 49 let 50 let in več Celje 9 (3 83 (30 95 (35 66 (24 22 (8 Koper 2 (1 53 (26 48 (24 55 (27 43 (21 Kranj 2 (1 57 (30 68 (36 48 (25 16 (8 Ljubljana 6 (1 143 ( ( ( (21 Maribor 3 (1 104 ( ( (33 87 (18 Murska Sobota 5 (2 94 ( (32 99 (30 25 (8 Nova Gorica 2 (1 50 (30 50 (30 47 (28 19 (11 Novo mesto 2 (2 43 (38 30 (26 27 (24 12 (11 Velenje 0 (0 49 (19 60 (23 95 (37 54 (21 Sevnica 1 (1 18 (21 18 (21 40 (48 7 (8 Ptuj 0 (0 34 (22 40 (25 61 (39 23 (15 Trbovlje 0 (0 15 (33 20 (43 8 (17 3 (7 Vsota 32 (1 743 ( ( ( (15 Vrsta invalidnosti 40

41 Omejitve Vrste omejitve Število oseb (skupaj: 3011) 41 Prejemniki DSP (skupaj: 1901) Ženske Moški Stopnja motiviranosti 623 ( ( ( (50 Stopnja znanja 624 ( ( ( (51 Stopnja delovnih izkušenj 627 ( ( ( (50 Stopnja pridobljenih 627 ( ( ( (50 spretnosti Omejitve zmogljivosti (za 628 ( ( ( (50 delo) Težave pri učinkovitosti (pri delu) 624 ( ( ( (50

42 Stopnja težav pri sprejemanju 624 ( ( ( (50 lastne invalidnosti Izbira poklicnih ciljev 622 ( ( ( (50 Stopnja socialnih spretnosti 626 ( ( ( (50 in veščin Stopnja socialne podporne 624 ( ( ( (50 mreže Stopnja iskanja ustreznega 621 ( ( ( (50 dela in zaposlitve Stopnja oviranosti (gibalne, 509 ( ( ( (52 komunikacijske) Potreba po analizi delovnega 214 (7 135 (7 81 ( (62 mesta in delovnega okolja Potreba po prilagoditvi 194 (6 123 (6 71 ( (63 delovnega mesta in delovnega okolja Potreba po načrtu opreme in 178 (6 112 (6 66 ( (63 sredstev za delo Samostojnost pri 261 (9 188 ( ( (57 usposabljanju in izobraževanju Samostojnost na delovnem mestu po zaposlitvi 218 (7 152 (8 87 ( (60 42

43 43

44 44

45 45

46 46

47 47

48 48

49 Brezposelni invalidi Izobrazbena struktura 49

50 Delovna doba Starost Invalidnost 50

51 Brezposelne osebe Izobrazbena struktura 51

52 Delovna doba Starost 52

53 5 VIRI IN LITERATURA EUROFOUND (2012) NEETs Young people not in employment, education or training: Characteristics, costs and policy responses in Europe. Publications Office of the European Union, Luxembourg. MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI (2014) Podatki o proračunskih sredstvih za zaposlitveno rehabilitacijo od do RAČUNSKO SODIŠČE RS (2011) Revizijsko poročilo Zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji. ZRSZ (2014) Podatki o vključitvah v zaposlitveno rehabilitacijo. 53