TOMISLAV PAJIĆ VPLIV SENČENJA SONČNIH MODULOV NA IZKORISTEK SONČNE ELEKTRARNE Krško, junij 2012

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "TOMISLAV PAJIĆ VPLIV SENČENJA SONČNIH MODULOV NA IZKORISTEK SONČNE ELEKTRARNE Krško, junij 2012"

Transkripcija

1 TOMISLAV PAJIĆ VPLIV SENČENJA SONČNIH MODULOV NA IZKORISTEK SONČNE ELEKTRARNE Krško, junij 2012

2

3 Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje VPLIV SENČENJA SONČNIH MODULOV NA IZKORISTEK SONČNE ELEKTRARNE Študent: Študijski program: Mentor: Somentor: Lektorica: Tomislav PAJIĆ Univerzitetni študijski program 1. stopnje Energetika doc. dr. Sebastijan SEME doc. dr. Miralem HADŢISELIMOVIĆ Joţica ČERNELČ, prof. Krško, junij 2012 I

4 II

5 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Sebastijanu Semetu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju doc. dr. Miralemu Hadţiselimoviću za strokovne nasvete. Posebna zahvala velja moji druţini in staršem, ki so mi stali ob strani skozi celotni študij. Hvala tudi vsem sošolcem in profesorskemu zboru, ki so me spodbujali v času študija. III

6 VPLIV SENČENJA SONČNIH MODULOV NA IZKORISTEK SONČNE ELEKTRARNE Ključne besede: Sonce, električna energija, sončne celice, sončni moduli, sončna elektrarna UDK: / (043.2) Povzetek Diplomsko delo obravnava malo sončno elektrarno RAA (MSE RAA), priključeno na nizkonapetostno omrežje lokalnega distributerja električne energije. Poudarek je na preverjanju kvalitete vgrajenih elementov, predvsem sončnih modulov in razsmernikov, s pomočjo enostavne vsem dostopne programske opreme. Energija in sevanje Sonca, fotonapetostni pojav, sončni moduli, razsmerniki ter sončni sistemi so osnovni pojmi, ki so predstavljeni kot osnova za razumevanje delovanja sončnih elektrarn. Za potrjevanje pravilnega izbora in delovanja komponent sončne elektrarne smo uporabili instrument Multimeter Fluke 826, piranometer in programsko opremo Horicatcher. Rezultati meritev so podani tabelarično in grafično. Iz zaključka je razvidno, da je bila izbira ponudnika v kombinaciji z lokacijo dobra. IV

7 THE IMPACT OF SHADING ON THE EFFICIENCY OF SOLAR MODULES Key words: Sun, electricity, solar cells, solar modules, solar power plant UDK: / (043.2) Summary This thesis deals with a solar power plant RAA (MSE RAA) which is connected to the low voltage regional electricity distributor. The emphasis is on quality control of installed elements, particularly solar modules and inverters, using simple affordable software. Energy and radiation from the Sun, the photovoltaic effect, solar modules, inverters and solar systems are the basic concepts that are presented as a basis for understanding the operation of solar power plants. For verifying the proper selection of components for solar power plant, we used an instrument Multimeter Fluke 826, piranometer and software Horicatcher. The results are given in tabular and graphical form. From the conclusion it is apparent that the choice of provider in combination with a good location was correct. V

8 VSEBINA 1 UVOD SONCE Energija Sonca Sevanje Sonca Fotonapetostni pojav Fotonapetostni sončni moduli Sončni sistemi MALA SONČNA ELEKTRARNA RAA Osnovni opis Sončni moduli Razsmerniki Priklop na javno omreţje PROGRAMSKA OPREMA Merjenje jakosti sončnega sevanja piranometer Multimeter fluke Ekliptični diagram Program Horicatcher EKSPERIMENTALNI DEL Analiza senčenja Meritev jakosti sončnega sevanja Analiza izkoristka MSE RAA Izvedba meritev senčenja ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI PRILOGE Seznam slik Seznam tabel Načrt električnih inštalacij in opreme s stikalnim blokom Načrt električnih inštalacij in opreme ločilno merilnega mesta Vrednosti odčitkov in rezultati meritev za objekte skupaj Vrednosti odčitkov in rezultati meritev za objekt Vrednosti odčitkov in rezultati meritev za objekt Vrednosti odčitkov in rezultati meritev za objekt Izjava o istovetnosti tiskane in elektronske verzije diplomske naloge in objava osebnih podatkov avtorja VI

9 UPORABLJENI SIMBOLI G [Wm -2 ] gostota moči sončnega sevanja H [Whm -2 ] energija sevanja U [V] efektivna vrednost napetosti U i [V] napetost i-te celice n število celic v modulu P mpp [Wp] vršna moč U OS [V] napetost odprtih sponk I KS [A] tok kratkega stika U mpp [V] napetost pri vršni moči I mpp [A] tok pri vršni moči α [% / o C] temperaturni koeficient toka kratkega stika β [% / o C] temperaturni koeficient napetosti odprtih sponk γ [% / o C] temperaturni koeficient moči η [%] izkoristek (učinkovitost) η cel [%] izkoristek (učinkovitost) celice η mod [%] izkoristek (učinkovitost) modula η str [%] izkoristek (učinkovitost) strehe NTC [ o C] nazivna temperatura celice η [%] izkoristek (učinkovitost) I [A] električni tok P pv, max [W] maksimalna moč na strani DC U pv,max [V] maksimalna napetost DC U pv,nom [V] nominalna napetost DC I pv,max [A] maksimalni vhodni tok P AC, max [W] maksimalna moč na strani AC P AC, nom [W] nominalna moč na strani AC I AC,max [A] maksimalni izhodni tok U AC,nom [V] nominalna napetost AC f AC,nom [V] nominalna frekvenca AC P el [W] proizvedena moč elektrarne VII

10 UPORABLJENE KRATICE MSE AM UV STC MPP EES RAA Al BMU/233 AC DC LMM PK SB SD IP NYY HRN RM PMO GIZ SODO mala sončna elektrarna spekter sončnega sevanja ultravijolični standardni preizkusni pogoji točka maksimalne moči elektroenergetski sistem ime MSE po staroegipčanskem bogu Sonca aluminij tip modula izmenična veličina enosmerna veličina ločilno merilno mesto kabelske police stikalni blok razdelilna doza vrsta zaščite pred vdorom prahu in vlage tip kabla tip napetostnega releja tip frekvenčnega releja prostostoječa merilna omarica Gospodarsko interesno zdruţenje Sistemski operater distribucijskega omreţja VIII

11 1 UVOD Človeštvo se je na vrhuncu industrializacije, koncem 20. in v začetku 21. stoletja, znašlo na razpotju. Kapital si še naprej ţeli pridobivati potrebno električno energijo s pomočjo konvencionalnih virov. Pri tem se izkoriščajo predvsem fosilna goriva. Na drugi strani se vse več ljudi zaveda, da za energetske potrebe kurimo neobnovljive vire hitreje, kot se ti lahko obnavljajo, hkrati se prekomerno onesnaţuje okolje. Rešitev se ponuja v obliki večjega izkoriščanja nekonvencionalnih virov, v obliki obnovljivih virov energije, kot so: sončna energija, vetrna energija, energija plime in oseke ter toplota zemeljske sredice. S pomočjo novih tehnologij, ki nam omogočajo večje izkoristke pretvorbe različnih oblik energije v električno energijo, se vračamo k izrabi obnovljivih virov, ki se v naravi nenehno pojavljajo v neomejenih količinah in imajo zelo velik potencial. Med vsemi obnovljivimi viri energije ima največji energetski potencial Sonce, ki s svojim sevanjem skrbi za akumulacijo energije na Zemlji v več oblikah. Tudi sami smo se odločili prispevati svoj majhen deleţ k večji izrabi obnovljivih virov tako, da smo postavili lastno malo sončno elektrarno (MSE). V okviru diplomske naloge tako ţelimo preveriti uspešnost delovanja MSE in oceniti prispevek izrabe sončne energije za proizvodnjo električne energije. S pomočjo različnih metod in programske opreme ţelimo preveriti ustreznost postavitve MSE ter določiti izkoristke posameznih gradnikov MSE. Tako bomo v sklopu diplomske naloge v drugem poglavju predstavili Sonce, kot največji reaktor za pridobivanje energije, njegovo lastnost sevanja in energetski potencial ter fotonapetostni pojav, ki nam omogoča pretvorbo energije sonca v električno energijo. V tretjem poglavju se bomo osredotočili na posamezne gradnike MSE in tehnične podatke. V četrtem poglavju bomo predstavili metode, merilno in programsko opremo, ki smo jo uporabili za eksperimentalno merjenje, obdelavo podatkov in analizo rezultatov. V petem poglavju bomo ovrednotili dobljene rezultate iz prejšnjega poglavja. V šestem poglavju bomo predstavili zaključno misel in potrebne ukrepe za izboljšanje izkoristka proizvodnje električne energije. V dodatku bomo priloţili priloge in seznam slik ter seznam tabel. 1

12 2 SONCE Sonce je osrednje nebesno telo našega planetnega sistema in nam najbliţja zvezda. Zvezd, kot je Sonce, je v naši in okoliških galaksijah še več milijard. Nastalo je pred pribliţno 4,6 milijarde let in pribliţno toliko let bo še delovalo. Srednja razdalja med Soncem in Zemljo znaša 149,6 milijona kilometrov [1]. V atmosferi Sonca, slika 2.1, se nahaja veliko kemičnih elementov med katerimi prevladujejo vodik (73,5 %), helij (24,9 %), kisik, ogljik in dušik. Prav tako se srečujejo v plinastem stanju kovine, kot so natrij, magnezij, ţelezo in podobno [2]. Slika 2.1: Sonce nam najbliţja zvezda 2.1 Energija Sonca Energija Sonca je posledica delovanja fuzije, pri kateri se vodikova jedra zlivajo v helij. Sonce oddaja energijo z močjo 3, W. Na Zemljo pade samo del te energije, povprečno 1, W, kar je krat več, kot je letna izraba vseh energetskih virov[1]. Vire energije, ki jih uporabljamo, lahko razdelimo na obnovljive in neobnovljive vire. Prvi se nenehno obnavljajo, pri drugih pa so zaloge omejene. Med obnovljive vire štejemo predvsem energijo Sonca v obliki direktnega sevanja, biomase, vetra, energije vode in geotermalno energijo. Ti viri se v naravi stalno obnavljajo. Neobnovljivi viri pa so fosilna goriva, jedrska energija in energija kemičnih reakcij iz mineralnih virov [3]. Slika 2.2 ponazorjeno kaţe velikost razpoloţljivih energentov. S slike 2.2 vidimo, da predstavlja letna energija sončnega obsevanja daleč največji potencial. Manjše kocke ponazarjajo razpoloţljive zaloge konvencionalnih energentov. Najmanjša kocka pa upodablja letno potrebo po energiji v svetovnem merilu [4]. 2

13 Slika 2.2: Letne zaloge razpoloţljivih energentov Ugotovili smo ţe, da viri energije, ki jih imamo na Zemlji, večinoma niso neposredno uporabni za zadovoljevanje naših potreb, zato jih moramo pretvoriti v uporabne oblike, najpogosteje so to električna energija, toplotna energija in kinetična energija. Za pretvorbo sončne energije v druge oblike energije se posluţujemo manjših ali večjih sistemov, kot so: kotli za ogrevanje, razne elektrarne, parni stroji, motorji z notranjim izgorevanjem, električni generatorji, sprejemniki sončne energije, fotocelice, toplotne črpalke [3]. Na sliki 2.3 je prikazana moţnost pretvorbe sončne energije v druge oblike energije. Slika 2.3: Pretvorba sončne energije v druge oblike energije Pri načrtovanju sistemov, ki uporabljajo ali pretvarjajo sončno energijo, je zelo pomembno, da vemo, koliko te energije imamo sploh na voljo. Od tega je odvisna tudi smiselnost, ekonomičnost in pričakovana moč ter energija načrtovanega sistema [5]. 3

