02 Ujma

Velikost: px
Začni prikazovanje s strani:

Download "02 Ujma"

Transkripcija

1 8 GLOBALNE KLIMATSKE RAZMERE LETA 2001 Climate in 2001 Annual Review Tadeja Ovsenik Jegliœ* UDK «2001«Povzetek Leto 2001 je bilo drugo najtoplejøe v œasu instrumentalnih zapisov, takoj za letom 1998, ko je moœan pojav el niño prispeval k visokim globalnim temperaturam. Globalna temperatura kopnega je bila druga, oceanov pa tretja v œasu zapisov. Temperatura se je v Sibiriji spustila celo do 57 C. Na Srednjem Vzhodu je ob hudi vroœini in suøi temperatura v Pakistanu dosegla 50 C. Globalne padavine so bile pod povpreœjem obdobja V Afganistanu, Pakistanu in Iranu je æe tretje leto vladala huda suøa. Mnogi tajfuni in monsuni so v jugovzhodno Azijo prinesli obilne padavine s poplavami. Tudi mnoga druga obmoœja so prizadele poplave in suøa pa tudi naravni poæari. Øtevilni so ostali brez domov, bilo je mnogo smrtnih ærtev, v poplavah na obmoœju delte reke Mekong celo na stotine. Abstract Global temperatures in 2001 were 0.5 C above the long-term average, making this year the second warmest year on record. The only warmer year was 1998, during which the strong El Niño contributed to higher global temperatures. As regards land and ocean temperatures, the year 2001 was 2 nd and 3 rd warmest on record. Global precipitation was below the average in A drought persisting for nearly 3 years continued to affect Afghanistan, Pakistan and Iran. Several typhoons brought excessive rains to parts of southeastern Asia. Many regions of the world were affected by floods, drought and fires in nature. Numerous people were left without homes, and several hundred died in floods along the Mekong Delta. Uvod NOAA (National Oceanic and Atmospheric Administration) izraœuna dolgoletne globalne temperature za Zemljo z obdelavo podatkov vsega obdobja, v katerem imamo meritve, s tisoœih merilnih postaj po vsem svetu, ki so razporejene na kopnem in morju. Temperaturni odkloni so bili izraœunani tako, da podatki z nedostopnih obmoœij (vrhovi gora, puøœave...) niso bili potrebni. Z uporabo podatkov, ki so na razpolago, so z interpolacijo podatkov na nedostopnih obmoœjih in z upoøtevanjem padanja temperature z nadmorsko viøino izraœunali dolgoletna temperaturna povpreœja. Za izraœun globalne temperature oceanov so uporabili podatke z ladij, boj in satelitov. Annual Review,...). Dolgoletno povpreœje globalne temperature kopnega je 8,5 C, oceanov pa 16,1 C. Øibek pojav la niñe je v tropskem Tihem oceanu vztrajal øe v prvem delu leta Globalna temperatura severne zemeljske poloble je bila blizu najviøji vrednosti z odklonom 0,6 C, tudi juæna zemeljska polobla je bila nadpovpreœno topla z odklonom 0,4 C. Povpreœne temperature zemeljske povrøine Kljub pojavu la niña je bila globalna temperatura leta ,5 C nad dolgoletnim povpreœjem obdobja , ki je zdruæeno za kopno in oceane 13,9 C; to pomeni, da je bilo leto 2001 drugo najtoplejøe v omenjenem obdobju. Toplejøe je bilo le leto 1998, ko so bile zaradi izrazitega pojava el niña globalne temperature najviøje. Leta 2001 je bila globalna temperatura kopnega 0,7 C nad povpreœjem, globalna temperatura oceanov pa 0,4 C nad povpreœjem. Po teh dveh temperaturah je bilo leto 2001 drugo oz. tretje v omenjenem dolgoletnem obdobju (Climate of 2001 Slika 1. Temperaturni odkloni za kombinacijo kopnega in oceanov, za oceane in za kopno za leto 2001 Figure 1. Temperature deviations for oceans, land, and ocean/land combinations in 2001 * Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Vojkova 1 b, Ljubljana, tadeja.ovsenik@rzs-hm.si

2 Tadeja Ovsenik Jegliœ: GLOBALNE KLIMATSKE RAZMERE LETA Vsi meseci leta 2001 so bili nadpovpreœno topli, oktober in november sta bila celo najtoplejøa v omenjenem dolgoletnem obdobju. Temperaturni odklon v obeh mesecih je bil 0,6 C. Meseci od aprila do avgusta so bili drugi najtoplejøi od leta 1880 dalje, relativno najhladnejøi pa so bili december, september in februar, ki so bili deseti, osmi in sedmi najtoplejøi v omenjenem obdobju (Climate of 2001, January April,...). Nadpovpreœno toplo je bilo v veœini ZDA in Evrope, temperaturni odkloni so bili 1 do 3 C. Edino veœje obmoœje podpovpreœnih temperatur je bilo v Avstraliji, kjer je bilo 1 do 3 C hladneje od povpreœja. Slika 2. Prostorska porazdelitev temperaturnih odklonov Figure 2. Spatial distribution of temperature deviations Ekstremne temperaturne razmere leta 2001 so bile v Sibiriji in Mongoliji, kjer so imeli eno najhujøih zim v zadnjih desetletjih (Climate of 2001 Annual Review,...). V Sibiriji je temperatura padla na 57 C in mnogi so utrpeli poøkodbe zaradi ozeblin. V januarju se je v Mongoliji temperatura spustila do 51 C. Zaradi moœnega sneæenja in nizkih temperatur je umrlo 39 ljudi, pastirjem je grozila lakota. Huda zima je v Mongoliji trajala øe marca, poginilo je 1,5 milijona glav æivine. Ekstremne so bile tudi visoke temperature v Pakistanu, kjer se je maja in junija temperatura povzpela do 50 C; zaradi vroœinskega vala je umrlo 96 ljudi (Climate of 2001 January December,...). Tudi v Indiji je bila temperatura visoka, v New Delhiju je dosegla 42 C, v dræavi Orissa pa 45 C. Slika 3. Letni odkloni viøine padavin Figure 3. Deviations in annual rainfall. V zadnjem stoletju je globalna temperatura zemeljske povrøine narasla za 0,6 C, ta trend pa se je v zadnjih 25 letih dramatiœno poveœal na 2,0 C na stoletje. V zadnjem stoletju smo imeli dve daljøi obdobji naraøœanja temperature, in sicer prvo med leti 1910 in 1945 ter drugo, ki se je zaœelo leta Hitrost naraøœanja temperature v zadnjem obdobju se ujema z napovedmi naraøœanja temperature v naslednjem stoletju zaradi toplogrednih plinov (Climate of 2001 Annual Review,...). Satelitske meritve temperature spodnjih 8 km zemeljskega ozraœja, ki potekajo od leta 1979, prav tako kaæejo na segrevanje, vendar ne tako izrazito, kot ga kaæe zemeljska povrøina. V nasprotju s temi meritvami pa temperatura v plasti od 14 do 22 km nad povrøino Zemlje pada, kar povezujejo z zmanjøevanjem koncentracije ozona v niæji stratosferi (Climate of 2001 Annual Review,...). V netropskih obmoœjih severne zemeljske poloble je bil maj 2001 najtoplejøi v œasu zapisov. Julija so bili najtoplejøi v omenjenem obdobju oceani na severni zemeljski polobli. Oktobra je bilo milo vreme v Evropi, v Veliki Britaniji je bila povpreœna temperatura 13,3 C rekordno visoka. Decembra je bilo v Evropi neobiœajno hladno, zaradi zelo nizkih temperatur je v Litvi umrlo 20 ljudi, temperatura je bila 4 C niæja od povpreœja (Climate of 2001 January December,...). Padavine Globalne padavine so bile pod povpreœjem obdobja Æe tretje leto se je nadaljevala suøa v Afganistanu, Pakistanu in Iranu (Climate of 2001 Annual Review,...). Na nekatera obmoœja v Aziji so tajfuni in monsuni prinesli obilno deæevje in poplave. Zaradi taleœega se snega so bili poplavljeni deli Sibirije. Veœji del Srednje Amerike je v srednjem delu leta, ki je navadno deæeven, prizadela suøa. Tropski cikloni so prekinili suøo, ki pa se je v Hondurasu nadaljevala tudi v zadnjem delu leta. V Afriki je v Keniji suøa trajala vse leto 2001, v Avstraliji pa je prizadela zahodni del in dele Queenslanda. Obilne padavine in poplave Februarja so Javo ogrozile poplave in zemeljski plazovi; bilo je 94 smrtnih ærtev, tisoœi so ostali brez domov. Poplave so uniœile hiø in tisoœe hektarov æitnih polj v 130 vaseh (Climate Watch, January December 2001,...). V Boliviji je deæevje prizadelo prebivalcev, bilo je 41 ærtev. Poplave je spremljala zima, ki je bila najhujøa v zadnjih 30 letih. Tudi v Mozambiku je zaradi poplav umrlo 41 ljudi.

3 10 UJMA, øtevilka 16, 2002 Marca je moœno narasla reka Tisza na Madæarskem in dosegla najviøji nivo v zadnjih 100 letih. Veœ kot ljudi je moralo zapustiti domove, evakuirali so 20 vasi. Na tem obmoœju je bilo to tretje leto s poplavami. O poplavah so poroœali iz Avstralije. Reke so prestopile bregove tudi v Franciji, poplavile so mnoge vasi in mestna srediøœa. Koliœina padavin v prvih nekaj mesecih leta 2001 je bila dva do trikrat viøja kot v prejønjih letih. Poplave v Zimbabveju so prizadele ljudi, v Mozambiku se je moralo zaradi poplav preseliti ljudi. Na tem obmoœju so se poplave nadaljevale tudi aprila in v Mozambiku zahtevale 113 ærtev (Climate Watch, January December 2001,...). Aprila so poplave ogrozile Peru in zahodno Brazilijo, kjer je bilo 13 ærtev. Tudi v zgornjem srednjem delu ZDA je priølo do poplav zaradi hitro taleœega se snega in moœnega deæevja z viharjem. Moœno deæevje je prizadelo Angolo (Climate Watch, January December 2001,...), zaradi poplav in zemeljskih plazov je bilo 11 smrtnih ærtev, ljudi se je moralo preseliti. Maja je zaradi nenadne otoplitve po hudi zimi v Sibiriji priølo do pospeøenega taljenja snega in obseænih poplav od Urala do ruskega daljnega vzhoda. Temperatura je bila 2 do 5 C nad povpreœjem (Climate of 2001 January December,...). Poplave, najhujøe v 100 letih, so nastale vzdolæ reke Lene in so se nadaljevale tudi junija. Veœ kot ljudi je v sibirski republiki Jakuti ostalo brez domov. V Angoli so se poplave iz aprila nadaljevale v maj, prizadele so tudi Ugando. Zaradi poplav in zemeljskih plazov, ki jih je povzroœilo moœno deæevje v severni Tajski, je bilo 22 ærtev. Junija je moœno monsunsko deæevje povzroœilo poplave v Bangladeøu. V poplavljenem svetu je obtiœalo ljudi (Climate Watch, January December 2001,...). Julija se je moralo v Mozambiku skoraj ljudi zaradi moœnega deæevja preseliti v pribeæaliøœa po dræavi, zaradi poplav je nastala velika gmotna økoda na poljih. V juæni Koreji je suøo zamenjalo moœno deæevje, ki je povzroœilo poplave in zahtevalo 14 ærtev, v Indoneziji pa je zaradi poplav in zemeljskih plazov umrlo 77 ljudi. Zaradi moœnega monsuna so poplavile tudi reke v Indiji v provinci Orissa; 84 ljudi je umrlo, prizadetih je bilo 7000 vasi, 5 milijonov prebivalcev je moralo zapustiti svoje domove. Suøa v Pakistanu se je prenehala z moœnimi plohami, poplavami in zemeljskimi plazovi, v katerih je umrlo vsaj 200 ljudi. V Islamabadu je v 10 urah padlo 620 mm deæja. Vzdolæ nemøko-poljske meje je ob hudem deæevju poplavila reka Odra, nastala je økoda v viøini 2 milijard dolarjev, kar pomeni najhujøo naravno katastrofo v osrednji Evropi v zadnjem stoletju. V teh poplavah je umrlo 91 ljudi, jih je moralo zapustiti domove (Climate of 2001 January December,..., Climate Watch, January December 2001,...). Avgusta so zaradi moœnega monsunskega deæevja, ko je v 12 urah padlo 100 mm deæja, poplavile reke v Bangladeøu. Tisoœi so morali zapustiti domove. Po hudi suøi, ki je veœ let trajala v Iranu, je uniœujoœe deæevje povzroœilo poplave, zaradi katerih je umrlo 500 ljudi. To so bile naj- hujøe poplave v zadnjih 200 letih. V Pakistanu je zaradi poplav umrlo 183 ljudi. V Sudanu so se zaradi poplav Nila in pritokov preseljevali deset tisoœi ljudi. Septembra so doæiveli hude poplave v Seœuanu na Kitajskem, bilo je 27 ærtev in uniœenih hiø. Poplave so zahtevale 108 ærtev v Vietnamu, kjer je poplavila reka Mekong. Oktobra so se nadaljevale poplave v Vietnamu, kjer je monsun prinesel nenavadno moœne padavine padlo je 690 mm deæja. Poplavljeno je bilo obmoœje delte reke Mekong, bilo je 326 ærtev in poplavljenih hiø (Climate of 2001 January December,..., Climate Watch, January December 2001,...). Najhujøe v zadnjih 10 letih so bile poplave v Gvineji, prizadetih je bilo ljudi in uniœenih hektarov pridelovalne povrøine. V juæni Afriki je deæevje na nekaterih mestih preseglo povpreœje za 500 %. Zaradi poplav je v Œadu umrlo 100 ljudi, padlo je 100 do 200 % veœ padavin kot obiœajno. V Argentini je v treh zaporednih mesecih padlo nadpovpreœno veliko padavin, priølo je do poplav, ki so prekrile km 2 obdelovalne povrøine. Polovica province Buenos Aires je bila poplavljena. Poplave so oznaœili kot najhujøe v zadnjih nekaj desetletjih, nadaljevale pa so se tudi novembra. Priølo je do zamude pri setvi na 6 milijonih hektarov obdelovalne zemlje. Jesenske padavine v Buenos Airesu so dosegle 150 % povpreœnih (Climate of 2001 January December,..., Climate Watch, January December 2001,...). Novembra je moœan vihar prinesel obilno deæevje v Alæirijo, kar je povzroœilo najhujøe poplave v zadnjih 40 letih. Umrlo je 700 ljudi, jih je ostalo brez domov. V nekaj urah je padlo 100 mm deæja, novembrsko povpreœje v Alæiru pa je 93 mm. Poplave v Ugandi sta spremljala toœa in moœan veter. Decembra so ob moœnem deæevju nastale poplave v Kongu, v Braziliji je bilo zaradi poplav in zemeljskih plazov 71 ærtev. Tudi v Kolumbiji so se borili s poplavami. Suøa Januarja je Afganistan prizadela najhujøa suøa v 30 letih in se je nadaljevala vse do junija. Zaradi triletne suøe je bil uniœen ves pridelek in prebivalci so morali pobiti ali prodati æivino. Med hudo in dolgo zimo so poøle tudi zaloge hrane, zaradi suøe je lakota pestila 3,8 milijona ljudi, jih je zapustilo domove. Suøa je prizadela polovico vseh prebivalcev, to je 12 milijonov ljudi. Aprila je huda suøa pestila Florido, ponekod je bila najhujøa v stoletju. Po Floridi so pustoøili poæari. Obdobje poæarov se je zaradi vroœega in suhega vremena nadaljevalo øe avgusta. V veœ kot 2000 poæarih je zgorelo veœ kot 2000 km 2 povrøine. Pri gaøenju je sodelovalo gasilcev. Øtevilo poæarov in pogorela povrøina sta se pribliæala 10-letnemu dræavnemu povpreœju (Climate of 2001 January December,..., Climate Watch, January December 2001,...).

