Poglavje-03.indd
|
|
- Monika Jenko
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 POTRES 12. JULIJA 2004 V ZGORNJEM POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI VPLIV ZMANJŠANJA POTRESNE ODPORNOSTI IN USMERJENOSTI PRETRGA Earthquake of July 12, 2004 in Posočje and Seismic Hazard Map - the Influence of Seismic Resistance Reduction and Rupture Directivity Janez Lapajne* UDK (497.4 Posočje) 2004 Povzetek V zadnjih treh desetletjih so se tla v Zgornjem Posočju močno stresla v letih 1976, 1998 in Ob zadnjem, ki je bil v primerjavi s predhodnimi potresi najšibkejši, se zastavljata dve vprašanji: zakaj so bile v tem potresu poškodovane hiše, ki so potrese v letih 1976 in 1998 prestale brez vidnih poškodb, in zakaj so bile na dveh opazovalnicah v Bovcu in Drežnici zabeležene vrednosti vršnega pospeška tal, ki so znatno presegle vrednosti v uradni karti projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let. Omenjene poškodbe hiš je mogoče pojasniti z domnevo, da se je tem in seveda tudi drugim hišam v preteklih potresih bistveno zmanjšala potresna odpornost, čeprav se to morda še ni pokazalo v vidnih poškodbah, prišle pa so na dan ob zadnjem potresu. Podobno lahko sklepamo tudi za nekatere delno utrjene hiše v popotresni obnovi. Kot kažejo analize potresnih zapisov, velikih vrednosti vršnega pospeška tal ni mogoče pripisati le učinku lokalnih tal. Glede na podobne pojave v svetu je najbolj utemeljena domneva, da je poleg vpliva lokalnih tal velike vrednosti pospeška povzročila predvsem bližina potresnega prelomnega pretrga, še zlasti učinek usmerjenosti pretrga. Abstract In 1976, 1998 and 2004 earthquakes strongly affected the Upper Soča Valley in Slovenia. The magnitude of the earthquake in 2004 was the smallest (4.9) of the four earthquakes (6.5 in May 1976 and 6.0 in September 1976, and 5.6 in 1998). Nevertheless, it causes some striking effects. Some houses, which were apparently undamaged in the previous events, suffered serious damage in the last earthquake. In addition, two accelerometers out of three installed after the 1998 earthquake in the broader epicentral region, registered high peak ground accelerations that considerably exceeded design ground acceleration in the official seismic hazard map for the return period of 475 years. The damage to the aforementioned houses can be simply explained by the assumption that the seismic resistance of those, as well as other houses, was significantly diminished in the previous earthquakes. Analyses of strong motion registration showed that high values can only be partly explained by local soil conditions. The proximity of the seismic source, and especially the rupture directivity, are probably the main causes of the extremely high peak ground accelerations, velocities and spectral values. Uvod V zadnjih treh desetletjih se je zahodna Slovenija večkrat močno zatresla. Leta 1976 se je to zgodilo v vrsti potresnih sunkov v maju (najmočnejši 6. maja z magnitudo 6,5) in v septembru (najmočnejši 15. septembra z magnitudo 6). Takrat je bilo sicer žarišče potresov v sosednji * Dr., Bernikova 3, Domžale, jlapajne@siol.net Furlaniji, kjer je bilo precej smrtnih žrtev, zaradi velike moči glavnega potresa in nekaterih popotresov pa so bila zelo poškodovana tudi mesta in vasi v Zgornjem Posočju. 12. aprila 1998 in 12. julija 2004 pa je bilo žarišče potresov v globinah krnskega pogorja, zato sta dva glavna potresa (ki so jima sledili številni popotresi) kljub manjši moči (magnituda 5,6 leta 1998 in 4,9 leta 2004) tudi imela hude posledice v tem delu Posočja. V tem prispevku potresi, ki so bili podrobno opisani v številnih člankih in 74 številka 19, 2005
2 referatih, podatke pa je mogoče najti tudi na medmrežju, niso obravnavani. Zanimajo nas nekateri pojavi ob potresu leta 2004, ki glede na velikost potresa niso bili v skladu s pričakovanji in so presenetili laično in strokovno javnost. Pojavila so se vprašanja, ki se nanašajo na razumevanje potresnega dogajanja v bližini potresnega prelomnega pretrga in poškodbe objektov v povezavi z dosedanjim, pa tudi prihodnjim ocenjevanjem potresne nevarnosti na širšem nadžariščnem območju. Projektiranje navadnih objektov v Sloveniji in s tem tudi v Posočju urejata dva dokumenta: 1) še vedno veljavni Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih (Uradni list SFRJ, 1981) in 2) evropski standard Eurocode 8, 1. del, v nadaljevanju označen kot EC8 1 (CEN, 2004), ki je trenutno v postopku sprejemanja in je bil že v različici evropskega predstandarda (CEN, 1994) sprejet leta 1995 kot predstandard po metodi platnice, nato preveden in uradno sprejet kot slovenski predstandard (URSSM, 2000; SIS, 2001). Pravilnik iz leta 1981 se od leta 1990 dalje (UL SFRJ, 1990) opira na karto potresne intenzitete po lestvici MSK (avtorji: Medvedev, Sponheuer, Karnik) za tla II. kategorije (»srednja tla«v slovenskem pravilniku iz leta 1963 in jugoslovanskem iz leta 1964) za povratno dobo 500 let (ki je bila sicer izdelana že leta 1987, v pravilnik pa je bila uradno vključena tri leta pozneje). EC8 1 temelji na karti projektnega pospeška za trdna tla za povratno dobo 475 let (Lapajne in drugi, 2002). Intenzitete MSK na karti so bile po uveljavitvi nove evropske potresne lestvice EMS (European Macroseismic Scale) preprosto sprejete tudi kot intenzitete EMS, saj je lestvica EMS dejansko posodobljena lestvica MSK. Je pa opis posameznih stopenj v lestvici EMS bolj izpopolnjen in temelji izključno na poškodbah objektov. Pred izidom karte projektnega pospeška tal leta 2001 je potresno odporno projektiranje navadnih objektov po slovenskem predstandardu tudi temeljilo na omenjeni karti intenzitete, pri čemer pa so bile njenim vrednostim prirejene ustrezne vrednosti projektnega pospeška tal, in sicer: intenziteti VI, pospešek 0,05 g, intenziteti VII, pospešek 0,10 g, intenziteti VIII, pospešek 0,20 g in intenziteti IX, pospešek 0,35 g. Te vrednosti so bile povzete po prireditvah pospeška intenzitetam v lestvici MSK (razen za intenziteto IX, ki ji je v lestvici MSK prirejen pospešek 0,4 g) in naj bi pomenile efektivne vrednosti vršnega pospeška tal, ki povzročajo opisane poškodbe objektov pri posameznih intenzitetah. Lestvica EMS v primerjavi z lestvico MSK ne vključuje povezave med intenziteto in pospeškom. Posamezni intenziteti lahko namreč priredimo velik razpon njegovih vrednosti, določitev efektivnih vrednosti pa ni niti preprosta niti enolična. Poleg tega pospešek tal sploh ni najpomembnejša posamezna fizikalna veličina, ki vpliva na intenziteto. Potres 12. aprila 1998 in potresna intenziteta Uradno veljavna karta potresne intenzitete za povratno dobo 500 let, ki jo je kot del seizmološke karte Jugoslavije leta 1987 za ozemlje Slovenije izdelal prof. dr. Vlado Ribarič (Uradni list SFRJ, 1990), kaže, da je ožjemu območju Bovca pripisana intenziteta VIII po MSK, širši okolici pa VII IX po MSK. Vrednosti intenzitete se nanašajo na II. kategorijo tal. Tla II. kategorije so opredeljena v 9. členu pravilnika iz leta 1981 kot»gosta in polgosta tla ter zelo gosta in trda tla, debeline več kot 60 m, iz stabilnih