OD GL ASOV DO KNJIŽNIH SV E TOV 7 Rešitve nalog so objavljene na spletni strani P

Transkripcija

1 OD GL ASOV DO KNJIŽNIH SV E TOV 7 Rešitve nalog so objavljene na spletni strani P

2 Dr. Petra Kodre Od glasov do knjižnih svetov 7 Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole JEZIK in KNJIŽEVNOST Urednica prve izdaje: Dubravka Berc Prah Urednica druge izdaje: dr. Mojca Stritar Kučuk Strokovni pregled: mag. Mateja Hočevar Gregorič, Peter Avbar Ilustracije: Igor Šinkovec Fotografije: Dreamstime, Shutterstock, Dubravka Berc Prah Direktor produkcije: Klemen Fedran Oblikovna zasnova in izvedba: Jasna Karnar Izdala in založila: Založba Rokus Klett, d. o. o. Za založbo: Maruša Kmet Tisk: Službeni glasnik, d. o. o. 2. izdaja Naklada: izvodov Ljubljana 2018 Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klett dobite tudi na naslovu Založba Rokus Klett, d. o. o. (2012). Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elek tronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (075.2)(076) (075.2)(076) Založba Rokus Klett, d. o. o. Stegne 9 b, 1000 Ljubljana telefon: e-naslov: rokus@rokus-klett.si KODRE, Petra Od glasov do knjižnih svetov 7 : [samostojni delovni zvezek za slovenščino v 7. razredu osnovne šole : jezik in književnost] / [Petra Kodre ; ilustracije Igor Šinkovec ; fotografije Dreamstime, Shutterstock, Dubravka Berc Prah] izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2018 ISBN Gl. stv. nasl

3 Kazalo vsebine I. DEL: JEZIK Knjižni in neknjižni jezik 7 Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika 9 Beseda in besedna zveza 11 Beseda 11 Odnosi med besedami 12 Besedna družina 14 Besedna zveza 14 Stalna besedna zveza 15 Od besed in besednih zvez k vrstam besed 17 Besedne vrste 17 Glagol 18 Glagolski naklon 21 Samostalnik 25 Osebni zaimek 26 Pridevnik 29 Svojilni zaimek 31 Povratni svojilni zaimek 32 Vprašalni zaimek 34 Kazalni zaimek 36 Oziralni zaimek 38 Števnik 42 Prislov 43 Predlog 46 Besede združujemo v stavke 47 Stavek 47 Stavek razstavimo na stavčne člene 49 Stavke združujemo v povedi 56 Od povedi k besedilom 57 Javno in zasebno besedilo 57 Uradno in neuradno besedilo 59 Pismo 60 Vabilo 64 Publicistično besedilo 67 Novica 67 Poročilo 67 Opis 71 Opis življenja ljudi v neki državi ali skupnosti 71 Opis življenja osebe 74 Opis države 76

4 Definicija 77 Seznam 78 Kaj pomaga, drugo znati, temu, ki ne zna pisati 81 II. DEL: KNJIŽEVNOST Ljudsko slovstvo temelj književnosti nekega naroda 91 Ljudske pesmi 92 Ljudska: Gor čez izaro 93 Ljudska: Pegam in Lambergar 94 Ljudske pripovedi 97 Zgodovinska ljudska pripovedka: Kralj Matjaž 98 Razlagalna ljudska pripovedka: Ajda in Slovenci 100 Ljudska bajka: Volkodlak 101 Janez Trdina, po ljudskem motivu: Gospodična 103 Basni 105 Basni v poeziji 105 Ivan Andrejevič Krilov: Volk in jagnje 105 Matej Bor: Osel je osel 107 Basni v prozi 108 Ezop: Lisica in grozdje 108 Ezop: Mestna in podeželska miš 109 Beremo in pogovarjamo se o ljubezni 111 Ljubezen v poeziji 111 Miroslav Antić: Koder plavih las 112 Ervin Fritz: Song o ljubezni 115 Tone Pavček: Majnice, fulaste pesmi 116 Tone Pavček: Pesem 120 Ljubezen v prozi 122 Desa Muck: Pod milim nebom 122 Sue Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 in ¾ 125 Slovenskega naroda sin 131 Domoljubje v poeziji 131 Mile Klopčič: Mary se predstavi 133 Tone Kuntner: Pojem ti hvalnico 136 Domoljubje v prozi 138 Fran Levstik: Martin Krpan 138 Prežihov Voranc: Dobro jutro 150