4 Tadeja Ovsenik Jegliœ: GLOBALNE KLIMATSKE RAZMERE LETA Maja so v Pakistanu doæiveli vroœinski val, veœino dræave je prizadela suøa. V osrednjem Pakistanu ni deæevalo eno leto, reka Ind se je skoraj izsuøila. Huda suøa v Pakistanu se je nadaljevala æe tretje leto in se je konœala julija. Suøa je junija prizadela Brazilijo, zahodno Azijo in severno Kitajsko, kjer je bilo uniœenih 73 milijonov hektarov obdelovalne povrøine. 15,8 milijona ljudi in 11,4 milijona glav æivine je imelo teæave pri preskrbi s pitno vodo. Padlo je 40 % manj padavin od povpreœja. 90 dni je trajala suøa v Severni Koreji, kar je bila druga najhujøa suøa v zgodovini dræave. Tudi v Juæni Koreji so imeli suøo, najhujøo v zadnjih 90 letih. Ogroæen je bil pridelek riæa (Climate of 2001 January December,..., Climate Watch, January December 2001,...). Julija je suøa v severni in vzhodni Keniji ogrozila 3 milijone ljudi, to je bilo æe œetrto suøno leto. V Iranu je suøa, najhujøa v zadnjih 30 letih, trajala vse do decembra. Povzroœila je za 2,6 milijarde dolarjev økode. Huda suøa je pestila tudi Uzbekistan in Tadæikistan. Avgusta je v Srednji Ameriki zaradi treh mesecev suøe v obdobju, ki je obiœajno deæevno, trpelo lakoto 1,6 milijona ljudi. Huda je bila suøa v Gvatemali, kjer se je nadaljevala øe oktobra (zaradi pomanjkanja hrane je trpelo ljudi), v El Salvadorju, Nikaragvi in Hondurasu. Izgubili so 80 % pridelka æitaric. Septembra je na Øri Lanki, kjer je suøa trajala 22 mesecev, trpelo lakoto in pomanjkanje pitne vode 1,5 milijona ljudi. Novembra in decembra se je nadaljevala suøa v Somaliji in Etiopiji, zaradi katere je bilo samo v Somaliji prizadetih prebivalcev (Climate of 2001 January December,..., Climate Watch, January December 2001,...) Sneg Januarja je zaradi snega v ZDA in sneæenega viharja na obmoœju New Yorka, kjer je padlo 20 cm snega, umrlo 57 ljudi. V Severni Koreji so doæiveli najhujøe sneæenje v zadnjih 20 letih, ki je povzroœilo tudi veliko materialno økodo. Temperatura je padla do 37 C. Septembra je znatna sneæna odeja prekrila tudi kraje juæno od arktiœnega kroga. Ob koncu decembra, med 24. decembrom in 1. januarjem, je v New Yorku zapadlo 203 cm snega. Med sneænim viharjem je padalo tudi 10 cm snega na uro (Climate of 2001 January December,..., Climate Watch, January December 2001,...). Viharji Viharje v letu 2001 je v svojem œlanku Moœni vetrovi v letu 2001 obdelal Renato Bertalaniœ. Sklepne misli Kljub øibkemu vplivu la niñe, ki je v tropskem Tihem oceanu vztrajala v zaœetku leta, je bilo leto 2001 drugo najtoplejøe v œasu instrumentalnih zapisov, takoj za letom 1998, ko je moœan pojav el niña prispeval k visokim globalnim temperaturam. Globalna temperatura kopnega je bila druga, oceanov pa tretja v œasu zapisov. Med temperaturne ekstreme v letu 2001 uvrøœamo eno najhujøih zim v zadnjih desetletjih v Sibiriji in Mongoliji. Temperatura se je spustila celo do 57 C. Na Srednjem Vzhodu je ob hudi vroœini in suøi temperatura v Pakistanu dosegla 50 C. Ob tem vroœinskem valu je bilo desetine smrtnih ærtev. Globalne padavine so bile pod povpreœjem obdobja V Afganistanu, Pakistanu in Iranu je æe tretje leto vladala huda suøa. Mnogi tajfuni so prinesli obilne padavine v jugovzhodno Azijo. Zaradi moœnega monsunskega deæevja so nastale obseæne poplave s stotinami smrtnih ærtev na obmoœju delte reke Mekong. V Sibiriji je pomladansko deæevje in hitro taljenje snega povzroœilo poplave na obseænem obmoœju od Urala do ruskega daljnega vzhoda. Tretje zaporedno leto je poplavila reka Tisza na Madæarskem, ki je dosegla v stotih letih najviøji nivo. Literatura 1. Climate of 2001 Annual Review, 2. Climate of 2001, January April, Global Analysis, 3. Climate of 2001 January December, Global Regional Analysis, global_regional.html 4. Climate Watch, January December 2001, extremes0101.html 5. Climate of 2001, April December in Historical Perspective,

5 12 PODNEBNE RAZMERE LETA 2001 Climate in the Year 2001 Tanja Cegnar* UDK (497.4)»2001«Povzetek Leto 2001 si bomo zapomnili po izjemno debeli sneæni odeji v visokogorju ob koncu zime 2000/2001, po nenavadno debeli toœi ob koncu maja in hudi poletni suøi. Leto je bilo nadpovpreœno toplo. V visokogorju, na primer na Kredarici, je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno za 0,6 C, kar je øe v mejah obiœajne klimatske spremenljivosti, po niæinah pa je bil temperaturni odklon precej veœji, in sicer od 0,8 do 1,7 C. Tako velik odklon je statistiœno pomemben, œeprav povpreœna letna temperatura ni dosegla rekordno visoke temperature leta Prva œetrtina leta je bila povsod po dræavi nadpovpreœno topla, april je bil povpreœen, maja pa je bilo spet obœutno topleje od dolgoletnega povpreœja. Junij je bil povpreœen, julij in avgust pa toplejøa od dolgoletnega povpreœja. September je bil obœutno hladnejøi od povpreœja, oktober pretopel, zadnja dva meseca, øe posebej decembra, pa je temperatura spet zdrsnila pod dolgoletno povpreœje. Sonœno obsevanje je dolgoletno povpreœje najbolj preseglo v Celjski kotlini, kar za dobro petino. Najmanjøi preseæki so bili na Notranjskem, le 5-odstotni, in ob obali, kjer je bilo sonœnega vremena 7 % veœ kot v dolgoletnem povpreœju. Na Kredarici so zabeleæili 1835 ur sonœnega obsevanja, kar je 8 % veœ od dolgoletnega povpreœja. Glede na dolgoletno povpreœje je sonca primanjkovalo januarja, marca in septembra. Najveœ padavin je bilo v Posoœju in Julijcih, najmanj pa v Prekmurju, kar je povsem obiœajna razporeditev padavin. Meseœne padavine so moœno presegle dolgoletno povpreœje januarja, marca in septembra. Na Kredarici je sneæna odeja leæala 278 dni, njena najveœja debelina je bila 7 m, kar je najveœ doslej. V Murski Soboti je sneæna odeja obleæala 27 dni, dosegla pa je debelino 21 cm, v Ljubljani je bilo 36 dni s sneæno odejo, ki je dosegla debelino 14 cm. Abstract The mean annual temperature in 2001 was above the normals, the anomaly in the high mountains was 0.6 C and in lowlands between 0.8 and 1.7 C, and was statistically significant. Bright sunshine duration was above the normals, particularly large basins got much more sunny weather than on average. Precipitation was mostly bellow the normals, and the summer months were affected by drought, which caused considerable damage in agriculture. Very deep snow cover was observed in the high mountains at the end of winter, reaching up to 7 metres on Kredarica. At the end of May, severe thunderstorms with hail grains having a diameter of up to 6 cm ravaged across central parts of Slovenia. Uvod Za prikaz podnebnih razmer smo izbrali podatke devetih meteoroloøkih merilnih postaj, od tega jih osem leæi v niæini in so reprezentativne tudi za øirøo okolico. V preglednicah od 1 do 6 so podani meseœni podatki za povpreœno temperaturo zraka, najviøjo in najniæjo temperaturo, viøino padavin, øtevilo dni z vsaj 1 mm padavin in trajanje sonœnega obsevanja. Za opis razmer v visokogorju smo uporabili podatke naøe najviøje meteoroloøke merilne in opazovalne postaje na Kredarici. Za primerjavo smo ohranili referenœno klimatoloøko obodbje , ki kljub temu, da bi lahko uporabljali æe tudi zadnja tri desetletja, v svetovnem merilu øe vedno ostaja referenœno klimatoloøko obdobje. Ker so se v zadnjem desetletju zelo topla in sonœna leta kar vrstila, na ta naœin poudarjamo, da se ozraœje v zadnjih desetletjih segreva in smo priœa pomembnim podnebnim spremembam. Na sliki 1 je prikazan odklon letne temperature od povpreœja referenœnega obdobja, na sliki 2 je podano øtevilo hladnih dni (hladen je dan z negativno najniæjo dnevno temperaturo), na sliki 3 je øtevilo toplih dni (topel je dan z najviøjo dnevno temperaturo vsaj 25 C). Trajanje sonœnega obsevanja v primerjavi z referenœnim obdobjem je prikazano na sliki 4, slika 5 pa prikazuje viøino padavin v primerjavi z dolgoletnim povpreœjem. Øtevilo dni s sneæno odejo ob 7. uri zjutraj smo podali na sliki 6. Seveda ni pomembno le, koliko œasa traja sneæna odeja, ampak tudi njena debelina. Najveœja debelina sneæne odeje je prikazana na sliki 7. Razmere po mesecih v primerjavi s povpreœjem referenœnega obdobja za øest krajev smo prikazali na slikah 8, 9 in 10; prva prikazuje temperaturni odklon, druga trajanje sonœnega obsevanja in tretja viøino padavin. Œe ni drugaœe oznaœeno, smo za padavinski dan upoøtevali dan z vsaj 1 mm padavin. Podnebne razmere Prvi mesec leta 2001 je nadaljeval serijo nadpovpreœno toplih mesecev. Januar je sicer prinesel veœdnevno hladno obdobje, ki se je zaœelo 13. januarja, vendar povpreœna dnevna temperatura veœinoma ni padla pod dolgoletno * mag., Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo, Vojkova 1 b, Ljubljana, tanja.cegnar@rzs-hm.si

6 Tanja Cegnar: PODNEBNE RAZMERE LETA Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Koœevje Postojna Portoroæ Bilje Rateœe Temperaturni odklon ( C) Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Koœevje Postojna Portoroæ Bilje Rateœe Øtevilo hladnih dni Slika 1. Letni odklon temperature v letu 2001 v C Figure 1. Annual temperature anomaly in the year 2001 ( C) Slika 3. Øtevilo toplih dni v letu 2001 Figure 3. Number of warm days in the year 2001 povpreœje, obœutek mraza pa je poveœal okrepljen vzhodni veter. Povpreœna meseœna temperatura zraka je bila viøja od dolgoletnega povpreœja, odklon je bil od 1 do 5 C. Najbolj so razmere odstopale od dolgoletnega povpreœja v Ljubljanski kotlini, delu Dolenjske, Øtajerske in v Beli krajini. Sneæna odeja je po niæinah v notranjosti prekrivala tla le nekaj dni, kar je tudi prispevalo k nadpovpreœno visoki januarski temperaturi zraka. Najmanjøi temperaturni odklon je bil v visokogorju, kjer je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno le za 1 C. Prva tretjina januarja je bila za 5 do 9 C toplejøa od dolgoletnega povpreœja, v drugi tretjini meseca je bila temperatura blizu dolgoletnega povpreœja, zadnjih deset dni januarja pa je bilo ponovno toplejøih, odklon od dolgoletnega povpreœja je bil med 1 in 4 C. Po niæinah je bila najviøja januarska temperatura izmerjena 6., 7. ali 8. januarja; v Vipavski dolini se je ogrelo na 15 C, na letaliøœu v Portoroæu na 16,2 C, v Ljubljani na 14,6 C, v Novem mestu so izmerili 17,1 C (to je v zadnjih petdesetih letih najviøja januarska temperatura v tem kraju), v Œrnomlju celo 17,8 C. Najveœ padavin je bilo v Julijskih Alpah, najmanj pa na skrajnem severovzhodu. Najveœji preseæek v primerjavi z dolgoletnim povpreœjem je bil ponekod v Julijcih, kjer je bilo padavin veœ kot trikrat toliko kot v dolgoletnem povpreœju; v Prekmurju bilo padavin pribliæno toliko kot v dolgoletnem povpreœju. Veœina padavin je padla v prvi in zadnji tretjini meseca, druga tretjina je bila na severovzhodu dræave suha. Œe upoøtevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin, je bilo padavinskih dni najveœ v Julijcih, na Kredarici kar 20, najmanj pa v Prekmurju, v Murski Soboti le 4. Tako kot decembra je bilo tudi januarja snega po niæinah malo, veœinoma so bila tla kopna. Vzrok ni bilo pomanjkanje padavin, ampak razmeroma visoka temperatura, ki je mejo sneæenja veœji del meseca zadræevala visoko v gorah, kjer je bila sneæna odeja obilna. Na Kredarici so zadnji dan januarja namerili 415 cm debelo sneæno odejo. Sonœnega vremena je bilo manj kot v dolgoletnem povpreœju. V Prekmurju je bil primanjkljaj nepomembno majhen, na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini pa ni bila doseæena niti polovica obiœajnega trajanja sonœnega obsevanja. Tudi v Julijcih je bilo sonœnega vremena malo, na Kredarici je sonce sijalo 69 ur, kar je komaj 52 % dolgoletnega povpreœja, kljub temu pa so bili Julijci najbolj sonœen del Slovenije. Med kraje z najbolj sivim vremenom spada Novo mesto, sonœnega vremena je bilo le 27 ur ali 39 % dolgoletnega povpreœja. Prva tretjina januarja je bila v primerjavi z dolgoletnim povpreœjem skromno osonœena na Primorskem in Notranjskem; na Øtejerskem in v Prekmurju je sonce sijalo dlje od dolgoletnega povpreœja. Dolenjska je bila slabo obsijana s soncem v drugi tretjini meseca, najmanj sonœnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreœjem pa je bilo povsod po dræavi v zadnji tretjini meseca. Tudi februar je nadaljeval serijo nadpovpreœno toplih mesecev. Tako kot æe nekaj mesecev zapored je bil tudi februarja odklon najmanjøi v visokogorju, na Kredarici je bilo le za 0,9 C topleje od dolgoletnega povpreœja. Po niæinah je bil temperaturni odklon veœji, v Ljubljani, Celju in Murski Soboti je presegel 3 C. Veœinoma je bila februarska temperatura 2 do 3 C nad dolgoletnim povpreœjem. Prva tretjina februarja je bila za 2 do 6 C toplejøa od dolgoletnega povpreœja, tudi druga tretjina je bila nadpovpreœno topla, v zadnji tretjini meseca pa je temperatura zraka skoraj povsod zdrsnila pod dolgoletno povpreœje. Najviøja februarska temperatura zraka je bila izmerjena 7., 8. ali pa v dneh med 12. in 16. februarjem. V Vipavski dolini se je æivo srebro ustavilo med 18 in 19 C, na letaliøœu v Portoroæu se je ogrelo na 16,7 C, v Œrnomlju so izmerili 17,4 C, v Ljubljani 15,0 C. Najveœ padavin je bilo na severozahodu dræave in na obmoœju Sneænika, Blok in Goteniøke gore, najmanj pa v Pomurju. Najbolj suøen je bil februar v Vipavski dolini in deloma na Krasu ter na severovzhodu dræave, kjer padavin ni bilo niti za petino dolgoletnega povpreœja. Prva tretjina februarja je skoraj povsod minila brez padavin, najveœ padavin je bilo v drugi tretjini meseca, zadnja tretjina pa je bila spet skromna s padavinami. Najveœ padavinskih dni je bilo v Julijcih, na Kredarici so jih naøteli 10, v Mariboru in Murski Soboti pa ni bilo dneva s padavinami, ki bi dosegle 1 mm.

7 14 UJMA, øtevilka 16, 2002 Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Koœevje Postojna Portoroæ Bilje Rateœe Øtevilo hladnih dni Murska Sobota Slovenj Gradec Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Portoroæ Bilje Rateœe Osonœenost (%) Slika 2. Øtevilo hladnih dni v letu 2001 Figure 2. Number of cold days in the year 2001 Medtem ko je snega na niæjeleæeœih smuœiøœih tako kot æe vso zimo tudi februarja primanjkovalo, je bila sneæna odeja v visokogorju obilna. Na Kredarici so 11. februarja namerili 420 cm snega. V niæinskem svetu so bila tla veœinoma kopna. Sonœnega vremena je bilo veœ kot v dolgoletnem povpreœju. V preteænem delu dræave je sonce sijalo 20 do 40 % veœ ur kot v dolgoletnem povpreœju, najveœji relativni preseæek pa je bil na severovzhodu dræave. Najveœ sonca je bilo v drugi tretjini meseca, zadnja tretjina pa je bila skoraj povsod, izjema je Prekmurje, s soncem obsijana slabøe kot v dolgoletnem povpreœju. Jasnih dni je bilo najveœ v Vipavski dolini, v Biljah so jih zabeleæili 10. Najveœjo povpreœno oblaœnost so zabeleæili na Kredarici, oblaki so v povpreœju prekrivali 6,1 desetin neba. Februar se je konœal z obœutno ohladitvijo in padavinami; le ob obali je deæevalo, drugod sneæilo. Povpreœna marœevska temperatura zraka je bila nad dolgoletnim povpreœjem, odklon v gorah je bil primerljiv z odklonom v niæini. Veœinoma je bilo 3 do 4,5 C topleje od dolgoletnega povpreœja. Prva tretjina meseca je bila za 2 do 5 C toplejøa od dolgoletnega povpreœja. Druga tretjina je øe nekoliko bolj odstopala od dolgoletnega povpreœja, odklon temperature je bil od 3 do skoraj 7 C. V zadnji tretjini meseca se je temperatura na severovzhodu dræave pribliæala dolgoletnemu povpreœju, drugod pa je bilo øe naprej obœutno topleje od dolgoletnega povpreœja. Najviøja temperatura je bila izmerjena v dneh od 23. do 25. marca. V krajih z nadmorsko viøino pod 500 m se je temperatura dvignila nad 20 C, na Bizeljskem so izmerili 24,2 C, v Mariboru 23,9 C, v Ljubljani 22,0 C, na letaliøœu v Portoroæu 22,4 C. Najveœ padavin je bilo v Julijskih Alpah, najmanj pa v Pomurju. Najveœji relativni preseæek padavin je bil v Julijcih in na Trnovski planoti, dolgoletno povpreœje je bilo preseæeno za veœ kot 150 %. Na obali, na Øtajerskem in v Prekmurju je bil najveœji relativni preseæek padavin v drugi tretjini meseca, v ostali Sloveniji je bila v primerjavi z dolgoletnim povpreœjem najbolj mokra prva tretjina meseca. V zadnji tretjini meseca Slika 4. Trajanje sonœnega obsevanja v letu 2001 v primerjavi s povpreœjem obdobja Figure 4. Sunshine duration in the year 2001 compared to the normals padavine ponekod niso dosegle dolgoletnega povpreœja. Sneæna odeja v visokogorju je bila obilna tako kot æe dolgo ne. Na Kredarici so 31. marca namerili 595 cm snega; toliko ga od zaœetka meritev leta 1954 na Kredarici øe niso namerili. V niæini je bila sneæna odeja najdebelejøa prvi dan marca. V Murski Soboti so namerili 8 cm, v Œrnomlju 32 cm, v Koœevju 23 cm, prav toliko tudi v Rateœah. Sonce je v preteænem delu dræave sijalo manj ur kot v dolgoletnem povpreœju. Najveœ sonœnega vremena je bilo v Rateœah, in sicer 139 ur, kar je 95 % dolgoletnega povpreœja. Le uro manj je sonce sijalo v Mariboru, tam je to zadostovalo za 3-odstotni preseæek dolgoletnega povpreœja. Ob obali je sonce sijalo 123 ur, v Biljah pa 88 ur. V prvi tretjini meseca je bilo sonœnega vremena manj od dolgoletnega povpreœja, ki je bilo le v Prekmurju nekoliko preseæeno. Druga tretjina marca je bila na Primorskem, Notranjskem in v Ljubljanski kotlini slabøe obsijana kot v dolgoletnem povpreœju, drugod je bilo sonœnega vremena veœ kot v povpreœju, v zadnji tretjini meseca pa je sonœnega vremena povsod primanjkovalo, v Prekmurju ga ni bilo niti za polovico dolgoletnega povpreœja. Povpreœna aprilska temperatura zraka je bila blizu dolgoletnega povpreœja, tako pozitivni kot negativni odkloni temperature niso presegli pol stopinje. Prva tretjina meseca je bila temperaturno blizu dolgoletnega povpreœja, druga tretjina pa je bila obœutno hladnejøa, saj je bila temperatura veœinoma za 2 do 3 C niæja od dolgoletnega povpreœja. V Vipavski dolini in ob obali je bil odklon temperature manjøi. V zadnji tretjini meseca se je temperatura spet dvignila nad dolgoletno povpreœje, najveœji odklon je bil v Beli krajini in Novem mestu. April je prekinil serijo mesecev z opazno viøjo temperaturo od dolgoletnega povpreœja, v spominu nam bo ostal po ohladitvi sredi meseca in pozebi v noœi s 14. na 15. april. Po niæinah je bilo najhladnejøe jutro 15. aprila, ko se je temperatura zraka celo v Vipavski dolini in na letaliøœu v Portoroæu spustila pod lediøœe. V Ljubljani so izmerili 2,0 C, v Mariboru za