slojev proda, peska in trde gline nad trdno geološko formacijo«(uradni list SFRJ, 1981). Potres 12. aprila 1998 z magnitudo 5,6 je dosegel največjo intenziteto VII VIII po EMS (Gosar in drugi, 1999; Živčić in drugi, 1999) na ožjem območju Bovca in okolice. Pri tem so vključene vse vrste tal (in drugi dejavniki, ki bodo obravnavani v nadaljevanju), ki odstopajo od opredelitve II. kategorije tal. Ocenjena intenziteta ni nikjer presegla projektne intenzitete v uradni karti (pri čemer ni upoštevana možnost, da je potres morda dosegel intenziteto VIII kje na tleh I. kategorije, karta pa predvideva to vrednost na tleh II. kategorije, na tleh I. kategorije pa ustrezno manj). Zapisov z ožjega potresnega območja med glavnim potresom ni, ker na tem območju takrat ni bilo instrumentov. Zato ni podatkov o tem, kakšni so bili fizikalni parametri gibanja tal, npr. vršni pospešek tal in spektralni pospešek. Glede na ocenjeno intenziteto in omenjeno povezavo med intenziteto in efektivnimi vrednostmi vršnega pospeška tal pa naj bi bil ta med 0,10 g in 0,20 g. To domnevo je upravičevala tudi na analizi poškodb neutrjenih stavb temelječa ugotovitev,»da vrednosti efektivnih pospeškov tal med potresom 12. aprila 1998 niso presegle vrednosti 0,15, kar je nekoliko manj, kot je vrednost računskega pospeška tal, ki ga zahteva Eurocode 8 za preverjanje potresne odpornosti konstrukcij na območjih, kjer lahko pričakujemo potrese VIII. stopnje jakosti po EMS-lestvici (...0,2 g)«(tomaževič in drugi, 1999). Potres v Zgornjem Posočju leta 1998 zato ni spodbudil nobenih kritičnih vprašanj glede učinkov potresa in ocenjenega projektnega pospeška, ki je bil opredeljen z intenziteto po MSK na uradno veljavni karti. Potres tudi ni vnesel dvomov o ustreznosti potresne sanacije hiš po potresu leta 1998, saj so strokovnjaki za sanacije ugotovili:»analiza obnašanja kamnitih hiš med potresom 12. aprila 1998 je pokazala, da so hiše, ki so bile po potresih leta 1976 v celoti utrjene z upoštevanjem takrat pripravljenih tehničnih navodil, potres leta 1998 prestale brez poškodb ali pa so na njih nastale le manjše, nepomembne poškodbe. Potres leta 1998 pa je bil dovolj močan, da je na območju z največjo jakostjo povzročil hude poškodbe na hišah, ki sploh niso bile utrjene, ali pa ukrepi za utrjevanje niso bili sistematično v celoti izvedeni«(tomaževič in drugi, 1999). Janez Lapajne: POTRES 12. JULIJA 2004 V ZGORNJEM POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI... 75
3 Potres 12. julija 2004 in projektni pospešek tal Iz uradne karte projektnega pospeška tal za povratno dobo 475 let (Lapajne in drugi, 2002) je razvidno, da je ožjemu območju Bovca pripisan projektni pospešek tal 0,225 g, širši okolici pa od 0,200 0,250 g. Pri tem se projektni pospešek tal nanaša na trdna tla tipa A po EC8 1. Za primerjavo karte intenzitete in karte projektnega pospeška so v preglednici 1 prikazane njune glavne lastnosti. Iz zadnje vrstice v preglednici je razvidno, da je za Bovec vrednost projektnega pospeška tal 0,225 g na varnejši strani kot vrednost intenzitete VIII po MSK (EMS), saj je slednji prirejena vrednost pospeška 0,200 g. Razlika pa je dejansko še večja, če upoštevamo še različna tla, na katera se nanaša ena in druga karta. Tako se karta intenzitete nanaša na II. kategorijo tal (to še najbolj ustreza tipu B po EC8), karta projektnega pospeška pa na tla tipa A po EC8 (kar ustreza I. kategoriji po pravilniku iz leta 1981). Upoštevaje vrednosti koeficienta tal v EC8 1 (CEN, 2004) bi bil pripadajoč projektni pospešek za različne vrste tal na območju Bovca od 0,225 do 0,315 g, pri čemer ustreza tlom tipa B pospešek 0,270 g. Za območje Bovca je torej treba primerjati vrednost 0,200 g, ki izhaja iz karte intenzitete za II. kategorijo tal, z vrednostjo 0,270 g, ki izhaja iz karte projektnega pospeška za tla tipa B. Vrednost na karti projektnega pospeška tal je torej dejansko za 35 % večja od vrednosti, ki izhaja iz karte intenzitete. Po oceni seizmologov je potres 12. julija 2004 z magnitudo 4,9 dosegel največjo intenziteto VI VII po EMS na območju Bovca in okolice, kar je v povprečju eno do dve stopnji manj od projektne stopnje. Tudi tu so vključene vse vrste tal (in drugi dejavniki, o katerih bo govor v nadaljevanju). Učinki potresa so bili torej pod učinki, ki jih predvideva karta Karta intenzitete MSK (EMS) Karta projektnega pospeška povratna doba 500 let 457 let letna verjetnost prekoračitve 0,0020 0, letna verjetnost prekoračitve 9,5% 10% tla II. kategorija tip A po EC8 1 projektni parameter projektni parameter na območju Bovca intenziteta MSK (EMS) (prirejen efektivni vršni pospešek) intenziteta: VIII MSK (EMS) ali 0,200 g vršni pospešek tal (kot efektivna vrednost) projektni pospešek tal: 0,225 g Preglednica 1. Primerjava lastnosti kart intenzitete in projektnega pospeška Slovenije Table 1. Comparison of the seismic intensity and the design acceleration maps of Slovenia. potresne intenzitete za povratno dobo 500 let, kar bi posledično pomenilo, da je tako tudi s projektnim pospeškom tal. V primerjavi z razmerami ob potresu leta 1998 pa so tokrat potres zapisali instrumenti, ki so bili po potresu leta 1998 postavljeni v Bovcu, Drežnici in Kobaridu. Ti zapisi so presenetili strokovnjake za seizmologijo in inženirsko seizmologijo in tudi strokovnjake za potresno inženirstvo, saj je vršni pospešek tal v Bovcu in Drežnici dosegel zelo velike vrednosti, kar je razvidno iz preglednice 2. Da bi pojasnili nepričakovano visoke vrednosti, so na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani podrobneje analizirali vpliv tal na vrednosti vršnega pospeška tal in spektre vodoravnih komponent zapisov (predvsem) glavnega potresa v smereh sever-jug in vhod-zahod z omenjenih treh krajev. Pri tem so ugotovili:»analiza registracij glavnega potresnega sunka bovškega potresa je pokazala, da obstajajo pomembne razlike med značilnostmi gibanja tal na treh lokacijah, kjer so bile dobljene registracije.... Najmočnejše je bilo gibanje tal v Bovcu, kjer so maksimalne vrednosti pospeškov tal v obeh vodoravnih smereh dosegle skoraj 50 % g. Istočasno so maksimalne hitrosti dosegle vrednosti 29 in 17 cm/s v smereh NS in EW. Po teh podatkih bi lahko ocenili, da je bila intenziteta potresa na lokaciji inštrumenta večja od VIII po MSK-lestvici. V Drežnici so bili registrirani visoki pospeški (38 in 29 % g v smereh NS in EW, hitrosti pa so bile nižje (9 in 6 cm/s), medtem ko so bili v Kobaridu razmeroma nizki pospeški (15 in 13 % g) in hitrosti tal (6 in 8 cm/s)«(fajfar in drugi, 2004). Ugotovili so, da se vrednosti faktorja tal, ki so dobljene v analizah bovškega potresa, zelo razlikujejo med seboj, poleg tega so največje izračunane vrednosti (te so v območju nihajnega časa 0,1 0,4 s) v spektrih precej večje od vrednosti, ki jih priporoča EC8 za tla tipa E. To prekoračenje bi lahko bilo usodno, saj se območje 0,1 0,4 s prekriva z območjem lastnega nihajnega časa najpogostejših hiš na obravnavanem ozemlju. Ne glede na velike instrumentalne vrednosti parametrov potresnega gibanja tal na nekaterih krajih pa je pomembno predvsem to, da so bili statistični učinki potresa na Kraj Bovec (knjižnica) Tip tal Vodoravna komponenta (g) sever-jug vzhod-zahod E (B?) 0,485 0,471 Drežnica E (A?) 0,375 0,290 Kobarid B (E?) 0,152 0,133 Preglednica 2. Instrumentalno zabeležene vrednosti vodoravnih komponent vršnega pospeška tal v Bovcu, Drežnici in Kobaridu ob potresu Table 2. Instrumental values of the horizontal components of the peak ground acceleration in Bovec, Drežnica and Kobarid for the earthquake of July 12, številka 19, 2005
