UNIVERZA V MARIBORU

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Organizacija in management delovnih procesov PRILAGODITEV INSTRUMENTA OBVEZNE REZERVE EVROSISTEMU Mentorica: doc. dr. Vida Kampuš Trop Kandidatka: Suzana Roškar Kranj, oktober 2006

2 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Vidi Kampuš Trop, ki mi je pomagala in me usmerjala s strokovnimi nasveti. Zahvaljujem se ga. Andreji Hiti Kužnik in g. Francetu Otoničarju iz Banke Slovenije za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi Margit Berlič Ferlinc, prof. angleščine in slovenščine, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo. Končna zahvala pa velja mojim najbližjim za vso potrpljenje in moralno podporo v času mojega študija.

3 POVZETEK Ureditev obveznih rezerv v Sloveniji je od leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, do danes doživela precej sprememb. Zaradi nameravanega prevzema evra je nujna prilagoditev ureditvi Evrosistema. Spremembe so potrebne zaradi pravnega okvira Evrosistema, ki določa, da je sistem obveznih rezerv Evrosistema enoten po vsem evro območju. Zaradi prevzema evra Banka Slovenije (BS) prevzema instrumente monetarne politike Evrosistema, med katere sodijo tudi obvezne rezerve. Najkasneje do vstopa Slovenije v Evropsko monetarno unijo bo moral biti instrument obvezne rezerve popolnoma prilagojen. Banka Slovenije ga namerava dokončno uskladiti do Namen naloge je primerjava področja instrumentov BS z ureditvijo Evrosistema s poudarkom na prilagoditvi obveznih rezerv. Ugotovili smo, da Banka Slovenije s svojimi instrumenti (predvsem z obvezno rezervo) bistveno vpliva na poslovanje poslovnih bank. Instrument obveznih rezerv je zelo poseben in se od vseh instrumentov Banke Slovenije najbolj razlikuje od svoje ciljne ureditve. Ugotovili smo tudi, da zahteva prilagajanje obveznih rezerv ureditvi Evrosistema veliko sprememb in ga ni možno izvesti v enem koraku. Sama sprememba instrumenta obveznih rezerv pa zahteva tudi spremembe nekaterih drugih instrumentov, kot so blagajniški zapisi Banke Slovenije in devizni minimum. KLJUČNE BESEDE Banka Slovenije, denarna politika, instrumenti denarne politike, obvezne rezerve, Evropska centralna banka.

4 ABSTRACT Dealing with minimum reserves has gone through many changes since 1991 when Slovenia became a state. Because of the coming euro system there has to be an adjustement to the Eurosystem. The changes are needed because of the law frame of Eurosystem which states that the system of minimum reserves is the same throughout the whole euro area. The Bank of Slovenia takes over the instruments of the monetary policy (such as obligatory reserves) because of the take over of euro. Until the admission of Slovenia into the European monetary union, the instrument of the obligatory reserves will have to be adjusted. The Bank of Slovenia plans to adjust it completely until the 1st January The purpose of this diploma work is to compare the areas of the Bank of Slovenia with Eurosystem with the stress on the adjustment of obligatory reserves. We have found out that the Bank of Slovenia with its instruments (especially with the obligatory reserve) influences in particular the management of banks. The instrument of obligatory reserves is a very special one and it defers from all other instruments of the Bank of Slovenia in its goal orientation. We have also found out that the adjustment of the obligatory reserves to Eurosystem demands a lot of changes and it can not be done in one step. The changing of the instrument of the obligatory reserves demands changes of some other instruments, such as counter notes and foreign currency reserves. KEYWORDS Bank of Slovenia, monetary policy, instruments of monetary policy, minimum reserves, European Central Bank.

5 KAZALO str. 1. Uvod Namen in cilji diplomske naloge Metodologija Predstavitev Banke Slovenije Instrumenti Banke Slovenije Kratek opis instrumentov Evrosistema, prevzem evra v Sloveniji in s tem 4 povezan prevzem instrumentov Evrosistema 2. Obvezne rezerve Evrosistema Definicija obveznih rezerv Nameni uvedbe Ciljna ureditev v Evropski centralni banki (ECB) Institucije, ki so obvezniki za obvezne rezerve Določitev obveznih rezerv Vzdrževanje rezervnih imetij Pošiljanje poročil, potrditev in preverjanje osnove za obvezne rezerve Neizpolnjevanje obveznih rezerv Koraki prilagajanja obveznih rezerv ureditvi Evrosistema Obvezne rezerve pred osamosvojitvijo Slovenije Obvezne rezerve med letom 1991 in Razvoj instrumenta obvezne rezerve od leta 2001 do leta Leto Leto Leto Leto Leto Spremembe v Banki Slovenije po prevzemu evra glede na sedanjo 32 ureditev 4.1. Delovni postopki Splošna določila Izvedba Glavne spremembe Zaključek Ugotovitve glede na postavljene hipoteze Denarni sistem brez obveznih rezerv Možen razvoj v prihodnosti in predlogi za izboljšavo 45 Literatura in viri 47 Priloge 48

6 KAZALO TABEL Tabela 1: Instrumenti denarne politike ECB (str. 6) Tabela 2: Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv (str.12) Tabela 3: Tabelarna predstavitev prilagajanja obveznih rezerv (str.20) Tabela 4: Predlagane spremembe obveznih rezerv (str. 27) Tabela 5: Terminski plan prilagajanja obveznih rezerv (str. 31) Tabela 6: Povzetek sprememb pri instrumentih denarne politike (str. 38) KRATICE APP BS CBO EU ECB EMU ESCB EUR NCB NBJ SIT ZDA BPRČ NSVS TBZ ZBS Agencija za plačilni promet Banka Slovenije Centralnobančne opercije Evropska unija Evropska centralna banka Evropska monetarna unija Evropski sistem centralnih bank Evro Nacionalna centralna banka Narodna banka Jugoslavije Slovenski tolar Združene države Amerike Bruto poravnava v realnem času Nacionalna stanovanjska varčevalna shema Tolarski blagajniški zapisi Združenje bank Slovenije