14 2.2 Sevanje Sonca Sončno sevanje je elektromagnetno valovanje, ki nastaja kot posledica jedrskih reakcij in drugih fizikalnih pojavov na Soncu. Sonce seva elektromagnetne valove od najkrajših pa do zelo dolgih valovnih dolţin. Spekter sončnega sevanja zajema radijske valove, mikrovalove, infrardeče sevanje, vidno svetlobo, ultravijolično sevanje, rentgenske ţarke in gama ţarke. Največji del energije sončnega sevanja predstavljajo infrardeče sevanje (pribliţno 51 %), vidna svetloba (pribliţno 40 %) in ultravijolična svetloba (pribliţno 9 %). 95 % energije sončnega spektra zajema sevanje v območju valovnih dolţin od 0,3 do 2,6 µm [1]. Gostoto moči sončnega sevanja G, ki jo Zemlja na enoto površine prejme od Sonca, merimo v watih na kvadratni meter [Wm -2 ]. Spektralna gostota povprečnega zunajzemeljskega sevanja je prikazana na sliki 2.4 kot spekter AM 0. Povprečje sončnega sevanja na zunanjem robu Zemljine atmosfere znaša Wm -2, kar hkrati predstavlja solarno konstanto. Gostota moči sončnega sevanja na zemeljski površini se stalno spreminja glede na čas dneva, vremenske razmere in letni čas. Spektralna gostota standardiziranega sevanja na zemeljski površini je zaradi odboja, sipanja in absorpcije v atmosferi manjša za pribliţno 30 %, tako da ob jasnem vremenu in zenitni legi Sonca vpada na zemeljsko površino okrog Wm -2. Spektralna gostota standardiziranega sevanja na zemeljski površini je prikazana na sliki 2.4 kot spekter AM 1,5 [6]. Slika 2.4: Standardizirani spekter sončnega sevanja Glede na vir sevanja, kot ga sprejemajo ploskve na Zemlji, kot kaţe slika 2.5, razlikujemo: direktno sevanje sevanje sončnih ţarkov, difuzno sevanje neba razpršeno sevanje celotnega neba, odbito sevanje sevanje, ki se odbija od okolice in pada na opazovano ploskev. Globalno sončno sevanje je vsota vseh trenutnih delnih prispevkov zgoraj omenjenih vrst sevanja. Za pretvorbo sončne energije v električno ali toplotno energijo so pomembni predvsem prispevki direktnega sevanja, v manjši meri pa tudi prispevki difuznega in odbitega sevanja. [1] 4

15 Slika 2.5: Direktno, odbito in difuzno sončno sevanje Energijo sevanja, to je integrirano moč preko določene časovne periode, imenujemo sončno obsevanje H in jo podajamo v watnih urah na kvadratni meter [Whm -2 ]. Globalno sončno obsevanje na vodoravno ploskev predstavlja osnovo za izračun potenciala sončne energije, ki jo prejme enota ploskve z določeno lego v prostoru ob povprečnih realnih pogojih v atmosferi v določenem časovnem intervalu. Na ta način lahko izračunamo potencial sončne energije na poljubno usmerjeno polje sončnih modulov [1]. 2.3 Fotonapetostni pojav Fotovoltaika oziroma fotonapetostna pretvorba energije je direktna pretvorba sončne energije v električno. Konverzija sončne energije, ki jo nosijo fotoni, se dogaja v t. i. sončnih celicah. Sončne celice so v osnovi polprevodniške diode velikih površin, zgrajene iz dveh različnih tipov polprevodniških plasti. Ena plast ima primesi donorjev, kar pomeni, da ima preseţek elektronov. To plast imenujemo polprevodnik n-tipa. Druga plast je p-tipa in vsebuje primesi akceptorjev, kar pomeni, da ji primanjkujejo elektroni oziroma ima preseţek vrzeli. Vlogo primesi (dopantov) se da najlaţje razloţiti pri siliciju. Silicij je štirivalenten kemijski element, v katerem se atomi medsebojno veţejo v kristal podobno kot pri diamantu. Če v strukturo vnesemo primesi fosforja, ki je petvalenten, ostane ena vez prosta in s tem en slabše vezani elektron. Pri dodajanju bora, ki je trivalenten, pa en elektron primanjkuje. Tako dobimo plasti n-tipa in p-tipa, ki imata preseţek oziroma primanjkljaj elektronov. Ko ta dva tipa polprevodnika "spojimo" skupaj, kot kaţe slika 2.6, pride do difuzije nabojev preko stične površine. Tega spoja v praksi dejansko ne moremo izvesti, a nam pomaga pri laţjem razumevanju sončne celice. Elektroni iz polprevodnika n-tipa pričnejo prodirati v polprevodnik p-tipa, medtem ko vrzeli prodirajo iz polprevodnika p-tipa v n-tip. Tako ob robu spoja v polprevodniku p-tipa nastane negativni prostorski naboj, v n- tipu pa pozitiven. Ustvarjeni naboj povzroči električno polje, ki zavira nadaljnjo difuzijo delcev. Če nosilci ne bi imeli naboja in ne bi nastalo električno polje, bi delci prodirali tako dolgo, dokler ne bi bili enakomerno porazdeljeni po celotnem polprevodniku. Območje, kjer se poruši električna nevtralnost, imenujemo prehodno (osiromašeno) področje ali področje prostorskega naboja. S priključitvijo zunanje napetosti na zgradbo z opisanim pn-spojem se zaviralno električno polje v prehodnem področju spreminja in skozi diodo lahko teče električni tok le v eni smeri. 5

16 Slika 2.6: Prostorski naboj v diodi V osvetljeni sončni celici se generirajo pari elektron-vrzel. Električno polje loči in povleče elektrone iz prehodnega področja v polprevodnik n-tipa in vrzeli v polprevodnik p-tipa. Elektroni in vrzeli se nato v nevtralnem delu polprevodnika s pomočjo difuzije premikajo proti kontaktoma, kot je prikazano na sliki 2.7. Ločitev elektronov in vrzeli povzroči napetostno razliko na kontaktih, ki ob priključitvi porabnika poţene električni tok [6]. Slika 2.7: Delovanje sončne celice pri osvetlitvi 2.4 Fotonapetostni sončni moduli Fotonapetostni oziroma sončni modul predstavlja več med seboj povezanih sončnih celic. Najpogosteje module sestavijo iz sloja toplotno in mehansko odpornega stekla ter folije Tedlar. Sončne celice so med folijami zalite v enkapsulacijsko snov, ki preprečuje oksidacijo, vdor zračne vlage in zagotavlja odpornost pred UV-sončnim spektrom. Stekli sta s strani zatesnjeni z nosilnim aluminijastim ali kovinskim okvirjem, kot kaţe slika

17 Slika 2.8: Zgradba sončnega modula Sončni modul je električno zaporedna vezava sončnih celic v določenem polju. Vezava več sončnih celic v serijo da ţeleno napetost (1)., (1) kjer je: U i napetost i-te celice v določenem polju [V] in n število celic v modulu. Za ugotavljanje ustreznosti sončnih celic moramo poznati tudi druge parametre, ki vplivajo na električno delovanje sončne celice. Osnovni električni parametri sončnih modulov, ki jih navajajo proizvajalci, veljajo oziroma so izmerjeni pri standardnih preskusnih pogojih (standard test conditions - STC). STC veljajo za vse tipe modulov ne glede na vrsto celic oziroma izvedbo modulov. Električni podatki za posamezne module se podajajo pri vrednosti gostote moči sončnega sevanja (1.000 Wm -2 ), temperaturi sončnega modula (25 o C) in vrednosti zračne mase AM = 1,5. Osnovne električne parametre modula navajajo proizvajalci v točki delovanja, ko je moč modula največja. Omenjeno točko imenujemo točka maksimalne moči (angl.: Maximum Power Point - MPP): vršna moč P mpp [Wp], napetost odprtih sponk U OS [V], tok kratkega stika I KS [A], napetost pri vršni moči U mpp [V] in tok pri vršni moči I mpp [A]. Drugi pomembni električni podatki so: temperaturni koeficient toka kratkega stika α [% / o C], temperaturni koeficient napetosti odprtih sponk β [% / o C], temperaturni koeficient moči γ [% / o C], nazivna temperatura celice (pri 800 Wm -2, temperaturi 20 o C in zračni masi AM = 1,5), to je temperatura celice, ki se vzpostavi pri navedenih pogojih, temperaturno območje delovanja modula, najvišja napetost sistema (600 ali V), izkoristek (učinkovitost) modula η [%], toleranca moči [%] in vrsta električnega priključka [1]. Za sončni modul je pomembna U-I karakteristika, ki jo konstruiramo iz karakteristik posameznih celic. Največji vpliv na električne parametre sončnega modula predstavljajo sončno sevanje, temperatura sončnih celic in delno ali celotno osenčenje modula. Vrednost 7

18 izhodnega toka je sorazmerna jakosti sončnega sevanja. Na sliki 2.9 so prikazane krivulje U-I karakteristike sončnega modula pri različnih vrednostih sončnega sevanja. S slike je razvidno, da se z večanjem sončnega sevanja veča tudi izhodni tok. Slika 2.9: U-I karakteristike sončnega modula pri različnih vrednostih jakosti sončnega sevanja (temperatura sončnega modula je konstantna) Pri sončnem sevanju na modul se le ta segreva in s tem se spreminjajo njegove električne lastnosti. Kot vidimo na sliki 2.10, pri direktnem sevanju na modul z jakostjo Wm -2 in rastočih temperaturah napetost odprtih sponk U OS pada, tok kratkega stika I KS pa nekoliko narašča. Za ohranitev čim niţje temperature sončnih modulov moramo pri montaţi zagotoviti čim boljšo cirkulacijo zraka [1]. Slika 2.10: U-I karakteristike sončnega modula pri različnih vrednostih temperature sončnega modula (jakost sončnega sevanja je konstantna) Zaporedna vezava enakih celic v modulu daje maksimalno moč v primeru enake osvetljenosti, zato ne smemo pozabiti na osenčenje. To je pomemben parameter, ki vpliva na karakteristiko modula. Če je modul delno osenčen, osenčena celica ne generira električnega toka, osvetljene sončne celice pa nemoteno delujejo naprej. Na osenčeni celici se tako pojavi zaporna napetost in postavi celico v bremenski reţim delovanja. Takšno delovanje lahko vodi k nastanku vročih točk, kjer se sončna celica pregreva, zaradi česar lahko pride do uničenja celice. Za zaščito pred tovrstnimi teţavami se uporabljajo premostitvene diode, ki jih veţemo vzporedno določenemu številu sončnih celic, običajno skupini, ki vsebuje med 12 in 24 sončnih celic. 8

19 Premostitvene diode celico tokovno premostijo in jo zaščitijo pred pregretjem oziroma uničenjem. Tok premostitvene diode mora biti najmanj 1,25-kratnik kratkostičnega toka modula. Zaporna napetost diode mora biti vsaj dvakrat višja od specificirane napetosti odprtih sponk modula[1]. 2.5 Sončni sistemi Sončni sistem je skupek med seboj povezanih sončnih modulov, ki s pripadajočo opremo tvorijo sončno elektrarno. Glede na način priključitve porabnikov delimo sončne sisteme na: samostojne sončne sisteme, ki oskrbujejo z električno energijo porabnike znotraj lokalnega električnega omreţja. Ločimo jih na: o sončne sisteme z akumulatorji ali brez njih, o sončne sisteme z enosmernimi porabniki ali izmeničnimi porabniki in o čiste ali hibridne sončne sisteme (v kombinaciji z drugimi generatorji električne energije); omreţne sončne sisteme, ki oddajajo električno energijo v električno omreţje in jih zato imenujemo tudi sončne elektrarne, ki jih ločimo po velikosti: o razpršeni sistemi hišne sončne elektrarne in o centralni sistemi velike sončne elektrarne z močjo nad 100 kwp [7]. V diplomski nalogi obravnavamo MSE, ki deluje kot razpršeni sistem v sklopu omreţnega sistema. Inštalirana moč MSE znaša 22,8 kwp, pri čemer se vsa proizvedena električna energija oddaja v elektroenergetski sistem (EES). 9

20 3 MALA SONČNA ELEKTRARNA RAA V nadaljevanju tega poglavja bomo predstavili malo sončno elektrarno RAA (MSE RAA), ki je v druţinski lasti in je zgrajena na treh ločenih objektih. Ideja o izgradnji MSE se je porodila ob obisku Celjskega sejma jeseni Ţe po prvih poizvedovanjih nam je bilo jasno, da MSE v letu 2009 ni moţno postaviti, zato smo v letu 2010 iskali ugodnejšo tehnično in finančno rešitev. Ţe spomladi 2010 smo se odločili za sodelovanje s slovenskim proizvajalcem modulov, ki je bil pripravljen zgraditi MSE na ključ. Financiranje je potekalo preko Banke Koper, ki je takrat edina nudila 100 % financiranje. Na osnovi tega spoznanja smo se hitro odločili za postavitev še dveh manjših objektov (nadstrešek, garaţa) in tako povečali moč MSE za 44 %. Po zapletenem in dolgotrajnem pridobivanju vseh potrebnih dokumentov smo podpisali pogodbo o izgradnji MSE z rokom izgradnje 90 dni. To se je tudi dejansko zgodilo, saj je bila MSE priključena na omreţje Osnovni opis MSE RAA je postavljena na strehah objektov na naslovu Brezovska Gora 6 B, 8273 Leskovec pri Krškem. Slika 3.1 kaţe satelitski posnetek poloţaja največje strehe glede usmerjenosti proti jugu in postavitev dveh novozgrajenih objektov. Zgornji rob slike 3.1 predstavlja sever, spodnji rob pa jug. Garaţa objekt 3 Nadstrešek - objekt 1 Glavna streha objekt 2 Slika 3.1: Satelitski posnetek MSE RAA 10