4 objekte ocenjeni z največ VI. VII. stopnjo po EMS. In tudi v raziskavi na Zavodu za gradbeništvo v Ljubljani so ugotovili:»pospeški tal, registrirani med potresom na naplavinskem gramoznem sloju, in spekter odziva so močno presegli vrednosti, ki jih na danem območju za projektiranje konstrukcij predvidevata sodobna karta potresne nevarnosti Slovenije in standard EC8.... Ne glede na to pa analiza odziva zidanih stavb na potres kaže, da jakost potresa ni presegla največje pričakovane«(tomaževič in drugi, 2005). Še bolj nedvoumna je izjava, da»ni bilo niti rušenj niti hujših poškodb, številne stavbe pa so ostale nepoškodovane«(tomaževič, 2004). Je pa potres dejansko poškodoval nekatere hiše, ki so brez vidnejših poškodb prestale potres leta 1998 in potrese leta 1976, in nekatere po potresu leta 1998 deloma utrjene hiše. Zato je potres leta 2004 sprožil nekaj kritičnih vprašanj, ki so bila namenjena seizmologom in gradbenikom. Posebej pomembni sta naslednji dve vprašanji, na kateri doslej niso bili dani povsem zadovoljivi odgovori: zakaj so bile v tem potresu močno poškodovane hiše, ki so brez vidnih poškodb prestale močnejši potres leta 1998 in potrese leta 1976, ter hiše, ki so bile utrjene po potresu leta 1998 in kako je mogoče, da je bil pri razmeroma šibkem potresu na širšem nadžariščnem območju presežen projektni pospešek tal. Nekaj odgovorov Odgovor na vprašanje, zakaj so bile v potresu leta 2004 močno poškodovane hiše, ki so na videz nepoškodovane prestale močnejše potrese leta 1998 in 1976, je razmeroma preprost. Nepoškodovanost nekaterih hiš v predhodnih potresih je bila zelo verjetno le navidezna. Dejansko pa je bila že takrat zmanjšana sposobnost sipanja potresne energije in prevzetja potresnih sil in s tem celotna potresna odpornost hiš, čeprav se to še ni pokazalo na zunanjih poškodbah. Zato za nastanek vidnih poškodb ob potresu leta 2004 vsaj na nekaterih hišah z zmanjšano potresno odpornostjo niso bile potrebne posebno velike potresne sile, saj so glavno delo opravili že prejšnji potresi. Seveda pa sta svoje prispevali tudi bližina preloma in usmerjenost pretrga. Izčrpen odgovor na prvo zastavljeno vprašanje, ki sicer ne vključuje posebnih učinkov pretrga, pa lahko najde bralec v objavljenih izsledkih že omenjene raziskave Zavoda za gradbeništvo, v kateri so objekte analizirali na računskih modelih (Tomaževič, 2004; Tomaževič in drugi, 2005). Za poškodbe hiš, ki so bile utrjene po potresu leta 1998, so ugotovili, da so»poškodbe utrpeli tudi nekateri objekti, ki so bili po letu 1998 le deloma utrjeni, ker med potresi leta 1976 in 1998 niso bili poškodovani«. Precej bolj zapleten je odgovor na drugo vprašanje. Omenjena analiza potresnih zapisov na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je pokazala, da posebnosti teh zapisov in njihovih razlik ni mogoče pojasniti le z lastnostmi tal:»samo del teh razlik lahko pripišemo vplivu tal. Glede na to, da ne obstaja bistvena razlika med oddaljenostmi treh lokacij od žarišča, sklepamo, da so na gibanja tal na različnih lokacijah vplivali še drugi dejavniki, ki jih še ne poznamo. Možni dejavniki so različno širjenje potresnih valov v različnih smereh, morebiten vpliv interakcije tal in objektov, v katerih so bili nameščeni inštrumenti, ali pa tudi nenatančnost pri določanju žarišč«(fajfar in drugi, 2004). Vpliv lokalnih geoloških tal na potresne učinke podrobneje obravnava tudi poseben prispevek o potresu 12. julija 2004 v tej številki Ujme (Vidrih, 2005). Pri odgovoru je treba upoštevati, da gre za potresne učinke v neposredni bližini potresnega izvora oziroma potresnega prelomnega pretrga in gorsko območje s strmimi pobočji, visokimi vrhovi in globoko zarezanimi dolinami, ki so zelo neenakomerno zapolnjene s heterogenim materialom. Tla niso zgrajena iz razsežnih vodoravnih plasti enakomerne debeline, zato ne moremo njihovega ojačevalnega učinka preprosto oceniti z enodimenzionalnim modelom, ki se pogosto uporablja. Glede velike razgibanosti površja je treba upoštevati tudi vpliv topografije. Na gibanje tal v bližini potresnega pretrga bistveno vplivajo mehanizem, smer in hitrost širjenja pretrga (pri pretrgu do površja pa še mogoč stalen premik tal). Vpliv smeri in hitrosti pretrga je tolikšen, da govorimo o učinku usmerjenosti pretrga (rupture directivity) ali kar o učinku usmerjenosti (directivity). To je pojav, pri katerem pride do večje sprostitve potresne energije v določeni smeri namesto enakomerne porazdelitve v vseh smereh. S tem pa so vsaj načelno pojasnjeni»možni dejavniki so različno širjenje potresnih valov v različnih smereh,...«(fajfar in drugi, 2004). V Pojmovniku potresnih izrazov Geološkega zavoda ZDA je pod»directivity«zapisano:»usmerjenost je učinek trganja preloma, pri katerem je potresno gibanje tal v smeri širjenja pretrga močnejše kot v drugih smereh od potresnega izvora.«v bližini pretrga (near-field) so fizikalne razmere povsem drugačne kot nekoliko dlje od njega (far-field) in zato tudi fizikalno matematično modeliranje in enačbe, s katerimi sicer obravnavamo potresno valovanje zunaj ožje okolice pretrga, v bližini pretrga ne dajejo pravih rezultatov. Tu odpovedo modeli pojemanja, ki se sicer uporabljajo pri ocenjevanju potresne nevarnosti. V bližnji okolici pretrga obvladujejo potresno gibanje tal značilnosti tega potresnega izvora. Potresa v Zgornjem Posočju leta 1998 in 2004 ter njune številne popotrese so povzročili pretrgi vzdolž zmičnih prelomov. Pri takih pretrgih lahko učinek usmerjenosti pretrga zasenči vpliv lokalne sestave tal. Širjenje pretrga vzdolž preloma namreč poteka s hitrostjo, ki je blizu hitrosti strižnega valovanja (navadno je nekoliko manjša). Zato se strižno valovanje v smeri trganja preloma natovarja, kar ima za posledico kratkotrajne sunke z veliko amplitudo pospeška, hitrosti in pomika tal. Pri tem je lahko komponenta gibanja tal prečno na prelom nekajkrat močnejša od komponente gibanja vzporedno s prelomom. Močnega gibanja tal pri pretrgu ni mogoče ustrezno obravnavati s poznanimi modeli pojemanja.»določanje učinkov usmerjenosti in vrste preloma je prednostna Janez Lapajne: POTRES 12. JULIJA 2004 V ZGORNJEM POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI... 77