8 Tanja Cegnar: PODNEBNE RAZMERE LETA Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Koœevje Postojna Portoroæ Bilje Rateœe Padavine (%) ob obali, le 4. Na Kredarici so 22. aprila namerili 7 m snega; od zaœetka meritev sneæne odeje na tem visokogorskem observatoriju (to je od avgusta 1954) je to najdebelejøa sneæna odeja. Sonce je sijalo od 10 do 30 % veœ ur kot v dolgoletnem povpreœju. V Portoroæu je sonce sijalo 234 ur in za 20 % preseglo dolgoletno povpreœje. V Biljah so s 199 urami presegli dolgoletno povpreœje za 28 %, v Postojni pa je isto øtevilo ur zadostovalo za 29-odstotni preseæek dolgoletnega povpreœja. Najmanj sonœnega vremena je bilo v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 146 ur, kar je 12 % veœ od dolgoletnega povpreœja. Prva in zadnja tretjina meseca sta bili bolj sonœni kot v dolgoletnem povpreœju, osrednji del aprila pa je bil bolj oblaœen kot obiœajno. Slika 5. Padavine v letu 2001 v primerjavi s povpreœjem obdobja Figure 5. Precipitation in the year 2001 compared to the normals desetinko stopinje manj, v Murski Soboti 4,4 C, v Celju 4,0 C, v Œrnomlju 4,5 C. Temperaturo zraka merimo na viøini 2 m nad tlemi, pri tleh je bilo øe hladneje in niœ œudnega ni, da je moœna pozeba sredi aprila povzroœila veliko økode. Najveœ padavin je bilo na severozahodu dræave, ponekod v Posoœju je padlo veœ kot 250 mm, najmanj pa jih je bilo ob morju, na letaliøœu v Portoroæu so namerili le 43 mm. V vzhodni polovici dræave in v Julijcih je bilo padavin veœ kot v dolgoletnem povpreœju, ki je bilo na Kredarici preseæeno za 42 %, v Slovenj Gradcu pa za 57 %. V prvi in drugi tretjini je bilo padavin nadpovpreœno veliko skoraj povsod po dræavi, izjeme so le obalno obmoœje, Vipavska dolina, Notranjska in zgornji del øirøe Ljubljanske kotline. V zadnji tretjini meseca je bilo padavin malo, redko kje je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno. Padavinskih dni je bilo najveœ v Julijcih, na Kredarici so jih naøteli 15, najmanj pa jih je bilo Povpreœna majska temperatura zraka je bila v veœjem delu dræave od 2 do 3 C viøja od dolgoletnega povpreœja, na zahodu Vipavske doline je bil odklon øe za spoznanje veœji. Tako veliki odkloni presegajo obiœajno spremenljivost povpreœne majske temperature. Prva tretjina meseca je bila opazno toplejøa od dolgoletnega povpreœja, odklon je ponekod celo presegel 4 C. Tudi druga tretjina meseca je bila nadpovpreœno topla, vendar øe v okvirih obiœajne spremenljivosti. Zadnja tretjina meseca je bila spet pomembno toplejøa od dolgoletnega povpreœja, odklon je bil med 3 in 4 C. Najviøje se je æivo srebro povzpelo v dneh od 28. do 30. maja, v krajih pod 400 m nadmorske viøine se je veœinoma ogrelo nad 30 C, v Œrnomlju so izmerili celo 31,5 C. Padavine so bile tako œasovno kot tudi prostorsko razporejene zelo neenakomerno. V prvi tretjini je v Vipavski dolini padlo le 15 % obiœajnih padavin, ponekod na Øtajerskem pa je padla celo dvakratna obiœajna koliœina padavin. Druga tretjina meseca je bila povsod, izjema je bil le Slap pri Vipavi, bolj suha kot v dolgoletnem povpreœju. Z izjemo Ljubljane in Lesc je bila tudi zadnja tretjina bolj suha kot v dolgoletnem povpreœju, veœji del severovzhodne Slovenije Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Koœevje Postojna Portoroæ Bilje Rateœe Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Koœevje Postojna Portoroæ Bilje Rateœe Øtevilo dni s sneæno odejo Najviøja sneæna odeja (cm) Slika 6. Øtevilo dni s sneæno odejo v letu 2001 Figure 6. Number of days with snow cover in the year 2001 Slika 7. Najviøja sneæna odeja v letu 2001 v cm Figure 7. Maximum snow cover depth in the year 2001 (cm)

9 16 UJMA, øtevilka 16, 2002 Temperaturni odkloni v % Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Rateœe Bilje Ljubljana Novo mesto Maribor Murska Sobota Slika 8. Odklon povpreœne meseœne temperature v letu 2001 v C od povpreœja Figure 8. Mean temperature anomaly in the year 2001 ( C) je dobil 5 ali manj odstotkov povpreœnih dolgoletnih padavin. 30. maja so nad Slovenijo nastali moœni nevihtni oblaki, ki jih je ponekod v øirøi Ljubljanski kotlini, na Dolenjskem in Notranjskem spremljala toœa. Le-ta je bila popoldne v Ljubljani izjemno debela, posamezna zrna so ponekod presegla premer 6 cm. Tudi zadnji dan maja so se nad Slovenijo razvili nevihtni oblaki, nekateri so prinesli toœo, vendar ne tako izjemno debele kot prejønjega dne. 1. maja je bila sneæna odeja na Kredarici debela 650 cm, kar je v maju najdebelejøa sneæna odeja, odkar imamo na Kredarici meteoroloøko postajo. Sonce je maja sijalo od 10 do 40 % veœ ur kot v dolgoletnem povpreœju. Najveœ ur sonœnega vremena je bilo v Prekmurju, v Murski Soboti je sonce sijalo 301 uro, kar je zadostovalo za 36-odstotni preseæek dolgoletnega povpreœja. Ob obali je bilo 293 ur sonœnega vremena, kar je 16 % veœ od dolgoletnega povpreœja. Na Kredarici je sonce sijalo le 191 ur, kar je zadostovalo za 20-odstotni preseæek dolgoletnega povpreœja. Sonœnega vremena je bilo povsod v vseh treh tretjinah meseca veœ kot v dolgoletnem povpreœju. Povpreœna junijska temperatura zraka je bila blizu dolgoletnemu povpreœju in povsem znotraj obiœajne spremenljivosti. V preteænem delu dræave je bila povpreœna junijska temperatura za nekaj desetink C nad dolgoletnim povpreœjem, le v Beli krajini in v Zgornjesavski dolini je odklon nekoliko presegel 0,5 C. Na severovzhodu dræave, ob obali, na vzhodu Vipavske doline in na severu Ljubljanske kotline dolgoletno povpreœje ni bilo doseæeno. Prva in druga tretjina meseca sta bili nekoliko hladnejøi od dolgoletnega povpreœja, zadnja tretjina pa je bila toplejøa od dolgoletnega povpreœja, vendar je odklon le malokje presegel 2 C. Najviøje temperature so bile ob koncu meseca, in sicer med 25. in 30. junijem. Na Kredarici so izmerili 13,6 C, na letaliøœu v Portoroæu 29,9 C, v Ljubljani 30,6 C, v Murski Soboti 30,1 C. Na 32,4 C se je æivo srebro povzpelo v Œrnomlju. Najbolj namoœen je bil gorski svet severne Slovenije, najmanj padavin je bilo v Beli krajini in na Goriœkem. Padavine so bile razporejene zelo neenakomerno. Ob obali, na Koœevskem, veœjem delu Gorenjske, Øtajerske in Koroøke je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno. Najveœji relativni primanjkljaji padavin so bili v Vipavski dolini in Goriøkih Brdih, na Postojnskem, ponekod v Beli krajini in na Goriœkem. Na Primorskem in Notranjskem je bila najbolj mokra prva tretjina meseca, druga in zadnja pa sta v øtevilnih krajih minili skoraj brez padavin. Druga tretjina je bila relativno precej mokra na Gorenjskem in Koroøkem ter veœjem delu Øtajerske. Prehodi vremenskih front so bili dokaj enakomerno porazdeljeni prek meseca in daljøega obdobja ustaljenega lepega vremena v obmoœju visokega zraœnega pritiska nismo imeli. Bilo je nekaj moœnih neviht, tudi takih s toœo, ki je lokalno povzroœila veliko økode. V Ljubljani je bilo 6 dni z nevihto, prav toliko tudi v Novem mestu, Œrnomlju, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Sonce je sijalo od 10 do 40 % veœ ur kot v dolgoletnem povpreœju. Najveœ sonœnega vremena je bilo ob obali, na letaliøœu v Portoroæu so zabeleæili 298 ur sonœnega vremena, kar je za 10 % veœ od dolgoletnega povpreœja. Na jugu dræave in v Prekmurju je bil relativni preseæek sonœnega obsevanja od 10 do 20 %, najveœji pa je bil preseæek na severozahodu dræave. Junija v gorah pogosto nastajajo kopasti oblaki tudi, ko je nad niæinami øe jasno; tako je na Kredarici sonce sijalo le 231 ur, vendar je tudi to zadostovalo za 41-odstotni preseæek dolgoletnega povpreœja. V prvi in zadnji tretjini meseca je bilo povsod veœ sonœnega vremena kot v dolgoletnem povpreœju, druga tretjina meseca pa je bila na Øtajerskem, Koroøkem in Dolenjskem po osonœenosti nekoliko podpovpreœna.

10 Tanja Cegnar: PODNEBNE RAZMERE LETA Osonœenost v % Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Rateœe Bilje Ljubljana Novo mesto Maribor Murska Sobota Slika 9. Osonœenost v letu 2001 v primerjavi s povpreœjem obdobja Figure 9. Sunshine radiation in the year 2001 compared to the normals Padavine v % Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December Rateœe Bilje Ljubljana Novo mesto Maribor Murska Sobota Slika 10. Padavine v letu 2001 v primerjavi s povpreœjem obdobja Figure 10. Precipitation in the year 2001 compared to the normals Po povpreœno toplem juniju je bila julija temperatura zraka spet obœutno nad dolgoletnim povpreœjem. V preteænem delu dræave je bil odklon statistiœno pomemben, izjema so le deli Primorske in Gorenjske, kjer je bil odklon z okoli 1 C øe v mejah obiœajne spremenljivosti. Najbolj je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno v Beli krajini. Tudi v Mariboru in na novomeøkem obmoœju je bil julij 2001 za veœ kot 2 C toplejøi od povpreœja Vse tri tretjine julija so bile nadpovpreœno tople; v prvi in drugi tretjini odkloni veœinoma niso bili pomembno veliki, najbolj je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno v zadnji tretjini meseca. Najviøja julijska temperatura zraka je bila v preteænem delu dræave doseæena 15. julija, v gorah, na Primorskem in v Zgornjesavski dolini pa v dneh od 29. do 31. julija. Na Kredarici se je ogrelo na 15,3 C, v Œrnomlju na 34,6 C, na Bizeljskem na 34,8 C, v Ljubljani na 33,7 C, v Murski Soboti na 33,6 C. Najbolj namoœeno je bilo zgornje Posoœje, najmanj padavin je padlo ob obali, na letaliøœu v Portoroæu so namerili le 30 mm. Tudi v Prekmurju, veœjem delu Øtajerske, na Koœevskem in v Beli krajini je padavin moœno primanjkovalo, saj je padlo manj kot 50 mm. V Murski Soboti je 50 mm zadostovalo za 48 % dolgoletnega povpreœja, v Mariboru je 41 mm komaj 35 % dolgoletnega povpreœja, v Novem mestu 59 mm predstavlja 49 % obiœajnih julijskih padavin. Le v Postojni je padlo kar 160 mm, kar je 140 % dolgoletnega povpreœja. Prva tretjina julija je bila povsod s padavinami bolj skromna kot obiœajno, v drugi tretjini je bil preseæek padavin

11 18 UJMA, øtevilka 16, 2002 Preglednica 1. Povpreœna meseœna temperatura zraka v C v letu 2001 in povpreœje obdobja Table 1. Average monthly air temperature ( C) in the year 2001 and the 1961/90 normals jan. febr. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt..nov dec. Kredarica ,2 7,8 3,6 4,7 2,6 3,3 6,9 8,6 0,4 4,7 4,7 10, ,2 8,6 7,1 4,5 0,2 3,2 5,8 5,8 3,8 0,8 4,0 6,8 Rateœe ,4 0,1 4,2 5,1 13,2 14,5 17,2 17,6 9,6 10,2 0,0 5, ,7 2,5 0,8 5,1 10,2 13,8 15,7 14,8 11,4 6,6 0,9 3,7 Bilje ,9 5,8 10,1 11,0 18,8 19,3 22,4 23,8 15,2 14,9 6,6 1, ,7 4,1 7,2 11,0 15,7 19,2 21,4 20,5 16,8 12,3 7,5 3,5 Ljubljana ,4 4,7 8,8 10,1 17,2 18,3 21,9 22,9 13,8 14,0 3,6 2, ,1 1,4 5,4 9,9 14,6 17,8 19,9 19,1 15,5 10,4 4,6 0,0 Novo mesto ,4 3,9 9,1 9,9 17,0 18,1 21,7 22,1 13,6 13,6 2,7 2, ,3 1,1 5,0 9,6 14,3 17,5 19,3 18,4 14,9 9,9 4,5 0,1 Maribor ,9 4,0 8,5 9,7 17,4 18,1 21,7 22,0 13,7 13,8 3,3 2, ,3 1,1 5,2 10,0 14,7 17,9 19,6 18,7 15,2 10,1 4,5 0,1 Slovenj Gradec ,8 1,6 6,9 7,4 15,2 16,1 19,2 19,2 11,8 12,0 1,5 4, ,4 0,6 3,2 7,8 12,8 16,0 17,6 16,8 13,6 8,5 2,6 2,2 Murska Sobota ,3 3,6 8,5 9,5 17,2 17,7 21,1 21,5 13,8 13,2 2,8 4, ,3 0,5 4,8 9,7 14,5 17,6 19,2 18,3 14,7 9,3 4,1 0,6 Letaliøœe Portoroæ ,4 6,8 11,3 11,6 18,8 20,0 23,3 24,4 16,6 15,9 8,2 3, ,4 4,2 7,0 11,7 16,2 20,1 22,4 21,1 17,5 13,7 8,3 4,4 pomembno velik v Vipavski dolini, na Notranjskem in ponekod na Gorenjskem, drugod pa je bilo padavin malo. Tudi zadnja tretjina mesca je bila v preteænem delu dræave suøna, dolgoletno povpreœje je bilo preseæeno le ponekod na Koroøkem, Dolenjskem, Notranjskem, izenaœeno pa je bilo v Lescah in Rateœah. Padavinskih dni je bilo najveœ v Julijcih, na Kredarici so naøteli 11 dni, v Rateœah in Koœevju jih je bilo po 10, na letaliøœu v Portoroæu so bili le 4. Na Kredarici je sneæna odeja prekrivala tla 15 dni v mesecu, najdebelejøa je bila 1. julija s 140 cm. Sonœnega vremena je bilo veœinoma veœ kot v dolgoletnem povpreœju, le v Beli krajini in manjøem delu Dolenjske je bila osonœenost za spoznanje slabøa od dolgoletnega povpreœja. Najveœ sonœnega vremena je bilo ob obali, na letaliøœu v Portoroæu so zabeleæili 330 ur, kar je za 5 % veœ kot obiœajno. Na Kredarici je sonce sijalo le 216 ur, kar pa je zadostovalo za 11-odstotni preseæek dolgoletnega povpreœja. V prvi in drugi tretjini julija sonœno obsevanje ni pomembneje odstopalo od dolgoletnega povpreœja. Zadnja tretjina je bila z izjemo Prekmurja povsod bolj sonœna kot obiœajno, v Ljubljani, Biljah in Rateœah je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno za veœ kot petino. Pri nas je navadno najtoplejøi mesec julij, vœasih pa se zgodi, da je avgust toplejøi. Tudi leta 2001 je bilo tako. Povpreœna avgustovska temperatura zraka je bila obœutno nad dolgoletnim povpreœjem, odklon je povsod presegel 2 C in je statistiœno pomemben. Najveœji je bil v Beli krajini, Novem mestu, na Krasu in v Ljubljani. Vse tri tretjine avgusta so bile nadpovpreœno tople, v preteænem delu dræave je bil temperaturni odklon najveœji v zadnji tretjini, le na severovzhodu dræave je od povpreœnih razmer najbolj odstopala prva tretjina avgusta. Temperatura zraka je v niæini presegla 30 C, celo v Rateœah, na nadmorski viøini 864 m, so 27. avgusta izmerili 30,3 C. V Ljubljani se je æivo srebro dvignilo na 35,2 C, v Œrnomlju na 36,7 C, v Murski Soboti na 35,6 C, v Biljah na 35,6 C, v Portoroæu so dosegli 34,5 C. Na Kredarici je bilo s 16,9 C najtopleje 3. avgusta. Najveœ deæja je padlo v gorah na severozahodu dræave, razmeroma veliko padavin je bilo tudi na Pohorju. Najmanj jih je bilo ob morju, na letaliøœu v Portoroæu so namerili le 5 mm, podobno je bilo tudi v Koœevju. Na severovzhodu dræave, spodnjem Øtajerskem, Dolenjskem, Notranjskem, v Vipavski dolini in ob morju ter na Krasu je padla manj kot petina obiœajnih avgustovskih padavin. Dolgoletnemu povpreœju so se najbolj pribliæali v Mariboru, kjer 84 mm predstavlja 65 % dolgoletnega povpreœja. Padavin je najbolj primanjkovalo v prvi in zadnji tretjini meseca, predvsem v prvi tretjini je bilo malo krajev, ki bi presegli 10 % obiœajnih padavin. Padavinskih dni je bilo najveœ na Kredarici, v 9 dneh je padlo 100 mm padavin. V Lescah in Rateœah je bilo padavinskih dni po 8, v Mariboru so jih zabeleæili 7, drugod pa so imeli od 2 do 4 padavinske dni. Sonœnega vremena je bilo povsod vsaj za 10 % veœ kot v dolgoletnem povpreœju. V Ljubljanski, Celjski kotlini in v Vipavski dolini je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno za veœ kot 30 %. Na Kredarici so zabeleæili le 203 ur sonœnega vremena, kar je bilo 18 % veœ kot v dolgoletnem povpreœju. Najveœ œasa je sonce sijalo ob morju, na letaliøœu v Portoroæu 346 ur. Po zelo vroœem, sonœnem in suønem avgustu je bil september hladnejøi od dolgoletnega povpreœja. Najbolj je za dolgo-