7 1. UVOD 1.1. NAMEN IN CILJI DIPLOMSKE NALOGE Namen diplomske naloge je primerjava področja instrumentov Banke Slovenije (BS) z ureditvijo Evrosistema s poudarkom na prilagoditvi obveznih rezerv. Glavni cilji so naslednji: analizirati delovanje obveznih rezerv s teoretičnega in praktičnega vidika; analizirati razvoj in sedanjo ureditev obveznih rezerv v Sloveniji in Evrosistemu; predstaviti način prilagajanja obveznih rezerv v Sloveniji in ovrednotiti posledice sprememb obveznih rezerv za banke in hranilnice ter na organizacijo dela v BS. V skladu s tematiko in namenom bomo poizkušali potrditi naslednje hipoteze: 1. Banka Slovenije s svojimi instrumenti (predvsem z obvezno rezervo) bistveno vpliva na poslovanje poslovnih bank. 2. Instrument obveznih rezerv je zelo poseben in se od vseh instrumentov Banke Slovenije najbolj razlikuje od svoje ciljne ureditve. 3. Prilagajanje zahteva veliko sprememb. 4. Prilagoditve ni možno izvesti v enem koraku (prilagoditev osnove in vira za izračun obveznih rezerv, prilagoditev stopenj obveznih rezerv, prilagoditev obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv in uvedba tržnega obrestovanja obveznih rezerv). 5. Spremembe obveznih rezerv zahtevajo tudi spremembe nekaterih drugih instrumentov Banke Slovenije METODOLOGIJA V diplomski nalogi smo uporabili dinamično raziskavo in deskriptivni pristop. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabili metodo kompilacije, to je postopek povzemanja opazovanj, spoznanj in stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. Dinamična raziskava je zajemala analizo sprememb, ki so nastale pri obveznih rezervah v času od leta 2000 do leta Podatke smo zbirali s pomočjo razpoložljivih virov v knjižnicah, uporabljali smo domačo in tujo literaturo Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 1

8 (predvsem interna gradiva Banke Slovenije), članke v revijah ter internet. Opravili smo tudi ustrezne intervjuje z avtoritetami obravnavanega področja v Sloveniji PREDSTAVITEV BANKE SLOVENIJE Banka Slovenije je emisijska in centralna banka Republike Slovenije. Ustanovljena je bila 25. junija 1991 leta s sprejetjem Zakona o Banki Slovenije. Dejansko monetarno oblast je začela izvajati 8. oktobra, po izteku trimesečnega Brionskega moratorija za uresničevanje osamosvojitvenih aktov, ko je uvedla lasten denar. Banka Slovenije je pravna oseba, ki ima sedež v Ljubljani. Po zakonu je neodvisna denarna institucija, ki skrbi za stabilnost valute, likvidnost bančnega sisitema in splošno likvidnost. Glavne naloge Banke Slovenije so: uravnava količino denarja v obtoku s pomočjo instrumentov, kot so: a. politika odprtega trga (odkup in prodaja tuje valute, nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev, drugih vrednostnih papirjev in lastnih vrednostnih papirjev); b. kreditiranje bank (likvidnostni krediti, lombardni krediti in kratkoročni krediti z zastavo vrednostnih papirjev); c. določanje stopnje obvezne rezerve bank in hranilnic pri Banki Slovenije; z višanjem stopnje rezerve se poveča del denarja, ki ga banke ne morejo uporabiti za kreditiranje, to pa zmanjšuje denarni multiplikator (razmerje med primarnim denarjem gotovino in depoziti bank pri centralni banki in denarjem v obtoku); d. določanje obrestne mere (BS določa splošno eskontno stopnjo ter v neodvisnosti od nje tudi obrestno mero za kredite in terjatve BS oziroma za sredstva deponirana v BS) (Mencinger 1995, str ). skrbi za splošno likvidnost bank in hranilnic (nalogo izvaja neposredno z določanjem meril za strukturo bančnih naložb in posredno, z razlikovanjem oziroma določanjem stopnje obvezne rezerve in kreditiranjem bank); skrbi za splošno likvidnost v plačilih do tujine (z mednarodnimi denarnimi rezervami, ki jih ima v tujini v obliki depozitov pri najboljših tujih bankah oziroma v tujih vrednostnih papirjih; BS spremlja tudi zadolževanje v tujini); kontrolira banke in hranilnice; Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 2

9 izdaja bankovce in daje v obtok bankovce in kovance, ki jih izdaja Ministrstvo za finance RS; predpisuje pravila za izvajanje jamstva za vloge občanov (banke in hranilnice morajo zagotoviti informacije, ki se nanašajo na denarna in kreditna gibanja); opravlja finančne posle za Republiko Slovenijo v skladu z zakonom; opravlja druge zadeve določene z zakonom INSTRUMENTI BANKE SLOVENIJE Za instrumente Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) se zaradi do nedavnega različnih ciljev denarne politike obeh institucij niso uporabljale enake delitve. Na kratko si poglejmo, kateri so instrumenti Banke Slovenije. Po Ribnikarju (2001, str.69-71) lahko instrumente Banke Slovenije razdelimo na: instrumente denarne politike: - Instrumenta za izdajanje dodatne količine primarnega denarja sta lombardno posojilo in začasni odkup (repo) deviznih blagajniških zapisov Banke Slovenije za sedem dni oziroma dva meseca (blagajniški zapis je kratkoročen vrednostni papir, ki se glasi na določen denarni znesek, z določenim rokom dospelosti in določeno obrestno mero Kampuš Trop, 1999, str. 26). - Instrumenti, namenjeni umiku primarnega denarja iz obtoka, so: depozit čez noč, obvezne rezerve, 60-dnevni tolarski blagajniški zapisi Banke Slovenije in vezane vloge Ministrstva za finance RS. instrumenti politike deviznega tečaja: - začasni odkup deviz z obveznim povratnim odkupom čez sedem dni, - začasna prodaja deviz z obvezno povratno prodajo čez sedem dni, - začasni odkup deviz z obveznim povratnim odkupom čez 270 dni, - dokončni (terminski) odkup in prodaja deviz. instrumenti bonitete kontrole: - blagajniški zapisi v tujem denarju, - posebno likvidnostno posojilo s sodelovanjem bank, - likvidnostna lestvica, - odprta devizna pozicija bank. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 3

10 1.4. KRATEK OPIS INSTRUMENTOV EVROSISTEMA (prevzem evra v Sloveniji in s tem povezan prevzem instrumentov Evrosistema) Slovenija si je z osamosvojitvijo in oblikovanjem lastne države pridobila polno denarno suverenost. Z vstopom v Evropsko unijo bo morala v določenem času prevzeti tudi skupno valuto evro (od dalje). To pomeni, da bo izgubila svojo dosedanjo valuto in možnost voditi samostojno denarno in deviznotečajno politiko, vendar pa bo sodelovala v skupni evropski denarni deviznotečajni politiki območja evra. Položaj Slovenije bo postal podoben, kot ga ima regija znotraj države. Prednosti in slabosti vključitve Slovenije v Evropsko monetarno unijo (EMU) Vstop v denarno unijo prinaša vsaki državi koristi kot tudi stroške (slabosti), ki se pogosto pojavljajo kot argument za prevzem skupne valute ali proti njemu. Slovenija je v preteklih letih pričakovala iste prednosti in slabosti kot vsaka država, ki je vključena v monetarno integracijo. Kot prednost lahko upoštevamo zlasti odpravo stroškov konverzije valut in tveganja spremembe deviznih tečajev. Posledica tega so vsekakor manjši stroški in večja stabilnost menjave, kar omogoča možnost hitrejšega in lažjega integriranja v skupni trg EU. V primeru, da bo evro stabilna valuta, lahko tudi Slovenija pričakuje, da je z vstopom v EMU vstopila v območje dolgoročne monetarne stabilnosti z nižjo inflacijo in obrestnimi merami. Strošek članstva pa je že prej omenjena izguba nacionalne valute tolarja in s tem povezana izguba lastne monetarne politike in politike uravnavanja deviznega tečaja. Slovenija po vključitvi v evropsko denarno unijo ohranja svojo centralno banko, vendar pa se bodo njene pristojnosti bistveno skrčile. Banka Slovenije se vključuje v Evropski sistem centralnih bank (ESCB). Evropski sistem centralnih bank (ESCB) je glavni nosilec skupne monetarne politike v Evropski monetarni uniji (gre za skupni evropski trg, na katerem velja prostost gibanja blaga, storitev, oseb in kapitala med državami članicami). Sestavljen je iz Evropske centralne banke (ECB) in nacionalne centralne banke držav članic unije (EU). ESCB izvaja dejavnosti v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in Statutom Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Statut ESCB). Organi odločanja ECB vodijo ESCB. Svet direktorjev, ki ga sestavljajo guvernerji nacionalnih centralnih bank, ki so vključene v evro, sprejema odločitve v ECB. Sprejeta regulativa velja enako za vse države evro območja. Za implementacijo odločitev ECB v svojih državah so odgovorne nacionalne centralne banke. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 4