5 naloga v bližnjem območju pretrga, razlike v atenuaciji pa postanejo predmet obravnavanja pri večjih razdaljah«(reiter, 1990). V danem primeru zato zamenjava modela pojemanja (Sabetta in Pugliese, 1996), ki smo ga uporabili za izdelavo kart potresne nevarnosti Slovenije, ni rešitev za opis gibanja tal v bližini pretrga. (Seveda pa je za siceršnje obravnavanje potresnega gibanja tal na ozemlju Slovenije lahko kak model boljši od omenjenega.) Tudi priporočene vrednosti raznih parametrov, koeficientov in faktorjev, ki določajo spektre odziva za razne tipe tal v EC8, za bližnje območje pretrga niso uporabne. Razmerje največjega spektralnega pospeška in vršnega pospeška tal, ki naj bi bilo 2,5 za tla tipa A, očitno tu ne velja. Faktorji tal so pri šibkih do zmernih potresnih sunkih v območju kratkih nihajnih časov tu precej večji, kot jih priporoča EC8. Vprašljivo je tudi v izračunih spektrov privzeto 5-odstotno kritično dušenje. Pri manjšem dušenju je namreč razmerje spektralnega pospeška in vršnega pospeška tal večje, kar bolj ustreza izsledkom analize potresnih zapisov. Verjetnostna narava karte potresne nevarnosti V zvezi z uporabo kart potresne nevarnosti (Lapajne in drugi, 2002) ni odveč ponovno opozoriti, da so to verjetnostne karte. Ne glede na to pa laična javnost vrednosti na teh kartah večinoma razume deterministično, pogosto pa jih tako jemljejo tudi strokovnjaki. To verjetno nehote izraža tudi ta izjava:»po definiciji predstavlja projektni pospešek tal... največji pospešek tal, ki lahko nastane med potresom v danem časovnem obdobju (perioda ponavljanja 475 let) na trdnih tleh«(tomaževič, 2004; Tomaževič in drugi, 2005). Za razumevanje verjetnostne narave karte je v nadaljevanju na kratko opisano izhodišče za določanje vrednosti projektnega pospeška in drugih parametrov, ki določajo karto potresne nevarnosti. Pri obravnavanju časovnega pojavljanja potresov in potresnih učinkov se navadno uporablja Poissonov model (v tuji praksi večinoma, pri nas pa doslej izključno). Poissonov model je še posebej primeren za območja, na katerih je povezava potresov s potresnimi prelomi in pretrgi zelo nezanesljiva ali celo nepoznana. Če izvzamemo zadnje potrese v Posočju, za katere je ta povezava zdaj razmeroma dobro poznana, velja prejšnja ugotovitev tudi za Slovenijo. Poissonov model omogoča razmeroma preprost izračun verjetnosti dogodkov, ki sledijo Poissonovemu procesu. Dogodek Poissonovega procesa je slučajen, brez»spomina«za čas, velikost ali kraj predhodnega dogodka. To je sicer v nasprotju s temeljno teorijo nastanka potresov teorijo elastičnega odskoka (elastic rebound theory), za uporabo katere pa za ocenjevanje potresne nevarnosti še nimamo nobenih uporabnih podatkov. Po drugi strani pa se pojavljanje potresov, če ne upoštevamo pred- in popotresov, kaže kot slučajen proces. Pokazati je tudi mogoče, da je Poissonov model upravičen celo v primerih, v katerih obstaja»spomin prelomov«na potrese (Cornell in Winterstein, 1988). Za verjetnostno ocenjevanje potresne nevarnosti je treba iz kataložnega seznama potresnih dogodkov na primeren način odstraniti pred- in popotrese, da dobimo zaporedje dogodkov, ki je skladno s Poissonovim procesom. (Treba je dodati, da se zaradi pomanjkanja ustreznejšega modela Poissonov model v praksi marsikdaj uporablja tudi, kadar ni utemeljen.) V Poissonovem modelu je verjetnost, da je v danem primeru projektni pospešek največji pospešek tal v 475 letih, le slabih 37 %. Tudi povratna doba 475 let izhaja iz Poissonovega modela, in sicer ob privzetju 10 % verjetnosti prekoračitve projektnega pospeška tal v 50 letih. Podobno velja tudi za karto intenzitet, da je verjetnost dobrih 63 %, da bodo vrednosti na karti presežene v povratni dobi, ki je v tem primeru 500 let (verjetnost prekoračitve v 50 letih pa je približno 9,5 %). Ali je bila potresna nevarnost podcenjena V karti iz leta 2001 je potresna nevarnost opredeljena z vrednostmi projektnega pospeška tal na tleh tipa A po EC8 1, ki je za ožje območje Bovca 0,225 g. Če obravnavamo te vrednosti kot vrednosti vršnega pospeška tal in privzamemo faktorje tal, ki so dani v EC8 1, je bila vrednost projektnega pospeška brez dvoma presežena, kar kažeta raziskava, ki so jo naredili na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (Fajfar in drugi, 2004), in raziskava, ki so jo naredili na Zavodu za gradbeništvu (Tomaževič, 2004; Tomaževič in drugi, 2005). Kot smo že ugotovili, pa uporaba faktorjev iz EC8 1 s precejšnjo verjetnostjo v neposredni bližini potresnega prelomnega pretrga ni ustrezna. Ker»pravih«faktorjev ne poznamo, vršnega pospeška na tleh tipa A sploh ne moremo zanesljivo oceniti. Pri potresu v letu 2004 tudi vidimo, da poškodbe in njihov obseg očitno niso povsem usklajeni z velikimi vrednostmi vršnega pospeška tal in spektralnega pospeška, zato slednjih ni mogoče preprosto primerjati z vrednostmi projektnega pospeška tal na karti. Če ne bi imeli na razpolago potresnih zapisov z ožjega potresnega območja, ne bi bilo dileme»velike vrednosti pospeška sorazmerno majhne poškodbe«in bi se morda tudi ob potresu leta 2004 zatekli v pojem»efektivni vršni pospešek«kot pri potresu leta Obratno lahko na podlagi izkušnje s potresom leta 2004 z veliko verjetnostjo trdimo, da bi tudi ob potresu leta 1998 instrumenti na nekaterih krajih zabeležili velike vrednosti pospeška tal, če bi bili takrat tam. Po informaciji seizmologov z Urada za seizmologijo in geologijo (mag. Mladen Živčić) sta namreč potresa iz leta 1998 in 2004 po frekvenci praktično enaka, kar kaže primerjava zapisov obeh potresov na nekoliko bolj oddaljenih opazovalnicah. 78 številka 19, 2005
6 Po drugi strani je prekoračitev vrednosti projektnega pospeška tal z določeno verjetnostjo (10 % v 50 letih in dobrih 63 % v 475 letih) pričakovana. Zato ne pomeni nujno, da so vrednosti v karti nepravilne. Seveda pri prekoračitvi ne vemo, ali je prekoračitev v okviru omenjenih 10 % oziroma 63% ali pa so vrednosti projektnega pospeška za povratno dobo 475 let dejansko podcenjene. Zato odgovor na zastavljeno vprašanje ni enoličen. Toda tudi ob domnevi, da je prekoračitev projektnih vrednosti zaradi verjetnostne narave karte»normalna«, je bila s stališča ogroženega prebivalstva potresna nevarnost podcenjena. Zato je premislek o morebitnem povečanju ocene potresne nevarnosti nujen. Morda bi lahko ustrezneje ocenili potresno nevarnost na širšem območju Bovca in popravili sedanje vrednosti projektnega pospeška tal na podlagi podatkov o potresih in popotresih iz leta 1998 in leta 2004 z upoštevanjem vseh omenjenih učinkov bližine prelomnega pretrga. Ne rešuje pa tak popravek problematike ocenjevanja potresne nevarnosti in morebitne podcenitve na večjem območju oziroma na celotnem ozemlju Slovenije, ker za to nimamo na razpolago potrebnih podatkov. Ker lahko z večjo ali manjšo verjetnostjo pričakujemo prekoračenje vrednosti projektnega pospeška tal ob kakem prihodnjem potresu na kakem drugem območju, bi bilo treba najti ustreznejši način za morebiten popravek karte. Ena od možnosti, ki se ponuja in ne zahteva posebnih novih raziskav in dodatnih domnev, je zmanjšanje predpisanega potresnega tveganja na celotnem ozemlju Slovenije. Namesto 10-odstotne verjetnosti prekoračitve v 50 letih bi npr. privzeli 5- ali 2-odstotno verjetnost. Take vrednosti se namreč ponekod tudi uporabljajo. V Kanadi letos zamenjujejo dosedanje karte potresne nevarnosti iz leta 1995, ki so temeljile na 10-odstotni verjetnosti prekoračitve v 50 letih, s kartami za 2-odstotno verjetnost prekoračitve (Adams in Atkinson, 2003; Adams in Halchuk, 2004). V ZDA pa so izdelali vse karte potresne nevarnosti za tri verjetnosti prekoračitve v 50 letih: za 10 %, 5 % in 2 % (Frankel in drugi, 2000). Tako bi lahko naredili tudi pri nas in bi poleg sedanjih kart projektnega in spektralnega pospeška, ki se nanašajo na 10-odstotno tveganje v 50 letih in povratno dobo 475 let (Lapajne in drugi, 2002), izdelali še karte za 5- in 2-odstotno tveganje, ki bi imele v začetku le informativni pomen. Že izdelana karta vršnega pospeška tal za povratno dobo 1000 let (Lapajne in drugi, 2002), kateri ustreza okoli 4,9-odstotna verjetnost prekoračitve v 50 letih, je dober približek za karto s 5-odstotnim tveganjem. Različne karte potresne nevarnosti ter (sedanji in morebitni novi) instrumentalni podatki o gibanju tal med potresi bi bili najboljša podlaga za nadaljnje ukrepanje in odločanje. S kartami za 2-odstotno tveganje bi»pokrili«tudi podobne pojave in učinke, ki so bili očitni ob potresu v Zgornjem Posočju, in to na celotnem ozemlju Slovenije. Strožje zahteve za projektiranje objektov bi pri novogradnjah tudi preprečile ali vsaj omejile zmanjševanje sposobnosti sipanja potresne energije in prevzemanja potresnih sil v več zaporednih potresih v življenjski dobi objektov. Zatekanje v verjetnostno karto intenzitet (češ, projektna intenziteta ni bila prekoračena) ne rešuje niti dilem zaradi prekoračitve projektnega pospeška niti težav z opredelitvijo»efektivnega vršnega pospeška«. Težav s prekoračenjem projektne intenzitete v danem primeru (pa tudi v splošnem) preprosto ni zato, ker je intenziteta zelo neobčutljiva za razmeroma velike razlike v vrednostih pospeška. V zvezi z uporabo karte intenzitet je pomembna ta ugotovitev:»ujemanje predvidevanj in dejanskega obnašanja stavb med potresom, predvsem pa tudi glede poškodb, je ponovno opozorilo, da je skrajni čas, da se opusti uporaba jugoslovanskega pravilnika iz leta Po jugoslovanskem pravilniku je za zidane konstrukcije računska potresna obtežba, na katero se dimenzionirajo, več kot dvakrat manjša kot obtežba, določena po EC8«(Tomaževič in drugi, 2005). EC8 pa seveda predpostavlja karto projektnega pospeška tal in ne karte intenzitete. Efektivni vršni pospešek Vrednosti projektnega pospeška tal na karti potresne nevarnosti kažejo po eni strani, kje v Sloveniji je potresna nevarnost večja in kje manjša ter posebej, kje je največja in kje najmanjša. Druga, pomembnejša vloga karte pa je neposredna uporaba (absolutnih) vrednosti projektnega pospeška tal. Pri tem sta bistvena ustrezno razumevanje danih vrednosti in njihov prenos v projektiranje. Tu je očiten pomen»efektivnih«vrednosti vršnega pospeška tal in nekoliko sporni pojem»efektivni vršni pospešek«(epa). Za EPA ne obstaja enotna opredelitev. Načeloma pa ustreza EPA gibanju tal, ki traja dovolj dolgo, da nastanejo glede na velikost pospeška na objektih»pričakovane«nekonstrukcijske poškodbe, pri prekoračitvi projektnega pospeška pa poleg nekonstrukcijskih tudi nekatere»pričakovane«poškodbe same konstrukcije. Opozoriti je treba še na to, da je projektni pospešek tal na karti potresne nevarnosti v bistvu statistična veličina, podobno kot intenziteta, saj je opredeljen za večje območje in ne»napoveduje«mogočih velikih razlik potresnega nihanja na kratkih razdaljah. Pri pripravi karte potresne nevarnosti Slovenije smo v začetku izhajali iz besedila EC8 1 iz leta 1994, ki določa EPA na tleh tipa A za povratno dobo 475 let kot projektni pospešek za navadne objekte:»zamisel o EPA je poskus, da bi v splošnem nadomestili neprimernost osamljenih vrhov v zapisu gibanja tal za opis potresnih obremenitev zgradb z maksimalnim pospeškom in/ali hitrostjo«(cen, 1994). EPA pa smo določili v skladu z dokumentom (ATC, 1978). Praktično je EPA pospešek, ki je najbolj povezan z odzivom konstrukcije in poškodbami. Zato sta Basu in Gupta (1998) predlagala opredelitev EPA, ki temelji na poškodbah objektov. Predlagana opredelitev upošteva statistično spremenljivost gibanja tal in temelji na pričakovani skupni poškodovanosti objektov zaradi neelastičnih pomikov. Pokazala sta, da je mogoče kljub močni odvis- Janez Lapajne: POTRES 12. JULIJA 2004 V ZGORNJEM POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI... 79
7 nosti EPA od nihajnega časa dobiti uporabne povprečne vrednosti EPA za inženirske aplikacije. Kot vemo, temeljijo tudi ocene potresnih intenzitet na poškodbah objektov. Če bi v danem primeru povprečne vrednosti EPA preprosto določili iz potresnih intenzitet, bi ob sprejetju opredelitev v lestvici MSK za potres leta 1998 dobili na podlagi ocene intenzitete VII VIII po EMS vrednosti 0,10 0,20 g, na kar se opirajo tudi Tomaževič in drugi, 1999, za potres leta 2004 pa na podlagi ocene intenzitete VI VII po EMS vrednosti 0,05 0,10 g. Zaradi neenotnosti in težav pri opredelitvi EPA so besedilo EC8 1 pozneje spremenili in sedanji EC8 1 ne govori več niti o EPA niti o projektnem pospešku tal, ampak o referenčni vrednosti vršnega pospeška (referenčni vrednosti maksimalnega pospeška) na tleh tipa A za dano referenčno povratno dobo (CEN, 2004). Referenčna vrednost se nanaša na raven potresne akcije. EC8 določa dve ravni potresne akcije, ki sta določeni z dvema referenčnima povratnima dobama. Priporočeni referenčni povratni dobi sta 95 let (ki izhaja iz privzetja 10-odstotnega tveganja v 10 letih) in 475 let (ki izhaja iz privzetja 10-odstotnega tveganja v 50 letih). Slednja je tudi priporočena za temeljno karto potresne nevarnosti. Kako naj bi bil določen vršni pospešek tal, pa je prepuščeno posameznim državam, ki uvajajo EC8. Kakšne težave se lahko ob tem pojavijo, je nakazal potres Sklepne misli Zapisi potresa 12. julija 2004 na opazovalnicah v Zgornjem Posočju, ki so zabeležile gibanje tal v neposredni bližini prelomnega pretrga, so sicer povzročili nemajhno vznemirjenje in vnesli nekaj zmede v razumevanje nastalih poškodb objektov in potresnih zapisov, pomembnejše pa je, da so prispevali neprecenljive podatke za razumevanje potresnega dogajanja v tem tudi širšem prostoru. Ti podatki so zdaj poleg sedanjih geoloških, geofizikalnih in geodetskih podatkov na razpolago za uporabne raziskovalne naloge. Da bi se izognili mogočim prihodnjim prekoračitvam referenčne vrednosti vršnega pospeška za povratno dobo 475 let, predvsem pa zaradi zmanjšanja potresne škode v prihodnjih potresih, bi kazalo razmisliti o prevzemanju manjšega potresnega tveganja za navadne objekte na celotnem ozemlju Slovenije in s tem o izdelavi ustrezne nove karte projektnega pospeška tal. Karta za npr. 2-odstotno verjetnost prekoračitve bi rešila večino vprašanj, ki jih je sprožil potres leta 2004 v Bovcu in okolici. Vsaj za nekaj časa pa bi rešil tudi vprašanje nezanesljivosti ocene potresne nevarnosti zaradi uporabljenega modela pojemanja in domneve o primernosti Poissonovega procesa časovnega pojavljanja potresov. Viri in literatura 1. Adams, J., Atkinson, G. M., Development of Seismic Hazard Maps for the 2005 National Building Code of Canada, Canadian Journal of Civil Engineering, 30, Adams, J., Halchuk, S., A review of NBCC 2005 Seismic Hazard Results for Canada the interface to the ground and prognosis for urban risk mitigation, 57th Canadian Geotehchnical Conference, 5th Joint CGS/IAH-CNC Conference, Session 6C, Québec, ATC Applied Technology Council, Tentative provisions for the development of seismic regulations for buildings, ATC 3-06, NBS 510, NSF 78-8, U.S. Government Printing Office, Washington, str Basu, B., Gupta, V. K., A damage-based definiton of effective peak acceleration, Earthquake Engng & Struct. Dyn. 27, CEN, Eurocode 8 Design provisions for earthquake resistance of structures - Part 1-1: General rules - Seismic actions and general requirements for structures, European Prestandard (ENV) , European Committee for Standardization, str. 25, Brusseles. 