untitled

Transkripcija

1 LOVEC Revija za lovstvo, lovsko kinologijo in varstvo narave Letnik XCI., øt. 11 november listopad Glasilo izdaja Priprava za tisk Delo Repro, d.d. Tisk Euroadria, d.o.o., v Ljubljani Poøtnina je plaœana pri poøti 1102 Ljubljana UREDNIØKI ODBOR: Glavni urednik Marjan Toø Odgovorni urednik Boris Leskovic Tomaæ Burazer, Franc Œernigoj, Anton Kriæ, Ivan Kuljaj, Janko Mehle, Boøtjan Pokorny, Lojze Øtevanec in Branko Vasa Lektorica in korektorica Marjetka Øivic Tehniœni urednik Milan Samar Tajnica uredniøtva Eva Strajnar Lovec izhaja praviloma vsak mesec. Ta øtevilka je izøla v izvodih. Po zakonu o DDV je glasilo LOVEC obdavœeno po 8,5% stopnji. Besedila za objavo obvezno poøljite tudi po e-poøti (ali na disketi + izpis), uradne dopise, potrjene z æigom in podpisom odgovorne osebe ZLD/LD, in fotografije pa v originalu ali na CD. Pripiøite tudi svojo telefonsko øtevilko. Nenaroœenih rokopisov in fotografij ne vraœamo! Uredniøtvo glasila Lovec Æupanœiœeva 9 p.p Ljubljana lovec@lovska-zveza.si Tel.: (01) Faks: (01) Predstavitvene strani LZS: Cene malih oglasov: do 15 besed 4, od 15 do 25 besed 5, od 25 do 30 besed 6. Za vsako nadaljnjo besedo 0,2. Male oglase je treba poslati pisno in plaœati vnaprej na transakcijski raœun Lovske zveze Slovenije, Æupanœiœeva 9, Ljubljana, pri NLB, d.d., Ljubljana: IZ VSEBINE: I. Æiæek: Naøe izobraæevanje: nismo veœ sami! 536 M. Toø: Svetovni dan varstva æival in naø vsakdanjik 537 IZ DNEVNEGA TISKA 538 AKTUALNO 540 N. Øuøtariœ: Novi Pravilnik o lovski izkaznici 540 MNENJA IN PREDLOGI 541 A. Ilc: Sloæno poiøœimo reøitve! 541 M. Lovrenœiœ: Zasanjani v preteklost 542 B. Pokorny: Prvi slovenski posvet z mednarodno udeleæbo o upravljanju z divjadjo: SRNJAD 543 B. Kolar: Vzroki za zmanjøevanje øtevilœnosti poljskih zajcev v slovenskih loviøœih 545 R. Œerne, K. Jerina: Medved ob slovensko-italijanski meji 550 R. Erhatiœ Øirnik: Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali œasopisi na Kranjskem 554 PO LOVSKEM SVETU 555 T. Vrøœaj: Koordinacija CIC ima tudi pomembno vlogo za ustvarjanje dobrega sodelovanja in prijateljstva narodov na obmoœju srednje in JV Evrope 555 J. Mehle: Na kratko iz tujega tiska 557 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO 558 G. Sinjur: 13 dni upanja 558 M. Krevh: Izredna dva 560 LOVSKA ORGANIZACIJA 562 M. Fortin: Lovci sprejeli srednjeroœni program 562 M. Toø: Uœinkovitejøi informacijski sistem za boljøe delo 562 J. Samec: Modul Lovske økode 563 M. Kersnik: Odprto prvenstvo LZS 2008 v streljanju na premikajoœo tarœo 564 M. Kersnik: Prvenstvo LZS za veterane Ilova gora P. Flis: Lovska strelska liga J. Marhl: Tradicionalno sreœanje LD ob prazniku Obœine Radlje ob Dravi 566 J. Øumak: Lovska strelska tekma za pokal Obœine Braslovœe 567 B. Leskovic: Æe 20. piknik LD Brezovica s kmetovalci 568 P. Nared: 12. sreœanje hrvaøkih lovskih rogistov in pevskih zborov (z mednarodno udeleæbo) 569 R. Zajc: 60 let LD Pøata 569 M. Øtrukelj: 60 let LD Lijak 570 JUBILANTI 571 MLADI PIØEJO 571 LOVSKI OPRTNIK 572 P. Nared: Divji praøiœ na Meniøiji 572 Ø. Kutoø: Øe bi rabili takih moæ! 573 J. Boæiœ: Ograjevanje povrøin vpliv na divjad in lov 574 F. Rebeuøek: Uplenil srnjaka ali srno? 575 B. Avbar: Lovci tekmovali s kratkocevnim oroæjem 575 D. Bitenc: Za varnejøi rakiøki lov na gamse 576 L. Øtevanec: Kaj storiti? 