21 MSE RAA je zgrajena za vzporedno obratovanje z javnim električnim omreţjem lokalnega distribucijskega podjetja Elektro Celje, d. d.. Efektivna površina streh obstoječih objektov je omogočila postavitev MSE RAA maksimalne moči 22,8 kwp. NN-kabelski priključek MSE RAA je urejen v skladu z izdanim Soglasjem za priključitev na distribucijsko omreţje št , izdanega s strani Elektro Celje, d. d. z dne Slika 3.2 kaţe podrobnejši pogled postavitve sončnih modulov sončne elektrarne MSE RAA. Tako so sončni moduli sončne elektrarne MSE RAA postavljeni na treh ločenih objektih. Prvi, manjši objekt, predstavlja nadstrešek površine 28 m 2, kjer je nameščenih 14 sončnih modulov, naslednji objekt predstavlja garaţo površine 31,5 m 2, kjer je nameščenih 16 sončnih modulov, in zadnji objekt predstavlja hišo površine 136,8 m 2, kjer je nameščenih 68 sončnih modulov. objekt 3 garaţa, 16 modulov objekt 1 nadstrešek, 14 modulov objekt 2 hiša, 68 modulov Slika 3.2: Podrobnejša predstavitev sončne elektrarne MSE RAA MSE RAA, inštalirane moči 22,8 kwp, je sestavljena iz 98 sončnih modulov tipa BMU/233, razporejenih na 3 strehah, dveh razsmernikov Sunny Boy 4000TL, enega razsmernika Sunny Tripower 17000TL in AC-stikalnega bloka, ki so nameščeni v garaţi. V prilogi 8.3 je podana shema električnih povezav za stikalni blok AC. Razporeditev sončnih modulov kaţe slika 3.2, medtem ko so razsmerniki in stikalni blok prikazani na sliki 3.3. AC stikalni blok je povezan z ločilno merilnim mestom (LMM) s kablom preseka Al 4 x 35 mm 2 za doseganje dovoljenega padca napetosti. 11

22 AC-stikalni blok Sunny Tripower 17000TL objekt 2 Sunny Boy 4000TL objekt 3 objekt 1 R 3 R 2 R 1 Slika 3.3: Razporeditev razsmernikov in AC stikalnega bloka 3.2 Sončni moduli Fotonapetostni generator je sestavljen iz vzporednih vej (angl.: stringov) zaporedno vezanih sončnih modulov. Sončni modul je najmanjši še zamenljiv del fotonapetostnega generatorja. Moduli morajo ustrezati predpisanim standardom, ki določajo električne in mehanske lastnosti za zagotavljanje dolgotrajnega, zanesljivega in varnega delovanja [1]. Glede na lokacijo, velikost razpoloţljivih streh in cen sončnih modulov smo se odločili za vgradnjo modulov tipa BMU/233. Moduli so sestavljeni iz 60 zaporedno vezanih sončnih celic iz polikristalnega silicija. Iz tabele 3.1 razberemo osnovne tehnične podatke vgrajenih sončnih modulov, kot so dimenzije in teţa modulov ter dovoljene meje izkoristkov pretvorbe celice in modula. Tabela 3.1: Osnovne lastnosti uporabljenih sončnih modulov Tip modula BMU/233 Tip sončnih celic Polikristalni silicij Dimenzije sončnih celic 156 x 156 mm Število celic in vezava 60 zaporedno D x Š x V 1649 x 991 x 40 mm Teţa 18,5 kg Učinkovitost pretvorbe celice 14,7 16,8 % Učinkovitost pretvorbe modula 13,1 15 % Za ugotavljanje ustreznosti sončnih celic, ki so del sončnega modula, moramo poznati tudi druge parametre, ki vplivajo predvsem na električno delovanje sončnega modula. Pomembnejši podatki, ki pri tem nastopajo, so podani v tabeli 3.2 in so vršne vrednosti 12

23 modula. Za nadaljnjo obravnavo v diplomski nalogi so pomembni še podatki o izkoristku pretvorbe sončne celice in modula ter nazivna temperatura celice (NTC). Tabela 3.2: Električne lastnosti uporabljenih sončnih modulov Tip modula BMU/233 Vršna moč P mpp (W) 233 Tok vršne moči I mpp (A) 7,9 Napetost vršne moči U mpp (V) 229,5 Kratkostični tok I KS (A) 8,45 Napetost odprtih sponk U OS (V) 37,5 Učinkovitost pretvorbe celic ɳ cel (%) 16,0 Učinkovitost pretvorbe modula η mod (%) 14,3 Temperaturni koeficient toka α + 5,5 ma/k Temperaturni koeficient napetosti β -120 mv/k Temperaturni koeficient moči γ -0,4 %/K NTC 44 Maksimalna sistemska napetost 1000 V dc Toleranca izhodne moči + 3 % Na sliki 3.4. je za laţjo predstavo prikazana razporeditev sončnih modulov po vejah. Oţičenje modulov je izvedeno med montaţo z originalnimi vodotesnimi kabelskimi priključki (t. i. hidrospojne vtične povezave). Podaljševalni solarni kabli od koncev fotonapetostnih vej do razsmernikov so delno pritrjeni na nosilno konstrukcijo, delno so poloţeni v fleksibilne cevi. Kabel je poloţen v police PK 100 do roba strehe, kjer so izvedeni prehodi na fasado. Fleksibilne cevi so poloţene čez rob strehe v kabelsko polico PK 100, pritrjeno na steno. Kabelske police PK 100 ščitijo vodnike do cevi, ki so poloţene po zemeljski trasi, ta pa vodi do objekta 3 garaţa, kjer se nahajajo razsmerniki in stikalni blok SB AC. Zaradi večje oddaljenosti objekta 1 do razsmernikov se je za niţanje padca napetosti izdelala razdelilna doza SD. Slika 3.4: Razporeditev sončnih modulov po vejah MSE RAA 13

24 Iz topologije MSE RAA prikazane v tabeli 3.3., je razvidna razporeditev vej: o veja 1 in 2 sta sestavljeni iz 7 sončnih modulov nameščenih na objektu 1, o veja 3 in 4 sta sestavljeni iz 8 sončnih modulov nameščenih na objektu 3 in o veja 5, 6 in 7 so sestavljene iz 16 sončnih modulov ter veja 8 iz 20 sončnih modulov nameščenih na objektu 2 (za laţjo predstavo glej sliko 3.4); povezava na razsmernik: o veji 1 in 2 sta povezani na enofazni razsmernik Sonny Boy 4000TL za objekt 1, o veji 3 in 4 sta povezani na enofazni razsmernik Sonny Boy 4000TL za objekt 3 in o veje 5 do 8 so povezane na razsmernik Sonny Trupower 17000TL (za laţjo predstavo glej sliko 3.3); razporeditev in moč po fazah; o veji 1 in 2 obremenjujeta samo fazo L1 s skupno močjo 3,26 kwp, o veji 3 in 4 obremenjujeta samo fazo L2 s skupno močjo 3,73 kwp in o veje 5 do 8 so razporejene po vseh treh fazah s skupno močjo 15,79 kwp. Tabela 3.3: Topologija MSE RAA OBJEKT 1 OBJEKT 3 OBJEKT 2 Veja 1 Veja 2 Veja 3 Veja 4 Veja 5 Veja 6 Veja 7 Veja 8 Št. modulov Moč (kwp) 1,63 1,63 1,86 1,86 3,73 3,73 3,73 4,66 Razsmernik SB 4000TL SB 4000TL STP 17000TL Razporeditev po fazah Moč po fazah (kwp) L1 L2 L1, L2, L3 3,26 3,73 15,79 Ker je distributer dolţan v omreţju vzdrţevati simetrijo med fazami, je potrebno vzpostaviti tudi simetrijo med fazami na izhodu MSE. V našem primeru ni bilo moţno skupne moči iz trifaznega razsmernika razdeliti na enake deleţe po fazah, saj poleg delujeta še dva enofazna razsmernika, ki sta priključena vsak na svojo fazo. V trifaznem razsmerniku za objekt 2 je bilo potrebno moč neenakomerno razdeliti po fazah, in sicer tako, da smo dobili pribliţno simetričnost faz na izhodu MSE. Rezultati simetričnosti med fazami na izhodu MSE so podani v tabeli

25 Tabela 3.4: Simetrija na izhodu MSE RAA L1 L2 (kwp) 3,4 Simetrija med fazami L2 L3 (kwp) 3,7 L3 L1 (kwp) 3,3 Iz tabele 3.5 vidimo, da je na MSE RAA postavljenih 98 sončnih modulov tipa BMU/233 skupne moči 22,8 kwp. Tabela 3.5: Skupna moč MSE RAA Tip modulov BMU/ 233 Skupno število modulov 98 Skupna moč (kw) 22,8 3.3 Razsmerniki Kot je bilo predstavljeno MSE RAA obratuje z vgrajenima enofaznima razsmernikoma proizvajalca SMA, tip Sunny Boy 4000TL in s trofaznim razsmernikom Sunny Tripower 17000TL. Osnovni podatki razsmernikov so podani v tabeli 3.6. Tabela 3.6: Osnovni podatki razsmernikov SB 4000TL STP 17000TL Vhodna stran (DC) Maksimalna moč (P pv, max ) 4200 W W Maksimalna napetost (U pv,max ) 550 V 1000 V Napetostno območje (DC) V A: V B: V Nominalna napetost (U pv,nom ) 400 V 600 V Minimalna startna napetost DC 125 V / 150 V 150 V / 188 V Maksimalni vhodni tok (I pv,max ) 2 X 15 A A: 33 A B: 11 / 33 A Št. MPP sledilnikov/vej na sledilnik 2 / 2 2 / A: 5 B: 1 Izhodna stran (AC) Maksimalna moč (P AC,max ) 4000 W W Nominalna moč (P AC,nom ) 4000 W W Maksimalni izhodni tok (I AC,max ) 22 A 24,6 A Nominalna napetost AC (U AC,nom ) V 230 / 400 V Nominalna frekvenca AC (f AC,nom ) 50 Hz 50 Hz 15

26 Izkoristek Maksimalni izkoristek 97,0 % 98,0 % Euro-eta 96,5 % 97,5 % Močnostni tokokrog Topologija H5 mostič (brez TP) H5 mostič (brez TP) Nadzor omreţja SMA grid guard SMA grid guard Št. faz 1 3 Ohišje IP-zaščita IP 65 IP 65 Hladilni sistem Opti cool Opti cool Temperaturno območje -25 C + 60 C -25 C +60 C Dimenzije (Š x V x G) 470 x 445 x 180 mm 665 x 690 x 265 mm Teţa 25 kg Dodatki Komunikacija RS 485/Bluetooth RS 485/Bluetooth Prikazovalnik grafični grafični V primeru nihanja napetosti oziroma frekvence izven nastavljenih mej razsmernik izvrši samodejno ločitev od omreţja. V primeru izklopa omreţja in njegove ponovne vzpostavitve razsmernik izvrši samodejni priklop in sinhronizacijo na omreţje v času 30 sekund. Tovarniške nastavitve za razsmernike SMA so prikazane v tabeli 3.7. Tabela 3.7: Tovarniške nastavitve razsmernikov Nadzor napetosti in frekvence Meja Največji izklopni čas Spodnja meja AC napetosti 200,00 V 0,2 s Zgornja meja AC napetosti 260,00 V 0,2 s Spodnja meja frekvence 49,80 Hz 0,2 s Zgornja meja frekvence 50,20 Hz 0,2 s Čas pred ponovnim vklopom Aktivno Čas nadzorna omreţja Čas ponovnega vklopa po napaki omreţja Da 30 s 3.4 Priklop na javno omrežje Ločilno merilno mesto (LMM) se nahaja tik ob prostostoječi merilni omarici (PMO) za obstoječ stanovanjski objekt in se nahaja na robu parcele ob cesti. PMO je priključena z obstoječim kablovodom Al 4 x ,5 mm 2. Kablovod med obstoječo PMO in LMM je izveden s kablom Al 4 x ,5 mm 2 ter med LMM in stikalnim blokom SB-AC s kablom NYY 4 x 35mm 2. Slika 3.5 kaţe v LMM vgrajeno opremo za merjenje električne energije, avtomatiko elektrarne ter ločitev elektrarne od omreţja, skladno z Navodili za priključevanje in obratovanje elektrarn inštalirane moči do 10 MVA (GIZ, april 2008). Izostanek napetosti na omreţju mora obvezno povzročiti ločitev MSE od omreţja. 16

