moski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "moski-zenske-2007-za 3-korekturo.pmd"

Transkripcija

1

2 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 1 Uvodna beseda V bro{uri `elimo poudariti le nekatere opaznej{e razlike in podobnosti med podatki, ki se nana{ajo na `enske, in podatki, ki se nana{ajo na mo{ke. Enakost `ensk in mo{kih je temelj ~love{kega dostojanstva in demokracije, osnovno na~elo prava Evropske skupnosti, ustav in predpisov dr`av ~lanic EU ter mednarodnih in evropskih konvencij. K ugotavljanju dejanskega stanja glede enakosti `ensk in mo{kih nas spodbujajo izsledki razli~nih raziskav in analiz zlasti v zadnjem desetletju, ki ne tako redko ka`ejo, da ({e) obstaja (prikrito ali celo odkrito) razlikovanje po spolu, ve~inoma v {kodo `ensk, kar seveda ni skladno s prizadevanji dr`av ~lanic EU in tudi drugih evropskih tretje desetletje potekajo resna prizadevanja, da bi se na vseh podro~jih dela in `ivljenja odpravilo razlikovanje po spolu. Pomembno je, da imamo vsi ljudje enake mo`nosti, ne glede na na{e druga~nosti. Na~elo nediskriminacije je osnova zagotavljanja enakosti spolov: enako prepoznavnost in vrednotenje, vlogo, mo~, polo`aj in dejavno vklju~enost obeh spolov na vseh podro~jih javnega in zasebnega `ivljenja. To pomeni, da morajo imeti `enske in mo{ki ne le enake mo`nosti, ko prispevajo k dru`benemu razvoju, temve~ tudi takrat, ko naj bi bili dele`ni koristi od rezultatov, ki jih soustvarjajo. Te naj bi bile ~im enakomerneje porazdeljene. ^eprav so tudi v Ustavi Republike Slovenije in ustreznih zakonih zapisane pravice, ki zagotavljajo enakost tako `ensk kot mo{kih, imata danes `enska in mo{ki v na{i dru`bi ne tako redko razli~ne vloge in mo`nosti. Zato nekateri ukrepi, ~eprav so na prvi pogled povsem nevtralni, razli~no u~inkujejo na spola in lahko pri dejanskem uresni~evanju pravic v praksi postavljajo `ensko ali mo{kega v neenakopraven oziroma slab{i polo`aj. V Sloveniji obstaja tudi Urad za enake mo`nosti, ki si prizadeva zmanj{ati vrzeli med pravno enakopravnostjo in dejansko enakostjo `ensk in mo{kih na vseh podro~jih javnega in zasebnega `ivljenja. Kak{en je polo`aj enega spola nasproti drugemu v praksi, sku{a prikazati ta bro{ura na podlagi statisti~nih dejstev. Kazalniki so prva stopnica na poti razvoja do bolj{e politike za `enske in mo{ke; naslednja stopnja je razumeti, zakaj so se te spremembe dogodile (zakaj je do njih pri{lo in posledica ~esa so) in {ele nato se lahko vpra{amo, kaj lahko storimo na tem podro~ju. Povezovanje enakih mo`nosti `ensk in mo{kih v celoto zahteva enakopravno udele`bo `ensk in mo{kih na vseh dru`benih ravneh ter njihovo enakovredno zastopanost v gospodarstvu, pri odlo~anju, v socialnem in kulturnem `ivljenju ter nenazadnje v njihovem vsakdanjem `ivljenju. Ne glede na dru`bo ali kulturo danes v svetu delo `enske in mo{kega {e vedno ni enako vrednoteno. Pri na~rtovanju politik {e vedno niso upo{tevane specifi~ne potrebe ve~ kot polovice populacije (seveda tudi `enske ne smejo biti obravnavane kot posebna prednostna skupina), ker to negativno vpliva na zasebno in javno sfero ter na storitveni sektor, pa tudi na zaposlovanje, usposabljanje in podjetni{tvo. Rast, konkuren~nost in zaposlenost, varnost in ~im bolj{a zdravstvena preventiva ter oskrba so samo nekateri cilji prizadevanj za enake mo`nosti `ensk in mo{kih, ki jih je mogo~e dose~i le ob sodelovanju vseh prebivalcev, tako `ensk in mo{kih. Mag. Irena Kri man generalna direktorica

3 2 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Izdal Statisti~ni urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vo`arski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena le z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Kri`man - Uredila Petronela Vertot Redakcija Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Ivanka Zobec - Oblikovala Du{an Weiss in Ada Pokla~ CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 314(497.4) 311: (497.4) DEJSTVA o `enskah in mo{kih v Sloveniji / [uredila Petronela Vertot... et al.]. - Ljubljana : Statisti~ni urad Republike Slovenije, 2007 ISBN Vertot, Nelka

4 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 3 Dejstva o `enskah in mo{kih v Sloveniji KAZALO UVODNA BESEDA... 1 KAZALO... 3 ZAKONI IN PREDPISI... 4 DEMOGRAFSKI RAZVOJ... 6 Starostna sestava prebivalstva... 9 Etni~no-kulturne zna~ilnosti prebivalstva Slovenije DELO USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN 22 DRU@BA ZNANJA DRU@BENA IN MOŠKIH Zdravje Po{kodbe pri delu Odsotnost z dela: zaradi alkohola Socialna vklju~enost...39 Sodi{~a in obsojeni zaradi kaznivih dejanj Upokojenci ODNOSI MED SPOLOMA Dru`insko `ivljenje in partnerstvo Nasilje nad `enskami v doma~em okolju in partnerskih odnosih POLITI^NO UDEJSTVOVANJE OPREDELITVE IN POJASNILA NEKATERIH UPORABLJENIH OSNOVNIH POJMOV SEZNAM DR@AV: IMENA IN KRATICE... 50

5 4 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI ZAKONI IN PREDPISI 1 V Sloveniji je na~elo enakosti zagotovljeno s 14. ~lenom Ustave RS. Ta opredeljuje Republiko Slovenijo kot demokrati~no, pravno in socialno dr`avo, ki zagotavlja u`ivanje in uresni~evanje ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in vsem, ne glede na narodnost, raso, spol, vero, politi~no ali drugo prepri~anje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, dru`beni polo`aj ali katero koli drugo osebno okoli{~ino. Slovenija se uvr{~a med dr`ave, ki na~elo enakosti spolov urejajo s posebnim zakonom. Zakon o enakih mo`nostih `ensk in mo{kih (2002) dolo~a skupne smernice oziroma temelje za ustvarjanje enakih mo`nosti in spodbujanje enakosti spolov na razli~nih podro~jih `ivljenja, ki so pomembna z vidika enakosti spolov (npr. politi~no, ekonomsko, socialno podro~je, podro~je vzgoje in izobra`evanja). Zakon o uresni~evanju na~ela enakega obravnavanja (2004) je {e nadgradil pravno podlago za zagotavljanje enakega obravnavanja oseb na vseh podro~jih dru`benega `ivljenja ne glede na osebne okoli{~ine, vklju~no s spolom. Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije `ensk, sprejeta v Organizaciji zdru`enih narodov leta 1979, je osrednji pravno zavezujo~i instrument za varstvo pravic `ensk, ki posega na vsa podro~ja javnega in zasebnega `ivljenja in obvezuje tudi Slovenijo, da sprejme vse potrebne ukrepe, vklju~no s pozitivnimi ukrepi, da se odpravi diskriminacija in zagotovi polna enakopravnost spolov na vseh podro~jih, zlasti politi~nem, dru`benem, ekonomskem in kulturnem. Pomembna univerzalna instrumenta za varstvo pravic `ensk sta tudi Mednarodni pakt o dr`avljanskih in politi~nih pravicah, sprejet leta 1966, in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, sprejet istega leta, ki zavezujeta dr`ave pogodbenice, da omogo~ajo `enskam in mo{kim enakopravno u`ivanje vseh pravic in svobo{~in, zagotovljenih z obema paktoma ter s konvencijo Mednarodne organizacije dela, ki se nana{ajo na enako pla~ilo za enako delo, na odpravo diskriminacije pri zaposlovanju in poklicih, na enako obravnavanje delavcev in delavk z dru`inskimi obveznostmi ter na za{~itne ukrepe. Enako obravnavanje in enake mo`nosti spolov sta tudi temeljni pravni na~eli politike Evropske unije, opredeljeni tako v Amsterdamski pogodbi, ki je temeljna pogodba EU, kot v mnogih direktivah, ki so uveljavljene v nacionalnih zakonodajah dr`av ~lanic EU. Z Amsterdamsko pogodbo se je Evropska skupnost zavezala, da bo v vseh svojih politikah in aktivnostih spodbujala enakost `ensk in mo{kih ter si prizadevala, da se odpravijo vse neenakosti zaradi spola (2. in 3. ~len). V okviru Sveta Evrope sta za varstvo pravic `ensk najpomembnej{i Evropska konvencija o varstvu ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in, sprejeta 1950, ter Evropska socialna listina, sprejeta leta 1996, ki zagotavljata nediskriminatorno u`ivanje pravic 1

6 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 5 in svobo{~in, zagotovljenih s konvencijo oziroma listino, ne glede na spol, raso, barvo, jezik, vero, politi~no ali drugo prepri~anje, narodno ali socialno poreklo, pripadnost narodni manj{ini, premo`enje, rojstvo ali drugo okoli{~ino. Ve~ o tem je mogo~e prebrati tudi na spletnih straneh Urada za enake mo`nosti, vladne organizacije, ki si v Sloveniji prizadeva za uveljavljanje na~ela enakosti `ensk in mo{kih v praksi (

7 6 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI DEMOGRAFSKI RAZVOJ Število `ensk in mo{kih, Slovenija, Popisi Vir: Statisti~ni urad RS, Popisi prebivalstva Od sredine 19. stoletja, ko je na ozemlju dana{nje Slovenije `ivel dober milijon ljudi, pa do sredine dvajsetega stoletja se je {tevilo prebivalcev pove~alo za pol milijona, v zadnjih sto letih pa za dobrih 48 odstotkov. Po definiciji prebivalstva, uporabljeni za Popis 2002, in prera~unu podatkov iz Popisa 1991 je ob Popisu 2002 v Sloveniji `ivelo 2,6 % ali oseb ve~ kot ob Popisu 1991, torej prebivalcev. Opisani prirast prebivalstva je bil predvsem posledica priseljevanja iz tujine; v tem obdobju se je namre~ v Slovenijo priselilo 28 tiso~ oseb. Naravni prirast pa je bil v Sloveniji v zadnjem medpopisnem obdobju negativen ( ). Spolna sestava prebivalstva se je v tem ~asu le malo spremenila: dele` mo{kih se je v primerjavi s podatki iz Popisa 1991 pove~al za 0,3 % (z 48,5 % na 48,8 %). [tevilnej{i del prebivalstva Slovenije predstavljajo `enske. Konec leta 2006 je v Sloveniji `ivelo `ensk in deklic ali 51 % od prebivalcev na{e dr`ave. Vrednost koli~nika maskulinitete ({tevilo `ensk na 1000 mo{kih) se za Slovenijo od leta 1969 zmanj{uje.