12 Tanja Cegnar: PODNEBNE RAZMERE LETA Preglednica 2. Najviøja temperatura zraka v C v letu 2001 Table 2. Maximum air temperature in C in the year 2001 leto jan. febr. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Kredarica ,7 5,7 4,3 5,1 11,2 13,6 15,3 16,9 8,0 14,2 8,3 0,2 Rateœe ,5 14,8 17,5 21,5 28,3 27,7 29,0 30,3 21,6 21,8 13,4 6,5 Bilje ,0 18,7 20,7 25,5 30,6 31,6 33,4 35,6 26,0 27,0 19,1 12,8 Ljubljana ,6 15,0 22,0 26,5 30,5 30,6 33,7 35,2 25,0 25,2 14,6 7,6 Novo mesto ,1 16,4 23,0 25,4 30,7 30,1 33,8 35,5 25,1 26,0 15,4 11,5 Maribor ,6 15,8 23,9 25,0 30,9 29,6 33,5 34,9 24,6 26,4 15,3 10,2 Slovenj Gradec ,8 14,0 21,5 24,0 29,8 29,0 30,8 31,6 23,3 23,5 14,8 7,4 Murska Sobota ,9 15,9 21,4 25,7 31,1 30,1 33,6 35,6 26,6 25,7 16,0 9,5 Letaliøœe Portoroæ ,2 16,7 22,4 23,2 29,9 29,9 34,7 34,5 26,0 25,5 18,3 13,1 Preglednica 3. Najniæja temperatura zraka v C v letu 2001 Table 3. Minimum air temperature in C in the year 2001 leto jan. febr. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Kredarica ,2 19,3 14,1 17,0 5,7 7,9 0,2 1,0 6,2 4,2 16,6 24,2 Rateœe ,0 16,2 12,3 7,7 0,4 0,6 4,8 3,6 0,3 0,7 10,3 18,1 Bilje ,5 6,1 0,8 0,7 8,3 6,1 12,0 9,6 6,2 5,1 6,4 9,3 Ljubljana ,7 6,8 2,4 2,0 7,4 6,1 12,2 10,2 5,7 4,1 4,8 14,5 Novo mesto ,7 9,4 1,8 3,7 5,3 6,0 11,5 9,2 4,5 3,0 4,9 15,1 Maribor ,0 6,2 2,2 2,1 7,0 6,0 11,9 10,8 4,7 4,6 5,7 15,0 Slovenj Gradec ,9 13,5 8,2 5,2 3,8 2,4 7,9 5,5 2,5 1,4 8,0 20,4 Murska Sobota ,8 7,4 4,8 4,4 3,7 4,9 10,6 6,6 2,1 1,1 6,8 22,0 Letaliøœe Portoroæ ,1 4,0 0,8 0,6 8,0 7,9 13,1 11,4 7,9 6,5 2,4 7,8 letnim povpreœjem zaostajala temperatura zraka v visokogorju, najmanj pa ob obali, v Beli krajini in ponekod v Prekmurju. Povpreœna septembrska temperatura zraka je bila pod dolgoletnim povpreœjem, odklon je bil veœinoma med 1 in 2,5 C. Ob obali, ponekod v Prekmurju in Beli krajini je bilo odstopanje od dolgoletnega povpreœja manjøe; v visokogorju pa je bil september za veœ kot 3 C hladnejøi od dolgoletnega povpreœja. Prva in druga tretjina septembra sta bili obœutno hladnejøi od dolgoletnega povpreœja, odklon je bil nekoliko veœji v drugi tretjini meseca. V zadnji tretjini meseca so bile temperaturne razmere blizu dolgoletnega povpreœja. Ponekod v Julijskih Alpah so padavine presegle pol metra, to je bilo tudi najbolj namoœeno obmoœje v dræavi. Na jugu dræave in na Goriœkem je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno za veœ kot 150 %. V preteænem delu dræave je padlo od 100 do 150 % veœ deæja kot v dolgoletnem povpreœju. Padavine so bile ne le obilne, ampak tudi pogoste. Prva in druga tretjina meseca sta bili povsod bolj deæevni kot v dolgoletnem povpreœju, v veœjem delu dræave je bilo tako tudi v zadnji tretjini septembra. Padavinskih dni je bilo najveœ na Kredarici, v 18 padavinskih dneh je padlo 343 mm padavin, drugod po jih je bilo od 13 do 16. Na Kredarici so zabeleæili 20 dni s sneæno odejo, najdebelejøa je bila 17. septembra s 35 cm. Na Kredarici je bilo 7 dni z nevihto ali grmenjem, kar mesec uvrøœa med bolj nevihtne septembre. Zaradi prevladujoœega oblaœnega vremena s pogostimi padavinami je bilo sonœnega vremena opazno manj kot v dolgoletnem povpreœju in to v vseh treh tretjinah meseca. Najbolj izrazit je bil relativni primanjkljaj v visokogorju, na Kredarici je sonce sijalo 91 ur, kar je komaj 57 % dolgoletnega povpreœja. Øe najbolj so se dolgoletnemu povpreœju pribliæali ob obali, na Krasu, v Vipavski dolini, osrednji Sloveniji, delu Dolenjske, na Øtajerskem, Koroøkem in v Prekmurju, kjer je osonœenost presegla 70 %, ni pa dosegla 80 % dolgoletnega povpreœja. Glede na povpreœne podnebne razmere je bil september 2001 podoben povpreœnemu oktobru, oktober pa je ustrezal povpreœnim septembrskim razmeram. Povpreœna temperatura zraka je bila spet obœutno nad dolgoletnim povpreœjem, odklon je bil veœinoma med 2 in 4 C in je statistiœno pomemben. Najmanjøi odkloni so bili ob obali,

13 20 UJMA, øtevilka 16, 2002 Preglednica 4. Viøina padavin v mm v letu 2001 in povpreœje obdobja Table 4. Precipitation (mm) in the year 2001 and the 1961/90 normals jan. febr. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Kredarica Rateœe Bilje Ljubljana Novo mesto Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Letaliøœe Portoroæ v Vipavski dolini, Koœevju in severnem delu øirøe Ljubljanske kotline. Vse tri tretjine oktobra so bile obœutno toplejøe od dolgoletnega povpreœja, najbolj pa je odstopala prva tretjina meseca, ki je bila v veœjem delu Dolenjske in v Beli krajini za okoli 5 C toplejøa kot v dolgoletnem povpreœju. Najviøje temperature so bile med 2. in 13. oktobrom, v Œrnomlju je bilo 27,8 C, v Biljah 27,0 C, v Ljubljani 25,2 C. V krajih z nadmorsko viøino pod 500 m se temperatura zraka oktobra ni spustila pod lediøœe. Najveœ padavin je bilo v Julijcih; na Kredarici so namerili 134 mm. Ob obali je padlo le 55 mm deæja, v Vipavski dolini med 60 in 80 mm. Najbolj skromne so bile oktobrske padavine v Beli krajini, Novem mestu, na Bizeljskem in v Prekmurju. Nikjer se padavine niso pribliæale dolgoletnemu povpreœju, saj je padlo le od 15 do 75 % dolgoletnega povpreœja. Prva tretjina je bila ponekod na Øtajerskem, v Ljubljanski kotlini in na Koroøkem bolj mokra kot v dolgoletnem povpreœju. Skoraj povsem suh je bil osrednji del oktobra, v zadnji tretjini so sicer bile padavine, a dolgoletno povpreœje ni bilo doseæeno. Padavinskih dni je bilo najveœ na Notranjskem in v Julijcih, to je na obmoœjih, kjer se pojavljajo predfrontalne padavine ob viøinskih jugozahodnih zraœnih tokovih. Sonœnega vremena je bilo vsaj toliko kot v dolgoletnem povpreœju. V Postojni je bilo povpreœje izenaœeno, ob obali in v Vipavski dolini preseæeno le za nekaj odstotkov, drugod po dræavi pa je bil preseæek obœutno veœji. Na Kredarici so s 182 urami sonœnega vremena skoraj za œetrtino presegli dolgoletno povpreœje; najveœji relativni preseæek so zabeleæili v Celju, sonce je sijalo za 50 % veœ ur kot v dolgoletnem povpreœju. V prvi tretjini meseca dolgoletno povpreœje ni bilo doseæeno na Primorskem in Notranjskem. V primerjavi z dolgoletnim povpreœjem je v Vipavski dolini in na Notranjskem sonca nekoliko primanjkovalo tudi v zadnji tretjini meseca. V osrednjem delu oktobra je bilo sonœnega vremena skoraj povsod obœutno veœ kot obiœajno. Najveœja povpreœna oblaœnost je bila 6,6 desetin, zabeleæili so jo v Postojni. Na letaliøœu v Portoroæu so zabeleæili dva dni z meglo, v Biljah 5. Septembra in oktobra je po niæinah megla najpogostejøa; ker ima sonce øe dovolj moœi, meglo obiœajno razkroji najkasneje do zgodnjega popoldneva. V Ljubljani so zabeleæili 15 dni s pojavom megle, dolgoletno povpreœje je 15 dni in pol. Pogosto meglo v oktobru lahko pripiøemo veliki pogostosti ustaljenega jesenskega vremena, saj v zadnjih dveh desetletjih urbanizacija okolice merilnega in opazovalnega mesta ter skrajøan opazovalni œas na observatoriju Ljubljana Beæigrad prispevata k upadanju pogostosti megle. Po izjemno toplem oktobru se je novembra temperatura zraka spustila pod dolgoletno povpreœje. V preteænem delu dræave je bil odklon med 1 in 2 C. Bliæje dolgoletnemu povpreœju so bile razmere na zahodu dræave, kjer odklon ni presegel 1 C, zanemarljivo majhen je bil temperaturni odklon na obali. Za veœ kot 2 C je bila temperatura pod dolgoletnim povpreœjem v Koœevju. V visokogorju, na primer na Kredarici, je bil november za 0,7 C hladnejøi od dolgoletnega povpreœja, kar je podobno kot v niæinskem svetu zahodne Slovenije. Vse tri tretjine meseca so bile nekoliko hladnejøe od dolgoletnega povpreœja, izjemi sta bili le Bilje

14 Tanja Cegnar: PODNEBNE RAZMERE LETA Preglednica 5. Øtevilo dni z vsaj 1 mm padavin v letu 2001 in povpreœje obdobja Table 5. Number of days with at least 1 mm of precipitation in the year 2001 and the 1961/90 normals jan. febr. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Kredarica ,2 10,1 11,7 14,4 15,0 16,1 14,3 12,9 10,1 9,4 11,3 10,2 Rateœe ,0 7,2 8,8 10,8 12,1 13,4 11,7 10,6 8,8 8,1 9,3 7,6 Bilje ,6 7,3 8,3 9,4 10,1 10,6 8,1 8,9 8,0 8,3 8,6 7,9 Ljubljana ,0 8,3 9,1 10,8 11,6 12,2 9,8 9,5 8,2 8,4 9,4 8,6 Novo mesto ,5 7,7 9,1 10,1 10,8 11,7 9,2 9,2 8,0 7,7 9,4 8,9 Maribor ,8 7,0 7,8 9,1 10,0 10,2 10,2 9,6 7,3 6,9 8,4 7,1 Slovenj Gradec ,9 6,6 7,6 10,2 11,1 12,1 10,1 9,9 7,7 7,2 8,4 6,7 Murska Sobota ,2 5,9 7,0 7,8 9,4 10,6 9,6 9,1 7,5 6,4 7,6 6,5 Letaliøœe Portoroæ ,6 7,2 7,9 7,9 9,1 8,1 6,0 6,8 7,3 7,5 8,4 7,4 v prvi tretjini in Rateœe v zadnji tretjini, v obeh primerih je temperatura nepomembno presegla povpreœje. Odkloni so bili najveœji v drugi tretjini meseca, v prvi in zadnji tretjini pa so bili veœinoma nepomembno majhni in povsem v mejah obiœajne spremenljivosti. Najviøja dnevna temperatura je bila izmerjena 1., 4., 5. ali 8. novembra. V Vipavski dolini so izmerili malo nad 19 C, na letaliøœu v Portoroæu 18,3 C, v Œrnomlju 18 C, na Kredarici pa 8,3 C. Najveœ padavin je bilo na obmoœju Koœevskega roga in Bele krajine, najmanj pa v Prekmurju. V Beli krajini, na Dolenjskem in na obmoœju Koœevskega roga je bilo padavin veœ kot v dolgoletnem povpreœju, v preteænem delu dræave pa jih je bilo manj, v veœjem delu Primorske in Gorenjske ter manjøem delu Notranjske celo manj kot polovica dolgoletnega novembrskega povpreœja. Padavin je bilo v prvi tretjini novembra v preteænem delu dræave veœ od dolgoletnega povpreœja, le na Goriœkem, Primorskem, Notranjskem in delu Gorenjske jih je bilo manj. Druga in zadnja tretjina meseca sta bili podpovpreœno mokri. Sneg je tla na Kredarici prekrival 23 dni, najdebelejøa je bila sneæna odeja 10. novembra, ko je dosegla 70 cm. 9. novembra je sneæilo skoraj po vsej dræavi, izjema so bili le severovzhod dræave, obala in Vipavska dolina. V Ljubljani je bila sneæna odeja 10. novembra debela 6 cm, v Novem mestu pa kar 15 cm. Sonœnega vremena je bilo povsod veœ kot v dolgoletnem povpreœju in to v vseh treh tretjinah meseca. Najmanjøi odklon je bil v Vipavski dolini in v Posoœju, saj ni presegel petine dolgoletnega povpreœja. V osrednji Sloveniji, na Dolenjskem, v Beli krajini, na Koœevskem, v veœjem delu Øtajerske in veœini Prekmurja je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno za veœ kot dve petini. Najveœ ur sonœnega vremena je bilo v Vipavski dolini in ob obali, kjer je sonce sijalo 132 ur; ob obali je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno za 32 %, v Biljah pa za 16 %. V Celju je 107 ur sonœnega vremena zadostovalo za 60-odstotni preseæek dolgoletnega povpreœja. Najmanj sonœnega vremena je bilo v Ljubljani, kjer je sonce sijalo 87 ur, kar je 54 % veœ od dolgoletnega povpreœja. Ob obali in v Vipavski dolini so novembra oblaki v povpreœju prekrivali polovico neba. Æe november je bil nekoliko hladnejøi od dolgoletnega povpreœja, decembra pa se je æivo srebro spustilo øe niæe in negativni odklon od povpreœja je bil øe veœji. Najveœji je bil v visokogorju, na Kredarici je bilo kar za 4 C hladneje od dolgoletnega povpreœja, le nekoliko manjøi je bil odklon v Prekmurju, v Murski Soboti je bil december za 3,6 C hladnejøi od dolgoletnega povpreœja, za veœ kot 3 C hladneje od dolgoletnega povpreœja je bilo tudi na Bizeljskem in v Celjski kotlini. Najmanjøi temperaturni odklon je bil na jugozahodu dræave, na letaliøœu v Portoroæu je bilo le za 1,1 C hladneje od dolgoletnega povpreœja. V prvi tretjini meseca je bila temperatura blizu dolgoletega popreœja, le na vzhodu dræave je bil odklon omembe vreden. Izrazito mrzla je bila osrednja tretjina meseca, ponekod je bila kar za 6 C hladnejøa od dolgoletnega povpreœja. V zadnji tretjini meseca je sicer bilo hladneje od dolgoletnega povpreœja, vendar so bili odkloni bistveno manjøi kot sredi meseca. Moœna odjuga, ki je hitro pobirala sneæno odejo, nas je zajela 29. in 30. decembra, zadnji dan v letu pa se je spet ohladilo. Ob obali in v Vipavski dolini se temperatura

15 22 UJMA, øtevilka 16, 2002 Preglednica 6. Trajanje sonœnega obsevanja v urah v letu 2001 in povpreœje obdobja Table 6. Bright sunshine duration (hours) in the year 2001 and the 1961/90 normals jan. febr. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec. Kredarica Rateœe Bilje Ljubljana Novo mesto Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Letaliøœe Portoroæ zraka decembra ni spustila pod 10 C (na letaliøœu v Portoroæu so 25. decembra izmerili 7,8 C); na Koroøkem in v Prekmurju se je æivo srebro spustilo pod 20 C (v Murski Soboti so 24. decembra izmerili 22,0 C). Tako nizke temperature so bile zabeleæene ob mirnih in jasnih noœeh, torej ob temperaturnem obratu, ki ga je prisotnost sneæne odeje øe okrepila. Z izjemo Primorske, decembra ni niœ nenavadnega, œe ostane temperatura zraka ves dan pod lediøœem (to je leden dan). V Ljubljani je bilo takih dni 14, kar je 6 dni veœ kot v dolgoletnem povpreœju. V Prekmurju je bilo 15 ledenih dni. Ob obali je bilo 18 hladnih dni, to je dni z negativno minimalno temperaturo, v Slovenj Gradcu in Koœevju jih je bilo po 30, v Murski Soboti, Mariboru in Postojni po 29, v Ljubljani 26. Decembra je bil primanjkljaj padavin øe bolj izrazit kot novembra. Najveœ padavin je bilo na Koœevskem in v Beli krajini. V Zgornjesavski dolini ni padla niti petina obiœajnih decembrskih padavin. Primorska, Koroøka, del Notranjske in Gorenjske, sever Øtajerske in Prekmurja so dobili manj kot dve petini obiœajnih decembrskih padavin, le na Dolenjskem, spodnjem Øtajerskem in na jugu Prekmurja je bila doseæena pribliæno polovica dolgoletnega povpreœja. Prva tretjina meseca je bila skoraj povsem suha, tudi v drugi tretjini je padavin moœno primanjkovalo, veœina decembrskih padavin je padla v zadnji tretjini meseca. Œeprav je bilo padavin malo in je bila tudi sneæna odeja zato tanka, se je ob nizki temperaturi zraka obdræala kar dolgo, moœno pa jo je naœela in marsikje tudi pobrala odjuga ob koncu meseca. Tako kot v Ljubljani je bilo tudi na Dolenjskem in v Prekmurju dolgoletno povpreœje øtevila dni s sneæno odejo preseæeno. Decembra 2001 so najdebelejøo sneæno odejo na Kredarici izmerili 27. decembra, snega je bilo 65 cm, kar je bistveno manj kot v rekordno zasneæenem decembru 2000, ko je sneæna odeja dosegla 325 cm. Manj kot decembra 2001 je bilo snega le decembra 1988, ko sneæna odeja ni presegla 50 cm. Povpreœje obdobja je bilo preseæeno povsod po dræavi, zelo velik preseæek je bil zabeleæen v Ljubljanski kotlini, najmanjøi odklon pa je bil na Dolenjskem, Øtajerskem in v Zgornjesavski dolini. Najveœ ur sonœnega vremena je bilo v Vipavski dolini, kjer je sonce sijalo 150 ur (to je 49 % veœ od dolgoletnega povpreœja), ob obali je bilo s 146 urami dolgoletno povpreœje preseæeno za 69 %. Vse tretjine decembra so bile bolj sonœne kot v dolgoletnem povpreœju, izjemi sta le Notranjska in Koroøka, kjer je sonca v zadnji tretjini meseca primanjkovalo. Sklepne misli K velikemu temperaturnemu odklonu v letu 2001 so nekoliko bolj prispevali nadpovpreœno topli popoldnevi kot pretopla jutra. Povpreœna letna temperatura je najmanj odstopala od dolgoletnega povpreœja v Julijcih, na Trnovski planoti in v vzhodnem delu Vipavske doline. Za veœ kot 1,5 C pa je bilo dolgoletno povpreœje preseæeno ob obali, v Ljubljani, Beli krajini in Novem mestu. Vroœih dni, to so dnevi s temperaturo vsaj 30 C, je bilo v Biljah 39, na letaliøœu