27 Za potrebe avtomatskega izklopa elektrarne sta vgrajena pre-podnapetostni rele HRN 54 in pre-podfrekvenčni rele RM 35, ki delujeta na krmiljen močnostni odklopnik. Podrobnejši pregled vezave LMM je podan v prilogi 8.4. Za potrebe ročnega izklopa celotne elektrarne je v LMM vgrajeno grebenasto stikalo. Števec delovne energije Nap..in frek. zaščita Varovalčni ločilnik Grebenasto stikalo Krmiljen odklopnik Slika 3.5: Oprema v ločilno merilnem mestu Vse nadzorne naprave in zaščitni elementi morajo biti zaščiteni pred nepooblaščenim nastavljanjem parametrov, zato so pod kontrolo Sistemskega operaterja distribucijskega omreţja (SODO) ter zaklenjeni in pod nadzorom distribucijskega podjetja Elektro Celje, d. d. 17

28 4 PROGRAMSKA OPREMA V nadaljevanju tega poglavja so opisani instrumenti in programska oprema, s katerimi smo opravili analizo delovanja sončne elektrarne. 4.1 Merjenje jakosti sončnega sevanja piranometer Za izkoriščanje energije sončnega sevanja so pomembne meritve skupnega, razpršenega in direktnega sončnega sevanja na ravno površino, pri čemer za merjenje skupnega sončnega sevanja uporabljamo piranometer, ki je prikazan na sliki 4.1. Slika 4.1: Piranometer Za senzorje v piranometrih uporabljamo termoelektrične, fotoelektrične, piroelektrične ali bimetalne elemente. Ker so piranometri trajno izpostavljeni atmosferskim vplivom, morajo biti čvrste izvedbe in odporni na korozijske vplive vode in vlaţnega zraka. Prejemnik sevanja mora biti hermetično zaprt ali mora imeti sistem za odvajanje kondenzirane vlage iz ohišja. Najpogosteje se uporabljajo termoelektrični piranometri. Ti izkoriščajo toplotne detektorje, ki proizvajajo napetost na principu termoelektričnega efekta v odvisnosti od velikosti vpadnega sončnega sevanja. Toplotni detektor je nameščen pod dvojno stekleno kupolo, ki ga ščiti pred prodorom vlage in dolgovalnim sevanjem samega instrumenta. Prav tako je toplotno izoliran, tako da preprečuje njegovo hlajenje. Svetovna meteorološka organizacija in Mednarodna organizacija za standarde sta definirali tri klase piranometrov. Najboljša klasa (sekundarni standard) se uporablja za natančna meteorološka merjenja, naprave prve klase za redna meteorološka merjenja in naprave druge klase za industrijska merjenja in spremljanje fotonapetostnih in toplotnih sončnih sistemov [8]. 4.2 Multimeter fluke 826 Vzdrţevanje MSE ni zelo zahtevno, vendar brez rednega preverjanja kvalitete ni mogoče pričakovati optimalnih rezultatov. Poleg klasičnih merilnih inštrumentov, kot sta V- in A- 18

29 meter, se v novejšem času uporabljajo ţe namenski merilni inštrumenti. V fotonapetostnem sistemu se poleg enostavnih merilnikov jakosti sončnega sevanja uporabljajo tudi zahtevnejši merilni instrumenti, ki se uporabljajo pri industrijskem vzdrţevanju. MSE sestavljajo moduli, katerih izkoristek lahko občasno preverjamo na enostaven način s pomočjo piranometra, ki pretvori jakost moči sončnega sevanja na ravno površino v električno napetost, to pa izmerimo s pomočjo merilnega inštrumenta (V-metra). Na sliki 4.2 je prikazan multimeter FLUKE 289, s katerim lahko uspešno iščemo napake in teţave v sistemu. Uporabljamo ga lahko za merjenje napetosti in toka na strani AC in DC, za merjenje temperature upornosti itd. Za merjenje temperature imamo temperaturni senzor, ki ga lahko uporabimo za meritev temperature zraka. V kolikor ţelimo izmeriti temperaturo modula, ga pritrdimo na spodnjo stran sončnega modula. Slika 4.2: Multimeter 4.3 Ekliptični diagram Ekliptični diagram prikazuje navidezno pot Sonca v kartezičnem koordinatnem sistemu. Slika 4.3. kaţe ekliptični diagram navidezne poti Sonca za mesto Krško. Na sliki 4.3 abscisna os prikazuje azimut Sonca, pri čemer 0 predstavlja orientacijo jug, negativne vrednosti kotov predstavljajo vzhod in pozitivne zahod. Na ordinati je prikazana višina Sonca (kot med horizontom in lego Sonca) [9]. 19

30 Slika 4.3: Ekliptični diagram 4.4 Program Horicatcher Sistem Horicatcher je preprosto in hitro orodje za fotografiranje obzorja. Slike lahko uporabljamo za določitev vhodne sončne energije, trajanja sončnega obsevanja ali zmanjšanje izpostavljenosti Soncu zaradi ovire, kot so drevesa, hiše ali gore. Za namestitev sistema Horicatcher potrebujemo fotografsko trinoţno stojalo, kompas in računalnik za programsko opremo. Sestavni deli sistema Horicatcher so: digitalni fotoaparat Sony DSC-W110 (7,2 mil. slikovnih točk, 1 GB SD-kartico), fotografski nosilec, horizont ogledalo in sistem za senčenje. Potrebna programska oprema za Windows PC vsebuje: preoblikovalec slike v pravokotno sliko obzorja in program za izračunavanje sončne poti (točnost sistema ± 1 ). Za optimalno fotografijo obzorja moramo izbrati optimalno mesto, ki bo čim bolj reprezentativno. Postavimo trinoţno stojalo, na katerega namestimo sistem Horicatcher. Pri tem ga moramo orientirati po azimutu. Nato še prilagodimo sistem vodoravno s pomočjo vodne tehtnice, ki je integrirana v osnovno ploščo. Vklopimo fotoaparat in opravimo naslednje nastavitve (z uporabo nastavitev gumbov na zadnji strani Sony DSC-W110): zoom na najširši poloţaj (to je standardna nastavitev ob vklopu), samosproţilec na ON (mora biti aktiviran za vsako sliko posebej), flash na OFF, pokrijemo Sonce s priloţenim sistemom za senčenje in sproţimo slikanje (10 sekund do fotografiranja). Pred ponovnim slikanjem preverimo izravnavanje in azimut. 20

31 Kamero s kablom USB poveţemo na PC. Prenos fotografij na računalnik je moţen s programom Windows Exsplorer (kamero je treba nastaviti kot nosilec podatkov) ali s programsko opremo Sony. Programska oprema preoblikuje izvirno sliko. Rezultat je pravokotna slika, ki predstavlja na x-osi azimut in v y-osi nadmorsko višino Resolucija v x- in y-smeri je 1/8. Postopek preoblikovanja slik poteka v več korakih in je razviden s slike 4.4: 1. poiščemo in naloţimo originalno sliko, 2. izračunamo center slike, 3. nastavimo datum, uro in prostor, 4. optimiziramo sliko, 5. opravimo poravnavo glede na azimut, 6. uredimo točke na obzorju [10] Slika 4.4: Postopek pretvarjanja slike s Sončevo potjo ali brez nje 21

32 5 EKSPERIMENTALNI DEL V nadaljevanju poglavja so predstavljeni rezultati meritev, opravljenih na MSE RAA. 5.1 Analiza senčenja Poslikavo horizonta smo izvedli 13. decembra 2011 med in na vseh treh strehah MSE RAA. Za potrebe ugotavljanja senčenja so narejene tri slike senčenja bliţnjega in daljnega horizonta. Najprej smo ugotovili in označili referenčne točke za poslikavo, kot je razvidno s slike 5.1. Na njej oznaka X1 predstavlja prvo točko merjenja na objektu 2, X2 drugo merilno točko na objektu 1 in X3 mesto zadnje, tretje postavitve merilne opreme na objektu 3. Slika 5.1: Referenčne točke za ugotavljanje senčenja Na referenčni točki smo najprej postavili trinoţno stojalo z opremo za slikanje horizonta. S pomočjo pomičnih nogic stojala smo napravo uravnovesili, kar je razvidno s slike 5.2. S pomočjo fotografskega traku smo zakrili Sonce in tako omogočili laţje pozicioniranje Sonca pri kasnejši obdelavi slike. Slika 5.2: Nastavitev opreme za slikanje horizonta na objektu 2 22

33 Rezultat slikanja iz referenčne točke X1 na objektu 2 je slika 5.3, ki ponazarja senčenje bliţnjega in daljnega horizonta. Slika 5.3: Slika bliţnjega in daljnega horizonta Podatke, ki smo jih dobili na terenu, smo vnesli v program za izračun senčenja, kot kaţe slika 5.4. Rezultat slikanja horizonta iz referenčne točke X1 na strehi objekta 2 nam pokaţe, da je senčenje zaradi vpliva bliţnjih dreves reda 1,8 %. Tako smo dobili podatek, za koliko % bo proizvodnja električne energije iz MSE manjša na letnem nivoju zaradi senčenja. Hkrati je to osnova za odločitev, ali je smotrno pripraviti ukrepe za zmanjšanje senčenja. Slika 5.4: Senčenje horizonta v točki X1 na objektu 2 Po istem postopku smo opravili še slikanje horizonta na referenčni točki X2 objekta 1 in točki X3 na objektu 3. Vneseni podatki za referenčno točko X2 so prikazani na sliki 5.5 in za referenčno točko X3 na sliki

34 Slika 5.5: Senčenje horizonta v točki X2 na objektu 1 Slika 5.6: Senčenje horizonta v točki X3 na objektu 3 Rezultat slikanja horizonta iz referenčne točke X2 na strehi objekta 1 nam kaţe, da je senčenje zaradi vpliva sosednje hiše in bliţnjih dreves reda 3,6 %, na strehi objekta 3 pa reda velikosti 2,1 %. Iz vseh dobljenih podatkov smo ugotovili, da je povprečno senčenje horizonta 2,5 %. 24

35 5.2 Meritev jakosti sončnega sevanja Meritve jakosti gostote moči sončnega sevanja so potekale 16. decembra 2011 in 13. marca 2012 ob 14. uri. Merili smo gostoto moči sončnega sevanja pri različnih kotih obsevanosti. V ta namen smo pritrdili piranometer na gibljivo ploščo. Meritev smo izvedli s pomočjo enosmernega napajanja dveh 9-voltnih baterij, piranometra in multimetra Fluke 289. Povezava merilnega sistema je razvidna s slike 5.7. Piranometer na gibljivem podstavku Bateriji 2 x 9 V Multimeter FLUKE 289 Slika 5.7: Izvedba meritve gostote moči sončnega sevanja Piranometer nam količino svetlobe, ki pade na ravno površino pretvori v merljivo veličino električne enosmerne napetosti [mv], ki smo jo odčitali na multimetru. Ker smo predhodno ugotovili, da v popolni temi instrument kaţe vrednost -34 mv smo to vrednost upoštevali kot izhodišče. Napetost 1,5 mv predstavlja 1 W/m 2 skupne jakosti gostote moči sončnega sevanja. Tako smo dobili rezultate meritev gostote moči sončnega sevanja pri različnih kotih obsevanosti, ki so podani v tabeli 5.1 in na sliki 5.8. Tabela 5.1: Rezultati meritev skupne gostote moči sončnega sevanja pod različnimi nakloni Naklon [ ] Odčitki +34 [mv] I [W/m 2 ] Odčitki +34 [mv] I [W/m 2 ] , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , ,3 25

36 sončno sevanje [w/m2] Na sliki 5.8 je z modro barvo označena krivulja za meritve, opravljene 13. decembra 2011, in z rdečo barvo krivulja za meritve, opravljene 16. marca Na sliki 5.8 lahko vidimo, da se obravnavana dneva razlikujeta tako po jakosti gostote moči sončnega sevanja kot tudi po naklonu, pri katerem je osvetljenost maksimalna. 900,0 800,0 700,0 600,0 500,0 400,0 300,0 200,0 100,0 0, Naklon [ ] Slika 5.8: Meritve jakosti gostote moči sončnega sevanja Iz rezultatov meritev, ki smo jih izvedli na preprost način, je razvidno, da je še kako pomemben izbor naklona strehe, na katerem je postavljena MSE, in od opazovanega letnega časa. 5.3 Analiza izkoristka MSE RAA V tem podpoglavju ţelimo predstaviti rezultate meritev izkoristkov sončnih celic, sončnih modulov in celotne površine streh in tako ugotoviti, v kolikšni meri so izpolnjene obljube proizvajalca, ki jih je podal v predstavitvenih katalogih in projektni dokumentaciji za obravnavano MSE RAA. Meritve so potekale 24. februarja Za potrebe teh meritev je bil merilnik gostote moči sončnega sevanja piranometer montiran na desni vrh strehe garaţe objekt 3. Napajalni bateriji in multimeter Fluke 289 so bili nameščeni na delovni mizi v garaţi, od koder so se hkrati odčitavali podatki iz razsmernikov.podatki o temperaturi modulov so pridobljeni s pomočjo opreme Sunny sensorbox, ki sluţi za spremljanje delovanja MSE. Iz pridobljenih podatkov, ki so zbrani v prilogi 8.5 smo izračunali izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico, sončni modul in streho za skupni izkoristek vseh 3 objektov ter ga ponazorili s sliko 5.9. Na njej lahko vidimo, da se izkoristki pretvorbe počasi dvigujejo do gostote moči sončnega sevanja 500 W//m 2. Z višanjem obsevanosti se dviguje tudi temperatura sončnih modulov, ki vpliva na niţanje izkoristkov pretvorbe. Rdeča črta predstavlja izračunan izkoristek pretvorbe na sončno celico, zelena črta izkoristek pretvorbe na sončni modul in vijolična črta izkoristek pretvorbe na celotno streho. Opazimo lahko, da je izkoristek pretvorbe v veliki meri odvisen od opazovane skupne površine. 26