8 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 7 Prebivalstvo, razni kazalniki po spolu, Slovenija, Popisi Leto popisa Dele` `ensk Stopnja rasti: Koli~nik Koli~nik % 1857=100 feminitete maskulinitete `enske mo{ki , ,9 947, , ,8 935, , ,0 953, , ,2 949, , ,7 950, , ,7 950, , ,2 911, , ,0 929, , ,9 883, , ,9 898, , ,0 915, , ,0 938, , ,1 944, , ,8 940, , ,9 953,4 Vir: Statisti~ni urad RS Projekcija prebivalstva po ve~jih starostnih skupinah po spolu, Slovenija, Starostna % Mo{ki % pod 15 let do 64 let let ali ve~ SKUPAJ let ali ve~ Vir: Statisti~ni urad RS, Projekcije prebivalstva

9 8 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Prese`ek {tevila `ensk nad {tevilom mo{kih, Slovenija, in projekcije prebivalstva (osnovna varianta) Vira: Statisti~ni urad RS, Število prebivalcev Republike Slovenije in Eurostat - New Cronos Prese`ek {tevila `ensk nad {tevilom mo{kih se je v Sloveniji zmanj{eval od sredine devetdesetih let 20. stoletja in se bo po srednji varianti projekcij prebivalstva {e naprej manj{al vse do srede dvajsetih let 21. stoletja; tedaj naj bi prese`ek {tevila `ensk nad {tevilom mo{kih spet za~el nara{~ati. Projekcija prebivalstva po ve~jih starostnih skupinah po spolu, Slovenija, Starostna % Mo{ki % pod 15 let do 64 let let ali ve~ SKUPAJ let ali ve~ Vir: Statisti~ni urad RS, Projekcije prebivalstva RS

10 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 9 Starostna sestava prebivalstva Dele`i prebivalstva po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, Vir: Statisti~ni urad RS, Število prebivalcev Republike Slovenije Starostna sestava prebivalstva pojasnjuje, kako se je prebivalstvo Slovenije {tevil~no razvijalo v preteklosti, delno pa nakazuje tudi `e njegov verjeten razvoj v prihodnosti. Pove~ana skrb za zdravje ljudi je `ivljenjsko dobo tudi v Sloveniji bistveno podalj{ala in ker se rodnost prebivalstva zmanj{uje, {tevilo in dele` starej{ih ljudi hitro nara{~ata. [tevilo mo{kih v Sloveniji do 60. leta starosti presega {tevilo `ensk v vseh starostnih skupinah. Po tej starosti pa je dele` `ensk v vseh starostnih skupinah ve~ji od dele`a mo{kih, saj `enske umirajo starej{e kot mo{ki. Enostaven kazalnik staranja prebivalstva je povpre~na starost prebivalstva. Leta 1931 je bila ta na ozemlju dana{nje Slovenije 23,3 leta (`ensk 24,1 leta in mo{kih 22,3 so bile torej povpre~no za 1,8 leta starej{e od mo{kih. Tri desetletja pozneje je bila povpre~na starost prebivalstva `e 32,1 leta (`ensk 33,4 leta in mo{kih 30,6 leta), tako da so bile `enske v povpre~ju za 2,8 leta starej{e od mo{kih. Ob zadnjem popisu leta 2002 pa je bila povpre~na starost ljudi v Sloveniji `e 39,5 leta (`ensk 41,1 leta in mo{kih 37,7 leta), tako da so bile `enske v povpre~ju za 3,4 leta starej{e od mo{kih.

11 10 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Dele`i ve~jih starostnih skupin `ensk, Slovenija, 1991 in 2005 ter projekciji 2020 in 2050 Vira: Statisti~ni urad RS, Število prebivalcev Republike Slovenije in Eurostat New Cronos Dele`i ve~jih starostnih skupin mo{kih, Slovenija, 1991 in 2005 ter projekciji 2020 in 2050 Vira: Statisti~ni urad RS, Število prebivalcev Republike Slovenije in Eurostat New Cronos Ve~ina prebivalstva Slovenije, natan~neje 92,1 % prebivalk in 90,5 % prebivalcev, je bila rojena v Sloveniji; 7,9 % `ensk in 9, 5 % mo{kih, `ive~ih v Sloveniji, pa ni bilo rojenih v Sloveniji.

12 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 11 Etni~no-kulturne zna~ilnosti prebivalstva Slovenije Dele`a `ensk in mo{kih slovenske narodnosti, Slovenija, Popisa 1991 in 2002 Vir: Statisti~ni urad RS, Popisa 1991 in 2002 Slovenija je narodnostno homogena dr`ava, ~eprav se je sestava prebivalstva po narodni pripadnosti med popisoma 1991 in 2002 opazno spremenila. Med popisanimi prebivalci Slovenije se je leta oseb opredelilo za Slovence, skoraj oseb pa za pripadnike etni~nih manj{in. Dele` tistih, ki se opredelijo za Slovence, se v Sloveniji vse obdobje po drugi svetovni vojni zmanj{uje. Leta 2002 se je tako opredelilo 83,1 % prebivalstva (85,4 % `ensk in 80,6 % mo{kih). Takrat so med prebivalstvom Slovenije na{teli po ve~ kot za en odstotek {e Hrvatov, Muslimanov in Srbov. Najopaznej{e spremembe pa so bile med leti 1991 in 2002 opa`ene v kategorijah, v katerih narodna pripadnost ni izra`ena: do leta 2002 se je namre~ za trikrat pove~alo {tevilo oseb z neznano narodno pripadnostjo ( ), oseb ni `elelo odgovoriti na to vpra{anje, {tevilo neopredeljenih pa se je v primerjavi s predhodnim popisom pove~alo za 38 % (12.000). Med prebivalci, ki so se opredelili kot Slovenci, Italijani ali Mad`ari, je bilo {tevil~no razmerje med spoloma ugodnej{e za `enske.

13 12 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Dele`a `ensk in mo{kih katoli{ke veroizpovedi, Slovenija, Popisi 1931, 1953, 1991 in 2002 Vir: Statisti~ni urad RS, Popisi 1931, 1953, 1991 in 2002 Med popisanimi prebivalci Slovenije leta 2002 je bilo prebivalcev katoli{ke veroizpovedi, pravoslavne in islamske veroizpovedi. Dele` pripadnikov v Sloveniji ve~inske, tj. katoli{ke veroizpovedi se zmanj{uje. Med tistimi, ki so se v popisih 1931, 1953, 1991 in 2002 opredelili kot pripadniki katoli{ke veroizpovedi, je bil dele` `ensk vedno vi{ji od dele`a mo{kih. Ob popisu leta 1953 se je za pripadnike katoli{ke veroizpovedi izreklo skoraj 86 % `ensk in skoraj 80 % mo{kih, ob popisu leta 2002 pa 61 % `ensk in skoraj 55 % mo{kih.

14 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 13 Koli~nik maskulinitete po maternem jeziku, Slovenija, Popisi 1981, 1991 in 2002 Vir: Statisti~ni urad RS, Popisi 1981, 1991 in 2002 Izmed popisanih prebivalcev Slovenije je leta 2002 navedlo sloven{~ino kot svoj materni jezik prebivalcev Slovenije. Srbohrva{ki jezik je kot svoj materni jezik navedlo prebivalcev, prebivalcev pa hrva{ki jezik. Prebivalstvo Slovenije je po maternem jeziku zelo homogeno, saj je sloven{~ina materni jezik za 87,7 % prebivalstva (89 % `ensk in 86,5 % mo{kih). Sledijo hrva{ki (2,8 %), srbsko-hrva{ki (1,8 %), srbski in bosanski jezik (po 1,6 %). Dele` prebivalstva, katerega materni jezik tukaj ni naveden, je obsegal 1,8 %. Posamezne jezikovne skupine ljudi, ki `ivijo v Sloveniji, se ne razlikujejo med seboj samo po {tevilnosti in spreminjanju le-te, ampak tudi glede na sestavo po starosti in spolu. Po sestavi po spolu jih lahko lo~imo na tiste, v katerih {tevil~no prevladujejo `enske (to so osebe, ki govorijo kot materin jezik sloven{~ino, italijan{~ino, mad`ar{~ino, nem{~ino in rom{~ino), in na tiste, ki govorijo vse ostale jezike in v njih prevladujejo mo{ki. V prvi skupini je ve~inoma avtohtono prebivalstvo, v drugi pa so priseljeni.

15 14 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI DELO Razlika med stopnjo delovne aktivnosti za mo{ke in stopnjo delovne aktivnosti za `enske, dr`ave ~lanice EU-25 ter Norve{ka in Švica, 2006 Vir: Eurostat New Cronos in Statisti~ni urad RS, Anketa o delovni sili V letu 2006 se je skladno s pri~akovanimi pove~anji zaposlenosti, napovedanimi `e v lizbonski strategiji, stopnja delovne aktivnosti prebivalstva v EU povzpela na 64,4 % (leta 2000 je bila 62,2-odstotna in leta ,4-odstotna) in je bilo zaposlenih 214 milijonov ljudi, starih 15 let ali ve~. Stopnja delovne aktivnosti pa je bila v letu 2006 za `enske 57,2- odstotna, (leta ,7-odstotna, leta 2005 pa 56,0-odstotna). Najve~jo razliko med dele`ema zaposlenih `ensk in mo{kih so med dr`avami ~lanicami EU v letu 2006 imele Malta, Gr~ija in Italija, najmanj{o pa Finska, [vedska in Latvija.

16 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 15 Stopnja delovne aktivnosti za `enske in mo{ke po anketi o delovni sili, Slovenija, Vir: Statisti~ni urad RS, Anketa o delovni sili V letu 2006 je bilo v Sloveniji med vsemi prebivalci, starimi let, delovno aktivnih 49,4 odstotka `ensk in 62,5 odstotka mo{kih. Po podatkih iz Popisa 2002 so bile v Sloveniji delovno aktivne osebe ( delovno aktivnih `ensk in delovno aktivnih mo{kih). Najve~ji dele` med delovno aktivnim prebivalstvom so v letu 2006 pri~akovano tvorile zaposlene osebe: ali 89,9 % od vseh delovno aktivnih oseb. Zaposlenih `ensk je bilo ali 93,7 % od vseh delovno aktivnih `ensk. Zaposlenih mo{kih je bilo ali 86,9 % od vseh delovno aktivnih mo{kih. Skoraj polovica tako delovno aktivnih kot zaposlenih `ensk in mo{kih je v letu 2005 delala ve~inoma s polnim delovnim ~asom. V primerjavi z mo{kimi se je v Sloveniji v letu 2005 zvi{al dele` `ensk, ki so zaposlene za dolo~en ~as. Zna~ilne razlike med `enskami in mo{kimi so bile v Sloveniji v letu 2005 opazne tudi pri odsotnosti z dela. Mo{ki so bili v povpre~ju ve~ odsotni zaradi razli~nih po{kodb pri delu in zunaj dela, odsotnost `ensk pa je bila ve~inoma povezana z nego dru`inskih ~lanov.