6. CEN, Eurocode 8 Design of structures for earthquake resistance, Part 1: General rules, seismic actions and rules for buildings, European standard, EN : 2004 (E), Stage 64, European Committee for Standardization, Brussels. (Prevod v slovenščino v pripravi.) 7. Fajfar, P., Dolšek, P., Fischinger, M., Peruš, I., Poljanšek, K., Uvajanje standarda Evrokod 8 v Sloveniji, Potresna obtežba, Raziskovalno-razvojna naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo. 8. Frankel, A., Mueller, C., Barnhard, T., Leyendecker, E., Wesson, R., Harmsen, S., Klein, F., Perkins, D., Dickamn, N., Hanson, S. and Hopper, M., USGS national seismic hazard maps, Earthquake spectra 16, Gosar, A., Živčić, M., Cecič, I., Zupančič, P., Seizmološke značilnosti potresa, Ujma 13, Lapajne, J., Šket Motnikar, B., Zupančič, P., Karta potresne nevarnosti Sloveniji. V: Ušeničnik, A. (urednik), Nesreče in varstvo pred njimi, Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo. 11. Lapajne, J. K., Šket Motnikar, B., Zabukovec, B., Zupančič, P., Spatially-smoothed seismicity modelling of seismic hazard in Slovenia, J. Seism. 1, Lapajne, J. K., Zabukovec, B., Zupančič, P., Trial effective peak ground acceleration map of Slovenia. Reykjavík, XXV General Assembly of the European Seismological Comission, September 9-14, 1996, Abstracts, Islandic Meteorological Office, Ministry for the Environment, University of Iceland, Reykjavík, Island, SC-F številka 19, 2005
8 Slika 1. Strokovnjaki Urada za seizmologijo in geologijo Agencije RS za okolje so v prvih urah po potresu namestili tri začasne potresne opazovalnice, ki so v prvih dneh zaznale več sto popotresnih sunkov. Slika kaže postavitev seizmografa v Srpenici. (foto: M. Gostinčar) Figure 1. In the first few hours following the earthquake, experts from the Seismology and Geology Office of the Environmental Agency of the Republic of Slovenia set up three temporary earthquake observation stations which registered several hundreds post-quake seismic events over the next few days. The picture shows the setting-up of the seismographic device at Srpenica. (photo: M. Gostinčar) Slika 2. Potres je sprožil padanje večjih skal in manjše skalnate podore. Primer na sliki je nastal ob cesti Bovec Soča. (foto: R. Vidrih) Figure 2. The earthquake caused rocks and gravel falls. The picture shows the situation on the Bovec Soča road. (photo: R. Vidrih) 13. Sabetta, F., Pugliese, A., Estimation of Response Spectra and Simulation of Nonstationary Earthquake Ground Motions, Bull. Seism. Soc. Am. 86, , SIS, Slovenski predstandard Eurocode 8: Projektiranje potresno odpornih konstrukcij, Slovenski institut za standardizacijo, Ljubljana. 15. Tomaževič, M., Ob julijskem potresu na Bovškem potresne sile in poškodbe, Gradbenik 9, Tomaževič, M., Klemenc, I., Lutman, M., Slika 3. Pogoste poškodbe so bile tudi dolge razpoke, Posledice potresa na kamnitih zidanih hišah: Kaj smo ki so nastajale ob robovih teras. Primer na sliki se naučili od potresa, Ujma 13, je iz vasi Soča, na levem bregu Soče. 17. Tomaževič, M., Lutman, M., Klemenc, I., Weiss, P., (foto: R. Vidrih) Obnašanje zidanih stavb med potresom v Figure 3. Frequently, long fractures occurred in the Bovcu , Gradbeni vestnik 54, str terrace edges. The picture shows such a 18. Pravilnik o tehničnih normativih za graditev objektov fracture in the village of Soča, on the left bank of the river Soča. (photo: R. Vidrih) visoke gradnje na seizmičnih območjih, Uradni list SFRJ, št. 31/1981, str SIST ENV , Urad RS za standardizacijo in 19. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika meroslovje, o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih, Uradni list SFRJ, št. 21. Vidrih, R., Potres 12. julija 2004 v Zgornjem 52/1990, stran Posočju, Ujma URSSM, Eurocode 8 Projektiranje potresno 22. Živčić, M., Cecić, I., Gosar, A., Zupančič, P., odpornih konstrukcij Del 1-1: Splošna pravila Potres 12. aprila 1998 v Zgornjem Posočju Potresna obtežba in splošne zahteve za konstrukcije, Osnovne značilnosti, 49 64, Potresi v letu Janez Lapajne: POTRES 12. JULIJA 2004 V ZGORNJEM POSOČJU IN KARTA POTRESNE NEVARNOSTI... 81
SZGG_2016_Gosar
Skalni podori ob potresu leta 1998 v Krnskem pogorju in možnost njihove uporabe za oceno seizmičnih intenzitet po Environmental Seismic Intensity lestvici (ESI 2007) Andrej Gosar 1 Povzetek Potres leta
Prikaži večPOTRES 22. APRILA 2014 PRI PIVKI THE EARTHQUAKE OF 22 APRIL 2014 NEAR PIVKA UDK (497.4Pivka)"2014" Mladen Živčić mag., Ministrstvo za okolje in
POTRES 22. APRILA 2014 PRI PIVKI THE EARTHQUAKE OF 22 APRIL 2014 NEAR PIVKA UDK 550.34(497.4Pivka)"2014" Mladen Živčić mag., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za seizmologijo in geologijo, Dunajska
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večVerjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC
Verjetnost in vzorčenje: teoretske porazdelitve standardne napake ocenjevanje parametrov as. dr. Nino RODE prof. dr. Blaž MESEC VERJETNOST osnovni pojmi Poskus: dejanje pri katerem je izid negotov met
Prikaži večSTRAN ZA POPRAVKE
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži več1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1: Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slove
1. IDENTIFIKACIJA PODATKOVNEGA NIZA 1.1 Naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.2 Alternativni naslov Strukturno-tektonska karta Slovenije 1:250.000 1.3 Okrajšani naslov - 1.4 Globalni
Prikaži večPLAZOVI IN PODORI KOT POSLEDICA POTRESOV Earthquake-triggered Landslides and Rockfalls Mihael Ribičič*, Renato Vidrih** UDK :551.3(497.4) Povzet
PLAZOVI IN PODORI KOT POSLEDICA POTRESOV Earthquake-triggered Landslides and Rockfalls Mihael Ribičič*, Renato Vidrih** UDK 550.34:551.3(497.4) Povzetek Nekateri močnejši potresi, ki so v preteklosti nastali
Prikaži večUPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property
UPORABA EVIDENCE VREDNOSTI NEPREMIČNIN ZA OCENJEVANJE ŠKODE ZARADI NARAVNIH NESREČ V SLOVENIJI Use of the real estate register for assessing property damage caused by natural disasters in Slovenia Blaž
Prikaži večNavodila za izdelavo diplomskega dela
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Andrej Gril VERIFIKACIJA RAZLIČNIH MODELOV STAVB ZA ANALIZO NIHAJNIH ČASOV GLEDE NA ŠTEVILO ETAŽ Diplomsko delo Maribor, maj 2013 I Diplomsko delo visokošolskega
Prikaži večGRADING d.o.o.