37 izkoristek [%] izkoristek [%] 18,00 16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0, sončno sevanje [W/m 2 ] Slika 5.9: Skupni izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na celico, modul in streho Prav tako smo iz pridobljenih podatkov izračunali izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico, sončni modul in streho za vsak objekt posebej. Izračunani izkoristki pretvorbe sončne energije v električno za objekt 1 so vidni v prilogi 8.6 in prikazani na sliki 5.10, za objekt 2 so vidni v prilogi 8.7 in prikazani na sliki 5.11 ter za objekt 3 so vidni v prilogi 8.8 in prikazani na sliki Na sliki 5.10 rdeča črta predstavlja izračunan izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico, zelena črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul in vijolična črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na celotno streho objekta 1. Opazimo lahko, da je izkoristek pretvorbe sončne energije v električno v dveh opazovanih trenutkih popačen, kar je verjetno napaka pri odčitavanju. 16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0, sončno sevanje [W/m 2 ] Slika 5.10: Izkoristki pretvorbe sončne energije v električno na celico, modul in streho za objekt 1 27

38 izkoristek [%] izkoristek [%] Na sliki 5.11 rdeča črta predstavlja izračunan izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico, zelena črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul in vijoličasta črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na celotno streho objekta 2. 18,00 16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0, sončno sevanje [W/m 2 ] Slika 5.11: Izkoristki pretvorbe sončne energije v električno na celico, modul in streho za objekt 2 Na sliki 5.12 rdeča črta predstavlja izračunan izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico, zelena črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul in vijoličasta črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na celotno streho objekta 3. 18,00 16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0, sončno sevanje [W/m 2 ] Slika 5.12: Izkoristki pretvorbe sončne energije v električno na celico, modul in streho za objekt 3 28

39 izkoristek [%] Na sliki 5.13 je prikazana primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na celico med tremi objekti. Rdeča črta predstavlja izračunan izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico objekta 1, vijoličasta črta izračunan izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico objekta 2 in zelena črta izračunan izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico objekta 3. Iz primerjave izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno vidimo, da je izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico na objektu 1 manjši zaradi manjšega naklona strehe, kot pa je na objektu 2 in objektu 3. Majhna razlika v izkoristku pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico med objektom 2 in objektom 3 je posledica usmerjenosti streh. Objekt 2 je za nekaj stopinj usmerjen na vzhod, kar je glede na čas izvedbe meritev dalo boljši rezultat. Na sliki 5.13 vidimo, da je izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico, ob ugodnih razmerah, skoraj identičen s podatki proizvajalca, ki so prikazani v tabeli ,00 16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0, sončno sevanje [W/m 2 ] Slika 5.13: Primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico vseh treh objektov Na sliki 5.14 je prikazana primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul med tremi objekti. Rdeča črta predstavlja izračunan izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul objekta 1, vijoličasta črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul objekta 2 in zelena črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul objekta 3. Iz primerjave izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno vidimo, da je izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul na objektu 1 manjši zaradi manjšega naklona strehe, kot je na objektu 2 in objektu 3. Majhna razlika v izkoristku pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul med objektom 2 in objektom 3 je posledica usmerjenosti streh. Objekt 2 je za nekaj stopinj usmerjen na vzhod, kar glede na čas izvedbe meritev daje boljše rezultate.. 29

40 izkoristek [%] izkoristek [%] 16,00 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0, sončno sevanje [W/m 2 ] Slika 5.14: Primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul vseh treh objektov Na sliki 5.15 je prikazana primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na streho med tremi objekti. Rdeča črta predstavlja izračunan izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na streho objekta 1, vijoličasta črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na streho objekta 2 in zelena črta izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na streho objekta 3. 14,00 12,00 10,00 8,00 6,00 4,00 2,00 0, sončno sevanje [W/m 2 ] Slika 5.15: Primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na streho vseh treh objektov 30

41 5.4 Izvedba meritev senčenja Dne 2. marca 2012 smo izvedli meritve senčenja modulov na garaţi objekt 3. Najprej smo odčitali vrednosti brez senčenja sončnih modulov, prikazane v tabeli 5.2. Pri vseh odčitavanjih smo se fokusirali na odčitke razsmernika R2, ki so označeni z rumeno barvo. Tabela 5.2: Odčitek vrednosti brez senčenja R1 R2 R3 P el odčitek odčitek I η cel η mod η str [W] [W] [W] [W] [mv] +34 [W/m 2 ] [%] [%] [%] ,57 13,02 10,81 Nato smo pristopili k senčenju sončnih modulov. Senčenje smo izvedli s pomočjo črne folije, ki nam je sluţila kot zavesa. Postopek senčenja sončnih modulov je prikazan na sliki Slika 5.16: Izvedba senčenja s pomočjo zavese črna folija V nadaljevanju bomo shematsko prikazali, katere vrste sončnih modulov smo senčili in kakšna je njihova vezava. Kratica Z3 pomeni začetek veje št. 3, kratica K3 pa pomeni konec veje št. 3, ki je poleg veje št. 4 priključena na razsmernik 2. Senčenje polovice sončnih modulov na strehi garaţe je shematsko prikazano na sliki 5.17 in predstavlja senčenje cele veje št. 3, ki je priključena na razsmernik številka 2 za objekt 3, poleg veje št. 4. Rezultati so prikazani v tabeli 5.3, in kaţejo, da se je ob senčenju polovice sončnih modulov na strehi objekta 3 proizvedena moč v trenutku odčitka prav tako razpolovila. Z K3 Z K Slika 5.17: Shematska predstavitev senčenja polovice sončnih modulov 31

42 Tabela 5.3: Odčitek vrednosti pri senčenju polovice modulov R1 R2 R3 P el odčitek odčitek I η cel η mod η str [W] [W] [W] [W] [mv] +34 [W/m 2 ] [%] [%] [%] ,26 6,49 5,39 Nato smo senčili spodnje sončne module v veji št. 3 Senčenje je shematsko prikazano na sliki Rezultati so prikazani v tabeli 5.4, in kaţejo, da se zaradi spodaj predstavljene vezave moč proizvedene električne energije prav tako razpolovi. Majhna razlika, ki je nastala med tema dvema meritvama, je posledica nekoliko manjše jakosti moči sončnega sevanja. Z K3 Z K Slika 5.18: Shematska predstavitev senčenja spodnjega dela veje 3 Tabela 5.4: Odčitek vrednosti pri senčenju četrtine sončnih modulov R1 R2 R3 P el odčitek odčitek I η cel η mod η str [W] [W] [W] [W] [mv] +34 [W/m 2 ] [%] [%] [%] ,66 5,95 4,94 Sledilo je senčenje prvih dveh modulov v veji št. 3 Senčenje je shematsko prikazano na sliki Rezultati so prikazani v tabeli 5.5 in kaţejo, da se zaradi spodaj predstavljene vezave in senčenju osmine sončnih modulov trenutna proizvedena moč prav tako zniţa za pribliţno enak deleţ. Z K3 Z K Slika 5.19: Shematska predstavitev senčenja prvih dveh modulov veje 3 Tabela 5.5: Odčitek vrednosti pri senčenju osmine modulov R1 R2 R3 P el odčitek odčitek I η cel η mod η str [W] [W] [W] [W] [mv] +34 [W/m 2 ] [%] [%] [%] ,50 11,17 9,27 Na koncu pa smo senčili samo en sončni modul, prvi v veji št. 3, kar predstavlja šestnajstino vseh sončnih modulov na objektu 3. Senčenje je shematsko prikazano na sliki Rezultati 32

43 so prikazani v tabeli 5.6 in nam kaţejo, da se trenutna proizvedena moč zmanjša za pribliţno enak deleţ. Z K3 Z K Slika 5.20: Shematska predstavitev senčenja prvega modula v veji 3 Tabela 5.6: Odčitek vrednosti pri senčenju šestnajstine modulov R1 R2 R3 P el odčitek odčitek I η cel η mod η str [W] [W] [W] [W] [mv] +34 [W/m 2 ] [%] [%] [%] ,50 11,17 9,27 33

44 6 ZAKLJUČEK V diplomski nalogi smo predstavili malo sončno elektrarno, ki je bila zgrajena na ključ. Ob časovni stiski zaradi zniţanja cene obratovalna podpore, ki se spreminja ob začetku leta, investitor ni imel veliko vpliva na tehnične rešitve. Lahko je le upal, da bo dobavitelj v resnici izpolnjeval svoje obljube in podpisane obveznosti. Namen diplomske naloge je bil, da bi s pomočjo dostopnih instrumentov in programske opreme ter uporabe eksperimentalnih metod preverili kakovost in ustreznost vgrajene opreme. Glede na to, da so se meritve odvijale v zimskem času, je bilo zelo teţko najti ustrezne termine za zagotavljanje ustrezne jakosti gostote moči sončnega sevanja. Kljub teţavam smo uspeli meritve opraviti v povsem jasnem vremenu. Inštrumenti in ostala uporabljena oprema so delovali v mejah pričakovanega in se jih bo lahko uporabljalo tudi v bodoče za preverjanje zajamčenih izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno energijo. Izvedba meritve gostote moči sončnega sevanja pod različnim naklonom je samo potrdila dejstvo, da se gostota moči sončnega sevanja spreminja tako zaradi spremembe letnega časa kot tudi zaradi spremembe naklona obsevane površine. Ker v fazi načrtovanja postavitve MSE ni bila opravljena analiza senčenja smo s pomočjo programa Horicatcher preverili senčenje na vseh treh strehah, kjer so nameščeni sončni moduli. Analiza senčenja nas je opozorila na objekte v bliţini delujoče MSE, ki nam predvsem v popoldanskem času zniţujejo proizvodnjo električne energije. Ugotovili smo, da izguba zaradi senčenja bliţnje hiše in gozda predstavlja 2,5 % izpad proizvodnje električne energije (cca 9000 kwh v 15 letih). Ta izguba ne opravičuje stroška morebitnega odkupa bliţnjega gozda, morda le dogovor z lastnikom o rušitvi nekaj najbliţjih dreves. Na koncu smo se ţeleli prepričati še o zajamčeni kvaliteti opreme dobavitelja in izvajalca del na MSE RAA. Analiza izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno nam kaţe zelo dobro ujemanje med predpisanimi in izmerjenimi vrednostmi. Izkoristek pretvorbe na sončno celico, pri temperaturi modulov 25 o C in jakosti moči sončnega sevanja 600 W/m 2, je dosegel ţe vrednost 96,6 % kataloško zajamčenega izkoristka pretvorbe. Pri jakosti moči sončnega sevanja 800 W/m 2 in ob nekoliko niţji temperaturi modulov od kataloških 44 o C je bil izkoristek pretvorbe na celico prav tako zadovoljiv. Zelo podobne rezultate smo dobili pri opazovanju rezultatov izkoristkov pretvorbe na sončni modul. Na osnovi eksperimentalnih metod, ki smo jih uporabili v tej diplomski nalogi, lahko ugotovimo, da je investitor zadovoljen z izbranimi, dobavljenimi in vgrajenimi elementi MSE s strani proizvajalca. 34

45 7 LITERATURA IN VIRI [1] D. Lenardič, Fotonapetostni sistemi priročnik: gradniki, načrtovanje, inštalacija, vzdrţevanje, Ljubljana: Agencija Poti, [2] [3] [4] [5] Jurij Kurnik, Janez I. Pavli, Meritve sončnega sevanja: Raziskovalna laboratorijska vaja pri predmetu Optoelektronika. [6] M. Topič, K. Brecelj, J. Krč, M. Vukadinović, U. Opara Krašovec, F. Smole, Elektrika iz Sonca, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, LFVO. [7] [8] [9] [10] 35