576 F. Øtumberger: Raœji piknik v LD Lenart 577 S. Trebec: Brzkov memorial v balinanju 577 V SPOMIN 579 LOVSKA KINOLOGIJA 579 J. Srpœiœ: Specialisti za zasledovanje ranjene parkljaste divjadi 579 M. Slemenøek: Zahtevna uporabnostna tekma za nemøke lovske terierje v Avstriji 580 M. Kersnik: Po sledu ranjene velike divjadi le s preizkuøenim psom! 581 KZS: Predvidena legla 581 SLIKA NA NASLOVNICI: Poljski zajec Lepus europaeus Foto: J. Pap Foto: E. Mihevc Diana LOVNE DOBE: Ur. list, 101/ Srna srnjak, lanøœak: srna, mladiœi obeh spolov: mladica: Navadni jelen jelen: koøuta, teleta obeh spolov: junica, lanøœak: Damjak damjak: koøuta in teleta obeh spolov: junica, lanøœak: Muflon oven, lanøœaki obeh spolov in jagnjeta obeh spolov: ovca: Gams kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: Kozorog kozel, koza, kozliœi obeh spolov, enoletni obeh spolov: Divji praøiœ merjasec: svinja: ozimci in lanøœaki obeh spolov: Poljski zajec Kuna belica, kuna zlatica Jazbec Lisica Rakunasti pes (enok) Navadni polh Alpski svizec Piæmovka Nutrija Fazan Poljska jerebica (gojena) Raca mlakarica Øoja Sraka Siva vrana

2 Naøe izobraæevanje: nismo veœ sami! Vslovenskem prostoru ima lovsko izobraæevanje dolgo tradicijo. Nenazadnje so v ustanovnem aktu slovenski lovci æe pred veœ kot 100 leti zapisali, da bo ena glavnih nalog tudi njihovo izobraæevanje. Stoletna razvojna pot pridobivanja znanja se zdaj kaæe kot nadgrajena piramida, ki izhaja iz osnovnega do dodatnega dejavnega in sprotnega izobraæevanja lovcev. Od predhodnikov smo prevzeli zdrave temelje izobraæevanja in takøne moramo predati tudi naslednikom. Na podroœju izobraæevanja smo zdaj nekako na koncu prehodnega obdobja in prilagajanja novim teænjam in izzivom druæbenega æivljenja, predvsem pa øirjenja in poglabljanja æe obstojeœega znanja o ekologiji in lovstvu. Øe vedno prevladuje mnenje, da je osnovno izobraæevanje lovcev rutina in da je samo po sebi umevno in poslediœno prepriœanje, da lahko to poœnemo vsi. Zakon o druøtvih, po katerem smo organizirani, sicer zagotavlja enakost in pravice vsakega posameznika biti organiziran v druøtvu. Vendar naøe delo opredeljujejo tudi drugi zakoni, ki so si veœkrat v nasprotju. A krivci za takøna neskladja nismo lovci. Pri stihijskem pomlajevanju naøih vrst obœasno spregledamo moralne odlike, s tem pa si nemalokrat nakopljemo kar veliko teæav v lovskih druæinah. Ker v komisiji LZS za izobraæevanje nimamo (razen v Lisjaku) nobenih samostojnih podatkov o pripravnikih, tudi nimamo nobenega vpogleda o prijavljenih kandidatih po posameznih obmoœnih lovskih zvezah oz. tudi v tistih LD, ki niso vœlanjene v obmoœne lovske zveze. Æal tudi nimamo pomembnega podatka o osipu, o ponavljanju lovskih izpitov oz. komisijskem preverjanju znanja. Ker LZS podeljuje koncesijo o prenosu tovrstnega usposabljanja na obmoœne lovske zveze, so taka poroœila nujno potrebna. Le glede na podatke iz njih namreœ lahko ocenimo in ugotovimo, ali vsi nosilci izobraæevanja zagotavljajo vse pogoje in izpolnjujejo merila za opravljanje tovrstne dejavnosti. Pravkar pripravljamo razpis za izobraæevanje lovskih pripravnikov generacije Ko smo lani pripravljali Navodila o izvajanju praktiœnega in teoretiœnega dela lovskega izpita ter o vodenju evidenc, smo sledili doloœilom ZDLov-1 in Pravilniku o izobraæevanju