16 Tanja Cegnar: PODNEBNE RAZMERE LETA v Portoroæu 37, v Novem mestu 30, v Ljubljani 29. Temperaturo, niæjo od 10 C, so na Kredarici zabeleæili 66 dni, ob obali se ni nikoli tako moœno ohladilo, v Ljubljani so bili 3 taki dnevi, v Novem mestu 4 in v Mariboru 5. Æal se je okolica meteoroloøke postaje Ljubljana Beæigrad v zadnjih nekaj desetletjih moœno ospremenila, ob postavitvi sredi minulega stoletja je bilo merilno mesto sredi nezazidanega obmoœja, zdaj pa je to æe œisto urbano okolje. Kljub temu pa veœkrat citiramo podatke za to postajo, saj leæi v osrednjem delu Slovenije in Ljubljana je naøe najveœje mesto. V Ljubljani je bilo s 1328 mm padavin, za 5 % manj od dolgoletnega povpreœja. Sonce je sijalo 1993 ur, kar je 16 % nad dolgoletnim povpreœjem in 250 ur manj kot v rekordnem letu Temperatura je bila za 0,8 C niæja kot v rekordnem letu K meteoroloøki zimi priøtevamo mesece december, januar in februar. Zima 2000/2001 je bila nenavadno topla, po niæinah je bilo snega malo, obilna pa je bila sneæna odeja v visokogorju. Zima z nadpovpreœno visoko temperaturo zraka in skromno sneæno odejo po niæinah se je poslovila s sneæenjem, saj je 28. februarja sneæilo povsod po dræavi, razen na obalnem obmoœju. V meteoroloøko pomlad priøtevamo marec, april in maj. Med najpomembnejøe podnebne znaœilnosti pomladi uvrøœamo izredno debelo sneæno odejo v visokogorju, hudo pozebo sredi aprila in izjemno debelo toœo, ki je predzadnji dan maja pustoøila po Ljubljani. Tako kot zima je bila tudi pomlad nadpovpreœno topla. Sonœnega vremena je bilo veœ kot v dolgoletnem povpreœju, na severovzhodu dræave je bil relativni preseæek najveœji, saj so zabeleæili za petino veœ ur sonœnega obsevanja kot v povpreœju obdobja Precej bolj neenakomerno so bile v primerjavi z dolgoletnim povpreœjem porazdeljene padavine. Sneæna odeja je na Kredarici dosegla debelino 7 m, kar je najveœ doslej. V treh poletnih mesecih skupaj je bila povpreœna temperatura zraka nad dolgoletnim povpreœjem, bolj kakor topla jutra so k visoki temperaturi prispevali zelo topli popoldnevi. Osonœenost je bila nad dolgoletnim povpreœjem, ki je bilo preseæeno za 10 do 25 %. Padavin je bilo manj od dolgoletnega povpreœja. Najbolj suøno je bilo v Beli krajini, kjer ni padla niti polovica obiœajnih poletnih padavin. Koœevsko in Dolenjska sta dobila pribliæno polovico obiœajnih padavin. Ob morju in v Vipavski dolini niso dosegli treh petin obiœajnih poletnih padavin. Odkloni od dolgoletnega povpreœja so bili v posameznih jesenskih mesecih veliki, kot celota pa jesen ni pomembno odstopala od povpreœja. Osonœenost je bila veœinoma boljøa kot v dolgoletnem povpreœju, najbolj je bilo le-to preseæeno v Celju, le na Notranjskem je bilo sonca opazno manj kot obiœajno, v Julijcih, Vipavski dolini in ob obali pa je sonce sijalo pribliæno toliko œasa kot v dolgoletnem povpreœju. Padavin je bilo manj kot v dolgoletnem povpreœju v Vipavski in Zgornjesavski dolini. V Julijcih je bilo povpreœje nekoliko preseæeno, ob obali je padlo za tretjino veœ padavin, kot bi priœakovali glede na dolgoletno povpreœje, najbolj pa je bilo povpreœje preseæeno v Beli krajini. Literatura 1. Meteoroloøki arhiv Agencije RS za okolje, Urad za meteorologijo.

17 24 VISOKE IN NIZKE VODE V SLOVENIJI LETA 2001 High and Low Waters in Slovenia in 2001 Janez Polajnar* UDK (497.4)»2001«Povzetek Vode slovenskih rek in jezer ter gladina morja ob slovenski obali so bile visoke tudi leta K sreœi ni bilo obseænejøih poplav, kot smo jih bili vajeni v prejønjih letih. Nekoliko neobiœajna je bila porazdelitev visokih voda prek leta, saj se v jesenskem œasu niso pojavile visoke vode, znaœilne za ta letni œas. Reke so poplavljale v manjøem obsegu, veœinoma na obmoœjih vsakoletnih poplav. Prve visoke vode so se pojavile æe januarja, predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji. Sledile so visoke vode v marcu, ko so zaradi obilnih padavin in taljenja snega najbolj porasle reke v zahodni in juæni, kasneje pa tudi v osrednji Sloveniji. V preostalem delu leta se na rekah, razen v septembru, visoke vode niso pojavile. Poletni œas so zaznamovale suøne razmere z zelo majhno vodnatostjo rek. Predvsem v juæni Sloveniji, notranjsko kraøkem obmoœju, na Primorskem in øirøem obmoœju Dravskega polja so nekatere manjøe reke in potoki presahnili. V tem œasu je Sluæba za spremljanje hidroloøkih stanj, napovedi in poroœanje seznanjala in opozarjala javnost o økodljivih vplivih poseganja v vodni prostor. Abstract High water levels in Slovene rivers and lakes and high sea levels along the Slovene coast were registered in Luckily, high waters did not cause major floods this year, as was the case in previous years. The occurrence of high waters throughout the year was untypical, as these did not appear in autumn the characteristic period. Rivers flooded in almost all the characteristic flood areas to a smaller extent. The first high waters occurred in January, especially in the western and central parts of Slovenia. In March, melting snow and heavy precipitation caused water levels to rise on Karst lakes and flooded Karst fields in the Notranjska region. During the rest of the year, no high waters occurred. In summer, especially the month of August, a low water situation accompanied by draught was registered. Due to a long dry period with high air temperatures and constant low discharges in most Slovene rivers in August, serious problems were encountered in agriculture and with water supplies in most of the country. Minimal discharges in some rivers exceeded the 10-year return period. Pregled visokih voda leta 2001 Sluæba za spremljanje hidroloøkih stanj, napovedi in poroœanje Agencije RS za okolje je leta 2001 zaznala 51 visokovodnih primerov, ko so reke na vodomernih postajah in gladina morja ob slovenski obali presegle pogojne vodostaje. To so vodostaji, pri katerih se v Sluæbi za spremljanje hidroloøkih stanj, napovedi in poroœanje zaœneta izredno spremljanje in obveøœanje. Najveœ visokih voda je bilo januarja (23), marca (14) in septembra (8). Preostale mesece je le gladina morja veœkrat presegla vrednosti, pri katerih se zaœneta izredno spremljanje in obveøœanje. Februarja, v obdobju med majem in avgustom ter oktobra pa te vrednosti niso bile preseæene (slika 1). Po podatkih Sluæbe za spremljanje hidroloøkih stanj, napovedi in poroœanje Agencije RS za okolje in Republiøkega centra za obveøœanje so leta 2001 reke, potoki in morje Øtevilo preseæenih pogojnih vodostajev januar februar marec april maj junij morje reke julij avgust september oktober november december Slika 1. Øtevilo preseæenih pogojnih vodostajev slovenskih rek na opazovanih vodomernih postajah in gladine morja ob slovenski obali leta 2001 Figure 1. Total exceeded critical water levels of Slovene rivers at gauging stations and sea levels along the Slovene coast in 2001 * Ministrstvo za okolje prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, janez.polajnar@rzs-hm.si

18 Janez Polajnar: VISOKE IN NIZKE VODE V SLOVENIJI LETA Preglednica 1. Visoke vode in njihovo razlitje leta 2001 (ARSO, CORS, razlitja manjøih hudournikov niso upoøtevana) Table 1. High waters and floods in 2001 (ARSO, CORS, overflowing torrents not included). Sava Vipava Reka Ljubljanica Unica Mali Obrh Idrijca Krka Kolpa Gradaøœica Dravinja Loænica Rogoznica kraøka polja Notranjske morje ob slovenski obali jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 40-krat prestopili bregove in morsko obalo ter se v manjøem obsegu razlili. Poplavna voda v tem letu ni povzroœila veœje gmotne økode na stanovanjskih in gospodarskih objektih, prometnicah in kmetijskih povrøinah, kot jo je v prejønjih letih. Voda se je v veœini primerov razlivala na obmoœjih vsakoletnih poplav (preglednica 1). Visoke vode januarja in marca leta 2001 Visoke vode v januarju niso pogoste, tokrat pa so bile visokovodne razmere obseæne. Zajele so veœji del dræave, kar je v tem letnem œasu dokaj redek pojav. Prve visoke vode in visoko plimovanje morja so bili v zaœetku meseca med 6. in 10. januarjem, drugiœ ob koncu meseca med 25. in 26. januarjem. Takrat so najveœji pretoki nekaterih rek dosegli 5-letno povratno dobo in reke so ponekod poplavljale. V zaœetku meseca je pogosto visoko plimovanje morja povzroœilo nevøeœnosti ob poplavljanju niæjih delov obale. Tako je med 6. in 10. januarjem gladina morja zaradi niæjega zraœnega pritiska, juænega vetra in visoke dnevne plime veœkrat presegla obalno œrto. Najviøja gladina morja 329 cm je bila 8. januarja ob 8.30, ko je morje poplavilo tudi Tartinijev trg v Piranu. Zaradi obilnih padavin 7. in 8. januarja so reke zelo narasle sprva na zahodu dræave, kasneje tudi v osrednji Sloveniji. Najbolj so se poveœali pretoki rek v Posoœju, zgornjem toku Save in na Notranjskem, kjer je reka Reka pri Trpœanah v manjøem obsegu poplavljala. Na Ljubljanskem barju se je na obmoœju vsakoletnih poplav zaœela razlivati Ljubljanica. Veliki pretoki rek so bili v zahodnih predelih dræave vse do 24. januarja, ko so se padavine nad Slovenijo ponovno okrepile in zajele veœji del Slovenije. 25. in 26. januarja so bile visoke vode v vsej dræavi. Reke so sprva najbolj narasle na zahodu dræave. Taljenje snega je dodatno poveœalo vodnatost rek na teh obmoœjih. Najbolj so narasle reke s povirji ob gorskih pregradah zahodne Slovenije, predvsem tiste s povirji v kraøkem zaledju Trnovskega gozda. Idrijca in Vipava sta dosegli najveœje pretoke z 2- do 5-letno povratno dobo in na izpostavljenih mestih poplavljali. Najveœji pretok kraøkega izvira Hubelj nad Ajdovøœino je s 40 m 3 /s dosegel 5-letno povratno dobo. Ponoœi 26. januarja so bile visoke vode tudi na rekah osrednje in vzhodne Slovenije. Med njimi sta najbolj narasli Poljanska Sora, ki je v Æireh s pretokom 72 m 3 /s dosegla 2- do 5-letno povratno dobo in Gradaøœica. Obe reki sta na izpostavljenih mestih tudi poplavljali. Poplavljeno obmoœje ob Ljubljanici na zahodnem delu Ljubljanskega barja se je ponovno poveœalo. V tem œasu je naraøœala Savinja. Ponoœi je v zgornjem toku dosegla pretok z 2- do 5-letno povratno dobo. Velik pretok Savinje je dodatno poveœal vodnatost narasle Save, ki je æe poplavljala v Zasavju. To noœ je poplavljala tudi Dravinja. V zgornjem toku v Loœah je dosegla najveœji pretok z 2- do 5-letno povratno dobo, proti jutru pa je æe poplavljala v srednjem toku, v okolici Poljœan in Majøperka. Tudi Rogoznica pri Ptuju in potok Loænica pri Polzeli sta v manjøem obsegu poplavljali. V tem œasu je poplavljala tudi Kolpa. Najveœji pretok v Radencih je znaøal 686 m 3 /s, in ni presegel 2-letne povratne dobe. Med 3. in 5. marcem so bile v veœjem delu dræave ponovno visoke vode. Najdlje, vse do konca meseca, so bile na kraøkih poljih Notranjske, kar za letni œas ni obiœajno. Najveœji pretoki nekaterih rek so dosegli 5-letno povratno dobo. Reke so ponekod poplavljale. V tem œasu je bil veœji del dræave prekrit s sneæno odejo. Odjuga in obilne padavine so med 2. in 5. marcem povzroœile naglo taljenje snega na poreœjih. Sneg se je talil po niæinah

19 26 UJMA, øtevilka 16, 2002 in vse do visokogorja. Te dni je bilo najveœ padavin v zahodni, osrednji in juæni Sloveniji. Sneg se je ob toplem deæju naglo talil, na Notranjskem in Koœevskem tudi do 10 cm na dan. Predvsem na poreœjih kraøkih rek na Notranjskem, poreœju Kolpe in na poreœjih rek v alpskem in predalpskem hribovju je deleæ sneænice izdatno poveœal vodnatost rek in obseg poplavljenih povrøin na kraøkih poljih. Æe ponoœi 3. marca so se zaœeli poveœevati pretoki rek na zahodu in jugu dræave. Najveœji pretoki rek ta dan niso presegli 2-letne povratne dobe, le Reka je v okolici Ilirske Bistrice v manjøem obsegu poplavljala. Ponoœi 4. marca je ob ponovnih padavinah silovito narasla Kolpa in v zgodnjih jutranjih urah dosegla v Radencih najveœji pretok 758 m 3 /s z 2- do 5-letno povratno dobo. Na izpostavljenih mestih je poplavljala. Ta dan se je poplavno obmoœje ob Ljubljanici na Ljubljanskem barju øe poveœalo, prav tako so se poveœevale poplavljene povrøine na kraøkih poljih Notranjske. V drugem delu dneva in ponoœi 5. marca so reke v zahodnem, juænem in osrednjem delu dræave po nekajurni prekinitvi zaœele ponovno moœneje naraøœati. Najbolj so narasle Idrijca, Vipava, Soœa, Sava v zgornjem in srednjem toku, Savinja v zgornjem toku, Ljubljanica in Krka. V jutranjih urah 5. marca je poplavljala Idrijca v spodnjem toku. Preplavila je cesto med Slapom ob Idrijci in Dolenjo Trebuøo. V zgornjem toku na vodomerni postaji v Podroteji je dosegla najveœji pretok 204 m 3 /s z 2- do 5-letno povratno dobo. V tem œasu je poplavljala tudi reka Vipava v srednjem toku pri Velikih Æabljah. Na vodomerni postaji Dolenje je bil zabeleæen najveœji pretok 143 m 3 /s. Narasla Idrijca in izdaten dotok vode s kraøkih izvirov na zahodnem delu Trnovsko-Banjøke planote so to jutro poveœali pretok Soœe, predvsem v srednjem in spodnjem toku. Na vodomerni postaji Solkan je bil zabeleæen najveœji pretok 1280 m 3 /s z 2- do 5-letno povratno dobo. Œez dan so se poveœali tudi pretoki rek v osrednji Sloveniji, vendar niso presegli 2-letne povratne dobe. Le Sava je v popoldanskih urah ob pretoku 1000 m 3 /s poplavljala na izpostavljenih mestih v Zasavju. Na meji s Hrvaøko je najveœji pretok, okoli 1450 m 3 /s, dosegla v poznih veœernih urah. V prihodnjih dneh so se poplavljene povrøine na kraøkih poljih Notranjske øe poveœevale. Med drugimi je potok Mali Obrh v Loøki dolini 7. marca poplavil cestne povezave na obmoœju Ømarate in Kozariøœa. Visoke gladine vode na kraøkih poljih so se zadræale do konca meseca. V zahodni in osrednji Sloveniji so se 13. marca pretoki rek ponovno poveœali. Najbolj v spodnjem toku Soœe, kjer je najveœji pretok znaøal 1178 m 3 /s. Pretoki ostalih naraslih rek v osrednji Sloveniji ta dan niso dosegli 2-letne povratne dobe. Marca je veœkrat poplavilo tudi morje. Gladina morja je 4-krat presegla obalno œrto in je morje za krajøi œas poplavilo niæje dele obale Q min avg 2001/s Qnp (obdobni za avgust) Slika 2. Shematiœni prikaz razmerij med minimalnimi pretoki rek, zabeleæenimi v avgustu 2001, in srednjimi obdobnimi avgustovskimi malimi pretoki Figure 2. Schematic presentation of ratios of minimal to low discharges in August 2001.