5 Moj narobe svet 155 Moj narobe svet v poeziji 155 Roald Dahl: Rdeča kapica in volk 155 Moj narobe svet v prozi 158 Josip Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji Gori 158 Norman Hunter: Profesor Modrinjak 164 Grške grče 169 Grške grče v prozi 169 Eduard Petiška: Sizif 169 Po Homerju: Odisej na otoku Kiklopov 173 Gremo v gledališče 179 Alenka Goljevšček Kermauner: Zakaj avto zjutraj noče vžgati 180 Ervin Fritz: Krpanova kobila 184 Žarko Petan: Cirkus z Divjega zahoda 187 Viri 191 Kdo si ti? Jaz sem knjižni molj. Kdo si pa ti?

6 Drage sedmošolke, dragi sedmošolci! Pred vami je samostojni delovni zvezek za pouk slovenščine, ki se tako kot drugi iz zbirke Od glasov do knjižnih svetov od ostalih že na prvi pogled najbolj razlikuje v tem, da je namenjen tako pouku jezika kot književnosti. Da nam je to uspelo, smo se zaradi varčnosti s prostorom morali odpovedati razkošnejši likovni opremi, ampak v zameno za to vam ne bo treba skrbeti, kaj vam je bilo za naslednjo uro naročeno prinesti v šolo berilo, delovni zvezek ali učbenik. To gradivo vsebuje vse troje, poleg tega pa so na zavihkih platnic še preglednice, ki vam bodo v pomoč pri utrjevanju že naučenega in pri ozaveščanju jezika kot sistema. Učna snov je razvrščena tako, kot napoveduje naslov, torej Od glasov do knjižnih svetov. Nobeno poglavje se ne začne z vajami, s katerimi bi se lahko sami dokopali do novih spoznanj, ampak so določena jezikovna in književna izhodišča že zapisana v razlagalnih okvirčkih. To pa ne pomeni, da se boste zato morali odpovedati raziskovalnemu načinu učenja! Na spletni strani vas namreč čakajo PPT-projekcije, ki so nastale prav z namenom, da ne bi bili prikrajšani za užitek, ki ga začutimo, ko sami pridemo do določenih spoznanj. Ob razlagalnih okvirčkih so piktogrami, ki s svojo barvo povedo, v katerem razredu ste določeno snov spoznali, piktogram pozor pa opozarja na težja mesta iz slovnice ali pravopisa na ta mesta se nam napake še posebej rade prikradejo. Da bi teh bilo čim manj, najraje kar nič, vas bosta pri učenju spremljala tudi knjižna molja spodbujala vas bosta h kritičnemu razmišljanju in vam pomagala odgovoriti na vprašanja, ki se pri obravnavi posamezne učne snovi med učenci večkrat pojavijo. Želim si, da bi vam bilo učenje s tem učnim gradivom prijetno, čeprav ne gre pričakovati, da bo vedno tudi lahko. A splača se potruditi, ker vem, da si želite biti uspešni. Petra Kodre Legenda Učna snov razreda Učna snov 6. razreda Učna snov 7. razreda Pozor, da ne bo napak!

