PowerPointova predstavitev

Transkripcija

1 ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, Marjeta Ferlan Istinič, sekretarka na MDDSZ

2 V svetu in tudi v Sloveniji je na področju zasvojenosti zaznati velike spremembe položaj mladih se je temeljito spremenil. Še dodatno je na spremembe vplivala socialnoekonomska kriza zadnjih let in posledično velika brezposelnost mladih. Država je dolžna poskrbeti za ustavno zagotovljeno pravico do zdravstvenega varstva in socialne varnosti svojih državljanov in hkrati zmanjševati socialno izključenost posameznikov ali skupin prebivalstva.

3 V okviru socialnega varstva so poleg splošnih ciljev trije ključni cilji, ki se neposredno nanašajo na razvoj sistema socialnega varstva za obdobje in sicer: zmanjševanje tveganja revščine in povečanje socialne vključenosti socialno ogroženih in ranljivih skupin, izboljšanje razpoložljivosti in pestrosti ter zagotovaljanje dostopnosti in dosegljivost storitev in programov; ter izboljšanje kakovosti storitev in socialnovarstvenih programov ter drugih oblik pomoči s povečanjem učinkovitosti upravljanja in vodenja organizacij.

4 Sistem socialnega varstva zajema: storitve, programe in druge oblike pomoči, katerih namen je preprečevati nastajanje socialnih stisk in težav, storitve, programe, prejemke in druge oblike pomoči, ki so namenjeni reševanju socialnih stisk in težav, javna pooblastila, naloge in ukrepe, ki jih izvajalcem socialnega varstva nalagajo zakoni in drugi predpisi, načrtovanje, razvoj, spremljanje in evalvacijo vseh elementov sistema socialnega varstva in socialne zaščite.

5 Glede na namen razlikujemo tri skupine socialnovarstvenih storitev in programov, in sicer preventivne, kurativne in vzdrževalne. Preventivne socialnovarstvene storitve in programi so namenjeni povezovanju in razvoju solidarnosti v skupnosti, ozaveščanju in motiviranju posameznikov in družin ter preprečevanju razvoja različnih socialnih stisk in težav. Lahko so namenjeni celotni populaciji (univerzalna preventiva), rizičnim skupinam znotraj celotne populacije (selektivna preventiva) ali zelo rizičnim skupinam znotraj celotne populacije (indicirana preventiva). (programi v okviru socialne rehabilitacije, programi za otroke in mladostnike, dnevni centri za osebe s težavami,. Ipd Kurativne storitve in programi so namenjeni odpravljanju že nastalih socialnih stisk in težav. Vanje se vključujejo posamezniki in družine, pri katerih so se socialne stiske in težave že pojavile. ( TS, komune, svetovalnice, varne hiše, materinski domovi ipd ) Vzdrževalne storitve in programi so namenjeni posameznim ciljnim skupinam, pri katerih sicer ne moremo pričakovati odprave obstoječih stisk in težav, vendar jim s storitvami in programi pomagamo te lajšati ter vzdrževati zanje socialno sprejemljivo stanje. ( reintegracijski programi, skupine za samopomoč)

6 Socialno preventivo izvajajo; Centri za socialno delo (62 centrov). Izvajalci preventivne dejavnosti so poleg CSD tudi nevladne organizacije in drugi neprofitni izvajalci v okviru sofinanciranja (JR). Preventivna dejavnost je ciljno usmerjena v posamezne ranljive skupine ter povečevanje družbene povezanosti in socialne vključenosti vseh skupin prebivalstva. Z nacionalnim izvedbenim načrtom bodo določene prioritetne usmeritve socialne preventive na ravni države in količinski kriteriji za izvajanje te dejavnosti. Prioritetne usmeritve glede preventivnih programov, ki jih financirajo lokalne skupnosti, bodo določene v regijskih izvedbenih načrtih.

7 Načelo varovanja človekovih pravic Po drugi strani je pravica do dostojne in strokovne obravnave ter pomoči ena temeljnih pravic vsakega človeka, takšna obravnava pa mora biti tudi dostopna vsem, ki jo potrebujejo. Še posebej je izpostavljena pravica otrok in mladostnikov do zaščite pred takimi življenjskimi okoliščinami, ki pogojujejo uporabo drog, je eno od temeljnih izhodišč. Država je dolžna poskrbeti za ustavno zagotovljeno pravico do zdravstvenega varstva in socialne varnosti svojih državljanov in hkrati zmanjševati socialno izključenost posameznikov ali skupin prebivalstva.

8 Krovni cilj Nacionalnega programa Slovenije na področju drog za obdobje je zmanjšati in omejiti škodo, ki jo za posameznika, družino in družbo predstavlja raba prepovedanih drog. zagotoviti več kakovostnih programov zdravljenja in socialne obravnave uporabnikov od drog z uvedbo različnih pristopov, ki vključujejo tudi nadgradnjo in širitev programov zdravljenja v zavodih za prestajanje kazni, vzgojnih zavodih ter v prevzgojnem domu; pospešiti razvoj programov psihosocialne obravnave uporabnikov drog, terapevtskih skupnosti in komun ter programov reintegracije in programov socialnega zaposlovanja bivših zasvojenih oseb, in s tem prispevati k zmanjševanju socialne izključenosti uporabnikov drog.