11 Glavni cilj Evrosistema je zagotavljanje in vzdrževanje stabilnosti cen, k čemur ECB zavezuje njen statut. Evrosistem podpira splošno gospodarsko politiko v Evropski uniji, če to ni v nasprotju z njegovim poglavitnim ciljem. Za doseganje svojih ciljev ima Evrosistem na voljo vrsto instrumentov monetarne politike (glej tudi tabelo 1): Operacije odprtega trga imajo pomembno vlogo v monetarni politiki Evrosistema pri uravnavanju obrestnih mer, uravnavanju likvidnosti na trgu in signaliziranju naravnanosti monetarne politike. Za izvajanje operacij odprtega trga ima Evrosistem pet vrst instrumentov: povratne transakcije (na podlagi repo pogodb ali zavarovanih posojil), dokončne transakcije, izdaje dolžniških certifikatov, valutnih zamenjav in zbiranje vezanih sredstev. Operacije odprtega trga se delijo glede na njihove cilje, rednost in postopke na štiri kategorije: a) Operacije glavnega refinanciranja redne povratne transakcije za povečanje likvidnosti, ki so organizirane tedensko z običajno dospelostjo enega tedna. Nacionalne banke jih izvajajo na podlagi standardnih avkcij. b) Operacije dolgoročnejšega refinanciranja povratne transakcije za povečanje likvidnosti. Organizirane so mesečno z običajno dospelostjo treh mesecev. Nacionalne banke jih izvajajo na podlagi standardnih avkcij. c) Operacije finega uravnavanja (fine regulacije) izvajajo se občasno s ciljem uravnavanja likvidnosti na trgu in uravnavanja obrestnih mer. Obsegajo povratne transakcije, dokončne transakcije, zamenjavo deviz in depozite fiksne ročnosti pri ECB. Nacionalne banke jih izvajajo na podlagi hitrih avkcij ali dvostranskih postopkov. d) Strukturne operacije z njimi ECB spreminja strukturni položaj denarnega trga, torej povečuje ali zmanjšuje likvidnost bančnega sistema. Nacionalne banke jih izvajajo na podlagi standardnih avkcij. Odprte ponudbe so namenjene povečevanju ali zmanjševanju likvidnosti čez noč, signalizaciji splošne naravnanosti monetarne politike in določanju mej nihanja obrestnih mer na trgu čez noč. Nasprotne stranke imajo na lastno pobudo na voljo dve odprti ponudbi, pod pogojem, da izpolnjujejo določene operativne pogoje dostopa. Obvezne rezerve so morale nekatere države zaradi poenotenja instrumentarija ECB uvesti na novo, ker ga pred tem niso uporabljale. Glavna vzroka sta bila premajhna tržna usmerjenost in neobrestovanje obveznih rezerv. Služi za ohranjanje stabilnosti obrestne mere denarnega trga in ustvarjanju ali povečanju likvidnostnega primanjkljaja Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 5

12 denarnega sistema. Instrument obveznih rezerv si bomo pogledali podrobneje v nadaljevanju naloge. Tabela 1: Instrumenti denarne politike ECB Instrumenti Vrsta instrumentov denarne politike Zagotavljanje Absorbcija Dospetje Pogostost Postopek likvidnosti likvidnosti Operacije odprtega trga Glavno Začasne 2 tedna Tedensko Standardna refinanciranje transakcije / licitacija (ponudba) Dolgoročnejše Začasne 3 mesece mesečno Standardna refinanciranje transakcije / licitacija (ponudba) Fino uravnavanje Začasne Valutne Ni Neredno Hitra transakcije zamenjave standarizirano (občasno) licitacija (ponudba) Valutne Zbiranje Bilateralni zamenjave vezanih vlog postopek Dokončni nakupi Dokončna Neredno Bilateralni prodaja (občasno) postopek Strukturne Začasne Izdajanje Standardizirano/ Redno in Standardna operacije transakcije dolžniških nestandardizirano neredno licitacija potrdil Dokončni nakupi Dokončne / Neredno Bilateralni prodaje (občasno) postopek Odprte možnosti (odprta ponudba) za kreditne institucije Obrobna možnost Začasna transakcija / Čez noč Dosegljivo na željo kreditne zadolžitve institucije Možnost deponiranja / Vloge Čez noč Dosegljivo na željo kreditne presežkov (depoziti) institucije likvidnosti Obvezne rezerve Vir: The Monetary policy of the ECB 2001, str. 62. Dodan je instrument obvezne rezerve. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 6

13 2. OBVEZNE REZERVE EVROSISTEMA 2.1. DEFINICIJA OBVEZNIH REZERV Leta 1913 so bile v ZDA prvič uvedene obvezne rezerve z namenom zagotavljanja likvidnosti bank (Lozej, 2001, povz. po Issingu 1996). Uvedene so bile z namenom, da bi imele banke naložen določen del svojih obveznosti pri centralni banki, ker bi to zagotavljalo zamenljivost knjižnega denarja bank za denar centralne banke. Definiramo jih lahko kot imetje (ali aktivo) v denarju centralne banke, ki ga morajo imeti banke. Obvezna rezerva je vloga, ki jo morajo poslovne banke po zakonski dolžnosti hraniti pri centralni banki. Centralna banka zahteva, da morajo poslovne banke imeti pri njej določen odstotek vlog svojih strank kot neobrestovano vknjižbo v dobro oziroma obvezno rezervo. Eden najpomembnejših razlogov za tvorbo obveznih rezerv je skrb za varnost vlagalca. Tako je namreč omogočeno, da lahko banke vedno izpolnijo želje svojih komitentov glede izplačila njihovih vlog. Variacije obveznih rezerv so hkrati zelo učinkovit instrument denarne politike (Douwendag, 1993; Geldtheorie und Geldpolitik. Koln: Band-Verlag). Centralna banka lahko vpliva na količino denarja v obtoku s spreminjanjem odstotka obveznih rezerv. Če centralna banka zviša odstotek obveznih rezerv, hkrati pa ne da v obtok dodatne količine primarnega denarja, morajo poslovne banke zmanjšati kredite in s tem količino knjižnega denarja. V nasprotnem primeru, če centralna banka zniža odstotek obveznih rezerv, nastanejo pri poslovnih bankah presežne rezerve, in če poslovna banka ne potegne nekaj primarnega denarja iz obtoka, se poveča kreditni potencial poslovnih bank (Filipič, Markovič-Hribernik, 1998; Osnove financ. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta). Obvezna rezerva se za sleherno banko izračuna tako, da se od vsake vrste bančnih virov določi odstotek, ki ga mora imeti banka na svojem neobrestovanem računu pri centralni banki. Bolj kot je likviden (kratkoročen) bančni vir, tem večji odstotek mora imeti banka kot obvezno rezervo v gotovini ali na računu pri centralni banki (Gregorčič, 1996). Kot navaja Plut (2001) so obvezne rezerve instrument, ki ga uporablja večina centralnih bank, vendar se razlogi uvedbe in uporabe instrumenta v različnih državah razlikujejo. Obvezne rezerve lahko opravljajo različne funkcije hkrati. Od centralne banke je odvisno, za kakšen namen instrument uporablja. Funkcije obveznih rezerv, kot jih navaja Borio (1997, str. 46), so: Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 7