Glavni trg 17/b, 2000 Maribor, tel.: 02/2295371, e-mail: ISB@isb.si POROČILO O IZVEDENIH TERENSKIH PREISKAVAH Za stabilizacijo ceste JP 111 111-Stojnšek Obdelal: Metod Krajnc Datum: Avgust 2016 Arh. štev.:
Prikaži večMicrosoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim
Prikaži večOBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV PU\ PPP\ GPR\ PPJ\ VIR\ PP\ Naziv v EUR do
OBČINA BOVEC Trg golobarskih žrtev 8, Bovec III. ZAKLJUČNI RAČUN 2016 - NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV 2016-2019 1003 ŽUPAN 04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE 0403 Druge skupne administrativne
Prikaži večKLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s
KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na
Prikaži večModel IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok in njegova uporaba na primeru Zgornje Mežiške doline
MODEL IEUBK ZA NAPOVED VSEBNOSTI SVINCA V KRVI OTROK IN NJEGOVA UPORABA NA PRIMERU ZGORNJE MEŢIŠKE DOLINE ZZV Ravne na Koroškem mag. Matej Ivartnik Portorož 25.11.2011 IEUBK model Računalniško orodje,
Prikaži večSistemi za podporo odločanju
Potresna varnost v Sloveniji s poudarkom na preventivi in pripravljenosti na potres in obnovi po potresu in potrebi po razvoju primerljivega orodja za obvladovanje poplavnih tveganj dr. R. Žarnič, E.Vivoda
Prikaži večAvtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 36. Goljevščkov spominski dan Modeliranje kroženja vode in spiranja hranil v porečju reke Pesnice Mateja Škerjanec 1 Tjaša Kanduč 2 David Kocman
Prikaži večPoglavje-03.indd
POTRESI V SLOVENIJI LETA 2003 Earthquakes in Slovenia in 2003 Ina Cecić*, Mladen Živčić**, Tamara Jesenko***, Janko Kolar**** UDK 550.34(497.4) 2003 Povzetek Potresna aktivnost je bila v letu 2003 zmerna.
Prikaži večROTACIJSKI UČINKI POTRESOV Rotational effects of earthquakes Andrej Gosar* UDK : Povzetek Rotacijski učinki potresov se kažejo k
ROTACIJSKI UČINKI POTRESOV Rotational effects of earthquakes Andrej Gosar* UDK 550.344.094:624.131.552 Povzetek Rotacijski učinki potresov se kažejo kot zasuki odlomljenih delov dimnikov, spomenikov, obeliskov,
Prikaži večMOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2011 World s largest earthquakes in 2011 Tamara Jesenko* UDK (100)"2011" Povzetek Leta 2011 je bilo po svetu 74 p
MOČNEJŠI POTRESI PO SVETU LETA 2011 World s largest earthquakes in 2011 Tamara Jesenko* UDK 550.34(100)"2011" Povzetek Leta 2011 je bilo po svetu 74 potresov, ki so dosegli ali presegli magnitudo 6,5 oziroma
Prikaži večMicrosoft Word - Intervju-Akademik-Peter-Fajfar-Dnevnik docx
Dr. Peter Fajfar, strokovnjak za potresno inženirstvo: Ljudje se morajo odločiti, koliko jih je strah Marjeta Kralj Dnevnik, 5. december 2015 Dr. Peter Fajfar je slovensko potresno inženirstvo ponesel
Prikaži več2019 QA_Final SL
Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova Ljubljana, Slovenija telefon (01) faks (01)
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2 1000 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si Visokošolski program Gradbeništvo, Smer operativno
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večPOROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o Kopri
POROČILO O GEOLOŠKO - GEOMEHANSKI SESTAVI TAL za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD za dozidavo OŠ Koprivnica na parc. št. 12/1 k. o. 1341 Koprivnica Arh.št.: Datum: 11.4.2018 Obdelala: Direktor:
Prikaži večNOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zako
NOVOSTI NA PODROČJU HARMONIZIRANIH STANDARDOV V OKVIRU DIREKTIV NOVEGA PRISTOPA Pripravila: Enisa Šmrković, mag., Kontaktna točka SIST V 6. členu Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - 3_MACS+_Pozarni_testi_slo.ppt [Compatibility Mode]
Obnašanje jeklenih in sovprežnih stropnih konstrukcij v požaru Vsebina novih požarnih testov Izvedeni so bili požarni preizkusi v okviru projektov FRACOF (ISO požar) COSSFIRE (ISO požar) FICEB (Naravni
Prikaži večTehnična dokumentacija
PROSIGMA PLUS d.o.o. Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine
Prikaži večOBSODBA ZNANSTVENIKOV PO RUŠILNEM POTRESU V L'AQUILI The sentence of scientists related to devastating L'Aquila earthquake Andrej Gosar* UDK
OBSODBA ZNANSTVENIKOV PO RUŠILNEM POTRESU V L'AQUILI The sentence of scientists related to devastating L'Aquila earthquake Andrej Gosar* UDK 343.133-057.86:550.34(450) Povzetek Mesto L'Aquila je 6. aprila
Prikaži večCOM(2007)634/F1 - SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večInštitut za vodarstvo, d.o.o. Raziskovalni projekt POTROG 3 Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in r
Inštitut za vodarstvo, d.o.o. Raziskovalni projekt POTROG 3 Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe zaščite in reševanja v Sloveniji Zaključno poročilo - poročilo
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži večPožarna odpornost konstrukcij
Požarna obtežba in razvoj požara v požarnem sektorju Tomaž Hozjan e-mail: tomaz.hozjan@fgg.uni-lj.si soba: 503 Postopek požarnega projektiranja konstrukcij (SIST EN 1992-1-2 Izbira za projektiranje merodajnih
Prikaži večNavodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o.