7 Knjižni in neknjižni jezik V tem poglavju: spoznavaš jezikovne zvrsti slovenskega jezika, prepoznavaš okoliščine za rabo knjižne zvrsti, razmišljaš o knjižnih in neknjižnih besedah ter neknjižnim besedam iščeš knjižne ustreznice. Knjižni jezik v zapisu in izgovarjavi upošteva (ali vsaj želi upoštevati) pravila slovnice, slovarja, pravopisa in pravorečja. Poznamo ga v dveh oblikah, in sicer kot: knjižni zborni jezik in knjižni splošnopogovorni jezik. Knjižni zborni jezik uporabljajo jezikovno šolani ljudje. Med njimi je več takih, ki ga obvladajo v pisni obliki (k temu cilju stremimo tudi v šoli pri pouku slovenščine), kot je takih, ki ga obvladajo v govorni obliki (to obvladajo predvsem radijski in televizijski novinarji, igralci in vsi tisti, ki govorijo v javnosti in se na svoj nastop vnaprej pripravijo). Knjižni splošnopogovorni jezik obstaja predvsem v govorni obliki. Uporabljamo ga v določenih govornih položajih, kadar ne govorimo čisto brez napak (tako včasih rečemo, da želimo pojasnit, čeprav bi morali reči, da želimo pojasniti, napačno izgovorimo kakšen glas...). Neknjižni jezik ne upošteva pravil slovnice, slovarja, pravopisa in pravorečja. Poznamo ga v dveh oblikah, in sicer kot: pokrajinski pogovorni jezik in narečje. Pokrajinskih pogovornih jezikov je več (npr. ljubljanski, mariborski, celjski...); to zvrst uporabljajo prebivalci srednje velikih in manjših mest. Narečij je v slovenščini več kot 40; uporabljajo jih prebivalci vasi in manjših mest. A mi verjameš, da smo mi že v vrtcu morali govoriti v čisti slovenščini? Seveda, saj kakšnega drugega jezika takrat večina od nas ni znala. Narečje pa je ravno tako čista slovenščina kot zborni jezik, le da ni primerno za vse govorne položaje. 7

8 1 Razmisli in navedi dva govorna položaja, v katerih ni primerno uporabljati narečja. 2 Poveži knjižne in neknjižne besede, ki imajo skupen pomen. Glej zgled. Če poznaš še katero narečno vzporednico, jo pripiši ob pripadajoči knjižni izraz. samokolnica 1) takvin a) lombrena A) čeča 7, f, Č nogavice 2) punca b) žegen B) cintor varnostna sponka 3) karčuka, karčul c) lampa C) zokni dekle 4) fršlus č) klofnca, knoflca Č) telige, tolige zajemalka 5) britof d) penezi D) ženitva denarnica 6) lazajni e) ohcet zadrga 7) šajtrga f) karjola, karola dežnik 8) gostuvanje g) nudli, nudlni pokopališče 9) štunfi h) rajfnik rezanci 10) marela i) šefla, šefarca denar 11) zihrhajca j) fuzejtenli, fuzejknli dimnik 12) kamin k) zjala poroka 13) soldi, šoldi 3 Skušaj se spomniti kakšnega zabavnega narečnega izraza in povej, iz katerega dela Slovenije je. 8

9 Črke in glasovi slovenskega knjižnega jezika V tem poglavju: se spomniš, koliko je v slovenskem knjižnem jeziku črk in koliko glasov, razmišljaš o tem, da v slovenščini vseh besed ne pišemo tako, kot jih izgovarjamo, prepoznavaš te besede in vadiš njihovo pravilno zapisovanje. Slovenski knjižni jezik ima 29 glasov, ki jih zapisujemo s 25 črkami. Tako črke kot glasove delimo na: samoglasnike (zapisujemo jih s črkami a, e, i, o, u) in soglasnike (zapisujemo jih z vsemi drugimi črkami). 1 Na črto napiši črke, ki sestavljajo tvoje ime. 2 Premisli, ali so naštete besede napisane pravilno. Napačne črke zamenjaj s pravilnimi. a) bresplačen i) rastava b) glazba j) moralna potpora c) droptinice k) zdrau zajtrk č) hrptenica l) drah plašč d) iskopati luknjo m) preslatka čokolatka e) precednik n) svadba f) potstrešje o) šoferski ispit g) otpeljati p) prvi moš države h) obiskati babičin grop r) ribesov sladolet 3 Kaj misliš, zakaj je v prejšnji nalogi prišlo do napak? 9

10 4 Dokaži nepravilen zapis naštetih besed. Pri tem si lahko pomagaš z navedbo besede iz iste besedne družine. Pomagaj si z zgledom. a) domol domov Naša domovina je zame daleč najlepša. b) grop človek c) gospot župan č) glazbenik d) slatkor e) nahrptnik Kaj je že to besedna družina? To je skupina besed z istim besednim korenom, npr. bledica, prebledeti, bledičen, bledičnež, bledopolt 10