46 8 PRILOGE 8.1 Seznam slik Slika 2.1: Sonce nam najbliţja zvezda... 2 Slika 2.2: Letne zaloge razpoloţljivih energentov... 3 Slika 2.3: Pretvorba sončne energije v druge oblike energije... 3 Slika 2.4: Standardizirani spekter sončnega sevanja... 4 Slika 2.5: Direktno, odbito in difuzno sončno sevanje... 5 Slika 2.6: Prostorski naboj v diodi... 6 Slika 2.7: Delovanje sončne celice pri osvetlitvi... 6 Slika 2.8: Zgradba sončnega modula... 7 Slika 2.10: U-I karakteristike sončnega modula pri različnih vrednostih temperature sončnega modula (jakost sončnega sevanja je konstantna)... 8 Slika 2.9: U-I karakteristike sončnega modula pri različnih vrednostih jakosti sončnega sevanja (temperatura sončnega modula je konstantna)... 8 Slika 3.1: Satelitski posnetek MSE RAA Slika 3.2: Podrobnejša predstavitev sončne elektrarne MSE RAA Slika 3.3: Razporeditev razsmernikov in AC stikalnega bloka Slika 3.4: Razporeditev sončnih modulov po vejah MSE RAA Slika 3.5: Oprema v ločilno merilnem mestu Slika 4.1: Piranometer Slika 4.2: Multimeter Slika 4.3: Ekliptični diagram Slika 4.4: Postopek pretvarjanja slike s Sončevo potjo ali brez nje Slika 5.1: Referenčne točke za ugotavljanje senčenja Slika 5.2: Nastavitev opreme za slikanje horizonta na objektu Slika 5.3: Slika bliţnjega in daljnega horizonta Slika 5.4: Senčenje horizonta v točki X1 na objektu Slika 5.5: Senčenje horizonta v točki X2 na objektu Slika 5.6: Senčenje horizonta v točki X3 na objektu Slika 5.7: Izvedba meritve gostote moči sončnega sevanja Slika 5.8: Meritve jakosti gostote moči sončnega sevanja Slika 5.9: Skupni izkoristek pretvorbe sončne energije v električno na celico, modul in streho Slika 5.10: Izkoristki pretvorbe sončne energije v električno na celico, modul in streho za objekt Slika 5.11: Izkoristki pretvorbe sončne energije v električno na celico, modul in streho za objekt Slika 5.12: Izkoristki pretvorbe sončne energije v električno na celico, modul in streho za objekt Slika 5.13: Primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na sončno celico vseh treh objektov Slika 5.14: Primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na sončni modul vseh treh objektov Slika 5.15: Primerjava izkoristkov pretvorbe sončne energije v električno na streho vseh treh objektov Slika 5.16: Izvedba senčenja s pomočjo zavese črna folija Slika 5.17: Shematska predstavitev senčenja polovice sončnih modulov

47 Slika 5.18: Shematska predstavitev senčenja spodnjega dela veje Slika 5.19: Shematska predstavitev senčenja prvih dveh modulov veje Slika 5.20: Shematska predstavitev senčenja prvega modula v veji Seznam tabel Tabela 3.1: Osnovne lastnosti uporabljenih sončnih modulov Tabela 3.2: Električne lastnosti uporabljenih sončnih modulov Tabela 3.3: Topologija MSE RAA Tabela 3.4: Simetrija na izhodu MSE RAA Tabela 3.5: Skupna moč MSE RAA Tabela 3.6: Osnovni podatki razsmernikov Tabela 3.7: Tovarniške nastavitve razsmernikov Tabela 5.1: Rezultati meritev skupne gostote moči sončnega sevanja pod različnimi nakloni 25 Tabela 5.2: Odčitek vrednosti brez senčenja Tabela 5.3: Odčitek vrednosti pri senčenju polovice modulov Tabela 5.4: Odčitek vrednosti pri senčenju četrtine sončnih modulov Tabela 5.5: Odčitek vrednosti pri senčenju osmine modulov Tabela 5.6: Odčitek vrednosti pri senčenju šestnajstine modulov

48 8.3 Načrt električnih inštalacij in opreme s stikalnim blokom 38

49 8.4 Načrt električnih inštalacij in opreme ločilno merilnega mesta 39

50 8.5 Vrednosti odčitkov in rezultati meritev za objekte skupaj DC AC Razsmerniki objekti skupaj sončno P el odčitek odč. +34 T sevanje mod η raz1 η raz2 η raz3 η cel η mod η str R1 R2 R3 R1 R2 R3 % % % W mv mv W/m 2 C % % % 215, , ,53 98,74 98, ,5 7,68 6,86 5,60 375, , ,39 98,52 98, ,0 10,99 9,82 8,01 622,0 916,4 4345, ,20 98,32 97, ,1 12,42 11,10 9,05 712,0 1050,6 5015, ,02 98,23 97, ,8 13,26 11,85 9,66 883,0 1263,3 5932, ,87 98,08 97, ,5 13,80 12,33 10, ,7 1575,5 7613, ,71 98,00 97, ,9 14,37 12,85 10, ,7 1818,8 8307, ,51 97,87 97, ,6 14,86 13,28 10, ,0 1966,2 8820, ,37 97,75 97, ,0 15,19 13,58 11, ,2 2010,9 8965, ,24 97,67 97, ,8 15,27 13,64 11, ,0 2169,8 9632, ,14 97,57 97, ,4 15,34 13,71 11, ,5 2191,8 9745, ,09 97,55 97, ,6 15,45 13,81 11, ,0 2338, , ,02 97,43 97, ,33 13,70 11, ,5 2479, , ,90 97,35 96, ,2 15,27 13,65 11, ,0 2521, , ,80 97,29 96, ,26 13,64 11, ,0 2659, , ,73 97,19 96, ,6 15,12 13,51 11, ,6 2686, , ,68 97,17 96, ,09 13,49 11, ,9 2770, , ,59 97,09 96, ,9 14,79 13,22 10, ,0 2856, , ,57 97,01 96, ,93 13,35 10, ,0 2946, , ,51 96,96 96, ,3 14,59 13,04 10, ,0 3000, , ,37 96,86 96, ,8 14,63 13,08 10, ,9 3004, , ,36 96,85 96, ,1 14,68 13,12 10, ,2 3020, , ,32 96,77 96, ,1 14,55 13,00 10, ,0 3056, , ,23 96,70 96, ,19 12,68 10, ,0 3131, , ,19 96,67 96, ,68 12,23 9, ,6 3135, , ,13 96,64 96, ,63 12,18 9, ,0 3117, ,09 96,60 96, ,13 11,74 9,57 40

51 8.6 Vrednosti odčitkov in rezultati meritev za objekt 1 DC AC Razsmerniki objekt 1 sončno P el odčitek odč. +34 T sevanje mod η raz1 η raz2 η raz3 η cel η mod η str R1 R2 R3 R1 R2 R3 % % % W mv mv W/m 2 C % % % 215, , ,53 98,74 98, ,5 5,22 4,66 3,81 375, , ,39 98,52 98, ,0 7,42 6,63 5,42 622,0 916,4 4345, ,20 98,32 97, ,1 9,30 8,31 6,79 712,0 1050,6 5015, ,02 98,23 97, ,8 9,85 8,80 7,19 883,0 1263,3 5932, ,87 98,08 97, ,5 10,68 9,54 7, ,7 1575,5 7613, ,71 98,00 97, ,9 11,24 10,04 8, ,7 1818,8 8307, ,51 97,87 97, ,6 12,13 10,84 8, ,0 1966,2 8820, ,37 97,75 97, ,0 12,91 11,53 9, ,2 2010,9 8965, ,24 97,67 97, ,8 12,87 11,50 9, ,0 2169,8 9632, ,14 97,57 97, ,4 13,37 11,95 9, ,5 2191,8 9745, ,09 97,55 97, ,6 13,58 12,13 9, ,0 2338, , ,02 97,43 97, ,04 11,65 9, ,5 2479, , ,90 97,35 96, ,2 13,13 11,73 9, ,0 2521, , ,80 97,29 96, ,37 11,94 9, ,0 2659, , ,73 97,19 96, ,6 13,35 11,93 9, ,6 2686, , ,68 97,17 96, ,35 11,93 9, ,9 2770, , ,59 97,09 96, ,9 13,31 11,89 9, ,0 2856, , ,57 97,01 96, ,23 11,82 9, ,0 2946, , ,51 96,96 96, ,3 13,12 11,72 9, ,0 3000, , ,37 96,86 96, ,8 13,07 11,68 9, ,9 3004, , ,36 96,85 96, ,1 13,13 11,73 9, ,2 3020, , ,32 96,77 96, ,1 13,16 11,75 9, ,0 3056, , ,23 96,70 96, ,95 11,57 9, ,0 3131, , ,19 96,67 96, ,53 11,19 9, ,6 3135, , ,13 96,64 96, ,49 11,16 9, ,0 3117, ,09 96,60 96, ,26 10,95 8,95 41

52 8.7 Vrednosti odčitkov in rezultati meritev za objekt 2 DC AC Razsmerniki objekt 2 sončno P el odčitek odč. +34 T sevanje mod η raz1 η raz2 η raz3 η cel η mod η str R1 R2 R3 R1 R2 R3 % % % W mv mv W/m 2 C % % % 215, , ,53 98,74 98, ,5 8,42 7,52 6,11 375, , ,39 98,52 98, ,0 11,86 10,59 8,61 622,0 916,4 4345, ,20 98,32 97, ,1 13,19 11,79 9,57 712,0 1050,6 5015, ,02 98,23 97, ,8 14,11 12,60 10,24 883,0 1263,3 5932, ,87 98,08 97, ,5 14,57 13,02 10, ,7 1575,5 7613, ,71 98,00 97, ,9 15,23 13,61 11, ,7 1818,8 8307, ,51 97,87 97, ,6 15,51 13,86 11, ,0 1966,2 8820, ,37 97,75 97, ,0 15,72 14,04 11, ,2 2010,9 8965, ,24 97,67 97, ,8 15,79 14,11 11, ,0 2169,8 9632, ,14 97,57 97, ,4 15,79 14,11 11, ,5 2191,8 9745, ,09 97,55 97, ,6 15,88 14,19 11, ,0 2338, , ,02 97,43 97, ,88 14,19 11, ,5 2479, , ,90 97,35 96, ,2 15,77 14,09 11, ,0 2521, , ,80 97,29 96, ,71 14,04 11, ,0 2659, , ,73 97,19 96, ,6 15,53 13,87 11, ,6 2686, , ,68 97,17 96, ,50 13,85 11, ,9 2770, , ,59 97,09 96, ,9 15,13 13,52 10, ,0 2856, , ,57 97,01 96, ,31 13,68 11, ,0 2946, , ,51 96,96 96, ,3 14,88 13,29 10, ,0 3000, , ,37 96,86 96, ,8 14,94 13,35 10, ,9 3004, , ,36 96,85 96, ,1 15,00 13,40 10, ,2 3020, , ,32 96,77 96, ,1 14,86 13,28 10, ,0 3056, , ,23 96,70 96, ,47 12,93 10, ,0 3131, , ,19 96,67 96, ,91 12,43 10, ,6 3135, , ,13 96,64 96, ,86 12,38 10, ,0 3117, ,09 96,60 96, ,37 11,95 9,70 42

53 8.8 Vrednosti odčitkov in rezultati meritev za objekt 3 DC AC Razsmerniki objekt 3 sončno P el odčitek odč. +34 T sevanje mod η raz1 η raz2 η raz3 η cel η mod η str R1 R2 R3 R1 R2 R3 % % % W mv mv W/m 2 C % % % 215, , ,53 98,74 98, ,5 6,70 5,98 4,97 375, , ,39 98,52 98, ,0 10,42 9,31 7,73 622,0 916,4 4345, ,20 98,32 97, ,1 11,88 10,61 8,81 712,0 1050,6 5015, ,02 98,23 97, ,8 12,62 11,28 9,36 883,0 1263,3 5932, ,87 98,08 97, ,5 13,26 11,85 9, ,7 1575,5 7613, ,71 98,00 97, ,9 13,47 12,03 9, ,7 1818,8 8307, ,51 97,87 97, ,6 14,50 12,96 10, ,0 1966,2 8820, ,37 97,75 97, ,0 14,96 13,36 11, ,2 2010,9 8965, ,24 97,67 97, ,8 15,12 13,51 11, ,0 2169,8 9632, ,14 97,57 97, ,4 15,17 13,55 11, ,5 2191,8 9745, ,09 97,55 97, ,6 15,25 13,63 11, ,0 2338, , ,02 97,43 97, ,00 13,40 11, ,5 2479, , ,90 97,35 96, ,2 15,03 13,43 11, ,0 2521, , ,80 97,29 96, ,00 13,40 11, ,0 2659, , ,73 97,19 96, ,6 14,91 13,32 11, ,6 2686, , ,68 97,17 96, ,90 13,31 11, ,9 2770, , ,59 97,09 96, ,9 14,65 13,09 10, ,0 2856, , ,57 97,01 96, ,83 13,25 11, ,0 2946, , ,51 96,96 96, ,3 14,68 13,11 10, ,0 3000, , ,37 96,86 96, ,8 14,70 13,14 10, ,9 3004, , ,36 96,85 96, ,1 14,66 13,09 10, ,2 3020, , ,32 96,77 96, ,1 14,42 12,88 10, ,0 3056, , ,23 96,70 96, ,06 12,56 10, ,0 3131, , ,19 96,67 96, ,70 12,24 10, ,6 3135, , ,13 96,64 96, ,65 12,20 10, ,0 3117, ,09 96,60 96, ,89 11,52 9,56 43