17 16 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Stopnja brezposelnosti `ensk in mo{kih po anketi o delovni sili, Slovenija, Vir: Statisti~ni urad RS, Anketa o delovni sili Stopnja brezposelnosti je eden osnovnih kazalnikov, ki meri usklajenost med ponudbo in povpra{evanjem na trgu delovne sile. Je najbolj sinteti~ni kazalnik obsega socialnih problemov, ki jih povzro~ajo strukturne neusklajenosti na tem trgu. Leta 2006 je bila ta stopnja v Sloveniji 6-odstotna, za mo{ke 4,9-odstotna, za `enske pa 7,2-odstotna. Stopnja brezposelnosti je bila tudi leta 2006 kot obi~ajno najvi{ja med mladimi (osebami, let), in sicer je zna{ala 13,9 odstotka. Pri mladih mo{kih je bila 11,6- odstotna, pri mladih `enskah pa 17-odstotna. Po pri~akovanjih je bila najni`ja med starej{imi, tj. v starostni skupini od 55 do 64 let, 2,6-odstotna.

18 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 17 Zaposleni, `enske in mo{ki, Slovenija, Vir: Statisti~ni urad RS : ZAP/M; letno povpre~je je bilo izra~unano iz podatkov za marec in september; do leta 1991 niso bila vklju~ena zasebna podjetja : podatki iz ZAP/M so bili dopolnjeni s podatki iz SRDAP (zasebna podjetja z enim zaposlenim ali dvema zaposlenima, zaposleni pri samostojnih podjetnikih); letno povpre~je je izra~unano kot povpre~je mese~nih podatkov : SRDAP; letno povpre~je je izra~unano kot povpre~je mese~nih podatkov Dele` zaposlenih `ensk med vsemi zaposlenimi osebami se je v Sloveniji od leta 1955 pove~al za 12,8 odstotne to~ke (s 33,4 % leta 1955 na 46,2 % leta 2005), dele` zaposlenih mo{kih med vsemi zaposlenimi osebami pa se je v navedeni polovici stoletja za toliko odstotnih to~k zmanj{al (s 66,6 % leta 1955 na 53,8 % leta 2005). Med zaposlenimi in med brezposelnimi v Sloveniji so bile ob Popisu 2002 zna~ilne razlike med `enskami in mo{kimi, ki so bili rojeni v Sloveniji, in tistimi, ki so bili rojeni zunaj Slovenije. Med zaposlenimi, ki so bili rojeni v Sloveniji, je bilo 47,4 % `ensk in 52,6 % mo{kih, med brezposelnimi, rojenimi v Sloveniji, pa 48,2 % `ensk in 51,6 % mo{kih. Med zaposlenimi, rojenimi v tujini, pa je bilo 40,8 % `ensk in 59,2 % mo{kih, med brezposelnimi, rojenimi v tujini, pa 53, 9 % `ensk in 46,1 % mo{kih.

19 18 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Primerjava med dele`i delovno aktivnih `ensk in delovno aktivnih mo{kih v dvajsetih najpogostej{ih poklicih, Slovenija, 2005 Vir: Statisti~ni urad RS, SRDAP

20 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 19 Razlika (%) v vi{ini povpre~ne bruto pla~e na uro, ki jo prejme mo{ki, in tiste, ki jo prejme `enska, dr`ave EU-25, 2005 Vir: Eurostat New Cronos Opomba: Gr~ija, Irska, Španija, Slovenija in Zdru`eno kraljestvo: za~asni podatki ^eprav v Evropi deklice dosegajo bolj{i u~ni uspeh kot de~ki in ~eprav na trg dela vsako leto vstopi ve~ diplomiranih `ensk kot mo{kih, so bile pla~e `ensk leta 2005 {e vedno za 15 % ni`je od pla~ mo{kih. V Sloveniji je bilo leta 2005 zaposlenih za 9,1 odstotka ve~ mo{kih kot `ensk (v EU-25 pa 15 odstotkov), razlika v povpre~nem zaslu`ku za enako delo pa je v Sloveniji zna{ala okrog 8 odstotkov v korist mo{kih (v EU-25 pa 15 odstotkov). Statistike ka`ejo, da se razlika v vi{ini pla~e v Sloveniji pove~uje s starostjo osebe (v Sloveniji se `enske {e vedno upokojujejo mlaj{e kot mo{ki), z izobrazbo in delovno dobo (razlika v pla~ilu je 30-odstotna v starostni skupini let, 7-odstotna pa za mlaj{e od 30 let; pri tistih z izobrazbo tretje stopnje zna{a razlika ve~ kot 30 %, 13 % pa zna{a pri tistih z izobrazbo druge stopnje; za delavce z ve~ kot 30 leti delovne dobe v podjetju zna{a 32 %, za 10 % ni`ja pa pri tistih, ki delajo v podjetju od enega do pet let).

21 20 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Povpre~ne mese~ne bruto pla~e zaposlenih, `ensk in mo{kih, po starostnih skupinah, Slovenija, 2004 Vir: Statisti~ni urad RS, Strukturna statistika pla~ V Sloveniji so `enske v povpre~ju leta 2004 dosegale skoraj 93 % povpre~ne mese~ne bruto pla~e mo{kih. Bolje so bile pla~ane od mo{kih samo `enske v starostni skupini let, kajti vi{je izobra`ene `enske pogosteje na trg dela vstopajo kasneje, njihove mlaj{e, manj izobra`ene kolegice pa so v tej starosti `e upokojene. Razlika v vi{ini pla~e `enske in mo{kega je bila najve~ja pri upravljavkah in upravljavcih strojev in naprav, industrijskih izdelovalkah in izdelovalcih ter sestavljavkah in sestavljavcih (glavna poklicna skupina 8), saj je pla~a `enske v teh poklicih dosegla le 75 % pla~e mo{kega. V uradni{kih poklicih (glavna poklicna skupina 4) pa je bila ta razlika najmanj{a, in sicer je tu pla~a `enske zna{ala 94 % pla~e so bile v Sloveniji bolje pla~ane od mo{kih v dejavnostih gradbeni{tvo in promet, skladi{~enje in zveze. Povpre~na mese~na bruto pla~a `enske, zaposlene v dejavnosti gradbeni{tvo, je bila skoraj za 18 % vi{ja od pla~e mo{kega v tej dejavnosti. To gre pripisati dejstvu, da so `enske v gradbeni{tvu manj {tevilne, saj so predstavljale le 10 % vseh zaposlenih v gradbeni{tvu, obenem pa so zasedale v glavnem bolje pla~ana vodilna, nadzorna in pisarni{ka delovna mesta, za katera se praviloma zahteva vi{ja izobrazba kot za slab{e pla~ana fizi~na dela, ki v tej dejavnosti veljajo za domeno mo{kih.

22 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 21 Povpre~ne mese~ne bruto pla~e zaposlenih `ensk in zaposlenih mo{kih po glavnih poklicnih skupinah, Slovenija, 2004 Vir: Statisti~ni urad RS, Strukturna statistika pla~ Razmerje med povpre~nimi mese~nimi bruto pla~ami zaposlenih `ensk in zaposlenih mo{kih po glavnih poklicnih skupinah, Slovenija, 2004 Vir: Statisti~ni urad RS, Strukturna statistika pla~

23 22 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI USKLAJEVANJE POKLICNEGA IN Izraba prostega ~asa, `enske in mo{ki, stari od 20 do 74 let, nekatere evropske dr`ave, 2003 Opomba: Podatki za Slovenijo 2001 Vir: Eurostat, WP Comparable time use statistics, 2005 Razlika v vi{ini pla~ med `enskami in mo{kimi ni edini kazalnik, ki odra`a neenakost spolov na trgu dela se pogosteje odlo~ajo za delo s kraj{im delovnim ~asom in pogosteje prekinejo kariero zaradi skrbi za dru`ino in nege dru`inskih ~lanov, kar negativno vpliva na njihov poklicni razvoj. [e vedno zaostajajo za mo{kimi pri zasedanju vodstvenih polo`ajev in naletijo na ve~ ovir na svoji poklicni poti. Ta je pri njih pogosteje prekinjena, po~asnej{a in kraj{a, zaradi tega pa je tudi pla~ilo za njihovo delo ni`je kot pri mo{kih. Po poro~ilu Evropske komisije za leto 2005 mo{ki v dr`avah ~lanicah EU porabijo v povpre~ju, ne glede na to, ali imajo redno ali za~asno zaposlitev, 7 ur za nepla~ana gospodinjska opravila, `enske pa 35 ur, ~e so zaposlene za~asno, in 24 ur, ~e imajo polno zaposlitev. To `enskam onemogo~a, da bi se posvetile svoji karieri vsaj toliko kot njihovi mo`je ali partnerji.

24 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 23 Poraba ~asa pri `enskah in mo{kih, starih od 20 do 74 let, Slovenija, 2001 Vir: Statisti~ni urad RS, Anketa o porabi ~asa, 2001 Po podatkih o porabi ~asa za petnajst dr`av Evrope porabi prebivalka Slovenije v povpre~ju skoraj 8 ur za pla~ano in gospodinjsko delo. Ve~ ~asa nameni temu delu med prebivalkami navedenih dr`av le Litvanka. Za prehranjevanje in osebno nego porabi prebivalka Slovenije, tako kot Estonka in Finka, najmanj ~asa, in sicer 2 uri in 8 minut, medtem ko najve~ ~asa za to porabijo Francozinje in Italijanke. S {tirimi urami in pol prostega ~asa, kolikor ji ga je na razpolago, je `enska v Sloveniji med petnajstimi dr`avami Evrope na 10. mestu. Norve`anka ima na razpolago najve~ prostega ~asa, skoraj 6 ur. Glede na to, da enako dolgo kot prebivalka Slovenije pre`ivi v slu`bi ali {tudira ter se prehranjuje, ima ~asa, namenjenega prosto~asnim aktivnostim, ve~, ker za gospodinjstvo in dru`ino nameni 1 uro in 10 minut manj ~asa kot Slovenka. Ta pa ima 65 minut manj prostega ~asa kot prebivalec Slovenije. To pa je tudi najve~ja razlika med dol`ino prostega ~asa `ensk in mo{kih med vsemi dr`avami, o katerih so na voljo podatki (Belgija, Nem~ija, Estonija, [panija, Francija, Italija, Litva, Latvija, Mad`arska, Poljska, Slovenija, Finska, [vedska, Zdru`eno kraljestvo in Norve{ka). Tudi v Sloveniji namenijo `enske gospodinjskim opravilom in skrbi za dru`ino {e vedno skoraj dvakrat toliko ~asa kot mo{ki. Tako je skrb za otroka ali otroke {e vedno ve~inoma naloga `ensk, kar potrjujejo tudi podatki, da vzamejo dopust za nego in varstvo otrok najpogosteje `enske, da se prav one najpogosteje»odlo~ajo«za delo s kraj{im delovnim ~asom do tretjega leta starosti otrok in za odsotnosti z dela zaradi nege dru`inskega ~lana. Obetavnej{i pa je podatek, da ve~ina o~etov danes `e uveljavi pravico do o~etovskega dopusta.