20 Janez Polajnar: VISOKE IN NIZKE VODE V SLOVENIJI LETA sqnp sqnp 1 0 Qnp sqnp nqnp sqnp Limnograf Povratna doba 5 let in veœ Odzivnik Avtomatska postaja Slika 3. Primerjava najmanjøih avgustovskih pretokov v letu 2001 (Qnp) z najmanjøimi malimi (nqnp) in srednjimi malimi (sqnp) obdobnimi avgustovskimi pretoki Figure 3. Comparison of minimal discharges with minimal discharges and mean low discharges in August Nizke vode avgusta leta 2001 Avgusta smo, podobno kot leta 2000, beleæili nizkovodne razmere na povrøinskih vodotokih in zniæane gladine podzemnih voda. Za razliko od suøe leta 2000, ko se je primanjkljaj padavin poveœeval od pomladnih mesecev in smo beleæili nizkovodne razmere æe v juniju, so bile nizkovodne razmere leta 2001 zgoøœene v avgustu in so bile posledica strnjenega obdobja z visokimi temperaturami zraka in majhno koliœino padavin v poletnem œasu. Povpreœna maksimalna meseœna temperatura zraka julija in avgusta leta 2001 je bila znatno viøja od temperature zraka v istem obdobju leta Nizke vode so se leta 2001 pojavile æe v drugi polovici julija. Vodnatost rek se je zaradi obœasnih neviht v juliju prostorsko in œasovno neenakomerno zmanjøevala. Ob koncu julija pa so se vremenske razmere ustalile, beleæili smo izrazito zmanjøevanje pretokov rek. Z izjemo Mure in Drave, ki imata sneæno-deæni pretoœni reæim in sta najbolj vodnati v poletnih mesecih, ter Soœe v zgornjem toku so imele reke po dræavi v zaœetku avgusta povpreœen, ponekod podpovpreœen mali pretok. Pretoki rek so bili v sploønem enaki ali manjøi od srednjih vrednosti malih avgustovskih pretokov v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Najmanjøi pretoki so bili zabeleæeni na manjøih rekah v osrednji Sloveniji, na Primorskem in v Prekmurju. Vodnatost rek je bila v zaœetku avgusta podobna lanskoletni vodnatosti v tem œasu, na nekaterih rekah v osrednji in juæni Sloveniji je bila øe nekoliko manjøa. V povirnih delih alpskih rek, predvsem na Soœi, je veœjo vodnatost na tem delu reke zagotavljala zaloga sneænice v visokogorju. Pretoki veœine opazovanih rek v zaœetku avgusta niso presegali vrednosti 2-letne povratne dobe malih pretokov. Na Riæani, Gradaøœici in Poljanski Sori so bili izmerjeni mali pretoki z 2- do 5-letno povratno dobo. Pronicanje reœne vode, ki obiœajno izdatno napaja vodonosnike, se je v prvi polovici avgusta øe naprej zmanjøevalo. Nekatere manjøe reke, ki teœejo na obmoœjih s kraøko in medzrnsko poroznostjo, predvsem na Primorskem, Notranjskem in v Prekmurju, so presahnile. Zaradi majhne vodnatosti in visokih temperatur voda so bili vodni in obvodni ekosistemi v rekah in potokih v tem œasu dodatno izpostavljeni økodljivim izpustom ali odvzemom vode. Nizke vode veœine slovenskih rek so bile tudi v drugi polovici avgusta. Reke so dosegle t. i. bazni pretok in so øe naprej poœasi upadale. Najmanjøi pretoki so bili na manjøih rekah v osrednji in juæni Sloveniji, notranjsko kraøkem obmoœju, na Primorskem, øirøem obmoœju Dravskega polja, v Slovenskih

21 28 UJMA, øtevilka 16, 2002 Goricah in v Prekmurju. Najmanjøe zabeleæene vrednosti pretokov rek v opazovalnem obdobju niso bile doseæene, so se jim pa ponekod moœno pribliæale. V osrednji, juæni in vzhodni Sloveniji in na Primorskem so presahnile nekatere manjøe reke in potoki, med njimi tudi Reka. Na veœjem delu toka reke Reke je bila vodnatost zagotovljena z vodo iz zadræevalnikov, v obmoœju spodnjega toka pri naselju Gornje Vreme pa je Reka presahnila. Pretoki rek na omenjenih obmoœjih so imeli vrednosti z 2- do 5-letno povratno dobo malih pretokov. Na Riæani, Ljubljanici, Gradaøœici, Krki, Kolpi, Savinji, Dravinji, Pesnici, Oplotnici in Ledavi so bili izmerjeni mali pretoki z veœ kot 5-letno povratno dobo. V hidroloøkem smislu to leto niso bili doseæeni najniæji pretoki v opazovalnem obdobju. Pomanjkanje vode in posledice suøe so bile precejœnje, kar se je odraæalo predvsem v kmetijstvu in oskrbi s pitno vodo. Dolgo, neprekinjeno obdobje z malimi pretoki rek je v letoønjem letu povzroœilo veœji primanjkljaj vodnega odtoka kot leta Sklepne misli Leto 2001 bi v hidroloøkem pogledu lahko oznaœili kot neznaœilno. Œeprav je bilo øtevilo visokih voda podobno øtevilu prejønjih let, je bila razporeditev visokih voda prek leta drugaœna. Znaœilnih jesenskih visokih voda s poplavami to leto ni bilo, pojavile so se v zimskem œasu, januarja in marca. Obseg in øtevilo rek, ki so poplavljale sta bila to leto manjøa kot v prejønjih letih. Najveœji zabeleæeni pretoki niso presegli 5-letne povratne dobe. Povsem drugaœne vodne razmere so prevladovale v topli polovici leta. Nizke vode, ki so sicer znaœilne za poletno obdobje, so bile to leto izrazitejøe kot obiœajno. Vodnatost rek je bila manjøa od znaœilne majhne vodnatosti v poletnih mesecih. Pretoki nakaterih rek v osrednji in juæni Sloveniji so bili podobni najniæjim izmerjenim pretokom v dolgoletnem opazovalnem obdobju. Nekatere manjøe reke in kraøki izviri so presahnili tudi na obmoœjih, kjer je ta pojav redek. Podobne nizkovodne razmere so v tem œasu prevadovale tudi v veœjih slovenskih vodonosnikih, predvsem v vzhodni in juæni Sloveniji, kjer so bile izmerjene precej niæje gladine podzemne vode, kot je znaœilno za ta letni œas. Predvsem na obmoœjih, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz plitvih vodonosnikov, so imeli teæeve pri oskrbi s pitno vodo. V tem letu smo bili priœa dvema hidroloøkima skrajnostima: visokim vodam in izjemno majhni vodnatosti rek, kar kaæe na potrjevanje znane ugotovitve o klimatski spremembi in s tem povezano intenzivnostjo izjemnih hidroloøkih pojavov. Obstaja velika verjetnost, da se bomo v prihodnjih letih tudi v Sloveniji hkrati sooœali tako s katastrofalnimi poplavami kot z dolgotrajnejøimi suønimi obdobji. Posledice obeh izjemnih hidroloøkih pojavov so lahko velike. Posledice poplav so vidne æe v nekaj urah ali dneh, posledice suøe so dolgotrajnejøe, sprva manj opazne, a poœasi korenito posegajo na veœino podroœij œlovekovih dejavnosti. Ob nadaljevanju vremenskih in hidroloøkih razmer, ki so bile znaœilne v letu 2001, lahko z veliko verjetnostjo priœakujemo øe eno suøno poletje. Literatura 1. Agencija Republike Slovenije za okolje, Meseœni bilten, januar, marec, avgust, Center za obveøœanje Republike Slovenije, Dnevni informativni bilten, Oddelek za spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreœ, 2001.

22 MOŒNI VETROVI LETA 2001 Strong Winds in Renato Bertalaniœ* UDK «2001«Povzetek Œeprav je bila sezona atlantskih tropskih ciklonov leta 2001 povpreœna, so povzroœili ogromno materialno økodo in terjali veliko œloveøkih æivljenj. Hurikani so terjali æivljenja najmanj 61 ljudi. Hurikan Allison je bil v Ameriki najdraæji tropski ciklon vseh œasov. V Aziji so tajfuni terjali øe veœ æivljenj, vzeli so jih vsaj 587. Najbolj katastrofalni tropski cikloni so bili: hurikani Allison, Michelle in Iris ter tajfuni Chebi, Durian, Utor, Toraji, Pabuk, Nari in Lingling. Tudi zaradi tornadov je samo v ZDA umrlo najmanj 26 ljudi. Vetrovnost v Sloveniji je bila povpreœna. Katastrofalnih viharjev ni bilo, vetrovi pa so naredili kar nekaj materialne økode in poøkodovali vsaj enega œloveka. Abstract The 2001 Atlantic hurricane season had a normal level of activity, with fewer storms than in the previous three years. However, the tropical storm Allison, which in June hit the states of Texas, Louisiana, southern Mississippi, Alabama, Georgia, North Carolina and Pennsylvania, was the most expensive tropical storm in the history of the USA, with damages totaling over $5 billion and at least 41 deaths, mostly as the result of floods and strong winds (Fig. 2). In 2001 there were at least two more deadly hurricanes: Iris, which hit Belize in October, and Michelle, which hit Honduras and Cuba in November (Fig. 1). These took at least 20 lives. Tropical cyclones or typhoons in Asia claimed even more lives. At least 587 persons died in the typhoons Chebi (23 June in southeast Asia), Durian (29 June 2 July in southern China), Utor (1st 6 July in southern China, the Philippines and Taiwan), Toraji (30 July in Taiwan), Pabuk (20 August on Shikoku Island and in central Japan), Nari (September in northern Taiwan), and Lingling (13 November in central Vietnam and the Philippines), which caused enormous material damage (Figures 1 and 3). In the United States alone, tornadoes claimed 26 lives and caused extensive damage. The 2001 season in Slovenia had average windiness. There were no catastrophic winds, although some material damage was caused by winds accompanying storms and the bora a dry, cold, fall wind in the Primorska region (Fig. 4). At least one person was injured when a tree fell on a shed due to strong winds on 17 May in Laznica near Maribor. Owing to the strong bora wind, which reached speeds of up to 130 km/h in some places, the Ajdovøœina Podnanos mainroad was closed for heavy vehicles over 8 t on 11 occasions. At least 3 trucks overturned (24 February, 15 November, Vipava Podnanos mainroad). Strong winds also accompanied the hailstorms that hit Ljubljana on 30 May, and on 6 and 17 June. Many cars were damaged by hail and fallen trees, and strong winds uprooted quite a few trees and obstructed traffic. Uvod Moœan, katastrofalen veter, ki povzroœi veliko materialno økodo in puøœa za sabo œloveøke ærtve, ponavadi nastopa skupaj z drugimi meteoroloøkimi pojavi: nevihto, tropskim ciklonom, moœnim deæevjem in poplavami. Øtevilo ærtev ob katastrofalnem vetru je obiœajno veliko manjøe kot ob poplavah ali velikih potresih, vseeno pa v svetu doseæe øtevilko nekaj sto. V Sloveniji leta 2001 zaradi vetrov na sreœo ni bilo ærtev, bila pa je povzroœena materialna økoda, œeprav katastrofalnih vetrov nismo zabeleæili. Moœni vetrovi leta 2001 po svetu Vrste moœnih vetrov po svetu Najmoœnejøi vetrovi, ki povzroœijo najveœ ærtev in økode, nastajajo ob tropskih ciklonih in nevihtah, ko nastanejo vrtinœasti vetrovi tornadi. Tropski cikloni so manjøi od ciklonov v naøih geografskih øirinah. Njihov premer je km. Nimajo front, ker je temperaturno polje v njih homogeno. Zaradi velike razlike pritiska med robom in srediøœem ciklona so zanje znaœilni zelo moœni vetrovi, katerih hitrost pri tleh lahko presega 200 km/h, v njihovi sredini pa veœkrat vlada zatiøje imajo oko premera km. Zaradi moœnega vetra so tropski cikloni pogosto katastrofalni meteoroloøki pojavi. Ker je v tropih v zraku veliko vlage, jih spremljajo zelo moœni nalivi, ki povzroœajo poplave. Tropski cikloni potujejo veœinoma od vzhoda proti zahodu. V Ameriki jim pravijo hurikani, najveœkrat nastajajo v zahodni Afriki in potujejo proti Karibskim otokom, Mehiøkemu zalivu in velikokrat tudi na ameriøko celino. V Aziji jim pravijo tajfuni, nastajajo nad Tihim oceanom in potujejo proti Japonski, Filipinom, Tajvanu in na azijsko celino. Atlantski hurikani so bili leta 2001 povpreœni in so prinesli manj neurij kot v preteklih letih. V povpreœni sezoni nastane nad Atlantikom 5 8 hurikanov, dva do trije od njih so veliki * Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, renato.bertalanic@rzs-hm.si

23 30 UJMA, øtevilka 16, 2002 hurikani. V povpreœni sezoni se dva hurikana premakneta nad ZDA, eden pa nad Karibe. Tedaj povzroœijo tudi najveœ økode: poplave, poøkodbe na stavbah, erozijo obal, izruvana drevesa in prevrnjene avtomobile. Zelo siloviti viharji so tudi tornadi. V primerjavi s hurikani in tajfuni so zelo majhni, njihov premer ne presega nekaj sto metrov. Tornadi so vrsta nevihtnih vetrov. Imajo obliko lijakastega vrtinca, ki se spusti z nevihtnega oblaka in sega do tal. Veter v tornadih ima ruøilno moœ, ki pa je zaradi njihove velikosti omejena na ozek pas, øirok nekaj 100 m in dolg nekaj km. Tornadi so razliœnih oblik in velikosti. Øibki tornadi æivijo 1 10 minut, veter v njih doseæe hitrost pod 180 km/h. Siloviti tornadi, ki jih je samo 2 %, æivijo tudi œez eno uro, veter v njih pa doseæe hitrosti nad 300 km/h. Povzroœijo kar 70 % vseh smrti zaradi tornadov. Najbolj pogosti in nevarni so tornadi v predelih Amerike, kjer jih opazijo v povpreœju 800 na leto. V povpreœju umre vsako leto zaradi njih 80 ljudi, 1500 pa jih je poøkodovanih (Hurricanes 2001). Tornadi se lahko pojavijo tudi pri nas, vendar so zelo redki. Kronoloøki pregled katastrofalnih vetrov po svetu leta 2001 Pri pregledu katastrofalnih vetrov po svetu se omejujemo na vetrove, ki so zahtevali œloveøke ærtve in so povzroœili veliko økodo (Climate Watch, 2001). Nad oceani so opazili øe moœnejøe vetrove, ki pa niso dosegli obal in povzroœili økode. Neurja s katastrofalnim vetrom spremljajo pogosto tudi moœne padavine, ki povzroœajo poplave. Te so vzrok za veliko ærtev, ubija pa tudi veter, ko pokoplje ljudi pod zgradbami, obraœa vozila in ladje. 21. februar V zimskem neurju, ki je zajelo Bliænji vzhod, so moœni vetrovi s hitrostmi do 100 km/h v vzhodnosirski provinci Deir el Zour povzroœili velike peøœene viharje, ki so ruvali drevesa in motili preskrbo z elektriko. Trije ljudje so pri tem umrli, skoraj dvesto pa se jih je zdravilo zaradi teæav pri dihanju. 24. februar Silovit tornado, ki je dosegel hitrosti nad 300 km/h, si je izrezal 35 km dolgo stezo skozi okroæje Pontotoc v ameriøki zvezni dræavi Misisipi. Pri tem je umrlo pet ljudi, nekaj sto pa jih je bilo ranjenih. Vihar je poøkodoval veœ kot 360 hiø. 28. marec Tornado, ki se je premikal po vzhodu pakistanske province Pandæab, je zahteval æivljenja øtirih ljudi, jih na desetine ranil in uniœil okrog 100 domov. 11. april Øtevilni tornadi na ameriøkem Srednjem zahodu so zahtevali æivljenja øtirih ljudi, moœno poøkodovali zgradbe, ruvali drevesa in obraœali vozila. V mestu Agency na jugovzhodu zvezne dræave Iowa sta dve osebi izgubili æivljenje, 9 pa jih je bilo poøkodovanih, ko sta se poruøili hiøi. Øe trije tornadi so se pojavili v juæni Iowi, nekaj so jih opazili v zveznih dræavah Oklahoma in Misuri. Vsi so vzeli øe nekaj æivljenj. 28. in 29. april Najmanj 21 ljudi je umrlo, veœ kot 100 jih je bilo ranjenih in veliko pogreøanih v vrsti viharjev, ki so pustoøili po Bangladeøu. Tropska neurja z vetrovi s hitrostmi do 80 km/h so poøkodovala tudi domove in riæeve nasade maj Silno neurje z obilnimi padavinami in moœnimi vetrovi je zajelo jug Œila. Povzroœilo je prestop rek, blokiralo mostove, ceste, letaliøœa in pristaniøœa. Zahtevalo je dve œloveøki æivljenji, 400 ljudi je ostalo brez domov in 2000 jih je bilo odrezanih od glavnine dræave junij Nad severozahodni del Mehiøkega zaliva je prispel tropski ciklon Allison (slika 1a). Kot hurikan se je premaknil v notranjost celine nad ameriøke zvezne dræave Teksas (7., 8.), Louisiana, juæni Misisipi (11.), Alabama, Georgia, Severna Karolina in Pensilvanija (18.). Najveœ økode je povzroœil v Teksasu. Poleg moœnega deæevja in poplav je povzroœil tudi 23 tornadov. Allison je najbolj smrtonosen in najdraæji tropski oz. subtropski ciklon v zgodovini ZDA. Ocenjene økode je œez 5 milijard dolarjev. Umrlo je 41 ljudi, najmanj 13 pa jih je bilo ranjenih domov je bilo moœno poøkodovanih ali uniœenih. 10. junij V Hong Kongu in juæni Kitajski se je zaœela monsunska sezona, ki je pokazala vso svojo moœ s poplavami in pustoøenjem tornadov po deæeli. V provinci Guangdong je bilo pogreøanih ali je umrlo najmanj 25 ljudi, na desettisoœe jih je bilo prisiljenih zapustiti domove. Vihar je povzroœil veliko økodo in je bil eden najhujøih, odkar obstajajo zapisi. 18. junij Zaradi tornada so v mestu Siren na severozahodu ameriøke zvezne dræave Wisconsin umrli trije ljudje, osem jih je bilo ranjenih. Tornado je uniœil ali hudo poøkodoval 100 zgradb junij V pustoøenju po jugovzhodni Aziji je zaradi tajfuna Chebi v kitajski provinci Fujian umrlo najmanj 73 ljudi, œeprav se je tam zadræeval samo 10 ur. Øe pred tem je umrlo najmanj 9 ljudi, 15 pa jih je bilo pogreøanih, ko je isti tajfun preøel juæni Tajvan (slika 1b). 29. junij 6. julij Juæno Kitajsko sta preœkala dva tajfuna: Durian (29. junij 2. julij) in Utor (1. 6. julij). Zanju so bile znaœilne obilne padavine in moœne nevihte, najveœja izmerjena hitrost vetrov je bila 150 km/h (sliki 1c, d). Umrlo je 46 ljudi, jih je bilo evakuiranih in domov je bilo poøkodovanih ali uniœenih. Tajfun Utor je øe prej povzroœil smrt 121 ljudi na Filipinih, 44 je bilo pogreøanih in 130 poøkodovanih. Prizadel je skoraj milijon ljudi in 20 provinc na Filipinih, 3700 domov je bilo poruøenih in 8500 poøkodovanih. Ubil je tudi enega œloveka na Tajvanu julij Tajfun Toraji je pri preœkanju Tajvana zahteval æivljenja najmanj 61 ljudi (slika 1e). Bil je najhujøi tajfun na Tajvanu v lanskem letu, za seboj je pustil uniœenje, saj so vetrovi dosegali hitrost 180 km/h. Œez 100 ljudi so zato pogreøali, veœina jih je bila øe æivih pokopana pod poruøenimi zgradbami.