9 Obravnava v okviru socialnega varstva Strokovne dejavnosti, namenjene reševanju socialne problematike, povezane z uporabo prepovedanih drog, se izvajajo v okviru: socialnovarstvenih storitev (62 CSD-jev) V okviru socialnovarstvenih storitev se izvajajo zlasti prva socialna pomoč in svetovanje, del aktivnosti tudi kot preventivno delovanje socialnovarstvenih programov (cca. 60 programov) V okviru socialnovarstvenih programov pa javni socialnovarstveni programi, razvojni in eksperimentalni programi in dopolnilni programi (Novela ZSV-ja, uradni list št. 36/16) ( oblike: informaicjske pisarne, sprejemni centri, dnevni centri, terapevtske skupnosti, komune, centri za reintegracijo, spletno svetovanje,..

10 Oblike strokovne obravnave: (nizkopražni programi / visokopražni programi) terensko delo, s pomočjo katerega se vzpostavlja stik z uporabniki; nudenje svetovanja in drugih terapevtskih oblik za uporabnike, ki ne potrebujejo celodnevnih vrst obravnave ali obravnave v rezidenčnih centrih (načelo zmanjševanja škode); visokopražni dnevni centri v katerih se izvaja individualiziran program pomoči (informiranje, svetovanje, prepoznavanje socialnih stisk); visokopražni programi, ki temeljijo na delu strokovnih delavcev v katerih se zagotavljajo ustrezni diagnostični postopki (socialna anamneza, družinska anamneza, psihološka anamneza), svetovalno in psihoterapevtsko delo in vzporedna obravnava družine; različne oblike visokopražnih programov, katerih delo je usmerjeno v doseganje abstinence sprejemni in dnevni centri, terapevtske skupnosti in komune. V te programe se vključujejo posamezniki, ki želijo prenehati uporabljati droge; nočna zavetišča za uporabnike drog; spodbujanje različnih oblik medsebojne pomoči uporabnikov in medsebojne pomoči svojcev (skupine za samopomoč); "centre za reintegracijo" kot strokovno obliko dela s stabilnimi abstinenti in njihovimi bližnjimi, ki omogoča konkretno socialno vključitev v družbo. Ponovno vključevanje nekdanjih uporabnikov v družbo pomeni njihovo vključevanje na vseh ravneh in področjih, zlasti pa razvijanje socialnih veščin ter spodbujanje izobraževanja in zaposlovanja; aktivacijske programe tudi za mlade.

11 ŠTEVILO PROGRAMOV: VIŠINA MDDSZ (SO)FINANCIRANJA višina sredstev število programov 0

12 Oblike obravnave; Prepovedane droge Alkohol Motnje hranjenja Prekomerna uporaba IKT Visokopražni/ra zlične faze Nizkopražni TS Komune, reintegr., SS Dnevna/obč asna obravnava Terensko delo, DC Preventiva/ teren Zavetišča, VH

13 Programi socialne rehabilitacije zasvojenih Programi socialne rehabilitacije zasvojenih Prepovedane droge Alkoholiz em Motnje hranje nja Prekome rna raba IKT Visokopr ažni/razli čne faze Nizkopra žni 2015: 31 programov

14 Preventivni socialnovarstveni programi V okviru socialne rehabilitacije (30) V okviru preventivnih programov za otroke in mladostnike (25) V okviru družinskih centrov ( VČG) (15)

15 V okviru mreže programov za otroke in mladostnike, prikrajšane za primerno družinsko življenje ter mrežo programov namenjenih otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju pa poleg prej omenjenih oblik delujejo še; dnevni centri za svetovanje, podporo in samopomoč, svetovalnice za mladostnike, terapevtski programi (dnevni in namestitveni programi), stanovanjske skupine ( 1x, predvidenih več)

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28 Kako naprej? Tudi v okviru socialnega varstva nameniti več pozornosti preventivnim pristopom. Potrebno bo več vlaganja (finančne podpore) za preventivno delo tako na nacionalnem kot lokalnem nivoju. Tudi na področju preventivnega delovanja je potrebno večje povezovanje pristojnih služb.

29 Pravne podlage za izvajanje preventive na področju socialnega varstva: Zakon o socialnem varstvu (Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 uradno prečiščeno besedilo, 23/07 popr., 41/07 popr., 114/06 ZUTPG, 61/10 ZSVarPre, 62/10 ZUPJS in 54/12, 39/16, in n52/16 TPPreb-1, 36/16) Resolucija nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje Ur. l. RS 39/2006), Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (ReNPSV13-20) Pravilnik o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva (Ur. l. RS, št. 96/07). Zakon o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog ZPUPD (Uradni list RS, št. 98/99 z dne ), Zakon o prenosu nalog nekaterih vladnih služb na ministrstva ZPNNVSM (Uradni list RS, št. 2/04 z dne ). Resolucija o Nacionalnem programu na področju prepovednih drog (ReNPPD14-20) Akcijski načrt na področju drog (2 leti)

30 Hvala za pozornost! Marjeta Ferlan Istinič Tel : Mail: marjeta.ferlan-istinic@gov.si