25 24 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI DRU@BA ZNANJA Dele` `ensk, starih let, s kon~ano vsaj srednjo {olo, dr`ave EU-25, 2005 Vir: Eurostat New Cronos Dele` mo{kih, starih let, s kon~ano vsaj srednjo {olo, dr`ave EU-25, 2005 Vir: Eurostat New Cronos

26 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 25 Dele` {tudentk v terciarnem izobra`evanju, dr`ave ~lanice EU-25, 2005 Vir: Eurostat New Cronos Podatki o vzgoji in izobra`evanju v Sloveniji pogosto nakazujejo deljene dru`bene vloge `ensk in mo{kih. Te se odra`ajo tako v izobra`evalnih vsebinah in programih kot v poklicnih in {tudijskih usmeritvah. Tako se dekleta na srednje{olski stopnji pogosteje odlo~ajo za splo{noizobra`evalne programe in programe za tako imenovane»`enske«poklice, fantje pa za tehni~ne poklice. Na vi{je{olski in visoko{olski stopnji se {tudentke pogosteje odlo~ajo za {tudij na socialnem, zdravstvenem, pedago{kem ter dru`boslovnem podro~ju, {tudenti pa prevladujejo v tehni~nih smereh, predvsem v strojni{tvu, gradbeni{tvu in ra~unalni{tvu ter elektrotehniki. V dr`avah EU-25 je v letu 2005 za 5,4 % ve~ `ensk kot mo{kih, starih let, kon~alo vsaj srednjo {olo. Podobno razmerje je v ve~ini dr`av EU-25 - le v ^e{ki republiki in Zdru`enem kraljestvu je ta razlika manj{a. Najvi{ji dele` `ensk, ki so kon~ale srednjo {olo, je imela Slovenija (skoraj 94 %), najni`jega pa Malta (48 %). Na terciarni stopnji se je v EU-25 leta 2005 izobra`evalo slabih 55 % {tudenk (v Sloveniji dobrih 56 %).

27 26 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Dele` `ensk, starih 15 let in ve~, po izobrazbi, Slovenija, Popisi 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002 Vir: Statisti~ni urad RS, Popisi 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002 Rezultati popisov ka`ejo tudi, da se pri nas v izobra`evalni proces vklju~uje vedno ve~ `ensk. Ob Popisu 1991 je bila med tistimi, ki so kon~ali eno od vi{jih ali visokih {ol, skoraj polovica `ensk (48,2 %), leta 2002 pa je bilo `ensk s tako izobrazbo `e 53 % med vsemi tako izobra`enimi prebivalci Slovenije; {e leta 1961 je dele` vi{je in visoko izobra`enih `ensk v Sloveniji komaj presegel ~etrtino vseh tako izobra`enih oseb (26,8 %). Ob Popisu 2002 je bila ve~ina srednje, vi{je in visoko izobra`enih prebivalcev Slovenije, tako kot `e ob Popisu 1991, mlaj{ih, starih let. Dele` `ensk, ki do 30. leta zaklju~ijo {olanje na dodiplomski stopnji, je v Sloveniji skoraj za 10 % vi{ji od dele`a enako starih mo{kih.

28 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 27 Dele` mo{kih, starih 15 let in ve~, po izobrazbi, Slovenija, Popisi 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002 Vir: Statisti~ni urad RS, Popisi 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002 Do Popisa 1991 je katero od srednjih {ol kon~alo `e 43,1 % prebivalcev na{e dr`ave (slaba polovica teh je kon~ala obrtno ali poklicno {olo), do Popisa 2002 pa ve~ kot polovica vseh prebivalcev Slovenije (54,1 %). Dele` oseb z dose`eno visoko izobrazbo je bil v Sloveniji ob Popisu 1991 sicer {e nizek (do Popisa 1991 je kon~alo vi{jo {olo 4,6 %, katero izmed visokih {ol ali fakultet pa 4,3 % prebivalcev Slovenije), a se je od Popisa ,5- krat pove~al. Do Popisa 2002 pa je vi{jo od srednje izobrazbe kon~alo 13 % prebivalstva Slovenije, kar je za dobre 4 odstotne to~ke ve~ kot ob Popisu Med zadnjima popisoma prebivalstva se je v Sloveniji izobrazbena sestava prebivalstva spremenila veliko bolj v korist `ensk kot mo{kih. Ob Popisu 2002 so imeli mo{ki nekoliko»prednosti«v izobrazbi pred `enskami le {e pri dele`u dokon~ane srednje {ole (60,6 % proti 47,9 %); pri dele`u kon~ane vi{je ali visoke {ole pa so jih `enske v desetletju med zadnjima popisoma `e prehitele (13,3 % proti 12,6 %). V oblike nadaljnjega izobra`evanja je bilo v Sloveniji leta 2004/2005 vpisanih ve~ kot udele`encev. Naj{tevilnej{i udele`enci tovrstnega izobra`evanja so bili mladi, stari od 15 do 29 let, in sicer je bilo med njimi ve~ mo{kih (39,5 %) kot `ensk (33,3 %).

29 28 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Dele`i `ensk in mo{kih, ki so kon~ali visoko{olski dodiplomski in podiplomski {tudij, po starostnih skupinah, Slovenija, Popis 2002 Vir: Statisti~ni urad RS, Popis 2002 Polo`aj `ensk v znanosti se v Sloveniji bistveno ne razlikuje od njihovega polo`aja v drugih evropskih dr`avah. ^eprav so `enske in mo{ki ob diplomi {tevil~no pribli`no izena~eni (v~asih dele` `ensk celo presega dele` mo{kih), se {tevilo `ensk med napredovanjem v karieri (npr. od magisterija do redne profesure) obi~ajno zni`a na okoli 10 % (seveda razli~no po podro~jih), tako v Evropi kot v Sloveniji. Na podro~ju izobra`evanja in raziskav je med diplomanti ve~ `ensk (59 %) kot mo{kih, vendar pa se hkrati z napredovanjem na poklicni poti {tevilo `ensk zmanj{uje, od 43 % doktoric znanosti jih je samo 15 % rednih profesoric. ^eprav se na podiplomskem {tudiju dele` `ensk pove~uje, je ta na doktorski stopnji {e ni`ji od dele`a mo{kih in je tudi to delni vzrok za to, da je dele` `ensk, zaposlenih v znanstveno-raziskovalni sferi, ni`ji od dele`a mo{kih. Tudi na ravni znanstvenih podro~ij `enske {e prevladujejo v medicinskih in dru`boslovnih znanostih, mo{ki pa v naravoslovnih in tehni~nih. V znanosti in raziskovanju je dele` `ensk na najvi{jih polo`ajih {e vedno nizek. Najve~ {tudentov dodiplomskega in podiplomskega izobra`evanja v Sloveniji (tako mo{kih kot `ensk) izbere za predmet {tudija dru`boslovje, poslovne vede in pravo. V letu 2005 je bilo na podro~ju raziskovalno-razvojne dejavnosti redno zaposlenih oseb (3.345 ali 37 % `ensk). Med njimi je bilo raziskovalcev (tj. 58,4 %), od tega ali 66,2 % mo{kih in ali 33,8 % `ensk.

30 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 29 Zdravje DRU@BENA IN MOŠKIH Celotna stopnja rodnosti, dr`ave ~lanice EU-25 ter Islandija, Norve{ka in Švica, 2005 Opomba: Za Belgijo so podatki za leto 1997, za Malto za leto 2004 Vir: Eurostat New Cronos Pred {tiridesetimi leti so `enske v EU-25 lahko pri~akovale, da bodo v svojem `ivljenju (povpre~no) rodile ve~ kakor 2,5 otroka. Celotna stopnja rodnosti v ve~ini dr`av Evrope pada: `enske lahko pri~akujejo, da bodo imele povpre~no manj kakor 1,5 otroka. Med dr`avami Evrope obstajajo v rodnosti bistvene razlike: nizka rodnost je zna~ilna za vse novo pridru`ene dr`ave Evropske unije in dr`ave vzhodne Evrope, visoka pa za dr`ave na severu Evrope. Najvi{jo rodnost v Evropi ima Tur~ija, saj je `enska tam v rodni dobi rodila v povpre~ju nad 2,4 otroka in je edina dr`ava v Evropi, ki ima zagotovljeno enostavno obnavljanje prebivalstva, ker vrednost celotne rodnosti presega 2,1. Ta {e zagotavlja obnavljanje prebivalstva.

31 30 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Celotna stopnja rodnosti, Slovenija, Vir: Statisti~ni urad RS, Prijava rojstva Slovenija k skupnemu letnemu {tevilu `ivorojenih otrok v Evropski uniji prispeva pribli`no 0,4 %. Z 9,1 rojenega otroka na 1000 prebivalcev je Slovenija dr`ava z eno najni`jih stopenj rodnosti v Evropi in svetu sploh. Vrednost celotne stopnje rodnosti v Sloveniji pada `e od osemdesetih let dvajsetega stoletja in je dosegla v letu 2003 vrednost 1,2 `ivorojenega otroka na `ensko v rodni dobi. Takrat se je trend tega kazalnika rodnosti za~el tudi v Sloveniji ponovno rahlo vzpenjati in je leta 2006 dosegel vrednost v dr`avah ~lanicah EU-25 prvi~ postanejo matere v povpre~ju pri 28,3 leta. Evropske `enske se za materinstvo odlo~ajo vedno kasneje; povpre~ne starosti mater ob rojstvu otrok se pove~ujejo v vseh dr`avah. V osmih dr`avah (Danska, [panija, Irska, Italija, Nizozemska, [vedska, Lihten{tajn in [vica) je povpre~na starost matere ob rojstvu vseh otrok `e presegla 30 let, v Sloveniji pa 29 let. Med pridru`enimi dr`avami ~lanicami EU je povpre~na starost `ensk, ki rodijo prvega otroka, najvi{ja prav v Sloveniji, najmlaj{e pa so ob rojstvu prvega otroka med deseterico nanovo pridru`enih dr`av `enske v Litvi in Latviji (skoraj 3 leta mlaj{e kot v Sloveniji).