14 uravnavanje likvidnosti; centralna banka s pomočjo obveznih rezerv povzroča povpraševanje po denarju centralne banke in tako spodbuja uporabo drugih instrumentov denarne politike, kontrola denarnih agregatov, stabiliziranje gibanja obrestne mere čez noč (funkcija»blažilca«) ter funkcija prihodka ali davka, saj so banke obvezane na računu pri centralni banki držati določena sredstva, ki so običajno obrestovana po obrestni meri nižji od tržne. Prednosti in pomankljivosti obvezne rezerve Glavna prednost uporabe tega instrumenta je, da vse banke enako prizadene in ima močan vpliv na denarni obtok. Vpliv na denarni obtok je ena izmed pomankljivosti, saj nekoliko omejuje uporabo instrumenta, ker je majhne spremembe v denarnem obtoku težko uravnavati s spreminjanjem odstotka obveznih rezerv. Majhne spremembe v denarnem obtoku je mogoče doseči z ekstremno majhnimi spremembami v odstotku obveznih rezerv, vendar pa takšno početje precej stane in zato takšna strategija ni praktična. Kot pomankljivost se šteje tudi to, da lahko povečanje odstotka obveznih rezerv povzroči takojšnje likvidnostne probleme za banke z nizkimi presežnimi rezervami. Kontinuirano spreminjanje odstotka obveznih rezerv bi lahko povzročilo več negotovosti za banke in jim otežilo upravljanje njihove likvidnosti. Kot navajata Filipič in Markovič-Hribernik (1998, Osnove financ. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta), se ta instrument v praksi ne uporablja prav pogosto. Med pomankljivosti se šteje tudi (ne)obrestovanje obveznih rezerv. Ponavadi centralne banke za sredstva obveznih rezerv ne plačujejo obresti ali pa so te zelo nizke. Zaradi te pomankljivosti banke izgubijo obresti, ki bi jih lahko prejele, če bi sredstva, ki jih izločajo za obvezno rezervo, plasirale v istem obsegu v kredite komitentom. Mnenja različnih avtorjev o uporabi obveznih rezerv so precej deljena. Argumenti, ki postavljajo v ospredje negativne učinke uporabe obveznih rezerv (obremenitev bank, distorzijski učinek na denarne agregate in zaviranje aktivnosti celotnega gospodarstva) še vedno prevladujejo nad argumenti, ki opravičujejo uporabo obveznih rezerv NAMENI UVEDBE Nameni uvedbe obveznih rezerv so se s časom spreminjali in dopolnjevali, vedno pa jih je bilo veliko. Poglejmo si jih samo nekaj: Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 8

15 S spreminjanjem stopenj obveznih rezerv se spreminja ponudba primarnega denarja. V tem kontekstu gre za instrument denarne politike, Obvezne rezerve stabilizirajo denarni trg, saj njihova uvedba poveča in stabilizira povpraševanje po primarnem denarju, stabilizira (in zmanjša) denarni multiplikator in s tem povečuje natančnost. Vodenje denarne politike. V kontekstu strukturnega položaja denarnega trga uvedba obveznih rezerv centralni banki razširi maneverski prostor, tako da zmanjša presežek centralne banke, ga spremeni v primanjkljaj oziroma ga poveča. Obvezne rezerve zagotavljajo likvidnost in solventnost banke. Rezerve so»obvezne«(banka jih ne sme porabiti za druge namene), zato je funkcija zagotavljanja likvidnosti omejena na primere prenehanja delovanja banke, v času rednega delovanja pa je funkcija omejena le znotraj maneverskega prostora, ki ga zagotavlja povprečenje. Obvezne rezerve povečujejo razpoložljiva sredstva za poravnavo plačil. Praviloma banke izpolnjujejo obvezne rezerve s sredstvi na vpoglednih računih pri centralni banki. Tak denar je idealno ultimativno plačilno sredstvo (takoj razpoložljiv, brez kreditnega tveganja) CILJNA UREDITEV V ECB 19. člen statuta ESCB določa pravno podlago instrumenta obveznih rezerv. Okvire obveznih rezerv je določil Evropski svet (European Council) v uredbi 2531/98, na podlagi tega je ECB podrobneje opredelila obvezne rezerve (v uredbi 2818/98) v skladu s statistično metodologijo, ki je določena v uredbi 2819/98. Pretekle izkušnje glede učinkovitosti instrumentov v posameznih državah in velikost ter politična moč posamezne države, so imele precejšnjo vlogo pri oblikovanju instrumentov ECB. Glede uveljavitve instrumenta obveznih rezerv v ECB, je obstajalo precej različnih mnenj. Razprave na to temo so bile zelo burne, ker so imele države v času dogovarjanj precej različne ureditve tega instrumenta. Glavni nosilki razprave sta bili Velika Britanija, kjer obvezne rezerve sploh niso bile instrument denarne politike, in Nemčija, kjer pa so bile obvezne rezerve pomemben instrument. Nemčija je uveljavila precejšen del svoje ureditve obveznih rezerv, vsekakor pa lahko rečemo, da je bil v končni fazi sistem obveznih rezerv oblikovan zelo enostavno. Glavna vloga obveznih rezerv v EMU je stabilizacija obrestnih mer denarnega trga, zato je za doseganje tega pomemben predvsem način izpolnjevanja obveznih rezerv. Dodatna vloga obveznih rezerv pa je še ustvarjanje ali povečevanje primanjkljaja strukturnega položaja denarnega trga, na kar pa vpliva višina obveznih rezerv. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 9