54 8.9 Izjava o istovetnosti tiskane in elektronske verzije diplomske naloge in objava osebnih podatkov avtorja 44

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki

PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki PRILOGA II Obrazec II-A Vloga za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca elektri ne energije iz obnovljivih virov energije 1.0 Splošni podatki o prosilcu 1.1 Identifikacijska številka v registru

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - 05_Spec_pozarni_nacrt_fotovoltaika

Microsoft PowerPoint - 05_Spec_pozarni_nacrt_fotovoltaika POŽARNI NAČRT ZA STAVBE S SONČNO ELEKTRARNO Aleksander ŠPEC Uprava RS za zaščito in reševanje evanje aleksander.spec@urszr.si PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O POŽARNEM REDU (Uradni list

Prikaži več

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2 Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc

Microsoft Word - Navodila_NSB2_SLO.doc Borovniško naselje 7 1412 Kisovec Slovenija Tel.: +386(0) 356 72 050 Fax.: +368(0)356 71 119 www.tevel.si Lastno varni napajalnik Tip NSB2/xx (NAVODILA ZA UPORABO) Navodila_NSB2_SLO.doc2/xx Stran 1 od

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VRANSKO URE IN OVE Franc Sušnik Piran, oktober 2012 Lokacija Občina Vransko Prebivalcev 2.614 Površina 53,3 km 2 Zelo aktivni pri osveščanju varovanja okolja, Osnovna šola Vransko vključena v sistem Eko

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx

Microsoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

Microsoft Word - broıura2.doc

Microsoft Word - broıura2.doc TEHNOLOŠKA PLATFORMA ZA FOTOVOLTAIKO IN VIZIJA RAZVOJA SONČNIH ELEKTRARN V SLOVENIJI Sončna energija je obnovljiv trajnostni vir energije, ki v zadnjem desetletju izredno pridobiva na pomenu. Distribuirane

Prikaži več

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj

Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja

Prikaži več

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104

Microsoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_11. junij 2104 Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 11. junij 2014 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero

Prikaži več

an-01-Stikalo_za_luc_za_na_stopnisce_Zamel_ASP-01.docx

an-01-Stikalo_za_luc_za_na_stopnisce_Zamel_ASP-01.docx SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 146 29 41 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Časovno stikalo za luč za na stopnišče Zamel ASP-01 Kataloška št.: 146 29 41 KAZALO OPIS NAPRAVE... 3 LASTNOSTI...

Prikaži več

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p

SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in p SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE PRI NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

innbox_f60_navodila.indd

innbox_f60_navodila.indd Osnovna navodila Komunikacijski prehod Innbox F60 SFP AC Varnostna opozorila Pri uporabi opreme upoštevajte naslednja opozorila in varnostne ukrepe. Da bi v največji meri izkoristili najnovejšo tehnologijo

Prikaži več

OTOČNI SISTEMI za energetsko neodvisnost. Vikend na morju ali v gorah? Nimate dostopa do elektrodistribucijskega omrežja?

OTOČNI SISTEMI za energetsko neodvisnost. Vikend na morju ali v gorah? Nimate dostopa do elektrodistribucijskega omrežja? OTOČNI SISTEMI za energetsko neodvisnost. Vikend na morju ali v gorah? Nimate dostopa do elektrodistribucijskega omrežja? Otočni sistemi BISOL Zagotovite si lasten vir zelene električne energije Otočni

Prikaži več

Zbirni center

Zbirni center OGREVANJE IN HLAJENJE Z ZEMELJSKIMI SONDAMI IN TOPLOTNO ČRPALKO Željko HORVAT GEOTERMALNA ENERGIJA Geotermalna energija je toplota notranjosti Zemlje. V globini je temperatura stalna in z globino narašča.

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke SOLARNI SISTEMI ZA OGREVANJE IN PRIPRAVO TOPLE VODE V NEH IN PH Pri nizkoenergijskih hišah (NEH) in pasivnih hišah (PH) so sistemi za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode (PTV) nadgrajeni s solarnimi

Prikaži več

Poskusi s kondenzatorji

Poskusi s kondenzatorji Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.

Prikaži več

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto

Peltonova turbina ima srednji premer 120 cm, vrti pa se s 750 vrtljaji na minuto V reki 1 s pretokom 46 m 3 /s je koncentracija onesnažila A 66,5 g/l in onesnažila B 360 g/l. V reko 1 se izliva zelo onesnažena reka 2 s pretokom 2400 l/s in koncentracijo onesnažila A 0,32 mg/l in onesnažila

Prikaži več

1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s

1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni s 1. Električne lastnosti varikap diode Vsaka polprevodniška dioda ima zaporno plast, debelina katere narašča z zaporno napetostjo. Dioda se v zaporni smeri obnaša kot nelinearen kondenzator, ki mu z višanjem

Prikaži več

Področje uporabe

Področje uporabe Regulator Področja uporabe Regulator DIALOG EQ je namenjen predvsem vodenju in nadziranju sistemov ogrevanja in hlajenja, lahko pa se uporabi tudi na različnih področjih avtomatizacije in inteligentnih

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation SISTEMI PODPOR ZA GRADNJO MALIH ENERGETSKIH PROIZVODNIH NAPRAV Vinarska 14, 2000 Maribor Tel.: +386 2 228 49 16 E-mail: veronika.valentar@kmetijski-zavod.si www.interreg-med.eu/compose FINANCIRANJE UKREPOV

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only]

Microsoft PowerPoint - CIGER - SK 3-15 Izkusnje nadzora distribucijskih transformatorjev s pomo... [Read-Only] CIRED ŠK 3-15 IZKUŠNJE NADZORA DISTRIBUCIJSKIH TRANSFORMATORJEV S POMOČJO ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE ŽIGA HRIBAR 1, BOŠTJAN FABJAN 2, TIM GRADNIK 3, BOŠTJAN PODHRAŠKI 4 1 Elektro novi sistemi. d.o.o.,

Prikaži več

IZDELAVA IN EKSPERIMENTALNO PREIZKUŠANJE DVO-OSNEGA FOTONAPETOSTNEGA SLEDILNEGA SISTEMA diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentor: L

IZDELAVA IN EKSPERIMENTALNO PREIZKUŠANJE DVO-OSNEGA FOTONAPETOSTNEGA SLEDILNEGA SISTEMA diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentor: L IZDELAVA IN EKSPERIMENTALNO PREIZKUŠANJE DVO-OSNEGA FOTONAPETOSTNEGA SLEDILNEGA SISTEMA diplomsko delo Študent: Študijski program: Mentor: Somentor: Lektorica: Domen Kavšek visokošolski strokovni študijski

Prikaži več

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE

LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati

Prikaži več

M-Tel

M-Tel Poročilo o meritvah / Test report Št. / No. 16-159-M-Tel Datum / Date 16.03.2016 Zadeva / Subject Pooblastilo / Authorization Meritve visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (EMS) Ministrstvo za okolje

Prikaži več

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP

PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti

Prikaži več

Microsoft Word - Avditorne.docx

Microsoft Word - Avditorne.docx 1. Naloga Delovanje oscilatorja je odvisno od kapacitivnosti kondenzatorja C. Dopustno območje izhodnih frekvenc je podano z dopustnim območjem kapacitivnosti C od 1,35 do 1,61 nf. Uporabljen je kondenzator

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse INTEGRACIJA SPREJEMNIKOV SONČNE ENERGIJE V SISTEM DOLB VRANSKO Marko Krajnc Energetika Vransko d.o.o. Vransko, 12.4.2012 Projekt»Slovenija znižuje CO 2 : dobre prakse«izvaja

Prikaži več

Energijski viri prihodnosti

Energijski viri prihodnosti Laboratorij za termoenergetiko Napredne tehnologije v energetiki Prihodnja preskrba z energijo Prihodnja preskrba z energijo potrebe po energiji razpoložljivost energije viri energije neposredna energija

Prikaži več

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika PO UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v TERMOSOLAR d.o.o.,

Prikaži več

Base NET.cdr

Base NET.cdr Rešitev fiksnega radijskega odčitavanja Delovanje BaseNet je način odčitavanja porabe vode, toplote, elektrike, plina in delilnikov toplote v fiksnem radijskem omrežju. Merilnike v Sensus Base sistemu

Prikaži več

Microsoft Word - GorivnaCelica_h-tec10.doc

Microsoft Word - GorivnaCelica_h-tec10.doc Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo

Prikaži več

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc

Microsoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc

Microsoft Word - SOLARGE_goodpractice_si_innpribostjanu_SI.doc Stavba Tip stavbe Hotel Število uporabnikov 20,000 Na leto Leto Izgradnje 1991 Celotna ogrevana površina 620 m 2 Poraba tople sanitarne vode 480 m 3 /a, Izračunan Poraba energije za ogrevanje načrtovana

Prikaži več

Uporaba OVE v stavbah

Uporaba OVE v stavbah Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni

Prikaži več

VHF1-VHF2

VHF1-VHF2 VHF BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET VHF1: 1 CHANNEL VHF2: 2 CHANNELS NAVODILA ZA UPORABO SLO Hvala, ker ste izbrali naš BREZŽIČNI MIKROFONSKI KOMPLET IBIZA SOUND. Za vašo lastno varnost, preberite ta navodila

Prikaži več

Gospodarjenje z energijo

Gospodarjenje z energijo 1 Alternativne delovne snovi A Uvod Vir toplote za delovne krožne procese je običajno zgorevanje fosilnih goriv ali jedrska reakcija, pri katerih so na razpolago relativno visoke temperature, s tem pa

Prikaži več

Besedilo naloge:

Besedilo naloge: naliza elektronskih komponent 4. Vaja: Preverjanje delovanja polprevodniških komponent Polprevodniške komponente v močnostnih stopnjah so pogosto vzrok odpovedi, zato je poznavanje metod hitrega preverjanja

Prikaži več

762 TEHNIČNO POROČILO

762 TEHNIČNO POROČILO firma: Matvoz, projektiranje, izvajanje, nadzor d.o.o. sedež družbe: 2000 Maribor, Žolgarjeva ulica 7 družba je vpisana v sodni register pri okrožnem sodišču v Mariboru, št. vpisa: 1/10171/00, osnovni

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Microsoft Word - M docx

Microsoft Word - M docx Državni izpitni center *M1180314* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpitna pola Modul gradbeništvo NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 14. junij 01 SPLOŠNA MATURA RIC 01 M11-803-1-4 IZPITNA POLA Modul gradbeništvo

Prikaži več

Microsoft Word - Implikacije soncnih elektrarn na javne ustanove _Papler Drago _ doc

Microsoft Word - Implikacije soncnih elektrarn na javne ustanove _Papler Drago _ doc Implikacije sončnih elektrarn na javne ustanove Drago Papler, mag. gosp. inž., GORENJSKE ELEKTRARNE, d.o.o. Stara cesta 3, 4 Kranj E-pošta: drago.papler@gorenjske-elektrarne.si, tel. 4 283 232 Postavitev

Prikaži več

Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0

Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Člen 11(1): Frekvenčna območja Frekvenčna območja Časovna perioda obratovanja 47,0 Hz-47,5 Hz Najmanj 60 sekund 47,5 Hz-48,5 Hz Neomejeno 48,5 Hz-49,0 Hz Neomejeno 49,0 Hz-51,0 Hz Neomejeno 51,0 Hz-51,5

Prikaži več

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr

Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Tr Naloge 1. Dva električna grelnika z ohmskima upornostma 60 Ω in 30 Ω vežemo vzporedno in priključimo na idealni enosmerni tokovni vir s tokom 10 A. Trditev: idealni enosmerni tokovni vir obratuje z močjo

Prikaži več

Microsoft Word - NABOR MERILNE OPREME doc

Microsoft Word - NABOR MERILNE OPREME doc organizacijski predpis Na podlagi 5. člena Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava

Prikaži več

Installation manuals

Installation manuals /7 [6.8.2] =... ID66F4 Upoštevne enote EWAQ6BAVP EWAQ8BAVP EWYQ6BAVP EWYQ8BAVP Opombe (*) EWYQ* (*2) EWAQ* 4P47868- - 27.2 2/7 Uporab. nastavitve Prednastavljene vred. Temp. prostora 7.4.. Udobno (ogrevanje)

Prikaži več

KRMILNA OMARICA KO-0

KRMILNA OMARICA KO-0 KOTLOVSKA REGULACIJA Z ENIM OGREVALNIM KROGOM Siop Elektronika d.o.o., Dobro Polje 11b, 4243 Brezje, tel.: +386 4 53 09 150, fax: +386 4 53 09 151, gsm:+386 41 630 089 e-mail: info@siopelektronika.si,

Prikaži več

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc

Microsoft Word - CNC obdelava kazalo vsebine.doc ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo mesto, april 2008 Ime in priimek študenta ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA ŠOLA STROJNIŠTVO DIPLOMSKA NALOGA Novo

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 3 SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 12 33 32 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Laserliner tester napetosti AC tive Finder Kataloška št.: 12 33 32 KAZALO 1. FUNKCIJE / UPORABA... 3 2. VARNOSTNI

Prikaži več

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T

Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti

Prikaži več

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k

10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k 10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.