32 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 31 Število mo{kih na 1000 `ensk po starosti, Slovenija, Vir: Statisti~ni urad RS, Število prebivalcev Republike Slovenije Vsako leto je {tevilo novorojenih de~kov v Sloveniji nekoliko ve~je od {tevila novorojenih deklic, povpre~no 105 de~kov na 100 deklic. Zaradi vi{je stopnje umrljivosti mo{kih se vrednost kazalnikov, s katerimi prika`emo razmerje med {tevilom mo{kih in `ensk v prebivalstvu, s~asoma izena~i. Pri starosti pribli`no 60 let je {tevilo mo{kih skoraj enako {tevilu `ensk, potem pa razlika v {tevilu prebivalcev po spolu nara{~a v korist `ensk in je pri starosti 80 let {tevilo `ensk pribli`no dvakrat ve~je od {tevila mo{kih. V dr`avah Evropske unije umre letno okrog 4,5 milijona prebivalcev. V ve~ini evropskih dr`av se vrednost kazalnika {tevilo umrlih na 1000 prebivalcev zni`uje. Nasproten pojav, t. j. ve~ji porast stopnje umrljivosti je bil v zadnjih {tirih desetletjih zabele`en v vseh treh pribaltskih dr`avah in na Mad`arskem. Umrljivost je v dr`avah EU najni`ja na Irskem in v obeh sredozemskih dr`avah, na Cipru in Malti. Dobro primerljiv kazalnik stopnje umrljivosti med dr`avami je pri~akovano trajanje `ivljenja novorojenega otroka; v Evropi je pri~akovano trajanje `ivljenja ob rojstvu praviloma dalj{e v severnih, zahodnih in ju`nih dr`avah. Prebivalci Islandije npr. lahko pri~akujejo, da bodo ob nespremenjeni umrljivosti do~akali najvi{jo starost (mo{ki nekaj ve~ kot 80 let, `enske pa nekaj ve~ kot 83 let). Bistveno kraj{e je pri~akovano trajanje `ivljenja v dr`avah vzhodne Evrope, in sicer za mo{ke 63,8 leta, za `enske pa 72,4 leta

33 32 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Pri~akovano trajanje `ivljenja `enske ob njenem rojstvu, dr`ave ~lanice EU-25 ter Islandija, Norve{ka in Švica, 2005 Opomba: Za Italijo so podatki za leto 2003, za Francijo za leto 2004 Vir: Eurostat, U.S. Bureau of the Census Pri~akovano trajanje `ivljenja mo{kega ob njegovem rojstvu, dr`ave ~lanice EU-25 ter Islandija, Norve{ka in Švica, 2005 Opomba: Za Italijo so podatki za leto 2003, za Francijo za leto 2004 Vir: Eurostat/U.S. Bureau of the Census

34 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 33 Pri~akovano trajanje `ivljenja osebe ob njenem rojstvu po spolu, Slovenija, 1960/1961 in 1993/19994 do 2004/2005 Vir: Statisti~ni urad RS, Prijava smrti V Sloveniji je bila v zadnjem desetletju povpre~na stopnja umrljivosti na 1000 prebivalcev 9,5. Evropejci `ivimo vedno rojene leta 1960, lahko pri~akujejo, da bodo do`ivele starost skoraj 72 let, mo{ki, rojen v tem obdobju, pa pribli`no 67 let. Za otroke, rojene leta 2005, je pri~akovana `ivljenjska doba precej dalj{a; de~ek, rojen v obdobju , lahko pri~akuje, da bo do~akal 74,8 leta, deklica, rojena v tem obdobju, pa 81,9 leta. Pri~akovano trajanje `ivljenja novorojenega otroka v Sloveniji je kraj{e kot v dr`avah EU 15, je pa eno dalj{ih med pridru`enimi dr`avami ~lanicami Evropske unije. V Sloveniji ljudje umirajo vedno starej{i, hkrati pa se pri~akovano trajanje `ivljenja novorojenega otroka podalj{uje. Ni`ja stopnja umrljivosti med `enskami pomeni, da `enske `ivijo pribli`no 7 let dlje kot mo{ki. V letu 2005 v Sloveniji rojena deklica lahko pri~akuje, da bo `ivela 81 let, de~ek, rojen v Sloveniji v istem letu, pa 74 let.

35 34 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Dele`a kadilk in kadilcev, ki kadijo vsak dan, dr`ave ~lanice EU ter Islandija, Norve{ka in Švica, 2004 Vir: Eurostat - Health Interview Surveys (HIS round 2004) Analitiki zdravstvenega stanja ljudi v Evropi ugotavljajo, da `enske sicer `ivijo v povpre~ju 6 let dlje od mo{kih, vendar pa ve~ let `ivijo z okrnjenim zdravjem. Dolo~ene bolezni, kot je osteoporoza, so pogostej{e in bolj raz{irjene pri `enskah. Druge bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni, rak ali te`ave z du{evnim zdravjem, prizadenejo tako mo{ke kot `enske, vendar razli~no intenzivno. Du{evne bolezni na primer zelo vplivajo na kakovost `ivljenja in zato lahko vplivajo na stopnjo obolenj in umrljivosti. Depresija bo do leta 2020 v nekaterih dr`avah ~lanicah EU predvidoma predstavljala glavni vzrok bolezni `ensk. V zadnjih desetletjih so se pojavile posebne zdravstvene te`ave: motnje prehranjevanja (prizadenejo predvsem najstnice in mlade `enske), HIV in AIDS, te`ave spolnega in reproduktivnega zdravja, nasilje nad `enskami pa se odra`a na telesnem in du{evnem zdravju. Z vi{jim odstotkom kadilk v nekaterih dr`avah ~lanicah EU se je znatno pove~ala mo`nost obolevnosti za plju~nim rakom in kardiovaskularnimi boleznimi med `enskami.

36 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 35 Dele` ljudi s preveliko telesno te`o (starih 15 let in ve~), nekatere evropske dr`ave ( ) Vir: Podatkovna baza Svetovne zdravstvene organizacije ( Nezdrav na~in `ivljenja (tudi prevelika telesna te`a) mo~no vpliva na precej{nje {tevilo bolezni. Zaradi biolo{kih dejavnikov so `enske in mo{ki v dolo~eni starosti razli~no dojemljivi za nekatere bolezni. Po vsej Evropi, pa tudi v Sloveniji, je smrtnost zaradi raka pri mo{kih vi{ja kot pri `enskah. Leta 2005 je v Sloveniji za rakom umrlo mo{kih (235 na mo{kih) in `ensk (174 na `ensk). Najpogostej{e oblike raka pri `enskah so bile rak dojke (38,1 na `ensk), rak na debelem ~revesju in danki (36,2 na `ensk) ter rak na plju~ih (26,9 na `ensk). Najpogostej{e vrste raka pri mo{kih so bile rak na plju~ih (82 na mo{kih), rak na debelem ~revesju in danki (36,2 na mo{kih) ter rak na prostati (31,2 na mo{kih).

37 36 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Povpre~na starost umrlih oseb, Slovenija, 1980, 1990, 1995, 2004, 2005 Vir: Statisti~ni urad RS, Prijava smrti Mo{ki umirajo bistveno mlaj{i kot `enske. Za Slovenijo je zna~ilna velika razlika v starosti ob smrti mo{kih in `ensk. Mo{ki so praviloma izpostavljeni ve~jim tveganjem, opravljajo te`ja fizi~na dela in v primerjavi z `enskami bolj nezdravo `ivijo. Tudi zato umirajo mlaj{i. Povpre~na starost umrlih mo{kih (69 let) je v Sloveniji skoraj za 9 let ni`ja od povpre~ne starosti umrlih `ensk (78 let). V zadnjih treh desetletjih se je povpre~na starost umrlega mo{kega pomaknila navzgor skoraj za 6 let, povpre~na starost umrle `enske pa za ve~ kot 7 let. Povpre~na starost mo{kih ob smrti je ni`ja kot pri `enskah tudi zaradi razli~nih po{kodb.

38 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 37 Po{kodbe pri delu Po{kodbe pri delu na 1000 zaposlenih glede na dejavnosti - po spolu, Slovenija, 2005 Vir: In{titut za varovanje zdravja RS, Po{kodbe pri delu V Sloveniji je letno prijavljenih od do primerov po{kodb pri delu, od tega do 50 smrtnih 1. Najpogostnej{i vzroki po{kodb pri delu so hoja, udarci, tr~enje s predmeti in padci oseb; najpogosteje po{kodovani deli telesa so prsti rok, vrat, zapestje in roke ter o~i (tujek v ro`enici). Najve~ po{kodb pri delu in tudi najve~ smrtnih po{kodb je obi~ajno v gradbeni{tvu, rudarstvu (ve~inoma so udele`eni mo{ki) in v predelovalnih dejavnostih. 1

39 38 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Odsotnost z dela: zaradi alkohola Za~asne odsotnosti zaposlenih `ensk in mo{kih z dela zaradi bolezni, po{kodb in zastrupitev, ki so neposredno pripisane alkoholu, Slovenija, 2005 Primeri odsotnosti Dnevi odsotnosti Povpre~no trajanje ene odsotnosti {tevilo dele` {tevilo dele` v , ,2 96,4 Mo{ki , ,8 49,8 Vir: IVZ, Poraba alkohola in kazalci {kodljive rabe alkohola Slovenija 2005 Leta 2005 je bilo v Sloveniji zaradi bolezni, po{kodb in zastrupitev, ki so jih neposredno pripisali alkoholu, primerov za~asnih odsotnosti z dela (0,20 % vseh primerov) ter izgubljenih koledarskih dni (0,63 % vseh izgubljenih dni). Ena za~asna odsotnost z dela zaradi teh vzrokov je trajala povpre~no 56,4 dneva. Pogostost tega pojava je bila pri mo{kih 5-krat ve~ja kot pri `enskah. Ena za~asna odsotnost z dela pa je pri mo{kih trajala povpre~no manj ~asa (49,8 dneva) kot pri `enskah (96,4 dneva). [tevilo primerov za~asne odsotnosti z dela na 1000 zaposlenih je bilo za mo{ke najve~je v starostni skupini od 45 do 49 let, za `enske pa v starostni skupini od 50 do 54 let. V starosti od 40 do 59 let je bilo skupaj kar 77,3 % vseh primerov odsotnosti.