16 Popolna uskladitev z ECB bo za Slovenijo pomenila: - uvedbo enotne 2-odstotne stopnje obveznih rezerv za celotno osnovo z ročnostjo do dveh let, - uvedbo tržnega obrestovanja poravnalnih računov do višine obveznosti in - prilagoditev še ostalih značilnosti instrumenta, ki do tedaj ne bodo usklajene INSTITUCIJE, KI SO OBVEZNIKI ZA OBVEZNE REZERVE V Evrosistemu so podvržene izpolnjevanju obveznih rezerv vse kreditne institucije iz prve bančne direktive (77/780/EEC). To so institucije, ki sprejemajo vloge pravnih in fizičnh oseb in na podlagi teh sredstev za svoj račun dajejo posojila. V ta sistem so vključene tudi podružnice kreditnih institucij, ki nimajo sedeža v EMU. Podružnice kreditnih institucij s sedežem v EMU, ki poslujejo izven EMU, sistemu niso podvržene. Zanje velja, da morajo njihove podružnice izpolniti obvezne rezerve z imetji pri centralni banki države, kjer se podružnice nahajajo. To je pomembno zaradi pravilne obravnave obveznosti do teh podružnic, ker se le-te ne uvrščajo med obveznosti, ki se ne vštevajo v osnovo za izračun obveznih reterv. Institucije, ki so vključene v sistem obveznih rezerv, zaradi raznih olajšav (npr. odbitka od izračunanih rezerv), vseeno veljajo za institucije v sistemu obveznih rezerv in je zato obveznosti do njih dovoljeno izvzeti iz osnove. ECB oblikuje in vodi seznam institucij, za katere velja sistem obveznih rezerv. Javno objavlja tudi seznam vseh institucij, ki so izvzete iz tega sistema zaradi drugih razlogov in ne zaradi ukrepov reorganizacije. Za ECB je še značilno, da iz sistema izvzame tiste kreditne institucije, ki so v sanaciji ali likvidaciji. ECB lahko na nediskriminatorni osnovi iz sistema izvzame tudi druge institucije, če to ne bi pripomoglo k doseganju namena sistema obveznih rezerv. Takšne institucije morajo izpolnjevati vsaj enega izmed naslednjih pogojev: opravljati morajo posebne naloge, ne smejo konkurirati drugim bankam, zbirati morajo vloge izključno za regionalne ali mednarodne projekte razvojne pomoči. V EMU institucije, ki niso podvržene sistemu obveznih rezerv, nimajo dostopa do drugih instrumentov ECB. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 10

17 2.5. DOLOČITEV OBVEZNIH REZERV Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv Osnova za izračun obveznih rezerv je razdeljena po vrstah obveznosti in po njihovi ročnosti (glej tabelo 2). Po vrstah obveznosti v osnovo za izračun spadajo: vloge (vloge preko noči, vloge z dogovorjeno ročnostjo, vloge na odpoklic, repoji), izdani dolžniški vrednostni papirji, vrednostni papirji denarnega trga. Glede na razdelitev obveznosti po ročnosti se oblikujeta dva razreda: obveznosti do dveh let (zanje velja 2-odstotna stopnja obveznih rezerv) - to so: vloge prek noči, vloge z dogovorjeno ročnostjo do dveh let, vloge na odpoklic z odpovednim rokom do dveh let, dolžniški vrednostni papirji z originalno ročnostjo do dveh let in vrednostni papirji denarnega trga, obveznosti nad dvema letoma in repoji (zanje velja stopnja 0 %) to so: vloge z dogovorjeno ročnostjo nad dvema letoma, vloge na odpoklic z odpovednim rokom nad dvema letoma, repoji ter dolžniški vrednostni papirji z originalno ročnostjo nad dvema letoma. ECB lahko zviša stopnjo obveznih rezerv, vendar največ na 10 %. V osnovo spadajo tudi obveznosti bank v tuji valuti, če spadajo v katero od zgoraj omenjenih skupin. V osnovo spadajo tudi sredstva na predplačanih plačilnih karticah. V osnovo za izračun obveznih rezerv se ne vštevajo izvenbilančne obveznosti ter obveznosti do Evrosistema Evropske centralne banke in Nacionalnih centralnih bank držav evroobmočja. Banke imajo tudi možnost, da od osnove odštejejo določene postavke ali pa uveljavljajo standarizirane olajšave, kar je pomembno pri medbančnih obveznostih, ko banka ne more natančno dokazati, koliko njenih vrednostnih papirjev je v lasti drugih kreditnih institucij, ki so obvezniki za obvezne rezerve. Tako banka uveljavlja standardizirano olajšavo, ki jo določi ECB. Vsaka institucija, ki ima podružnice v drugih državah EMU, lahko poleg te olajšave odšteje od izračunanih obveznih rezerv znesek v višini evrov in sicer v vsaki državi, kjer ima podružnice. Ta olajšava se ne upošteva za institucije, ki poročajo na konsolidirani osnovi. V tem primeru se lahko olajšava upošteva za skupino kot celoto ali pa se lahko celo ohrani, če lahko NCB na podlagi poročil ugotovi višino obveznih rezerv za vsako podružnico posebej. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 11

18 Izračun osnove Osnova se izračuna na podlagi stanj na zadnji dan v mesecu, velja pa za obdobje, ki se začne 24. v naslednjem mesecu, to pomeni, da banke poznajo svojo obveznost že na začetku obdobja izpolnjevanja. Upoštevanje stanj le na en dan v mesecu je primerno, kadar gre za enostaven sistem z nizko stopnjo obveznih rezerv in če banke nimajo motiva za zniževanje obveznosti iz naslova obveznih rezerv. Izračun obvezne rezerve Za vsako posamezno institucijo se obvezne rezerve izračunajo tako, da se znesek posamezne pasivne postavke iz osnove za rezerve množi s stopnjo obveznih rezerv za to pasivno postavko, nakar se seštejejo zmnožki za vse postavke, vključene v osnovo za rezerve. Vsaka institucija odšteje olajšavo v znesku evrov od svojih obveznih rezerv v vsaki državi članici, v kateri ima poslovalnico. Znesek izračunanih obveznih rezerv se za vsako obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv zaokroži na najbližji evro. Tabela 2: Osnova za rezerve in stopnje obveznih rezerv A. Obveznosti, ki so vključene v osnovo za rezerve in za katere se uporablja pozitivna stopnja rezerv Depoziti ~ Depoziti čez noč ~ Depoziti z dogovorjeno dospelostjo do dveh let ~ Depoziti na odpoklic z odpovednim rokom do dveh let Izdani vrednostni papirji ~ Dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno dospelostjo do dveh let B. Obveznosti, ki so vključene v osnovo za rezerve in za katere se uporablja stopnja rezerv, enaka nič Depoziti ~ Depoziti z dogovorjeno dospelostjo več kot dve leti ~ Depoziti na odpoklic z odpovednim rokom več kot dve leti ~ Repo posli Izdani vrednostni papirji ~ Dolžniški vrednostni papirji z dogovorjeno dospelostjo več kot dve leti C. Obveznosti, ki so izključene iz osnove za rezerve ~ Obveznosti do drugih institucij, ki so obvezniki v sistemu obveznih rezerv Evrosistema ~ Obveznosti do ECB in nacionalnih centralnih bank Vir: Izvajanje monetarne politike v evro območju, 2005, str. 46. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 12