Navodila za vgradnjo in montažo Podzemni univerzalni zbiralnik BlueLine II Firma in sedež prodajalca in pooblaščenega serviserja: PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09
Prikaži večSZGG_2012_Dolsak_Sraj
Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane
Prikaži večPROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: Fax: DŠ: SI Tehnična do
PROSIGMA PLUS d.o.o., Limbuška 2, 2341 Limbuš Tel: 02-421-32-00 Fax: 02-421-32-09 info@prosigmaplus.si, www.prosigmaplus.si DŠ: SI19873662 Tehnična dokumentacija Podzemni univerzalni zbiralnik Aqua King
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži večMicrosoft Word - agrobilten_ doc
Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije
Prikaži večNaĊrt zašĊite in reševanja ob potresu v obĊini Zagorje ob Savi
OBČINA ZAGORJE OB SAVI Cesta 9. avgusta 5 1410 Zagorje ob Savi OBČINSKI N A Č R T ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB POTRESU VERZIJA: 3.0 ORGAN DATUM PODPIS Izdelal ZAME s.p. Obravnaval ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE OBČINE
Prikaži večARRS-BI-FR-PROTEUS-JR-Prijava/2011 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slov
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Francosko republiko Program PROTEUS v letih 2012-2013 (Uradni list RS, št. 10/2011,
Prikaži večPowerPoint Presentation
Napovedno oglaševanje Kombiniranje internih in eksternih podatkov za boljšo učinkovitost oglaševanja Miloš Suša, iprom Andraž Zorko, Valicon Mojca Pesendorfer, Atlantic Grupa Ljubljana, 22.10.2018 PREDIKTIVNO
Prikaži večOsnove statistike v fizični geografiji 2
Osnove statistike v geografiji - Metodologija geografskega raziskovanja - dr. Gregor Kovačič, doc. Bivariantna analiza Lastnosti so med sabo odvisne (vzročnoposledično povezane), kadar ena lastnost (spremenljivka
Prikaži večMicrosoft Word - SevnoIII.doc
Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.8.2017 C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 9.8.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-BR-07-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Federativno Republiko Brazilijo v letih 2010 2012 (Uradni list RS št. 53/2009) Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večUniverza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta Ljub
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1000 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova
Prikaži več2. Model multiple regresije
2. Model multiple regresije doc. dr. Miroslav Verbič miroslav.verbic@ef.uni-lj.si www.miroslav-verbic.si Ljubljana, februar 2014 2.1 Populacijski regresijski model in regresijski model vzorčnih podatkov
Prikaži večMicrosoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc
DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večSTABILNOST PRENOSNE FUNKCIJE SEIZMOMETROV V VRTINI Long-term stability of borehole seismometer transfer properties Izidor Tasič* UDK :
STABILNOST PRENOSNE FUNKCIJE SEIZMOMETROV V VRTINI Long-term stability of borehole seismometer transfer properties Izidor Tasič* UDK 550.34.03:681.5.033.5 Povzetek Predstavljamo stabilnost prenosne funkcije
Prikaži večPorevizijsko poročilo o popravljalnih ukrepih Ministrstva za pravosodje
POREVIZIJSKO POROCILO O POPRAVLJALNIH UKREPIH MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE Bedimo nad potmi javnega denarja POSLANSTVO Raèunsko sodišèe pravoèasno in objektivno obvešèa javnosti o pomembnih odkritjih revizij
Prikaži večMicrosoft Word - ARRS-MS-CEA-03-A-2009.doc
RAZPIS: Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Komisariatom za atomsko energijo (CEA) Francoske republike v letih 2009-2011 Splošna opomba: Vnosna
Prikaži večTemplate SL 1
P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega
Prikaži večDinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T
Dinamika požara v prostoru 21. predavanje Vsebina gorenje v prostoru in na prostem dinamika gorenja v prostoru faze, splošno kvantitativno T pred požarnim preskokom Q FO za požarni preskok polnorazviti
Prikaži večujma_ xp
398 IZKU[NJE S SVETOVNIM SPLETOM PO POTRESIH LETA 1998 Experiences with the WWW after the 1998 Earthquakes Bojan Uran* UDK 681.324:55.34(497.4) Povzetek Po potresih leta 1998 sem preu~il zna~ilnosti dostopov
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večPowerPoint slovenska predloga
NSP/2019/010 Predstavitev predloga koncepta analize trga plačil Tina Vehovar Smole, Banka Slovenije 14. seja Nacionalnega sveta za plačila 4. julij 2019 Izhodišča za pripravo analize Aktivnost priprave
Prikaži večPoročilo
Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne
Prikaži večNeuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prost
Neuradno prečiščeno besedilo Odloka o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini Nova Gorica obsega: Odlok o splošnih prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor v občini
Prikaži večAnaliza večnadstropne stavbe pri potresnem vplivu
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo University of Ljubljana Faculty of Civil and Geodetic Engineering Jamova cesta 2 1 Ljubljana, Slovenija http://www3.fgg.uni-lj.si/ Jamova cesta
Prikaži večMB_Studenci
RAZISKOVALNI PROJEKT TRAJNE MERITVE ELEKTROMAGNETNIH SEVANJ V SLOVENSKIH OBČINAH Mestna občina Maribor (Mestna četrt Studenci) 13.12. - 15.12. 2009 MERILNA KAMPANJA OBČINA MARIBOR (MČ STUDENCI) stran 2
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večMicrosoft Word - padavine med1506in i.doc
Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži več1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
Prikaži več11. Navadne diferencialne enačbe Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogo
11. Navadne diferencialne enačbe 11.1. Začetni problem prvega reda Iščemo funkcijo y(x), ki zadošča diferencialni enačbi y = f(x, y) in začetnemu pogoju y(x 0 ) = y 0, kjer je f dana dovolj gladka funkcija
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o vzpostavitvi začasnega neposrednega stati
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 21.11.2018 C(2018) 7597 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 21.11.2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večŠtevilka: 4/14-3 Datum: Na podlagi prvega odstavka 35.člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami) je
Številka: 4/14-3 Datum: 24. 4. 2014 Na podlagi prvega odstavka 35.člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 s spremembami in dopolnitvami) je Sodni svet Republike Slovenije na 34. seji dne 24.
Prikaži večMicrosoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc
Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži večOCENA VREDNOSTI STANOVANJA Z RAZLIČNIMI NAČINI KOT PODLAGA ZA IZRAČUN NAJEMNINE Jožef Murko, dipl.inž.grad., DODOMA d.o.o., stalni sodni cenilec in iz
OCENA VREDNOSTI STANOVANJA Z RAZLIČNIMI NAČINI KOT PODLAGA ZA IZRAČUN NAJEMNINE Jožef Murko, dipl.inž.grad., DODOMA d.o.o., stalni sodni cenilec in izvedenec gradbene stroke, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti
Prikaži večPRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEP
PRILOGA 2 Minimalni standardi kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe 1. NEPREKINJENOST NAPAJANJA 1.1. Ciljna raven neprekinjenosti
Prikaži večZAPISI POTRESOV SKOZI CAS (ob 100-obletnici prve potresne opazovalnice na Slovenskem) Earthquake Records through Time Peter Sinčič*, Renato Vidrih**,
ZAPISI POTRESOV SKOZI CAS (ob 100-obletnici prve potresne opazovalnice na Slovenskem) Earthquake Records through Time Peter Sinčič*, Renato Vidrih**, Manfred Deterding*** UDK 550.34(497.4) Povzetek Enajst
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večElaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 8067/14/PGD Številka projekta: 8067/14/PGD Investitor:
Elaborat zaščite pred hrupom Stavba: Rekonstrukcija mansarde OŠ Podčetrtek Številka elaborata: 806714PGD Številka projekta: 806714PGD Investitor: OBČINA PODČETRTEK Ulica in hišna številka: Trška cesta
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večOBČINA GORJE
Številka: Datum: OCENA IZVAJANJA SKUPNEGA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI ZA OBMOČJE OBČINE TOLMIN ZA LETO 2018 Lokalna skupnost je z uveljavitvijo Zakona o občinskem redarstvu (UR. l. RS, št. 139/06 in 9/17,
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večBS5 Breziski potres FINAL.indd
BILO JE RES GROZLJIVO, BOBNELO IN GRMELO JE POD NAMI 101 Potres pri Brežicah 29. januarja 1917 makroseizmične raziskave Ina Cecić UVOD 29. januarja 1917 je bil potres, ki je naredil veliko škode v Brežicah
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema:
Svet Evropske unije Bruselj, 11. avgust 2017 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2017/0188 (NLE) 11653/17 FISC 173 PREDLOG Pošiljatelj: Datum prejema: 9. avgust 2017 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: za
Prikaži večMicrosoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno
Prikaži večNa podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaborat
Na podlagi 65. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; ZUreP-2) izdaja minister za okolje in prostor P R A V I L N I K o elaboratu ekonomike I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina) Ta
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večZbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12
Zbor vodnikov Planinske zveze Slovenije, je na podlagi 12. člena Pravilnika o organiziranosti vodnikov Planinske zveze Slovenije, dne 29. 11. 2003 sprejel in 21. 11. 2008 potrdil spremembe ter Zbor predstavnikov
Prikaži večMicrosoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc
ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - p_TK_inzeniring_1_dan_v5_shortTS.ppt [Compatibility Mode]
Telekomunikacijski inženiring dr. Iztok Humar Vsebina Značilnosti TK prometa, preprosti modeli, uporaba Uvod Značilnosti telekomunikacijskega prometa Modeliranje vodovno komutiranih zvez Erlang B Erlang
Prikaži večUDK Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije,
UDK 550.837.3 Poskus transformacije geoelektrične karte An attempt of resistivity map convolution Janez Lapajne Seizmološki zavod SR Slovenije, 61000 Ljubljana, Kersnikova 3 Kratka vsebina Po metodah za
Prikaži večCesta na Ostrožno 152, 3000 Celje - Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: Fax: NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt el
- Slovenija PE RITS - Kidričeva 25 Tel.: 03 492 93 10 - Fax: 03 492 93 11 NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: Načrt električnih instalacij in električne opreme, št. 691-2/14, mapa 4 NAROČNIK: OBČINA ŽALEC
Prikaži večMicrosoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc
Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S
31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja1.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 1 Naloge 1. del: Opisna statistika
Prikaži več