24 Renato Bertalaniœ: MOŒNI VETROVI LETA avgust Tajfun Pabuk je z vetrovi s hitrostjo do 170 km/h zadel obalo Japonske na otoku Øikoku. Vihar se je potem premaknil proti severu nad notranjost Japonske. 6 ljudi je izgubilo æivljenje, pa so jih evakuirali, preden se je vihar pomaknil severovzhodno nad Pacifik september Ob tajfunu Nari je na severu Tajvana, v glavnem mestu Taipei, umrlo 80 ljudi. Vetrovi so dosegali hitrost 180 km/h, spremljale so jih obilne padavine. Ærtve so bile pokopane pod zgradbami, utopljene v poplavah ali ubite zaradi pretrganih elektriœnih vodov. Slika 1. Poti øestih najmoœnejøih tropskih ciklonov leta 2001: Allison, Chebi, Durian, Utor, Toraji in Michelle (vir: WFO Raleigh) Figure 1. The six strongest tropical storms in 2001 and their paths: Allison, Chebi, Durian, Utor, Toraji and Michelle (source: WFO Raleigh)

25 32 UJMA, øtevilka 16, oktober Hurikan Iris je zadel ob obalo Belizeja v Srednji Ameriki. Najmanj 11 ljudi je pri tem umrlo, 9 jih je bilo pogreøanih in 900 jih je ostalo brez domov. Vihar je pustoøil po juæni obali dræave, ki je hurikan ni direktno zadel æe 60 let. Potem se je hurikan premaknil nad gorske vrhove vzhodne Mehike, kjer je oslabel. Najveœja izmerjena hitrost vetrov v hurikanu je bila 220 km/h. 29. oktober 6. november Tropski ciklon Michelle je na zaœetku novembra prinesel moœne nalive in s tem poplave in drsenje blata na severno obalo Hondurasa (slika 1f). Najveœja izmerjena hitrost vetrov v ciklonu je bila 220 km/h. 4 ljudje so umrli, ko so reke po veœdnevnem deæevju prestopile bregove. 3. in 4. novembra se je ciklon spremenil v hurikan in se pomaknil nad Kubo. Tam so evakuirali veœ kot ljudi, veœino iz Havane in Pinar del Ria. V provinci Matanzas, ki jo je ciklon zadel najmoœneje, je umrlo najmanj 5 ljudi, ker so se na njih podrle zgradbe. V osrednjih provincah Kube je bilo uniœenih veliko pridelkov in imetja. Oslabljen hurikan Michelle se je 5. novembra premaknil nad severozahodne Bahame november Tajfun Lingling je prodrl v osrednji Vietnam. Pri tem je umrlo najmanj 18 ljudi, uniœenih je bilo na stotine domov. Orkan je potem oslabel, toda øe vedno je povzroœal poplave. Veter je na kopnem dosegel sunke s hitrostjo 130 km/h, najveœja izmerjena hitrost vetra je bila 200 km/h. Pred tem je vihar pustoøil na Filipinih, kjer je umrlo 171 ljudi, 118 pa so jih pogreøali. 23. november Silovite nevihte in tornadi, ki so pustoøili po delti Misisipija v ameriøkih zveznih dræavah Arkansas, Alabama in Misisipi, so povzroœili smrt najmanj 12 ljudi in jih 190 ranili. Moœni vetrovi leta 2001 v Sloveniji V sploønem so vetrovi v Sloveniji, v primerjavi z moœnimi vetrovi po svetu in tudi zahodni Evropi, precej øibki. Vzrok za to je geografska lega Slovenije, razgibanost njenega povrøja in bliæina Alp. V Sloveniji pa se lahko pojavijo moœni vetrovi ob posebnih primerih: ob frontah, na obmoœjih z burjo, karavanøkim fenom in ob nevihtah. Tedaj so lahko vetrovi zelo moœni, vœasih celo orkanski in povzroœajo precejønjo økodo: podirajo drevesa, elektriœne in telefonske drogove, odkrivajo strehe in obraœajo vozila. Na sreœo ponavadi ni smrtnih ærtev. Burja se pojavi v Primorju za hladno fronto in odhajajoœim ciklonom, ko se pojavijo hladni in precej suhi severni, severozahodni ali severovzhodni vetrovi. Hladen zrak v zaledju Primorja je gostejøi od toplejøega primorskega zraka, zato se prek gorskih grebenov sunkovito preliva pod primorskega. Pri spuøœanju poveœuje hitrost, sunki burje doseæejo hitrost do 180 km/h. Zaradi sunkovitosti in moœi povzroœa burja nevøeœnosti v prometu, odkriva strehe, lomi in ruva elektriœne in telefonske drogove, prevraœa tovornjake in lomi drevesa. Slika 2. Pensacola Beach na Floridi 10. junija, ko je plaæo preœkal hurikan Allison Figure 2. Pensacola Beach, Florida, 10 July, showing the tropical storm Allison moving in Karavanøki fen nastane, ko pihajo nad nami moœni severni ali severozahodni vetrovi. Ti se pri tleh okrepijo in se kaæejo v obliki moœnih sunkov in vrtincev, ki v pasovih ali v krogih podirajo drevje in odkrivajo strehe. K sreœi se katastrofalni vetrovi pojavljajo redko, v povpreœju enkrat na pribliæno deset let. Nevihta je pri nas najbolj grozeœ vremenski pojav. Obsega celo skupino pojavov, ki nastanejo v oblaku vrste kumulonimbus in ob njem: plohe, bliske, grmenje, moœne, celo viharne vetrove in toœo. Najpogosteje nastajajo ob hladni fronti, vendar tudi pred njo in daleœ za njo. Najvaænejøa pogoja za nastanek nevihte sta dovolj vlage v zraku in labilno ozraœje, ko temperatura z viøino moœno pada. Zrak, ki se dviga in ohlaja, je zato toplejøi in redkejøi od zraka v okolici, zato se kar naprej dviga, ob kondenzaciji dobiva øe dodatno toploto in zato kar eksplodira do vrha troposfere, do viøine pribliæno 10 km. Dviganje zraka ob nastajanju nevihte vleœe zrak pri tleh pod oblak in veter piha proti nevihti. Potem pride do kratkega zatiøja, ko nevihtni oblak dozori in nastanejo padavinski delci, pa udari hladen zrak z viøin proti tlom in je pogosto viharen. Pri tleh piha veter potem od nevihte proœ. Kronoloøki pregled moœnih vetrov v Sloveniji Podajamo kronoloøki pregled vetrov, ki so povzroœili økodo ali ovirali promet (slika 3) (Dnevni informativni bilten, 2001). 2. januar Prek Slovenije se je pomikala vremenska fronta, v vzhodni Sloveniji je pihal precej moœan jugovzhodni veter. Ob 13. uri je moœan veter odtrgal del strehe stanovanjskega bloka v Celju. V popoldanskih urah je priølo zaradi moœnega vetra do izpada dveh daljnovodov na obmoœju

PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z

PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2005 Climate in Slovenia in 2005 Tanja Cegnar* UDK (497.4) 2005 Povzetek Povprečna temperatura v letu 2005, z PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA Climate in Slovenia in Tanja Cegnar* UDK 551.582(497.4) Povzetek Povprečna temperatura v letu, z izjemo Ljubljane, ni odstopala od dolgoletnega povprečja navzgor ali navzdol

Prikaži več

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc

Microsoft Word - zelo-milo-vreme_dec-jan2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,. 1. 1 Zelo milo vreme od. decembra 13 do 3. januarja 1 Splošna vremenska slika Od konca decembra do sredine januarja je nad našimi kraji prevladoval južni do

Prikaži več

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s

KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza nadpovprečno toplo, s KLIMATSKE ZNAČILNOSTI LETA 1993 Aleška Bernot-lvančič* Leto 1993 je bilo glede na podatke 30-letnega klimatološkega niza 1961-90 nadpovprečno toplo, sončno in suho. Po vremenu bi ga lahko razdelili na

Prikaži več

PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko

PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI LETA 2017 CLIMATIC CONDITIONS IN SLOVENIA IN 2017 Tanja Cegnar mag., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b,, tanja.cegnar@gov.si Povzetek Leto

Prikaži več

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc

Microsoft Word - padavine med1506in i.doc Ljubljana, 10. oktober 2014 Padavine med 15. junijem in 15. septembrom 2014 Poletje 2014 je izstopalo po nadpovprečni višini padavin, še posebej po 15. juniju; pogoste in občasno tudi zelo obilne padavine

Prikaži več

Microsoft Word - agrobilten_ doc

Microsoft Word - agrobilten_ doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja v Sloveniji 1. april 3. april 9 OBVESTILO Ob prehodu v drugo polovico aprila so se tla že zelo izsušila. A visoke temperature zraka so popustile in po večini Slovenije

Prikaži več

Microsoft Word - SevnoIII.doc

Microsoft Word - SevnoIII.doc Naše okolje, april 8 METEOROLOŠKA POSTAJA SEVNO Meteorological station Sevno Mateja Nadbath V Sevnem je klimatološka meteorološka postaja Agencije RS za okolje. Sevno leži na prisojnem pobočju Sevniškega

Prikaži več

Microsoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc

Microsoft Word - Podnebje_februar_2014-koncna.doc KRATEK PREGLED PODNEBNIH RAZMER ISSN 2350-5729 Glavne značilnosti po svetu Arktični in antarktični led Nekaj izbranih dogodkov po svetu Podnebne razmere pri nas in v naši okolici februar 2014 Mojca Dolinar

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kanèevci1.doc Naše okolje, april 21 METEOROLOŠKA POSTAJA KANČEVCI/IVANOVCI Meteorological station Kančevci/Ivanovci Mateja Nadbath N a vzhodnem delu Goričkega, na stiku vasi Kančevci in Ivanovci, je padavinska postaja.

Prikaži več

Diapozitiv 1

Diapozitiv 1 Toplotni pasovi in podnebni tipi Toplotni pasovi: so območja, ki se v obliki pasov raztezajo okrog zemeljske oble. Ločimo: Tropski pas Subtropski pas Zmerno topli pas Subpolarni pas Polarni pas Znotraj

Prikaži več

UJMA_2007.indd

UJMA_2007.indd PODNEBNE RAZMERE V SVETU LETA 2006 Climatic conditions in the world in 2006 Tadeja Ovsenik-Jeglič* UDK 551.528(100) 2006 Povzetek Svetovna temperatura za kopno in oceane je bila leta 2006 0,5 C nad povprečjem,

Prikaži več

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc

Microsoft Word - veter&nalivi_11maj2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 3. 6. 1 Močan veter in nalivi med prehodom hladne fronte 11. maja 1 Splošna vremenska slika Dne 11. maja se je nad severozahodnim in deloma osrednjim, severnim

Prikaži več

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc

Microsoft Word - Met_postaja_Jelendol1.doc Naše okolje, junij 212 METEOROLOŠKA POSTAJA JELENDOL Meteorological station Jelendol Mateja Nadbath V Jelendolu je padavinska meteorološka postaja; Agencija RS za okolje ima v občini Tržič še padavinsko

Prikaži več

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Klimatske razmere v decembru 25... 3 Razvoj vremena v decembru 25... 22 Klimatske značilnosti leta 25... 29 Meteorološka postaja Senovica... 45 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA

Prikaži več

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juliju 27... 3 Razvoj vremena v juliju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 31 Meteorološka postaja Lučine... 3 AGROMETEOROLOGIJA 38 HIDROLOGIJA 44 Pretoki

Prikaži več

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 27... 3 Razvoj vremena v maju 27... 24 Podnebne razmere v pomladi 27... 31 Meteorološka postaja Rovte... 43 AGROMETEOROLOGIJA 47 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek

Prikaži več

Microsoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc

Microsoft Word - podnebne razmere slovenije71_00_internet.doc PODNEBNE RAZMERE V SLOVENIJI (OBDOBJE -2) 2 1 21 3 2 1 - -1 Ljubljana, november 26 1 PODNEBJE SLOVENIJE Podnebje v Sloveniji določajo številni dejavniki, najpomembnejši so njena geografska lega, razgiban

Prikaži več

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc

Microsoft Word - OBILNE_PADAVINE_20-22_avgust.doc REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Vojkova 1b, 1001 Ljubljana p.p. 2608 tel.: 01 478 40 00 faks.: 01 478 40 52 OBILNE PADAVINE MED 20. IN 22. AVGUSTOM 2005 Ob Sredozemskem ciklonu običajno

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten stanja vodne bilance kmetijskih tal v Sloveniji 11. do 20. avgusta 2011 OBVESTILO Spet je nastopila vročina. Vremenske razmere so idealne za dozorevanje zgodnjih sort hrušk in jablan, ki

Prikaži več

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc

Microsoft Word - MESECNI BILTEN ARSO.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v juniju 27... 3 Razvoj vremena v juniju 27... 24 UV indeks in toplotna obremenitev... 3 Meteorološka postaja Poljane nad Škofjo Loko... 35 NA KAJ MORAMO PAZITI

Prikaži več

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc

Microsoft Word - Meteoroloıka postaja Kobarid3.doc Naše okolje, avgust 28 METEOROLOŠKA POSTAJA KOBARID Meteorological station Kobarid Mateja Nadbath V zahodni polovici Slovenije je ena izmed meteoroloških padavinskih postaj v Kobaridu. To je kraj v Srednji

Prikaži več

Microsoft Word - NASE OKOLJE.doc

Microsoft Word - NASE OKOLJE.doc VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 212... 3 Razvoj vremena v aprilu 212... 24 Meteorološka postaja Žusem... 3 ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA»CENTER ZA UPRAVLJANJE SUŠE V JUGOVZHODNI EVROPI«35

Prikaži več

Poročilo

Poročilo Močan veter od 16. do 19. januarja 17 Splošna vremenska slika Že v petek, 13. januarja, je hladen in vlažen polarni zrak iznad severnega Atlantika preplavil zahodno Evropo, hladna fronta pa je popoldne

Prikaži več

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi

ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 2011 Groundwater reserves in September 2011 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi ZALOGE PODZEMNIH VODA V SEPTEMBRU 11 Groundwater reserves in September 11 Urška Pavlič V septembru se je nadaljevalo sušno in vroče vreme, zaradi česar so se gladine podzemnih voda že drugi mesec zapored

Prikaži več

Microsoft Word - NASE OKOLJE.doc

Microsoft Word - NASE OKOLJE.doc Marca obeležujemo svetovni dan voda in svetovni dan meteorologije Marca bomo na Agenciji RS za okolje obeležili dva pomembna mednarodna dogodka, ki sta tesno povezana z delovnim področjem agencije: svetovni

Prikaži več

Microsoft Word - padavine_16-19sep10.doc

Microsoft Word - padavine_16-19sep10.doc ARSO, Državna meteorološka služba Ljubljana, 23. 9. 2010 Poročilo o izjemno obilnih padavinah od 16. do 19. septembra 2010 Opis sinoptične situacije Dne 15. septembra je bilo nad severno Evropo obsežno

Prikaži več

Neurja 11. junija

Neurja 11. junija Neurja 11. junija 2019 1 Splošna vremenska slika Enajstega junija je na sprednji strani odcepljene višinske doline z vremensko fronto, ki je vztrajala nad zahodno Evropo, v višinah k nam iznad Sredozemlja

Prikaži več

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA

BC Naklo Strahinj Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA BC Naklo Strahinj 99 4292 Strahinj POROČILO PRI PREDMETU GEOGRAFIJA OPAZOVANJE VREMENA Datum meritve Lokacija meritve Merjenje temperatur 19.2.2014 20.2.2014 21.2.2014 22.2.2014 23.2.2014 46.292418 SGŠ

Prikaži več

Močan veter od 2. do 4. januarja

Močan veter od 2. do 4. januarja Močan veter od 2. do 4. januarja 2019 1 Splošna vremenska slika Nad severovzhodno Evropo je bilo 2. januarja globoko ciklonsko območje, nad zahodno Evropo pa je vztrajalo obsežno območje visokega zračnega

Prikaži več

Microsoft Word - Met postajaLig.docx

Microsoft Word - Met postajaLig.docx Naše okolje, december 215 METEOROLOŠKA POSTAJA LIG Meteorological station Lig Mateja Nadbath VLigu je meteorološka postaja. Postaja je padavinska. Lig je razložen kraj na slemenu Kanalskega Kolovrata,

Prikaži več

Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja

Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja Obilne padavine in močan veter od 1. do 3. februarja 219 1 Splošna vremenska slika Nad vzhodnim Atlantikom se je 31. januarja iznad južne Grenlandije proti Irski poglobila izrazita višinska dolina hladnega

Prikaži več

Microsoft Word - bilten doc

Microsoft Word - bilten doc Dekadni bilten vodnobilančnega stanja kmetijskih tal v Sloveniji 11. 20. avgust 2010 OBVESTILO Drugo dekado avgusta so zaznamovali pogosti intenzivni nalivi. Skupno je v teh dneh padlo največ dežja v zahodni

Prikaži več

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc)

(Microsoft Word - Met_postaja_Ko\350evje.doc) Naše okolje, februar 215 METEOROLOŠKA POSTAJA KOČEVJE Meteorological station Kočevje Mateja Nadbath M eteorološka postaja Kočevje je v istoimenski občini Poleg omenjene, ki je podnebna ali klimatološka,

Prikaži več

Močan veter in obilne padavine nov. 2013

Močan veter in obilne padavine nov. 2013 Obilne padavine in močan veter od 5. do 7. novembra 216 Splošna vremenska slika V petek, 4. novembra, je iznad Britanskega otočja začela vdirati višinska dolina s hladnim zrakom proti Pirenejskemu polotoku

Prikaži več

Microsoft Word - neurja_22okt2014.doc

Microsoft Word - neurja_22okt2014.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 24.. 14 Neurja v noči z 21. na 22. oktober 14 Splošna vremenska slika V dneh med 9. in 21. oktobrom 14 smo v Sloveniji beležili eno najtoplejših obdobij za sredino

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

Ali se podnebje v Celju spreminja?