19 2.6. VZDRŽEVANJE REZERVNIH IMETIJ Obdobje izpolnjevanja ECB objavi koledar obdobij izpolnjevanja obveznih rezerv vsaj tri mesece pred začetkom vsakega leta. Obdobje izpolnjevanja se začne 24. v mesecu in se konča 23. v naslednjem mesecu. V tem obdobju mora biti povprečno stanje na računu rezerv pri NCB najmanj enako obveznosti. V izogib velikim nihanjem v plačilnem prometu konec meseca, je obdobje izpolnjevanja zamaknjeno in ne sovpada s koledarskim mesecem. V izpolnjevanje se upoštevajo sredstva na poravnalnih računih pri NCB, gotovina v blagajni pa ne. ECB obrestuje obvezne rezerve po obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja, ampak le do višine obveznosti. Pri izračunu se upošteva povprečna izlicitirana obrestna mera, kot utež pa služi število dni v obdobju izpolnjevanja. Rezervna imetja Vsaka institucija mora izpolnjevati svoje obvezne rezerve z rezervnimi imetji, to je s stanji na enem ali več računih rezerv pri nacinalni centralni bank v državi članici, v kateri je ustanovljena. Za institucije z več poslovalnicami v državi članici je sedež institucije odgovoren za izpolnjevanje skupnih obveznih rezerv. V primeru, ko ima institucija poslovalnice v več kot eni državi članici, mora izpolnjevati obvezne rezerve pri nacionalni centralni banki v vsaki državi članici, v kateri ima poslovalnico. Institucije, v katerih del funkcij običajno izvaja posrednik, lahko zaprosijo nacionalno centralno banko v državi članici, v kateri je institucija rezident, za dovoljenje za izpolnjevanje vseh svojih obveznih rezerv preko posrednika Pošiljanje poročil, potrditev in preverjanje osnove za obvezne rezerve Obvezne rezerve institucije za ustrezno obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv izračuna ali institucija ali ustrezna sodelujoča centralna banka. Izračunane obvezne rezerve sporoči stranka, ki jih izračuna, najkasneje tri NCB (Nacionalne centralne banke) delovne dni pred začetkom obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv. Sodelujoča nacionalna centralna banka lahko določi tudi zgodnejši datum kot rok za sporočanje obveznih rezerv. Ravno tako lahko določi dodatne roke, do Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 13

20 katerih mora institucija poslati obvestilo o morebitnih spremembah osnove za rezerve in morebitne spremembe sporočenih obveznih rezerv. Obveščena stranka potrdi izračunane obvezne rezerve najkasneje na NCB delovni dan pred začetkom obdobja izpolnjevanja obveznih rezerv (v primeru, da obveščena stranka ne odgovori, se upošteva, da je izračunani znesek potrdila). Potrjene obvezne rezerve institucije ni mogoče spreminjati. ECB in nacionalne centralne banke imajo pravico, da preverijo točnost in kakovost zbranih podatkov znotraj okvira uredbe sveta Neizpolnjevanje obveznih rezerv Neizpolnjevanje obveznih rezerv nastane v primeru, ko je povprečje stanj konec koledarskega dneva na računih rezerv institucije v obdobju izpolnjevanja rezerv manjše od njenih izračunanih obveznih rezerv za taisto obdobje izpolnjevanja obveznih rezerv. Kazni za neizpolnjevanje so: plačilo zneska, izračunanega na podlagi obrestne mere, ki je največ 5 odstotnih točk nad obrestno mero mejnega posojanja in zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv, ali plačilo zneska, izračunanega na podlagi obrestne mere, ki je do dvakrat višja od obrestne mere mejnega posojanja in zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv, ali zahtevek, da zadevna institucija deponira neobrestovane depozite pri ECB ali nacionalnih centralnih bankah v znesku do višine trikratnega zneska neizpolnjevanja obveznih rezerv. Rok dospelosti ne sme biti daljši od obdobja, v katerem institucija ni izpolnila obveznih rezerv. ECB ima pooblastilo, da naloži sankcije instituciji tudi v primerih, ko le-ta ne izpolni drugih obveznosti iz uredb in odločb ECB povezanih s sistemom obveznih rezerv (npr. če podatki niso poslani pravočasno ali niso točni). V primeru hude kršitve obveznosti obveznih rezerv Evrosistema lahko ECB začasno izključi nasprotne stranke iz udeležbe v operacijah odprtega trga. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 14

21 3. KORAKI PRILAGAJANJA OBVEZNIH REZERV UREDITVI EVROSISTEMA 3.1. OBVEZNE REZERVE PRED OSAMOSVOJITVIJO SLOVENIJE Področje obveznih rezerv v Sloveniji zakonsko ureja Sklep o obveznih rezervah bank in hranilnic. V Sloveniji je instrument obveznih rezerv obstajal že pred osamosvojitvijo, Narodna banka Jugoslavije (NBJ) ga je uporabljala kar nekaj desetletij. Leta 1956 je bil instrument uveden z odlokom Zveznega izvršnega sveta (Lozej, 2000, str. 7). Kot je navedeno v (Ribnikar 1973), je bil izredno velik obseg intervencije NBJ na denarni sistem z vidika kontrole nad količino denarja v obtoku. Ribnikar navaja dejstvo, da so bila podvržena obveznim rezervam tudi druga bančna sredstva in ne le obveznosti na vpogled (depozitni denar). Ves čas je bila stopnja obveznih rezerv izredno visoka, med leti 1965 in 1972 se je gibala med 72 in 85 % (Ribnikar, 1973). Z visokimi obveznimi rezervami je NBJ nevtralizirala monetarni učinek posojilom bankam. Sistem obveznih rezerv v Jugoslaviji je imel poleg visokih stopenj še pomankljivost, ki je izhajala iz tedanjih (družbeno-političnih) razmer, ker so bile poslovne banke različno obravnavane. To razlikovanje se je kazalo na način, da so nekatere banke na račun visokih obveznih rezerv od NJB dobivale več kreditov (Ribnikar, 1981). Sistem obveznih rezerv je bil leta 1976 zakonsko urejen z zakonom o NBJ in enotnem monetarnem poslovanju narodnih bank republik in avtonomnih pokrajin. Določeno je bilo, da stopnje obveznih rezerv za nobeno vrsto sredstev ne sme presegati 25 % leta sta bili določeni dve stopnji obveznih rezerv: 24 % za vloge na vpogled, 2 % za vloge na vpogled, ki izvirajo iz sredstev za stanovanjsko gradnjo ter vezane vloge z odpovednim rokom daljšim od enega leta (Bohnec, 1980). Vsa leta so se ohranjale visoke stopnje obveznih rezerv in so dve leti pred osamosvojitvijo znašale 21 % za vpogledne vloge in vloge vezane do treh mesecev, ter 5 % za vloge, ki so vezane za tri mesece in več, in za sredstva, pridobljena z izdajo vrednostnih papirjev z vračilnim rokom tri mesece in več. V primeru, da je varčevalec delno dvignil sredstva vezana za tri mesece in več, se je preostanek sredstev štel med sredstva z višjo stopnjo obveznih rezerv. Določene vrste sredstev so bile izvzete iz osnove za izračun obveznih rezerv, Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 15