40 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 39 Socialna vklju~enost Stopnja tveganja rev{~ine prebivalcev, starih vsaj 16 let, glede na najpogostej{i status aktivnosti po spolu, Slovenija, 2004 Vir: Statisti~ni urad RS, Anketa o `ivljenjskih pogojih (EU-SILC) Stopnja tveganja rev{~ine in razse`nost socialne izklju~enosti ranljivih dru`benih skupin ni enaka pri obeh spolih. Vi{ja je pri `enskah kot pri mo{kih, in sicer predvsem pri starej{ih, med temi pa pri upokojenkah, ki v gospodinjstvih `ivijo same. Posebna skupina `ensk, ki so najpogosteje v polo`aju socialne izklju~enosti, so tudi kme~ke `enske, kajti te imajo omejene mo`nosti pri uveljavljanju nekaterih socialnih pravic in so jim razli~ne storitve slab{e dostopne. Stopnja tveganja rev{~ine je bila v letu 2004 v Sloveniji najvi{ja pri `enskah v starosti nad 65 let (36 %). Med neaktivnimi osebami so bile v letu 2004 najbolj ogro`ene brezposelne osebe (25 %), `enske spet nekoliko bolj kot mo{ki. Tudi pri upokojenih `enskah in drugih neaktivnih osebah so zabele`ili visoke stopnje tveganja rev{~ine (20 %). Glede na najpogostej{i status aktivnosti so bile v najbolj{em polo`aju zaposlene osebe ne glede na spol.

41 40 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Sodi{~a in obsojeni zaradi kaznivih dejanj Dele` `ensk med vsemi obsojenimi zaradi kaznivih dejanj po tipih kaznivih dejanj, Slovenija, 2000 in 2005 Vir: Statisti~ni urad RS, Statisti~no raziskovanje o obto`enih polnoletnih osebah, zoper katere je kazenski postopek pravnomo~no kon~an V Sloveniji je med tistimi, ki so na leto obsojeni zaradi kaznivih dejanj, manj kot 10 % `ensk in ve~ kot 90 % mo{kih (najve~krat zaradi kraje in napadov). Obsojenim polnoletnim storilcem kaznivih dejanj je bila najpogosteje izre~ena zaporna kazen (v 88 % mo{kim, v 12 % pa `enskam). Sodi{~a splo{ne pristojnosti zaposlujejo poleg sodnic in sodnikov tudi strokovne sodelavce in pripravnike; ti predstavljajo v povpre~ju tretjino zaposlenih na sodi{~ih. Vseh sodnic in sodnikov je 800 do 900, od tega je ve~ kot 70 % `ensk, dele` sodnic po vrstah sodi{~ pa je razli~en: na okrajnih sodi{~ih je zaposlenih ve~ kot 75 % `ensk, na vrhovnem sodi{~u pa ne dose`ejo niti 35 %. Dele`a `ensk in mo{kih, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, po tipih kaznivih dejanj, Slovenija, 2000 in 2005 Tipi kaznivih dejanj `enske mo{ki `enske mo{ki Skupaj 8,2 91,8 6,1 93,9 Napad 6,4 93,6 3,8 96,2 Resen napad 5,3 94,7 10,6 89,4 Kraja 9,0 91,0 10,0 90,0 Kazniva dejanja zaradi drog 12,5 87,5 9,2 90,8 Vir: Statisti~ni urad RS, Statisti~no raziskovanje o obto`enih polnoletnih osebah, zoper katere je kazenski postopek pravnomo~no kon~an

42 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 41 Upokojenci Dele`i `ensk, ki so prejemale pokojnine, po vrstah pokojnin, Slovenija, 2000 in 2006 Vir: ZPIZ, Poro~ilo Med `enskami, ki so v Sloveniji od leta 2000 do 2006 prejemale pokojnine, so se opazno pove~ali dele`i tistih, ki so prejemale vdovske in dr`avne pokojnine, zmanj{ali pa so se dele`i prejemnic starostnih, invalidskih in dru`inskih pokojnin. Tedaj se je v Sloveniji pove~al dele` mo{kih, ki so bili prejemniki starostne pokojnine, ter nekoliko dele` tistih, ki so bili prejemniki vdovske in dr`avne pokojnine, zmanj{ala pa sta se dele`a prejemnikov invalidskih in dru`inskih pokojnin. Zakonski pogoji za pridobitev pravice do pokojnine, zlasti starostne, so se od uveljavitve reforme v letu 2000 spreminjali oz. zaostrovali. Dvigala se je tudi dejanska starost `ensk in mo{kih ob upokojitvi, in sicer `ensk s 56 let in 1 meseca na 57 let in 4 mesece (za 1 leto in 3 mesece), starost mo{kih pa z 61 let na 61 let in 8 mesecev (za 8 mesecev). V zadnjih dveh letih se starost mo{kih ob upokojitvi ni dvigala oziroma je celo upadala (zaradi mo`nosti uveljavljanja zni`anja starostne meje za otroke, saj jo lahko namesto matere lahko uveljavlja tudi otrokov o~e). V primerjavi z letom 2005 se je dejanska starost ob upokojitvi v letu 2006 pri `enskah pove~ala za 1 mesec, pri mo{kih pa je ostala enaka.

43 42 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI Dele`i mo{kih, ki so prejemali pokojnine, po vrstah pokojnin, Slovenija, 2000 in 2006 Vir: ZPIZ, Poro~ilo V letu 2006 je bilo v Sloveniji povpre~no skupaj prejemnic in prejemnikov vseh vrst pokojnin (starostnih, invalidskih, dru`inskih in vdovskih). V letu 2006 so upokojenci v celotnem {tevilu prebivalcev Slovenije predstavljali 26,7 %; tj. za 0,2 % ve~ kot v letu V strukturi so predstavljali najve~ji dele` prejemniki starostnih pokojnin (60,1 %), za njimi pa prejemniki invalidskih pokojnin (17,9 %), prejemniki dru`inskih ter vdovskih pokojnin (17,2 %), to je skupaj 95,2 % vseh prejemnikov; vseh prejemnikov preostalih vrst pokojnin (voja{kih, prejemnikov akontacij pokojnin, prejemnikov kme~kih pokojnin) je bilo 1,5 %, prejemnikov dr`avnih pokojnin pa 3,3 %. Povpre~na dose`ena starost `ensk pri starostnem upokojevanju po splo{nih predpisih obveznega zavarovanja v letu 2006 je bila 57 let in 4 mesece, mo{kih pa 61 let in 8 mesecev. Pri invalidskih upokojitvah je bila v letu 2006 povpre~na starost upokojencev ob upokojitvi po splo{nih predpisih za `enske 50 let in 4 mesece, za mo{ke pa 53 let in 5 mesecev.

44 DEJSTVA IN MOŠKIH V SLOVENIJI 43 Dru`insko `ivljenje in partnerstvo ODNOSI MED SPOLOMA Zakonski stan prebivalk in prebivalcev Slovenije, Popis 2002 Vir: Statisti~ni urad RS, Popis 2002 Ob Popisu 2002 je v Sloveniji 150 tiso~ ljudi `ivelo samih (kot eno~lanska gospodinjstva), med njimi je bilo ve~ `ensk (93 tiso~ ali 62 %) kot mo{kih (57 tiso~ ali 38 %). To {tevilo je 2,2-krat ve~je od podatka za leto 1948 in predstavlja najvi{ji dele` eno~lanskih gospodinjstev pri nas po drugi svetovni vojni. V eno~lanskih gospodinjstvih so `iveli mlaj{i mo{ki ali mo{ki srednjih let, ve~ina `ensk v eno~lanskih gospodinjstvih pa je `e dopolnila 60 let starosti. Ve~ina (milijon sedemsto tiso~ oz. 78 %) od dveh milijonov prebivalcev Slovenije je ob Popisu 2002 `ivela v dru`inah. V njih je `ivelo 84 % vseh `ensk in 89 % vseh mo{kih. Med njimi je bilo 41 % otrok in 59 % odraslih; med slednjimi 31,8 % `ena, mater ali zunajzakonskih partneric ter 27,4 % mo`, o~etov ali zunajzakonskih partnerjev. V primerjavi s podatki iz Popisa 1991 se je {tevilo dru`in v Sloveniji do leta 2002 pove~alo za 12 tiso~, v primerjavi s Popisom 1981 pa za 33 tiso~; {tevilo ~lanov v dru`inah se je zni`alo. Leta 2002 je bila v Sloveniji povpre~na velikost dru`ine 3,1 ~lana, pri dru`inah z otroki, takih dru`in je bilo 428 tiso~, pa 3,4 ~lana. Po {tevilu ~lanov so bile na prvem mestu dru`ine zakonskih parov z otroki (3,7 ~lana), sledile so dru`ine zunajzakonskih partnerjev z otroki (3,5 ~lana), v enostar{evskih dru`inah pa sta `ivela v povpre~ju 2,3 ~lana.

IKT-ovitek-publikacije.cdr

IKT-ovitek-publikacije.cdr NEKATERI KAZALNIKI IKT ZA PODPORO STRATEGIJI i2010 1 Uvodna beseda Evropska komisija je sprejela 1. junija 2005 strategijo i2010 z namenom podpreti cilje prenovljene lizbonske strategije. Predstavlja strate{ki

Prikaži več

210X297

210X297 Health at a Glance: Europe 2010 Summary in Slovenian HEALTH AT GLANCE: EUROPE 2010 ISBN 978-92-64-090309 OECD 2010 1 Povzetek Evropske države so v zadnjih desetletjih dosegle velik napredek na področju

Prikaži več

60-77.qxd

60-77.qxd Tehnolo{ki napredek v naj{ir{em pomenu je pogosto povezan z razli~nimi oblikami nevarnosti in tveganj tako nami{ljenih kot dejanskih. Industrijska, komercialna in doma~a uporaba izdelkov, ki povzro~ajo

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc

Microsoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?