Ali se podnebje v Celju spreminja? MLADI ZA CELJE ALI SE PODNEBJE V CELJU SPREMINJA? Raziskovalna naloga Avtorji: Jan Cigoj, 9.b Jure Košir, 9.b Matej Hrlec, 9.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Šola: Osnovna šola Hudinja Šolsko leto 2007/2008

Prikaži več

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx)

(Microsoft Word - Hidrolo\232ko porocilo.docx) Ljubljana, 23. 10. 2015 Hidrološko poročilo o visokih vodah v dneh med 11. in 18. oktobrom 2015 Predhodna velika vodnatost rek, nasičenost tal z vodo in pogoste padavine od 10. do 15. oktobra so povzročile

Prikaži več

UJMA_2007.indd

UJMA_2007.indd SNEŽNA SEZONA 5/ Snow season of 5/ Gregor Vertačnik* UDK 551.57.(97.) 5/ Povzetek Snežna sezona 5/ je bila v večjem delu Slovenije med najbolj sneženimi v zadnjih letih. V večjem delu države je močno izstopala

Prikaži več

Microsoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc

Microsoft Word - vrocina-neurja_1-9jul15.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana,14. 7. Vročina in neurja od 1. do 9. julija Splošna vremenska slika Ob koncu junija se je nad jugozahodno Evropo razprostiral obsežen višinski greben s toplim

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4. ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število

Prikaži več

Junij2018

Junij2018 ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali

Prikaži več

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc)

(Microsoft Word - Kisovec meritve PM10 in te\236kih kovin-februar 13.doc) REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE KISOVEC-MERITVE DELCEV PM 10 IN TEŽKIH KOVIN Kisovecmeritve delcev PM 10 in težkih kovin AGENCIJA REPUBLIKE

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-HoceZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-HoceZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 V OBČINI HOČE-SLIVNICA V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Izvajalec: Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt

Microsoft PowerPoint - poletna-sola_klima.ppt Analiza podatkov za potrebe proučevanja podnebja Predavanje na Poletni meteorološki šoli za ljubitelje spremljanja in opazovanja vremena Gregor Vertačnik Ljubljana, 12. junij 2010 1 Kazalo Metapodatki

Prikaži več

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1

Problemi sodobnega sveta Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 Srednja šola Črnomelj KIDRIČEVA 18/a 8340 Črnomelj PROBLEMI SODOBNEGA SVETA (Seminarska naloga) 1 UVOD V tej seminarski nalogi vam bom opisal probleme, ki se trenutno dogajajo po vsem svetu, tudi pri nas,

Prikaži več

Microsoft Word - report-2009-DMetS-ver1.doc

Microsoft Word - report-2009-DMetS-ver1.doc MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE POROČILO O METEOROLOŠKI DEJAVNOSTI v RS ZA LETO 2009 Junij 2010 Pripravili: Urad za meteorologijo Generalni direktor:

Prikaži več

POPLAVE PO SVETU LETA 2016 FLOODS IN THE WORLD IN 2016 Peter Frantar dr., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova cesta 1b, Ljubljana, peter.f

POPLAVE PO SVETU LETA 2016 FLOODS IN THE WORLD IN 2016 Peter Frantar dr., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova cesta 1b, Ljubljana, peter.f POPLAVE PO SVETU LETA 2016 FLOODS IN THE WORLD IN 2016 Peter Frantar dr., Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Vojkova cesta 1b, Ljubljana, peter.frantar@gov.si Povzetek Leta 2016 je bilo na svetu 220

Prikaži več

Microsoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc

Microsoft Word - Fen 16. februarja 2012.doc ARSO Državna meteorološka služba Ljubljana, 20. 2. 2012 Močan karavanški fen 16. februarja 2012 Uvod Po prehodu vremenske fronte 15. februarja zvečer je naslednje jutro ponekod na Gorenjskem zapihal močan

Prikaži več

Prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri izboljšanju upravljanja z vodo

Prilagajanje kmetijstva na podnebne  spremembe – pomoč AGROMETEOROLOGIJE pri  izboljšanju upravljanja z vodo MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REPUBLIKA SLOVENIJA Vojkova 1b, 1000 Ljubljana p.p. 2608, tel.: +386(0)1 478 40 00 fax.: +386(0)1 478 40 52 Prilagajanje kmetijstva

Prikaži več

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril SPREMLJANJE HIDROLOŠKIH RAZMER Pot do hidroloških opozoril ARSO Oddelek za hidrološke prognoze Dravograd, 3. december 2015 Vsebina Kako lahko sami spremljate meteorološke in hidrološke razmere ter kako

Prikaži več

Brexit_Delakorda_UMAR

Brexit_Delakorda_UMAR MAKROEKONOMSKI IZGLEDI ZA EU IN SLOVENIJO KAKŠNA JE / BO VLOGA BREXITA? Aleš Delakorda, UMAR C F A S l o v e n i j a, 1 7. 1 0. 2 0 1 6 M A K R O E K O N O M S K I P O L O Ž A J I N I Z G L E D I Z A E

Prikaži več

PRIPRAVILA: Nevenka Šalamon

PRIPRAVILA: Nevenka Šalamon PRIPRAVILA: JANUAR PON 7.jan 14.jan Nastop Velenje 21.jan 28.jan TOR 1.jan 8.jan Skupna tombola 15.jan 22.jan 29.jan SRE 2.jan 9.jan 16.jan 23.jan 30.jan Sv. maša ČET 3.jan Nastop RD Polzela 10.jan 17.jan

Prikaži več

SZGG_2012_Dolsak_Sraj

SZGG_2012_Dolsak_Sraj Izdelava Huffovih krivulj in njihova analiza za izbrane padavinske postaje v Sloveniji Domen Dolšak, Mojca Šraj * Povzetek Prispevek predstavlja izdelavo, rezultate in analizo Huffovih krivulj za izbrane

Prikaži več

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc

Microsoft Word - WP5 D15b infopackage supplement public buildings Slovenia.doc ENERGETSKA IZKAZNICA KAKO SE NANJO PRIPRAVIMO Izkaznica na podlagi izmerjene rabe energije Energetske izkaznice za javne stavbe bodo predvidoma temeljile na izmerjeni rabi energije za delovanje stavbe.

Prikaži več

Microsoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode]

Microsoft PowerPoint - cigre_c2_15.ppt [Compatibility Mode] Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Boštjan Polajžer, Drago Dolinar, Jožef Ritonja (FERI) bostjan.polajzer@um.si Andrej Semprimožnik (ELES) KAZALNIKI KAKOVOSTI

Prikaži več

LOVEC Foto: M. Rovøœek Diana V MAJU zakon dovoljuje lov na vso nezavarovano divjad ter na tu navedeno in prikazano divjad. Vendar le, œe je odstrel na

LOVEC Foto: M. Rovøœek Diana V MAJU zakon dovoljuje lov na vso nezavarovano divjad ter na tu navedeno in prikazano divjad. Vendar le, œe je odstrel na LOVEC Foto: M. Rovøœek Diana V MAJU zakon dovoljuje lov na vso nezavarovano divjad ter na tu navedeno in prikazano divjad. Vendar le, œe je odstrel naœrtovan, potrjen in lovska organizacija (LD, ZLD, LZS,

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 2017 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2017 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vo VODNATOST POVRŠINSKIH VODA V LETU 217 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 217 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx

Microsoft Word - PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR17-PtujZrak-letno_vmesno.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V OBČINI PTUJ V LETU 2017 Maribor, februar 2018 Naslov: Poročilo o meritvah delcev

Prikaži več

untitled

untitled www.klubgaia.si MAREC 2012 175 Letnik 18 Tema meseca stran 4 Ruth Podgornik Reø: Lepote letoønjih balkonov Ekoloøko vrtnarjenje stran 12 Nevenka Breznik: Lega, ki jo ljubi moja vrtnina Ekoloøko vrtnarjenje

Prikaži več

SUDAN IN JUŽNI SUDAN

SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN IN JUŽNI SUDAN SUDAN NEKOČ Sudan pod Egipt, Egiptu vladala G.B. 1956 Sudan samostojen. Na oblasti -arabski muslimani, živijo na severu. Prebivalci na jugu- zapostavljeni, sledita dve državljanski

Prikaži več

Microsoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx

Microsoft Word - PR18-PtujZrak-letno2018.docx DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212A/PR18-PtujZrak-letno2018.docx POROČILO O MERITVAH DELCEV PM10 TER BENZO(A)PIRENA V DELCIH PM10 V MESTNI OBČINI PTUJ V LETU 2018 Maribor, marec 2019 Naslov: Poročilo o meritvah

Prikaži več

5

5 5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika

Prikaži več

Mesečno poročilo TEŠ

Mesečno poročilo TEŠ Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, marec 29 Št. poročila: EKO 392 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA

Prikaži več

I. mladinci I. dečki I. članice II. zahod II. sever II. center I. zahod I. vzhod super liga I. mla I. d I. čla II. z II. s II. c I. za I. vz supe DRŽA

I. mladinci I. dečki I. članice II. zahod II. sever II. center I. zahod I. vzhod super liga I. mla I. d I. čla II. z II. s II. c I. za I. vz supe DRŽA II. sever II. center I. zahod I. vzhod I. mla I. d I. čla II. z II. s II. c I. za I. vz supe DRŽAVE LIGE, RVEVA I V LEU 2019 datum dan državno prvenstvo kategorija kraj kraj tekmovnja 1 1.jan 2 2.jan 3

Prikaži več

KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September

KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 2007 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September KLIMATOLOŠKI OPIS IZJEMNEGA PADAVINSKEGA DOGODKA 18. SEPTEMBRA 7 Climatological description of the exceptional precipitation event of 18 September 7 Gregor Vertačnik* UDK 551.577.37(497.4) 7 Povzetek Septembra

Prikaži več

ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija

ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja Slovenija 3 19 Slovenija Napoved zaposlovanja ManpowerGroup raziskava napovedi zaposlovanja za tretje četrtletje 19 je bila v Sloveniji opravljena na reprezentativnem

Prikaži več

BIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti

BIO tehnologija S-ALFA Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO akti Uporaba osnovne metode G-ALFA 1,2,3,4 za čiščenje telesa, psihe, hrane, pijače in zdravil samo za otroke, da postanejo BIO aktivna. To pomeni da S- ALFA vpiše dodatke v zdravila, ki omogočajo uporabo proti

Prikaži več

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)

Prikaži več

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 355/„ z dne 8. aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih

IZVEDBENA  UREDBA  KOMISIJE  (EU)  št.  355/„ z  dne  8.  aprila o  spremembi  Uredbe  (ES)  št. 1235/2008  o  določitvi  podrobnih 9.4.2014 L 106/15 IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 355/2014 z dne 8. aprila 2014 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi

Prikaži več

Microsoft Word - meritve-portal1.doc

Microsoft Word - meritve-portal1.doc MERITVE ONESNAŽENOSTI ZRAKA V KOPRU IN IZOLI OD JULIJA DO SEPTEMBRA 2002 Povzetek Avtomatska mobilna ekološka-meteorološka postaja je bila postavljena v Izoli in Kopru, na treh razlinih tipih lokacij od

Prikaži več

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk

VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 2016 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 2016 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojk VODNATOST POVRŠINSKIH VODA LETA 216 THE COVERAGE OF SURFACE WATERS IN 216 Igor Strojan Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, igor.strojan@gov.si Povzetek V prispevku

Prikaži več

14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze

14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze 14 VPLIV SUŠE 1992 NA PRIDELEK KMETIJSKIH RASTLIN (KORUZA) Iztok Matajc* UDK 62.112 Pričujoče delo obravnava vpliv kmetijske suše na pridelek koruze v dveh severovzhodnih predelih Slovenije leta 1992.

Prikaži več

Uporaba OVE v stavbah

Uporaba OVE v stavbah Sončna energija in stavbe Ogrevanje in hlajenje stavb s soncem Dr. Sašo Medved, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Vrste SOS pasivni sistemi ; integrirani v stavbe aktivni sistemi ; ogrevalni

Prikaži več

Mesečno poročilo TEŠ

Mesečno poročilo TEŠ Št. poročila: EKO 3937 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, april 29 Št. poročila: EKO 3937 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA

Prikaži več

Mesečno poročilo TEŠ

Mesečno poročilo TEŠ Št. poročila: EKO 4244 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, januar 2 Št. poročila: EKO 4244 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA

Prikaži več

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc

Microsoft Word - Objave citati RIF in patentne prijave za MP.doc Primerjalna analiza gibanja števila objav, citatov, relativnega faktorja vpliva in patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu I. Uvod Število objav in citatov ter relativni faktor vpliva so najbolj

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2014 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 214 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

1

1 2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta

Prikaži več

4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan

4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znan 4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.

Prikaži več

POZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.s

POZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.s POZEBA V APRILU 2017 FROST IN APRIL 2017 Andreja Sušnik dr., Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, andreja.susnik@gov.si Gregor Gregorič dr., Ministrstvo za okolje

Prikaži več

FOTOVOLTAIKA

FOTOVOLTAIKA PRIMERJALNA ANALIZA TEHNOLOGIJ KONČNO POROČILO 1 Vsebina 1. Uvod... 3 1.1. Prva leta fotovoltaike v Italiji, Evropi in svetu... 4 1.1.1. Italija... 4 1.1.2. Svet... 8 1.1.3. Evropa... 10 2 1. Uvod Fotovoltaična

Prikaži več

Microsoft Word - M doc

Microsoft Word - M doc Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07250122* JESENSKI ROK GEOGRAFIJA Izpitna pola 2 Petek, 31. avgust 2007 / 80 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s seboj

Prikaži več

Mesečno poročilo TEŠ

Mesečno poročilo TEŠ Št. poročila: EKO 466 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA ZRAKA TE ŠOŠTANJ STROKOVNO POROČILO Ljubljana, avgust 29 Št. poročila: EKO 466 REZULTATI MERITEV MONITORINGA KAKOVOSTI ZUNANJEGA

Prikaži več

(Microsoft Word - Kolofon Letno poro\350ilo.doc)

(Microsoft Word - Kolofon Letno poro\350ilo.doc) AGENCIJA RS ZA OKOLJE V LETU 2010 AGENCIJA RS ZA OKOLJE Ljubljana, 2011 Agencija za okolje v letu 2010 Izdajatelj: Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje, Vojkova ulica 1 b, Ljubljana http://www.arso.si

Prikaži več

Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja

Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 1 POROČILO O POPLAVAH Visoke vode in poplave rek od 1. do 5. februarja 2019 POVZETEK V petek, 1. februarja zjutraj je bila vodnatost rek po državi

Prikaži več

Microsoft Word _KOŀARKA_Oŀ_mlajši

Microsoft Word _KOÅ€ARKA_OÅ€_mlajÅ¡i Košarka za učence in učenke, letnik 2005 in mlajši Datum in kraj tekmovanja Šolska tekmovanja: od oktobra 2017 do maja 2018. Občinska tekmovanja: od decembra 2017 do februarja 2018. Področna tekmovanja:

Prikaži več

Upravičene države

Upravičene države Upravičene države V programu Erasmus+ lahko sodelujejo naslednje države: Države Programa Naslednje države lahko v celoti sodelujejo v vseh ukrepih programa Erasmus+: Države članice Evropske unije (EU)1

Prikaži več

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod

PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 2013 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih pod PREGLED FOTOVOLTAIČNEGA TRGA V SLOVENIJI preliminarno poročilo za leto 213 Podatki o fotovoltaičnem trgu v Sloveniji so zbrani iz javno dostopnih podatkovnih baz, med katerimi so najpomembnejše: Javna

Prikaži več

beseda prelom 03

beseda prelom 03 2 BESEDA, Ëasopis za kulturu Broj 3, Godina III Yubyana, decembar 2003 IzdavaË: DRU TVO SRPSKA ZAJEDNICA Komenskega 7, Yubyana Tel: 01 430 45 30, faks: 01 430 45 35; e-poπta: srbska.zajednica@siol.net

Prikaži več

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena

Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena S. H., G. P. in U. Z. KLJUČNE TOČKE: Programi s statusom radijske postaje posebnega pomena na splošno Prednosti programov Zakonodaja Spreminjanje programskih

Prikaži več

Microsoft Word - spletne_aktivnosti_2004_6.doc

Microsoft Word - spletne_aktivnosti_2004_6.doc CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani http://www.ris.org, email: info@ris.org RIS 2004/2005 spletne aktivnosti (#59) telefonska anketa Povzetek:

Prikaži več

kvartalno Poročilo o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu za 2. četrtletje 2012 Geodetska uprava Republike Slovenije Avgust 2012

kvartalno Poročilo o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu za 2. četrtletje 2012 Geodetska uprava Republike Slovenije Avgust 2012 kvartalno Poročilo o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu za 2. četrtletje 2012 Geodetska uprava Republike Slovenije Avgust 2012 POROČILO O POVPREČNIH CENAH NEPREMIČNIN NA SLOVENSKEM TRGU ZA

Prikaži več

3 SZGG_2014_Sebela po popravkih

3 SZGG_2014_Sebela po popravkih Odziv jamske mikroklime na izjemne dogodke in dolgotrajnejše spremembe vremena Stanka Šebela * Povzetek V Postojnskem in Predjamskem jamskem sistemu se sistematične zvezne meritve jamske mikroklime opravljajo

Prikaži več

Postavka Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena z davkom v EUR Stopnja davka Cenik za storitve IZI Cenik velja od dalje. 2. Klici in poslana

Postavka Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena z davkom v EUR Stopnja davka Cenik za storitve IZI Cenik velja od dalje. 2. Klici in poslana Postavka Naziv storitve Enota mere Tarifa Cena z davkom v EUR Stopnja davka Cenik za storitve IZI Cenik velja od 1. 9. 2019 dalje. 2. Klici in poslana sporočila iz Slovenije v tujino 2.1. Cenik klicev

Prikaži več

untitled

untitled www.klubgaia.si APRIL 2012 176 Letnik 18 Tema meseca stran 4 Loreta Vlahoviå: Naravne in trpeæne poletne zasaditve Ekoloøko vrtnarjenje stran 11 Davor Øpehar: Vse o teæavah pri vzgoji paradiænika Ekoloøko

Prikaži več

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O

NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO CENTER ZA OKOLJE IN ZDRAVJE DAT: DANTE/NL/COZ/MB/212a/PR18-PTUJzrak-december.doc MESEČNO POROČILO O NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJ, OKOLJ IN HRANO CNTR ZA OKOLJ IN ZDRAVJ DAT: DANTNLCOZMB22aPR8-PTUJzrak-december.doc MSČNO POROČILO O MRITVAH DLCV PM0 NA PTUJU DCMBR 208 Maribor, februar 209 Oddelek za

Prikaži več

Opredelitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijstvo na osnovi klimatskih dejavnikov

Opredelitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijstvo na osnovi klimatskih dejavnikov 4. konferenca z mednarodno udeležbo Konferenca VIVUS s področja kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in floristike ter živilstva in prehrane»z znanjem in izkušnjami v nove podjetniške priložnosti«20.

Prikaži več

MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr

MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gr MODELSKA NAPOVED MOČNIH PADAVIN V ZAHODNI SLOVENIJI (7. in 8. novembra 1997) Model Forecast of Heavy Precipitation in Western Slovenia Mark Žagar*, Gregor Gregorič**, Tomaž Vrhovec*** UDK 551.50(497.4)

Prikaži več