lovskih pripravnikov. Zato smo v praktiœni del izpita vkljuœili tudi predmet prva pomoœ in varno rokovanje z dolgocevnim lovskim oroæjem. Vendar smo æe pri izvajanju navodil naleteli na precej teæav, saj je le malo pripravnikov, ki bi æe imeli ustrezno predznanje o oroæju in njegovem vzdræevanju. Zato menimo, da bo treba v navodilih ustrezno spremeniti nekatera doloœila in pripravnikom omogoœiti v celotnem obdobju pripravniøtva opravljanje tega preizkusa znanja. Velika pomanjkljivost ZDLov-1 je tudi, da daje prednost doloœeni skupini lovskih pripravnikov in jim omogoœa pridobivanje lovskih izpitov po naœelu»avtomatizma«. S tem mislim na tiste, ki imajo v svojem sploønem izobraæevalnem programu doloœene vsebine s podroœja biologije, ekologije in gospodarjenja z naravnim okoljem. Menim, da je osnovno izobraæevanje lovcev veliko øirøe, saj vsebuje veliko drugega (tudi praktiœnega) potrebnega znanja, ki ga v sploønih, œeprav podobno usmerjenih izobraæevalnih procesih ni. Zato bi ga morali vsi pripravniki, ne glede na predhodno sploøno pridobljeno znanje oziroma osebno izobraæevanje, izkazati na zakljuœnem izpitu. Le tako bi vsem kandidatom tudi zagotovili oz. omogoœili dejansko enake pogoje, s katerimi lahko postanejo lovci. Pa tudi: kako lahko sicer zagovarjamo enakost lovcev, œe æe na samem zaœetku ne poskrbimo, da smo enaki!? Del izpita lahko in je treba priznati, a le z ustreznim dokazom, ki naj bo indeks oz. uradno potrdilo øole! Toda potrebna pripravniøka praksa, ki je v veliki meri povezana tudi z varnostjo drugih na lovu in odgovornostjo pri ocenjevanju divjadi pred strelom v naravi, je nekaj povsem drugega, mar ne!? Doslej smo imeli æe veœ sreœanj z vodstvi LD, ki opozarjajo na nepotrebne razlike in delitve med pripravniki, tudi glede plaœila stroøkov izobraæevanja. Œeprav smo v komisiji doloœili viøino predavateljske ure, so potem nastala prevelika odstopanja od cene za izobraæevanje, ki jo mora poravnati vsak posamezni pripravnik. V ospredju vpraøanj so predvsem tista, povezana s pripravniki, ki so œlani tistih LD, ki niso vœlanjene v Obmoœne LZ. In reøitev? LZS naj posreduje in poravna stroøke izobraæevanja (po predhodnem vplaœilu takih pripravnikov na LZS) za vse tiste, vendar le do viøine, ki jo doloœi LZS. Vsi, ki vodimo izobraæevanje v obmoœnih LZ, æe vemo, da se osnovna cena izobraæevanja zmanjøuje z veœjim øtevilom kandidatov. Hkrati pa se tudi zavedamo, da je prav, da se poøteno poravnajo stroøki strokovnih delavcev obmoœnih LZ, ki porabijo kar nekaj œasa za pripravo in izvedbo izobraæevalnega programa. Na LZS pripravljamo tudi modul izobraæevanja za vnos v lovski informacijski sistem Lisjak in upamo, da bo æe v naslednjem uœnem letu pripravljen za uporabo. Tako bomo imeli pregled nad celotnim sistemom izobraæevanja v dræavi. To bo nov korak naprej pri naøem izobraæevanju, ki nenehno terja tudi posodabljanje in spremembe. Ker so zdaj lovski izpiti dræavni izpiti in je obseg zahtevanega znanja vedno veœji, vsi z nestrpnostjo priœakujemo izdajo novega Lovskega priroœnika, ki ga pripravlja 25 lovskih strokovnjakov. Priroœnik bo zagotavljal temeljni vsebinski del zahtevanega izobraæevalnega gradiva in poenotenje izobraæevanja za celotno Slovenijo. Premalo je, da smo doloœili le predmetnik in urno postavko po posameznih temah, nismo pa predpisali