22 banke pa so obvezne rezerve izpolnjevale pri NBJ s prenosom sredstev na poseben račun obveznih rezerv pri tedanji Agenciji za plačilni promet (APP). NBJ je stopnji obveznih rezerv najprej zvišala in osnovo za izračun razširila na nove oblike sredstev, kasneje pa je stopnji zniževala tako, da sta v času osamosvojitve Slovenije znašali 6,9 in 5 % OBVEZNE REZERVE MED LETOM 1991 IN 2000 Od osamosvojitve dalje je Banka Slovenije spreminjala obvezne rezerve. Te spremembe so bile posledica sprememb v bančnem okolju in z njimi povezanih potreb po prilagoditvi instrumenta in posledica želje po ureditvi instrumenta po zgledu drugih držav in želje po usklajevanju s teoretičnimi priporočili različnih institucij. Banka Slovenije je oktobra 1991 leta izdala osnovni sklep o obračunavanju, izločanju in uporabi obveznih rezerv za banke ter način in rok, do katerega banke sporočajo podatke Banki Slovenije. Na začetku so bile banke edini obvezniki, ki so izračunavale obvezne rezerve. Stopnji obveznih rezerv sta bili : 20 % za vloge na vpogled in vloge vezane do treh mesecev, od sredstev pridobljenih z izdajo vrednostnih papirjev z rokom dospelosti do treh mesecev in od sredstev pridobljenih s krediti pravnih oseb in občanov z rokom dospelosti tri mesece in združenih sredstev z rokom dospelosti do treh mesecev. 5 % od vlog, vezanih za tri mesece in več, od sredstev pridobljenih z izdajo vrednostnih papirjev z rokom dospelosti treh mesecev in več, od sredstev pridobljenih s krediti od pravnih oseb in občanov z rokom dospelosti treh mesecev in več in od združenih sredstev z rokom dospelosti treh mesecev in več. Banke so od novembra 1991 dalje izračunavale obveznost na osnovi povprečnih dnevnih stanj obveznosti v preteklem mesecu. Za prva dva meseca obračunavanja so upoštevale povprečna dekadna knjigovodska stanja. Izračunane obvezne rezerve so predstavljale obveznost banke od 11. dne v tekočem do 10. dne v naslednjem mesecu. Obveznost so banke izpolonjevale pri Banki Slovenije s prenosom sredstev na poseben račun obvezne rezerve bank pri APP. Banke so lahko uporabljale sredstva izločenih obveznih rezerv za zagotavljanje dnevne likvidnosti s prenosom sredstev na svoj žiro račun, medtem ko je morala biti obveznost izpolnjena v povprečju. Banka Slovenije je marca 1992 natančneje določila ročnosti in stopnje obveznih rezerv: Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 16

23 12,5 % od vpoglednih vlog in vlog vezanih do 30 dni, 3 % od vlog vezanih od 31 dni do enega leta, 0,5 % od vlog vezanih nad eno leto. Kot vloge so bile upoštevane vpogledne vloge, vezane vloge, sredstva na odpoklic in sredstva z odpovednim rokom, sredstva, pridobljena z izdajo vrednostnih papirjev, sredstva, pridobljena s krediti od pravnih oseb in prebivalstva ter druga sredstva. Banka Slovenije je definirala na novo tudi obdobje izračuna, in sicer od 22. dne v preteklem mesecu do 21. dne v tekočem mesecu, obdobje izpolnjevanja pa je trajalo od prvega do zadnjega delovnega dne v mesecu in je vštevalo sredstva izločenih obveznih rezerv na posebnem računu, sredstva na žiro računu in sredstva v blagajni banke. Julija 1992 se med obveznike za izpolnjevanje obveznih rezerv vključijo tudi hranilnice (kot se pojmujejo v skladu s 63. členom Zakona o bankah in hranilnicah¹). Konec leta 1994 (novembra za banke, decembra za hranilnice) začne veljati določilo, da morajo imeti banke in hranilnice, katerih izračunana efektivna pasivna obrestna mera za prejeta sredstva v domači valuti za preteklo četrtletje presega povprečno izračunano mero za vse banke in hranilnice, vsak dan na posebnem računu obvezne rezerve pri APP določen odstotek sredstev obveznih rezerv. Ta odstotek je bil odvisen od preseganja efektivne pasivne obrestne mere (npr. že pri minimalnem preseganju za 0,1 % je bilo to 50 % izračunane obveznosti preteklega meseca). V aprilu 1995 leta je Banka Slovenije močno posegla v ureditev instrumenta. Določila je nove stopnje obveznih rezerv, v osnovo za izračun so se začele vštevati le obveznosti z ročnostjo, krajšo od enega leta. Tako se obvezne rezerve izračunavajo po 12, 6, 2 in 1-odstotni stopnji, odvisno od ročnosti obveznosti. Junija 1997 leta je uvedla Banka Slovenije še nekaj sprememb. Spremenila je obdobje izpolnjevanja, ki je po novem trajalo od 27. dne v preteklem mesecu do 26. dne v tekočem mesecu. Aprila 1998 leta se spremenijo nekatere določbe glede vštevanja sredstev določenih računov v izpolnjevanje. To je bila posledica vzpostavitve sistema bruto poravnave v realnem času (sistem BPRČ). ¹ Za hranilnice po tem zakonu štejejo: poštna hranilnica, hranilnica in hranilno kreditna sližba Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 17