Prikaži več

Microsoft Word - A AM MSWORD

Microsoft Word - A AM MSWORD 3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni

Prikaži več

(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx)

(Microsoft Word - \212ifre podlag za zavarovanje z opisom.docx) ŠIFRE PODLAG ZA ZAVAROVANJE Z OPISOM Pojasnilo oznak PIZ - pokojninsko in invalidsko zavarovanje ZZ - zdravstveno zavarovanje ZPB - zavarovanje za primer brezposelnosti ZSTV - zavarovanje za starševsko

Prikaži več

Otroci v mestu.brosura

Otroci v mestu.brosura OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! OD MLADIH NOG, Z GIBANJEM DO ZDRAVJA! Izdajatelj: Dru{tvo za zdravje srca in o`ilja Slovenije Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana T.: 01/234 75 50, F.: 01/234 75 54 E.:

Prikaži več

Knjiga 1 crna.qxd

Knjiga 1 crna.qxd Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti in zdravja SZO, @eneva IVZ RS in IRSR, Ljubljana Naslov: Mednarodna klasifikacija funkcioniranja, zmanj{ane zmo`nosti, invalidnosti

Prikaži več

Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb

Organizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,

Prikaži več

ENV2:

ENV2: . Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske

Prikaži več

1 DEMOGRAFSKI PODATKI

1 DEMOGRAFSKI PODATKI UVOD Število prebivalcev Slovenije je od leta 1955 naraslo za 34,7 % in je v letu 2017 znašalo 2.066.161 prebivalcev, število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev pa se je v tem obdobju zmanjšalo za

Prikaži več

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč

Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana   Izhodišč 20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A)

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A) Poglavitni cilji sprememb ZUTD: doseganje večje fleksibilnosti na trgu dela zmanjšanje pasti brezposelnosti za brezposelne osebe odprava

Prikaži več

download.php

download.php LETO XIV 25. JULIJ 2008 [TEVILKA 7 Vsebina 55. ODLOK o ustanovitvi podjetja Javne slu`be Ptuj, d. o. o. 56. ODLOK ustanovitvi javnega zavoda Regijsko vi{je{olsko in visoko{olsko sredi{~e Ptuj 57. ODLOK

Prikaži več

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost

Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne

Prikaži več

Ime predpisa:

Ime predpisa: Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si

Prikaži več

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)

(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje) Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)

(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx) 1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije

Prikaži več

INFORMACIJE MAREC 2017

INFORMACIJE MAREC 2017 INFORMACIJE MAREC 2017 NOVICE Zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju STATISTIČNI PODATKI Spoštovani! V februarju 2017 ni bilo veliko novosti na področju davkov, financ in računovodstva, na nekaj sprememb

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje

Prikaži več

PowerPoint Presentation

PowerPoint Presentation IV. Mednarodna znanstvena konferenca: ZA ČLOVEKA GRE: DRUŽBA IN ZNANOST V CELOSTNI SKRBI ZA ČLOVEKA Alma Mater Europaea - ECM Maribor, 11-12. marec 2016 ODZIVANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V PRIMERIH NASILJA

Prikaži več

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc

Microsoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja

Prikaži več

Modra zavarovalnica, d.d.

Modra zavarovalnica, d.d. Srečanje z novinarji Ljubljana, 17. 1. 2013 Poudarki Modra zavarovalnica je največja upravljavka pokojninskih skladov in največja izplačevalka dodatnih pokojnin v Sloveniji. Modra zavarovalnica med najboljšimi

Prikaži več

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet

Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP

Prikaži več

ZAVAROVANEC/PODLAGA ZAVAROVANJA ZZVZZ VRSTA PRISPEVKA OSNOVA ZAVEZANEC za plačilo STOPNJA IN MESEČNI ZNESEK Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podl

ZAVAROVANEC/PODLAGA ZAVAROVANJA ZZVZZ VRSTA PRISPEVKA OSNOVA ZAVEZANEC za plačilo STOPNJA IN MESEČNI ZNESEK Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podl Osebe, ki so v delovnem razmerju v RS Podlaga: 001, 013, 016, 029, 034, 036, 084, 085 Kategorija zavarovancev: aktivni 1. točka 15. Enaka osnova kot za PIZ,vendar ne manj kot 60 % zadnje znane povprečne

Prikaži več

Statistični podatki o inkluzivnem izobraževanju evropske agencije: Ključna sporočila in ugotovitve (2014 / 2016)

Statistični podatki o inkluzivnem izobraževanju evropske agencije: Ključna sporočila in ugotovitve (2014 / 2016) Statistični podatki o inkluzivnem izobraževanju evropske agencije Ključna sporočila in ugotovitve (2014 / 2016) EUROPEAN AGENCY for Special Needs and Inclusive Education STATISTIČNI PODATKI O INKLUZIVNEM

Prikaži več

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU PRILOGA 1 (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (elektronski naslov) (p

PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU PRILOGA 1 (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (elektronski naslov) (p PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU PRILOGA 1 (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (elektronski naslov) (poštna številka, ime pošte) (telefonska številka) VLOGA

Prikaži več

ENV _factsheet_bio_SL.indd

ENV _factsheet_bio_SL.indd NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE

Prikaži več

Microsoft Word - klinar36

Microsoft Word - klinar36 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO MARJANCA KLINAR UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO SOCIALNA VARNOST V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Ljubljana, junij

Prikaži več

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh

Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna

Prikaži več

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc

Microsoft Word - INFORMACIJE NOVEMBER doc INFORMACIJE NOVEMBER 2014 Spoštovani! Pošiljamo Vam informacije za november. Vlada pripravlja kup dokaj neugodnih ukrepov za podjetnike (povišan davek na bančne storitve, povišan davek na zavarovalniške

Prikaži več

Sinopsis

Sinopsis Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:

Prikaži več

Microsoft Word - POPOVIC4021.doc

Microsoft Word - POPOVIC4021.doc UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VARIANTE DEMOGRAFSKIH PROJEKCIJ ZA SLOVENIJO IN PRITISK NA POKOJNINSKI SISTEM Ljubljana, september 2009 JASNA POPOVIČ IZJAVA Študentka Jasna Popovič

Prikaži več

Priloga 1: Obrazci prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje OPOMBA: Besedilo obrazcev prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje je lahko prevedeno

Priloga 1: Obrazci prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje OPOMBA: Besedilo obrazcev prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje je lahko prevedeno Priloga 1: Obrazci prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje OPOMBA: Besedilo obrazcev prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje je lahko prevedeno v tuje jezike. Obrazec št. 1/1 REPUBLIKA SLOVENIJA...

Prikaži več

Sezana_porocilo okt2013

Sezana_porocilo okt2013 Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.

Prikaži več

untitled

untitled 2. poglavje: Povprečni dosežki po področjih matematike PODPOGLAVJA 2.1 Kakšne so razlike v dosežkih po posameznih področjih matematike? 2.2 Razlike med učenci in učenkami v dosežkih po področjih matematike

Prikaži več

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local

Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Vloga Onkološkega inštituta Ljubljana v projektu skupnega ukrepa ipaac Urška Ivanuš () OBVLADOVANJE RAKA V EU KAKO NAPREJ ipaac Local Stakeholder Meeting NIJZ, 31. maj 2019 ZARADI KATERIH BOLEZNI UMIRAMO

Prikaži več

Leto rojstva Sorodstveno razmerje* Priloga 1 PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišn

Leto rojstva Sorodstveno razmerje* Priloga 1 PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišn Leto rojstva Sorodstveno razmerje* Priloga 1 PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU (ime in priimek) (davčna številka) (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (elektronski naslov) (poštna številka,

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - \310as je za delavske pla\350e.pptx)

(Microsoft PowerPoint - \310as je za delavske pla\350e.pptx) ČAS JE ZA NAŠE PLAČE Mag. Andreja Poje, izvršna sekretarka Ljubljana, 16. 2. 217 KRIZE JE ZA NEKATERE KONEC RastBDP, rastzaposlenosti, izboljšujese poslovanjegd, netočistidobički, povečuje se pruktivnost,

Prikaži več

(Microsoft PowerPoint - Zlati kamen 2013-finalisti [Zdru\236ljivostni na\350in])

(Microsoft PowerPoint - Zlati kamen 2013-finalisti [Zdru\236ljivostni na\350in]) 6. mesto OBČINA RAZKRIŽJE Razkrižje Razkrižje: uvrstitve Kvalitativna analiza: 33 točk (11. mesto) UČINKOVITOST Investicije 28 Rast odhodkov za javno upravo 8 Prihodki iz EU 9 Rast priha 1 GOSPODARSTVO

Prikaži več

Povracila-stroskov-julij-2011

Povracila-stroskov-julij-2011 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM IN DRUGI PREJEMKI Povračila stroškov in druge prejemke v dejavnosti trgovine urejajo: Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Tarifna priloga h Kolektivni

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

Številka:

Številka: Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana T: 01 369 77 00 F: 01 369 78 32 E: gp.mddsz@gov.si www.mddsz.gov.si Datum: 13. 3. 2019 PREDLAGANE SPREMEMBE NA PODROČJU SOCIALNEGA VARSTVA, TRGA DELA IN POKOJNINSKEGA

Prikaži več

elektro novice_september

elektro novice_september Beseda urednice Nas vo`nja v tretji zadovoljuje? Najprej se moramo vpra{ati, kaj ti rezultati pomenijo v okviru kratkoro~nih in dolgoro~nih ciljev podjetja. Strate{kih namer za prihodnost. Vrednot podjetja.

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane

Prikaži več

Layout 1

Layout 1 Zdru`enje zdravnikov dru`inske medicine Zavod za razvoj dru`inske medicine v sodelovanju s Katedro za dru`insko medicino 22. SCHROTTOVI DNEVI Ljubljana, 15. in 16. marec 2019 Cankarjev dom Linhartova dvorana

Prikaži več

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o uskl

EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o uskl EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 18.10.2018 COM(2018) 698 final POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju Uredbe (ES) št. 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim

Prikaži več

geologija 265 do konca.indd

geologija 265 do konca.indd GEOLOGIJA 51/2, 270-274, Ljubljana 2008 doi:10.5474/geologija.2008.027 Ocenjevanje znanstveno raziskovalnega dela na podro~ju geologije v Sloveniji Mihael BREN^I^ Katedra za geologija krasa in hidrogeologijo,

Prikaži več

2019 QA_Final SL

2019 QA_Final SL Predhodni prispevki v enotni sklad za reševanje za leto 2019 Vprašanja in odgovori Splošne informacije o metodologiji izračuna 1. Zakaj se je metoda izračuna, ki je za mojo institucijo veljala v prispevnem

Prikaži več

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitven

RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitven RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO VEČLETNA EVALVACIJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV mag. Aleksandra Tabaj Vodja Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni direktor

Prikaži več

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika

Prikaži več

2_2006_prelom.qxd

2_2006_prelom.qxd 2_2006_prelom.qxd 11/30/2006 7:47 PM Page 75 Ali je med pre`ivelimi raka v otro{tvu ve~ depresivnosti in samomorilnega vedenja? J. Sveti~i~, A. Maru{i~, B. Jereb Odkar se je v zadnjih desetletjih z napredkom

Prikaži več

kolofon

kolofon 1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica

Prikaži več

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul

Organizacija, letnik 39 Razprava {tevilka 5, maj 2006 Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ul Vpeljava mentorstva v proces prodaje storitev: primer zavarovalnice Boštjan Štempelj Šubi~eva ulica 9, 1234 Mengeš,Slovenija, bostjan.stempelj@moj.net V zavarovalnici do sedaj ni bilo sistema za sledenje

Prikaži več

Naslov

Naslov Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne

Prikaži več

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in

I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in I.5 ANALIZA UPORABE ZDRAVSTVENIH STORITEV PRI STAREJ IH SLOVENCIH: PRVI REZULTATI 4. VALA RAZISKAVE SHARE Rok Hren, Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, Univerza v Ljubljani Valentina Prevolnik

Prikaži več

AM_Ple_NonLegReport

AM_Ple_NonLegReport 3.7.2017 A8-0249/9 9 Odstavek 9 9. pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program;

Prikaži več

Tabela_javni sektor

Tabela_javni sektor VLADNI PROTIKRIZNI I, NAMENJENI JAVNEMU SEKTORJU UINEK; REZULTAT A Sprememba normativne ureditve na podroju pla: Aneks št. 1 h KPJS (Dogovor o ukrepih s podroja pla v javnem sektorju zaradi spremenjenih