tudi minimalnih zahtev znanja! Minimum je vse preveœ odvisen od individualnega pristopa vsakega predavatelja v izobraæevalnem procesu, pa tudi od zahtev izpitnih komisij ob zakljuœku izobraæevanja. Pri tem nas œaka øe veliko dela. Pozabimo na izraz»stari«in»novi«lovski priroœnik. Vsak zase in tudi øe vsi naslednji bodo odraz œasa, v katerem so in bodo nastali; vsi skupaj nam ob poznavanju novosti øe vedno lahko sluæijo kot uporabna knjiga, ki jo je vedno vredno vzeti v roke, da obnovimo naøe znanje. V fazi usklajevanja in neposredno pred sprejetjem je tudi dolgo priœakovani novi Pravilnik o izobraæevanju lovskih œuvajev. Morda se vse premalo zavedamo, da pri procesu izobraæevanja nismo veœ sami (pri osnovnem in vseh nadaljevalnih izobraæevanjih), kar je posledica ZDLov-1, z amandmajem vred, in da smo tudi pri tovrstni dejavnosti soodgovorni obli- 536

3 Foto: J. Pojbiœ kovati naøe izobraæevanje z izobraæevanjem drugih. S tem pa smo del odgovornosti prenesli tudi na preostalo javnost; vse z æeljo po kakovostnem uœnem procesu. Vsi mi (v mislih imam celotno œlanstvo) si prizadevamo za pretok znanja. Zato se je treba druæiti tudi na strokovnih posvetih in tematskih predavanjih, za kar so odgovorna vodstva LZS in obmoœnih LZ. LZS kot krovna organizacija na nivoju dræave Slovenije na sreœo premore dovolj kakovosten lastni lovskopedagoøki kader, z velikim osebnim znanjem, zato ga je treba ponuditi celotnemu œlanstvu. Na nekaterih obmoœnih LZ namreœ kakovostnega pedagoøkega kadra ni v izobilju. Ne smemo si veœ dovoliti, da bi s pripravniki delali ljudje brez visoke oziroma univerzitetne izobrazbe in pedagoøke usposobljenosti. V prihodnosti vidim izobraæevanje kot razvejan graf, ki iz osnovnega izobraæevanja za lovca postopoma prehaja v vejo s kar nekaj izrastki. Vsak se mora sam odloœiti za doloœeno pot nadgradnje sprejemanja znanja in tudi posredovanja le-tega svojim lovskim tovariøem. Œe izhajamo iz dejstva, da vsak œlovek nekaj ve, vsi pa vse, je prejønja razvojna pot osebnega izobraæevanja utemeljena. In øe za konec: Naøi uœni programi so v celoti primerljivi z evropskimi, razlika je samo v ceni izvedbe izobraæevanja. Prav je sicer, da prevlada solidarnost tudi na tem podroœju in ne gledamo zgolj na denar kot edino dandanes zveliœavno stvar. Zato se, kolikor je le mogoœe, izognimo ekonomskemu vidiku, ki tudi v tem pogledu trka na naøa vrata. Lahko gradimo tudi na zanesenjaøtvu dajanja in sprejemanja znanja ter popularizaciji lovstva, lovske organiziranosti in z naøo ekoloøko naravnanostjo ohranjamo naravo œim bolj pestro. A tudi to le do neke mere, saj zdaj brez velikega znanja, strokovnosti in profesionalnosti tudi v lovstvu preprosto ne gre veœ! Vsi nosilci izobraæevanja se moramo zavedati zapletenosti in zahtevnosti, saj œas, v katerem æivimo, od nas terja vedno bolj celovite osebnosti. Smo le na oœeh vedno bolj kritiœne javnosti! Ivan Æiæek, predsednik Komisije LZS za izobraæevanje Iz urednikovega zornega kota SVETOVNI DAN VARSTVA ÆIVALI IN NAØ VSAKDANJIK Œetrtega oktobra, na svetovni dan varstva æivali (leta 1931 so ga doloœili na dan, ko goduje sveti Franœiøek Asiøki, ki je zagovarjal odgovoren in ljubeœ odnos œloveka do okolja in æivali), so se po vsem svetu zvrstile najrazliœnejøe prireditve. Slovenija ni bila izjema in tako je bila tudi v naøem glavnem