Prikaži več

Prevodnik_v_polju_14_

Prevodnik_v_polju_14_ 14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Laboratorij za termoenergetiko Jedrska elektrarna 1 Zanimivosti, dejstva l. 1954 prvo postrojenje (Obninsk, Rusija): to postrojenje obratovalo še ob prelomu stoletja; ob koncu 2001 so jedrske elektrarne

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije

Microsoft PowerPoint - Prevod SIOEN prezentacije ZAŠČITA NA PODLAGI INOVACIJ Kratek pregled fasadnih oblog iz tekstilnih materialov Obrazložitev razlike med fasadnimi materiali in različnimi fasadnimi sistemi: Razlikujemo med sistemi oblog in prezračevanimi

Prikaži več

UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod

UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod UPS naprave Socomec Netys PL (Plug in) UPS naprava Socomec Netys PL moč: 600VA/360W; tehnologija: off-line delovanje; vhod: 1-fazni šuko 230VAC; izhod: 1-fazni 230VAC; 4 šuko vtičnica preko UPS-a; 2 šuko

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Predstavitev učinkovitega upravljanja z energijo in primeri dobrih praks v javnih stavbah Nova Gorica, 23.1.2019 Projekt CitiEnGov Tomaž Lozej, GOLEA Nova Gorica Energetski manager Agencija GOLEA opravlja

Prikaži več

7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o

7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o 7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor

Prikaži več

AME 110 NL / AME 120 NL

AME 110 NL / AME 120 NL Pogoni za zvezni regulacijski signal AME 110 NL, AME 120 NL Opis Ti pogoni se uporabljajo skupaj z kombiniranimi avtomatskimi omejevalniki pretoka z regulacijskim ventilom AB-QM DN 10 - DN 32. Ta pogon

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -

Prikaži več

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JURE JERE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JURE JERE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO JURE JERE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSLOVNI NAČRT FOTOVOLTAIČNA ELEKTRARNA VRŠNE MOČI 400 kwp Z MODULI INVENTUX NA

Prikaži več

STAVKI _5_

STAVKI _5_ 5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom

Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom Navodila za uporabo Mini prenosna HD kamera s snemalnikom www.spyshop.eu Izdelku so priložena navodila v angleščini, ki poleg teksta prikazujejo tudi slikovni prikaz sestave in delovanja izdelka. Lastnosti

Prikaži več

VARIMOT® in pribor

VARIMOT® in pribor Pogonska tehnika \ Avtomatizacija pogonov \ Sistemska integracija \ Storitve *2593728_0119* Popravki Variatorska gonila s protieksplozijsko zaščito VARIMOT in pribor Izdaja 01/2019 2593728/SL SEW-EURODRIVE

Prikaži več

VIN Lab 1

VIN Lab 1 Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 1 - AV 1 Signali, OE, Linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Laboratorijske vaje VIN Ocena iz vaj je sestavljena iz ocene dveh kolokvijev (50% ocene) in iz poročil

Prikaži več

Microsoft Word - M

Microsoft Word - M Državni izpitni center *M773* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 4. junij SPLOŠNA MATRA RIC M-77--3 IZPITNA POLA ' ' Q Q ( Q Q)/ Zapisan izraz za naboja ' ' 6 6 6 Q Q (6 4 ) / C

Prikaži več

1. Distributivni elementi.indd

1. Distributivni elementi.indd Kompaktna klimatska naprava SMRTY / 119 Tehnični list Namestitev: Stanovanja, Stanovanjske hiše, Vile, Pasivne hiše Prezračevalna naprava za stanovanjske hiše Smarty X z EPP ohišjem je sinonim za najvišjo

Prikaži več

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de

Podatki o stavbi Vrsta izkaznice: merjena nestanovanjska Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe de Pošta Lokev katastrska občina 2459 številka stavbe 198 1220201 del stavbe 2 1970 Lokev 159 a, 6219 Lokev 4197/1 LOKEV : 51 Dovedena energija 283 kwh/m 2 a POVPREČNA RABA ENERGIJE PRIMERLJIVE STAVBE (283

Prikaži več

BM2

BM2 MOBILNI PROSTORSKI PLINSKI GRELNIK Z DIREKTNIM Za gradbišča, manjše delavnice, plastenjake, steklenjake Direktno zgorevanje, ne potrebuje dimnika. Zelo hitra montaža ker priklopimo samo plinsko jeklenko

Prikaži več

Toplotne črpalke

Toplotne črpalke FOTOVOLTAIČNI SISTEMI VGRAJENI V TOPLO ZRAČNE SPREJEMNIKE SONČNE ENERGIJE Pri snovanju ogrevalnih sistemov za nizkoenergijske hiše (NEH) v veliko primerih koristimo toplo zračne sprejemnike sončne energije

Prikaži več

Gorivna celica

Gorivna celica Laboratorij za termoenergetiko Delovanje gorivnih celic Najbolj uveljavljeni tipi gorivnih celic Obstaja veliko različnih vrst gorivnih celic, najpogosteje se jih razvršča glede na vrsto elektrolita Obratovalna

Prikaži več

POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič

POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič POROČILO IZ KONSTRUKCIJSKE GRADBENE FIZIKE PROGRAM WUFI IZDELALI: Jaka Brezočnik, Luka Noč, David Božiček MENTOR: prof. dr. Zvonko Jagličič 1.O PROGRAMSKO ORODJE WUFI Program WUFI nam omogoča dinamične

Prikaži več

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE

7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj

Prikaži več

Presentation‘s Main Title

Presentation‘s Main Title JUBIZOL Izvedba detajlov fasade načrtovanje in pregled izvedbe v praksi 1 Aleš Kovač d.i.g. JUB d.o.o. ; ales.kovac@jub.eu Obdelava COKLA Slaba praksa Direktno stikovanje z asfaltom? VROČINA!! 2 Obdelava

Prikaži več

Osnove statistike v fizični geografiji 2

Osnove statistike v fizični geografiji 2 Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka

Prikaži več

Installation manual

Installation manual EKRTR EKRTETS 1 2 1 2 3 60 87 170 161 ±1.5 m >0.2 m 3 5 4 34 125 4 5 28 50 EKRTR EKRTETS Vsebina Pred zagonom naprave pozorno preberite ta priročnik. Ne zavrzite ga. Spravite ga na varno mesto, ker ga

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 51 08 22 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Vtični napajalnik Dehner SYS1308 15~24 W Kataloška št.: 51 08 22 Osnovne informacije Država proizvajalka:... Kitajska

Prikaži več

MB_Studenci

MB_Studenci RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2

Prikaži več

BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3

BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 BeoLab 12 BeoLab 12 2 BeoLab 12 3 Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih podatkov, podatkov o lastnostih izdelkov in njihovi uporabi, ki jih navaja ta priročnik, brez predhodnega obvestila. Različica

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO : št. art. : 90 79 14 www.conrad.si Zvočniki Hercules XPS 2,1 20 Gloss Št. izdelka: 90 79 14 Navodila za uporabo so sestavni del izdelka. Vsebujejo pomembne napotke

Prikaži več

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Digitalni trifazni števec električnega toka TIP NOVA 80 MID 4L

SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Digitalni trifazni števec električnega toka TIP NOVA 80 MID 4L SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 51 67 10 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Digitalni trifazni števec električnega toka TIP NOVA 80 MID 4L Kataloška št.: 51 67 10 KAZALO MODELI NAPRAVE...3

Prikaži več

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl

RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotl RAČUNSKO PREVERJANJE DOSEGANJA MERIL snes VSEBINA 1. Faktorji pretvorbe in energijska performančnost (EP P ) 2. Primer poslovne stavbe s plinskim kotlom - z energijo drugih naprav 3. Primer poslovne stavbe

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Vhodno-izhodne naprave naprave 1 Uvod VIN - 1 2018, Igor Škraba, FRI Vsebina 1 Uvod Signal električni signal Zvezni signal Diskretni signal Digitalni signal Lastnosti prenosnih medijev Slabljenje Pasovna

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za zdravje Štefanova 5, 1000 Ljubljana ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE V SPLOŠNI BOLNIŠNICI NOVO MESTO Dolenjske Toplice, 5.4.2012 Božidar Podobnik, univ.dipl.inž. Vodja projekta

Prikaži več

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "

ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je ELEKTRIČNI NIHAJNI KROG TEORIJA Električni nihajni krog je električno vezje, ki služi za generacijo visokofrekvenče izmenične napetosti. V osnovi je "električno" nihalo, sestavljeno iz vzporedne vezave

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin

Microsoft Word - Astronomija-Projekt19fin Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april

Prikaži več

Diapositiva 1

Diapositiva 1 Različni pogledi na proizvodnjo in rabo energije v prometu, stavbah in v industriji Andrej Kitanovski, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo EPC - Energy Policy Consideration, GZS, Ljubljana 2019

Prikaži več

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA

ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA ecoterm toplotna črpalka PREPROSTA. UČINKOVITA. ZANESLJIVA 2 ECOTERM Inovativen pristop ter uporaba edinstvene tehnologije v svetu toplotnih črpalk omogočata vrsto uporabnih prednosti, ki jih nudi toplotna

Prikaži več

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK

NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK NOVA GENERACIJA KOMPAKTNIH TOPLOTNIH ČRPALK LASTNOSTI TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK/VODA AEROGOR COMPACT W Kompaktna toplotna črpalka zrak/voda je postavljena na prostem Aeorogor Compact (zunanja enota). Pogosto

Prikaži več

Navodila za uporabo Mini snemalnik

Navodila za uporabo Mini snemalnik Navodila za uporabo Mini snemalnik www.spyshop.eu Pred vami so navodila za pravilno uporabo mini snemalnika in opis funkcionalnosti. Lastnosti snemalnika: Naziv Mere Teža Kapaciteta spomina Snemanje Format

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation Podnebni in energetski občine Simona Pestotnik Predstavitev za javnost: Koliko nas stane ogrevanje z Zemljino toploto? Kakšne so perspektive za občino Cerkno? Cilji občine in razumevanje aktivnosti na

Prikaži več

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan

Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvan Univerza v Ljubljani FAKULTETA ZA RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO Tržaška c. 25, 1000 Ljubljana Realizacija n-bitnega polnega seštevalnika z uporabo kvantnih celičnih avtomatov SEMINARSKA NALOGA Univerzitetna

Prikaži več

Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p

Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju p Kovinska protipoplavna KD vrata Življenje je kot reka, včasih mirna, drugič deroča a vedno polna presenečenj. Če vas v življenju ponese deroča voda, se lahko zaščitite, dokler se voda ne umiri. JUNIJ 2015

Prikaži več

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA

FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika

Prikaži več

Microsoft Word doc

Microsoft Word doc SLO - NAVODILO ZA MONTAŽO IN UPORABO Št. art. : 512375 www.conrad.si DC-AC RAZSMERNIK PI 75-12 Št. artikla: 512375 1 KAZALO VSEBINE 1 NAMEN UPORABE... 3 2 RAZLAGA SIMBOLOV... 3 3 VARNOSTNA OPOZORILA...

Prikaži več

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc

Microsoft Word - SOLARGE_building_assessment_report_sezana-elderly-house_slo.doc Študija izvedljivosti solarnega sistema Doma upokojencev Sežana Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, Ljubljana T: 01/4771234 F: 01/2518567 E: ciril.arkar@fs.uni-lj.si November 2007

Prikaži več

1

1 1 KAZALO Kazalo 2 Ogled Toplarne Moste 3 Zgodovina 3 Splošno 4 O tovarni 5 Okolje 6 2 Ogled Toplarne Moste V ponedeljek ob 9.20 uri smo se dijaki in profesorji zbrali pred šolo ter se nato odpeljali do

Prikaži več

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah

Vostro 430 Informacijski tehnični list o namestitvi in funkcijah O opozorilih OPOZORILO: OPOZORILO označuje možnost poškodb lastnine, telesnih poškodb ali smrti. Dell Vostro 430 List s tehničnimi informacijami o nastavitvi in funkcijah Pogled s sprednje in zadnje strani

Prikaži več