Prikaži več

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk

SI057 OK KAPITAL Period SI057 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. (NLB d.d.) Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastnišk SI57 OK 1. KAPITAL Period SI57 Kapitalska pozicija upoštevaje pravila CRD 3 A) Navadni lastniški kapital pred odbitnimi postavkami (Temeljni kapital brez hibridnih instrumentov in državnih ukrepov pomoči,

Prikaži več

Bilten 03.p65

Bilten 03.p65 BILTEN julij 2007, letnik 23, {tevilka 3 105 PRETOK IN UPORABA INFORMACIJ V REGISTRU RAKA NAJSTAREJ[EM ZDRAVSTVENEM REGISTRU V SLOVENIJI Tina @agar 1, Maja Primic @akelj 1, Vesna Zadnik 1 POVZETEK Register

Prikaži več

Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1

Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Kodeks EFPIA o javni objavi Javne objave 2016 Shire Pharmaceuticals (vključno z družbo Baxalta US Inc.) 1 Razdelek 1: Pristop poročanja za podatke iz leta 2016 Družba Shire je 3. junija 2016 prevzela družbo

Prikaži več

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris

Sklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris 23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo

Prikaži več

(Microsoft Word - Jesenska napoved 2007_\350istopis.doc)

(Microsoft Word - Jesenska napoved 2007_\350istopis.doc) ( gospodarskih gibanj v letih 2007-2009 z obrazložitvijo tekoih gibanj v letu 2007) September 2007 Urad za makroekonomske analize in razvoj mag. Boštjan Vasle, v. d. direktorja Urednica: Lejla Fajić Pri

Prikaži več

Microsoft Word Convention relating to the status of refugees-svn.doc

Microsoft Word Convention relating to the status of refugees-svn.doc Konvencija o statusu beguncev Sprejela jo je Diplomatska konferenca Združenih narodov o statusu beguncev in oseb brez državljanstva 28. julija 1951 v skladu z resolucijo št. 429 (V) Generalne skupšine

Prikaži več

2

2 LETNO POROČILO O KAKOVOSTI ZA RAZISKOVANJE ČETRTLETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH (KO-TEL/ČL) IN LETNO STATISTIČNO RAZISKOVANJE O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH STORITVAH

Prikaži več

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE UGOVORA ZOPER INFORMATIVNI IZRAČUN DOHODNINE Če davčni zavezanec ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu nepravilni ali nepopolni, v 15 dneh od vročitve informativnega

Prikaži več

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI

Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks

Prikaži več

Microsoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx

Microsoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali

Prikaži več

Poročilo 2015

Poročilo 2015 ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne

Prikaži več

Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-2 (maj 2015) Kazalo vsebine Podatki o ZAVEZANCU... 3 Rubrika 1 Firma in sedež/osebno ime in prebivališče... 3 Rubr

Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-2 (maj 2015) Kazalo vsebine Podatki o ZAVEZANCU... 3 Rubrika 1 Firma in sedež/osebno ime in prebivališče... 3 Rubr Navodilo za izpolnjevanje obrazca M-2 (maj 2015) Kazalo vsebine Podatki o ZAVEZANCU... 3 Rubrika 1 Firma in sedež/osebno ime in prebivališče... 3 Rubrika 2 Registrska številka... 3 Rubrika 3 Matična številka

Prikaži več

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka

Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka Letnik XXIV, oktober 2018 EVROPSKA ANKETA EKONOMSKEGA OKOLJA ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA Podjetja v iskanju svežih moči Izvozna pričakovanja visoka stran 2 Pričakovanja podjetij glede na velikost stran

Prikaži več

Pregled programa Erasmus

Pregled programa Erasmus Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni

Prikaži več

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za

Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Strokovno posvetovanje ZBDS, Maribor, 2011 SPLOŠNE KNJIŽNICE PO KNJIŽNIČNIH OBMOČJIH v letu 2010 Milena Bon koordinatorica posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic Zakaj je matematika kraljica? Številke

Prikaži več

Razpis - podiplomski študij

Razpis - podiplomski študij RAZPIS ZA VPIS V DOKTORSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA 3. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKE FAKULTETE V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje v študijskem

Prikaži več

Status Erasmus študenta je povezan s pogoji, ki jih mora izpolnjevati bodisi študent, bodisi institucija

Status Erasmus študenta je povezan s pogoji, ki jih mora izpolnjevati bodisi študent, bodisi institucija NAKNADNI JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE KANDIDATOV ZA MOBILNOST ŠTUDENTOV Z NAMENOM ŠTUDIJA V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+ v študijskem letu 2019/2020 1 NAZIV IN SEDEŽ IZVAJALCA JAVNEGA RAZPISA Izvajalec javnega

Prikaži več

untitled

untitled Ali je mo`no ameriški vsebinski model poklicev neposredno uporabiti v slovenski praksi Nevenka Volk Ro`i~ 1, Andrej Raspor 2 1 Nikole Tesle 29, 5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija, nevenka.volk@siol.net

Prikaži več

naslov 73_1.qxd

naslov 73_1.qxd Geografski vestnik 73-1, 2001, 73 87 Metode METODE METODA IZDELAVE RAZVOJNEGA PROGRAMA AVTOR Lojze Gosar Naziv: dr., univerzitetni diplomirani geograf Naslov: Pod gradom 21, Lukovica pri Brezovici, SI

Prikaži več

LOGO

LOGO DAVČNE IDENTIFIKACIJSKE ŠTEVILKE (TIN) Davčna številka po vsebini: 1. AT Avstrija https://www.bmf.gv.at/steuern/_start.htm ni na voljo 2. BE Belgija http://www.ibz.rrn.fgov.be/fr/registre-national/ https://www.checkdoc.be/checkdoc/homepage.do

Prikaži več

julij-avgust 2004 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer Strate{ki projekt SP-15 Sodobni kontroling in upravljalno ra~unovodstvo Nova smer Nove dru`be u

julij-avgust 2004 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer Strate{ki projekt SP-15 Sodobni kontroling in upravljalno ra~unovodstvo Nova smer Nove dru`be u julij-avgust 2004 Revija Slovenskih `eleznic Nova smer Strate{ki projekt SP-15 Sodobni kontroling in upravljalno ra~unovodstvo Nova smer Nove dru`be ustanovljene Nova smer Vlada sprejela resolucijo o prometni

Prikaži več

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaēaja TRŽIŀĄE 2019

Microsoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica

Prikaži več

2

2 Povzetek makroekonomskih gibanj, maj 19 Gospodarska rast v evrskem območju je nizka, a precej stabilna, saj se ob naraščajoči negotovosti v svetovni trgovini ohranja solidna rast domačega povpraševanja.

Prikaži več

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra

Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra Okužba s HIV v Sloveniji Podatki o prijavljenih primerih do vključno 22. novembra 2017 1 Pregled vsebine Ključni poudarki 3 Priporočila 3 1 Nove diagnoze okužb s HIV 4 2 Pozne diagnoze 6 3 Aids in smrt

Prikaži več

PRILOGA 1 A ZAVEZANEC: Številka izdaje: Priloga 1 B ZADEVA: OBRAZEC B1 ZA IZRAČUN NAJVIŠJE DOVOLJENE CENE ZDRAVILA NA DEBELO Lauer-Taxe (spletni vir ali elektronska izdaja) C ABDA Datenbank D Vidal (spletni

Prikaži več

vestnik 77_1.qxd

vestnik 77_1.qxd Geografski vestnik 77-1, 2005, 79 88 Razgledi RAZGLEDI SPREMINJANJE PODNEBJA TER ^LOVEKOVO ZDRAVJE IN PO^UTJE AVTORICA Naziv: mag., univerzitetna diplomirana meteorologinja Naslov: Oddelek za klimatologijo,

Prikaži več

Organizacija, letnik 42 Razprave {tevilka 1, januar-februar 2009 U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis

Organizacija, letnik 42 Razprave {tevilka 1, januar-februar 2009 U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis U~enje na daljavo v procesu izobra`evanja s podro~ja zoperstavljanja terorizmu Denis ^aleta Generalštab Slovenske vojske, Vojkova 55, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija; denis.caleta@mors.si Nove asimetri~ne

Prikaži več

Revija 3_06.p65

Revija 3_06.p65 126 Zdrav Var Zdrav 2006; Var 45: 2006; 126-139 45 PREPOVEDANE DROGE V SLOVENSKIH MNO@I^NIH MEDIJIH ILLICIT DRUGS IN SLOVENE MASS MEDIA Andreja Drev 1, Maja Sever 2,Tanja Kamin 1,3 Izvle~ek Prispelo: 13.

Prikaži več

Obvestilo o prostem delovnem mestu Upravni direktor Eurojusta Začasni uslužbenec razreda AD 14 - Haag Opravilna številka 17/EJ/01 Prijave pošljite naj

Obvestilo o prostem delovnem mestu Upravni direktor Eurojusta Začasni uslužbenec razreda AD 14 - Haag Opravilna številka 17/EJ/01 Prijave pošljite naj Obvestilo o prostem delovnem mestu Upravni direktor Eurojusta Začasni uslužbenec razreda AD 14 - Haag Opravilna številka 17/EJ/01 Prijave pošljite najpozneje 17. marca 2017 do polnoči po srednjeevropskem

Prikaži več

Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / / Stran Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost

Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / / Stran Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost Uradni list Republike Slovenije Št. 84 / 23. 12. 2016 / Stran 12607 Priloga IV: Vloga za pridobitev pravice do plačila prispevkov za socialno varnost Na podlagi 83. člena Zakona o uresničevanju javnega

Prikaži več

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka

Microsoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Značilnosti odzivanja ciljne populacije v Program Svit Tatjana Kofol Bric, Marcel Kralj, Aleš Korošec, Dominika Novak Mlakar, Tanja Metličar, Ana Lucija Škrjanec SVITOVI DNEVI 2014 Vključevanje oseb v

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

PowerPointova predstavitev

PowerPointova predstavitev Vodilni spletni računovodski program Enaka bruto plača, različno izplačilo? Na enostaven način razlagamo, zakaj pride do razlik pri izplačilu, čeprav je pogodbena plača enaka. Računovodski servis Valerija

Prikaži več

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc

Microsoft Word - RAZISKAVA_II._del.doc DEJAVNIKI VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI Raziskava II. del Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani Ljubljana, avgusta 2010 Vodja raziskave: dr. Dragan Petrovec Izvajalci in avtorji:

Prikaži več

REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij

REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij REGIJE V ŠTEVILKAH Statistični portret slovenskih regij 2018 www.stat.si Regije v številkah - Statistični portret slovenskih regij 2018 ISSN 2463-0026 Informacije: www.stat.si T: (01) 241 64 04 E: info.stat@gov.si

Prikaži več