mestu glasna in javna kritika zaradi muœenja æivali. V Ljubljani je Druøtvo za osvoboditev æivali pripravilo tradicionalni shod, na katerem so opozorili na slab poloæaj æivali v naøi druæbi. Pridruæilo se jim je tudi ljubljansko Druøtvo za zaøœito æivali z akcijo zbiranja starega papirja pod geslom Pomagajmo naravi in osreœimo æivali. Zbrati so æeleli vsaj tono papirja, s œimer bi finanœno omogoœili sterilizacijo oz. kastracijo ene maœke. Pri izpostavljanju œistilnih akcij zaøœitnikov æivali in njihovih druøtev so mediji oœitno æal æe pozabili na res mnoæiœne in usklajene vseslovenske œistilne akcije lovcev, o katerih so tedaj poroœali. Glasni so bili tudi protesti v Prekmurju, kjer so œlani tamkajønjega Druøtva za zaøœito æivali iz Pomurja na stojnicah v Murski Soboti in v Beltincih zbirali denar za nakup hrane za æivali in dejavnost druøtva. V nekaterih tradicionalnih katoliøkih dræavah so ob svetovnem dnevu varstva æivali tudi blagoslovili øtirinoæne prijatelje. V romunski prestolnici so tamkajønji ljubitelji æivali organizirali mnoæiœne posvojitve brezdomnih psov in øe bi lahko naøtevali. Vse lepo in prav in tudi letos jih ni bilo malo iz zelene bratovøœine, ki so pozdravili takøne in podobne prireditve (mnoge LD so se na ta dan vzdræale lova). Kako tudi ne, saj so lovci v Sloveniji øe kako zasluæni za ohranitev mnogih æivalskih vrst, ki jih marsikje v Evropi ni veœ. Zato je nerazumljivo in po svoje kriviœno udrihanje tudi po lovstvu, ki naj bi bilo ostanek preæivelega in da so lovci navadni ubijalci, klavci in duøevni bolniki. Takøne æaljive ocene so namreœ deæevale med najglasnejøimi privræenci zaøœitnikov æivali. Enaœiti klavnice in lov je, milo reœeno, smeøno in strokovno nekorektno. Bojda lovci»pobijemo« æivali na leto in vse to nam ne»more biti v ponos«. Lovci æivali ne pobijamo, lovci lovimo v skladu z visokimi etiœnimi standardi, potrjenimi naœrti odstrela, ki jih zahteva in potrdi dræava, ter skladno z zakonskimi predpisi. Uplenimo, ne ubijemo, lovsko praviœno, kot nam to velevata lovska etika in morala. Torej nismo nikakrøni klavci in tudi ne morilci, œeprav so med nami res øe vedno posamezniki, ki so jim etiœne norme manj pomembne in ki vœasih prehitro ukrivijo prst na petelinu puøke, ko bi se bilo bolje zadræati. A zato ni poøteno posploøevati in metati vsega v isti koø! Je kriviœno in nepoøteno do veœine. V nadaljevanju tokratne uredniøke kolumne pa øe troje konkretnih pozitivnih izkuøenj iz konteksta zadnjih omenjenih pozitivnih nihanj. Dve prihajata iz SV dela Slovenije, ena pa iz osrednje, in sicer iz Jurovskega Dola, Maleœnika in Brezovice pri Ljubljani. V Jurovskem Dolu, v slovenskogoriøki obœini Sveti Jurij in na Brezovici so namreœ lovci v zaœetku septembra znova pripravili odmevno sreœanje domaœih lovcev in kmetovalcev. Bilo je prijetno, sproøœeno in koristno, vsega po malem. Stareøina LD Sveti Jurij iz Jurovskega Dola Ivan Øpindler in stareøina LD Brezovica Marko Bojc sta nam povedala, da imajo z ljudmi nasploh dobre odnose. Domaœe okolje je skupni prostor, za katerega se œutijo vsi soodgovorni. Lovci imajo v kmetih trdne zaveznike, tudi v primeru økode od divjadi znajo poiskati skupni jezik in reøiti teæavo. Njihova jesenska sreœanja z domaœini (pikniki) so lahko zgled tistim, ki vœasih øe vedno iøœejo poti za zbliæevanje z drugimi