24 Po novem se v izpolnjevanje neposrednih udeleženk tega sistema (banke in hranilnice) sedaj upoštevata poravnalni račun in blagajna (posebni račun obvezne rezerve je bil ukinjen), za posredne udeleženke (hranilnice in hranilno kreditne službe) pa se upoštevajo sredstva na posebnem računu in v blagajni, ne pa tudi na transakcijskem računu, ki ga ima posredna udeleženka pri banki. Svet Banke Slovenije je sprejel novembra leta 2000 odločitev o možnosti izpolnjevanja izračunanih obveznih rezerv, ki izhajajo iz obveznosti na podlagi Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme (NSVS), z vpisanimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije. Od 27. decembra 2000 pa do preklica banke, je v NSVS vključenih kar 15 od 25 bank, in izpolnjujejo izračunane obvezne rezerve z dvomesečnimi blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v tolarjih. 3.3 RAZVOJ INSTRUMENTA OBVEZNE REZERVE OD LETA 2001 DO LETA Leto 2001 V letu 2001 Banka Slovenije ni spreminjala instrumenta obveznih rezerv, večje spremembe so se pripravljale za leto Kot smo že omenili, je bila temeljna metodologija za obvezne rezerve, ki jih morajo imeti banke in hranilnice, vzpostavljena aprila leta. Do aprila 1995 leta se instrument ni dosti spreminjal, z izjemo manjših dopolnil. V aprilu leta so bile uvedene stopnje obveznih rezerv, ki so veljale tudi leta Druga večja sprememba se je zgodila leta 1997, ko se je spremenilo obdobje izpolnjevanja (od 27. dne v preteklem do 26. dne v tekočem mesecu) in način uporabe obveznih rezerv (banke lahko obvezne rezerve uporabljajo za zagotavljanje dnevne likvidnosti in poravnavanje svojih obveznosti). V letu 2001 so veljale tudi ostale že prej omenjene spremembe iz leta 1998 in Banke so izračunavale obvezne rezerve po naslednjih stopnjah: - v višini 12 % od vpoglednih vlog in vezanih vlog do 30 dni, - v višini 6 % od vlog, vezanih od 31 dni do 90 dni, - v višini 2 % od vlog, vezanih od 91 dni do 180 dni, - v višini 1 % od vlog, vezanih od 181 dni do enega leta. Novembra 2001 Svet Banke Slovenije sprejme pomembno odločitev, da se mora na podlagi prilagajanja njenih instrumentov ciljni ureditvi ECB prilagoditi tudi instrument obveznih rezerv. Ta sprememba pa zaradi povezanosti obveznih rezerv z drugimi področji delovanja centralne banke, predstavlja zahtevno nalogo. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 18

25 Predstavili so možne usmeritve za Banko Slovenije: Dolgoročna usmeritev je popolna uskladitev obveznih rezerv ureditvi ECB. Gre za vsebinske spremembe (spremembe osnove po ročnosti in valuti, stopenj obveznih rezerv, obrestovanja), kot tudi za spremembe na področju spremljanja postavk osnove obveznih rezerv, to pomeni načina poročanja v okviru poročanja za namene monetarne statistike. Končni rok za uskladitev s sistemom ECB je vstop Slovenije v EMU. Kratkoročna usmeritev je povezana s prilagoditvijo obveznih rezerv ureditvi ECB kot tudi z akcijskim planom glede uvedbe nekaterih sprememb instrumenta. V začetku leta 2003 je bila predvidena sprememba glede izpolnjevanja obveznosti z gotovino v blagajni in izpolnjevanja z vrednostnimi papirji (veljavno za izpolnjevanje obveznosti iz naslova NSVS) ter spremembe stopenj in razširitev osnove obveznih rezerv. Nekatere spremembe je bilo mogoče izvesti še v letu K tem spremembam štejemo prilagajanje osnove obveznih rezerv v povezavi z načinom obravnavanja repo poslov, obročnih varčevanj, razširitvijo osnove po ročnosti itd. a) Dolgoročna usmeritev: uskladitev poročanja za namen obveznih rezerv znotraj usklajenega splošnega poročanja za namene denarne in bančne statistike. Poročanje ECB temelji na treh glavnih vidikih: - ECB mora dobiti primerljive, zanesljive in ažurne statistične informacije, ki so zbrane v primerljivih pogojih na vsem območju evra, - obveznosti poročanja morajo upoštevati načela preglednosti in zakonske zanesljivosti. Ta Uredba ECB (ECB/1998/16) je v celoti zavezujoča in se uporablja na vsem območju evra, - ECB mora minimizirati vsebovano obremenitev poročanja, zato se statistično gradivo, ki ga zberejo nacionalne centralne banke, uporabi tudi za izračunavanje osnove za obvezne rezerve v skladu z Uredbo ECB (ES) št. 2818/98, z dne 1. decembra 1998 o uporabi obveznih rezerv (ECB/1998/15). Poročanje Banki Slovenije: poročanje za namene obveznih rezerv v Sloveniji ni zajeto v okvir spošnega poročanja, zato je dolgoročna usmeritev Banke Slovenije prilagoditev poročanja za namene denarne statistike, ki naj bi obsegala tudi podatke za obvezne rezerve. Neusklajenost poročanja ovira in onemogoča uvedbo spremembe Instrumenta obveznih rezerv. Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 19

26 Pojavilo se je vprašanje, ali je dotedanji način zbiranja podatkov za obvezne rezerve (temeljil je na kontnem okviru za banke in hranilnice) mogoče uskladiti tako, da bo primerljiv s sistemom ECB. Zaradi razčlenjevanja obveznosti ECB glede na regijo, sektor in valuto, ter upoštevanjem precejšnjih razlik v ureditvi instrumenta med Banko Slovenije in ECB, je potrebno prilagajanje obveznih rezerv izvajati neodvisno in postopno. b) Kratkoročna usmeritev sprememb načina izpolnjevanja obveznih rezerv S sklepom Banke Slovenije (BS) je bilo omogočeno, da so banke lahko izpolnjevale svojo obveznost tudi z gotovino v blagajni banke, v določenih primerih pa tudi z vrednostnimi papirji izdanimi po posebni ponudbi. Za razliko od BS, banke v Evrosistemu obveznost izpolnjujejo izključno s stanji na računih obveznih rezerv pri nacionalnih centralnih bankah. Zaradi prilagoditve instrumenta BS Evrosistemu, je potrebna ukinitev izpolnjevanja obveznosti z gotovino blagajn in z vrednostnimi papirji. Ta ukinitev se lahko kompenzira z ustreznim znižanjem stopenj obveznih rezerv ali pa z združitvijo nekaterih že obstoječih razredov ročnosti ter uvedbo ustrezne stopnje obveznih rezerv za novo oblikovani ročnostni razred. Predvidene so bile spremembe v dveh korakih, od katerih se prvi nanaša na kratkoročno, drugi pa na dolgoročno usmeritev (glej tabelo 3). Tabela 3: tabelarična predstavitev prilagajanja obveznih rezerv poravnalni računi dodatni dod. Letne stroški obresti za stanje sprememba m1 m2 m3 steriliz. PR(mrd koraki v mrd SIT v mrd SIT v % vred spr.% vred spr.% vred spr.% (mrd SIT) SIT) osnovna vrednost (okt.2001) 72 2,0 8,6 12,2 1a razširitev osnove po roč. in valuti ter uvedba dveh stopenj (2% + 3,6%) 72 2,0 8,6 12,2 1b izpolnjevanje brez gotovine 72 2,0 8,6 12,2 in VP 2a poenotenje stopenj (2%) 51 2,2 9,5 13,5 2b tržno obrestovanje por.računa ,2 10,4 9,5 10,4 13,5 10,4 2,8 3,2 Vir: Banka Slovenije in lastni izračuni, gradivo: Svet banke, oktober 2001 Razlaga tabele 3: Prvi korak sprememb ohrani stanje poravnalnih računov bank skupaj, kar je tudi cilj. Te spremembe ne vplivajo na denarne multiplikatorje in ne na stroške Suzana Roškar: Prilagoditev instrumenta obvezne rezerve Evrosistemu Stran 20