uporabniki prostora. V takih LD je lovski vsakdanjik sproøœen, poln optimizma in pravega lovskega tovariøtva. O tem se je lahko prepriœal tudi mariborski æupan Franc Kangler, ko je avgusta doæivel lovski blagor v loviøœu LD Jurovski Dol. V Maleœniku pa smo doæiveli enkratno druæenje lovcev in veteranov slovenske osamosvojitvene vojne. To je bilo sreœanje prijateljev, domoljubov in prijateljev narave, ki so v usodnih œasih slovenskega osamosvajanja znali prisluhniti klicu domovine. Pri maleœniøkem lovskem domu so udeleæenci obujali spomine na dogodke iz let 1990 in 1991, ki so nam v zeleni bratovøœini lahko v ponos. Slej ko prej bo vloga lovcev tudi zgodovinopisno obdelana in predstavljena najøirøi javnosti. Imamo kaj pokazati in povedati. Dr. Marjan Toø 537

4 IZ DNEVNEGA TISKA Foto: M. Krofel LOVCI NAJ BI USTRELILI 115 KORMORANOV Delo, (Janez Petkovøek). Ministrstvo za okolje in prostor je tudi letos izdalo dovoljenje za plaøenje velikega kormorana na vnaprej doloœenih krajih ob rekah in jezerih po vsej Sloveniji. Prav tako je dovoljen odstrel 115 ptic, predvsem kormoranov. Predstavniki ribiøkih druæin namreœ ugotavljajo precejønje poveœanje øtevila velikih kormoranov, kar pomeni, da lahko øe naprej priœakujemo njihov uniœujoœ vpliv na ribjo populacijo. Œe ne bo pritoæbe, bo odloœba Ministrstva za okolje in prostor zaœela veljati sredi septembra. MLADA ORLICA SPET SKUPAJ S STARØI Delo, (Viktor Luskovec). Mlado orlico, ki so jo lovci naøli na travniku med reko Soro in magistralno cesto Økofja Loka Æelezniki, zadnje tri mesece pa so zanjo skrbeli v zatoœiøœu za divje æivali na Mlaki pri Kranju, so prejønji teden spustili na prostost.»to je ponosna, preœudovita æival,«ni mogel skriti navduøenja Franc Langerholc, eden od redkih sreœneæev, ki je bil poleg najditelja Antona Øinka navzoœ ob izpustitvi. Øe bolj so se veselili, ko je v nedeljo, sedmi dan po izpustitvi, nad obmoœjem zakroæila celotna orlovska druæina. Ker je avtor œlanka omenil, da je dr. Zlatko Golob, direktor druæbe Golob, dolgo odlaøal z izpustitvijo mlade orlice in da s svojo strokovno sodelavko nimata ustreznega strokovnega znanja o planinskem orlu kot vrsti, je kmalu sledil tudi odgovor. Dr. Golob je v pismu (Delo, 27. september) navedel, da imajo v druæbi Golob s tovrstno pomoœjo veliko izkuøenj in znanja, saj so v zadnjih øtirih letih zdravstveno oskrbeli in po ustrezni rehabilitaciji vrnili v naravo 1343 æivali, od tega 157 ujed in 80 sov. MEDVED IMA ØE VEDNO KOSMATA UØESA Kmeœki glas, (Andrej Andoljøek).»Zavedamo se, da je medved naravna vrednota, ki jo moramo ohraniti, vendar varstveni ukrepi ne smejo bistveno vplivati na naœin in kakovost æivljenja ljudi,«je v imenu KGZS Zavod Ljubljana zapisal avtor œlanka Andrej Andoljøek. Po njegovem mnenju je populacija medvedov øtevilœno velika, morda prevelika. Po lanskem zmanjøanju økodnih primerov je sledil za œetrtino manjøi odvzem (odstrel in izgube skupaj) za leto 2008, s œimer se KGZS ne strinja. Avtor se zavzema za genske analize, ki bodo pokazale dejansko velikost medvedje populacije. Zelo pomembno je tudi izobraæevanje javnosti o vsem dogajanju, povezano z medvedom, in praviœen sistem odøkodnin. Dræava bi morala z veœjim deleæem prispevati k zaøœiti premoæenja. KAKO ÆIVALI DOJEMAJO SMRT? Delo, (Staø Ivanc). Profesor z univerze v Koloradu Marc Bekoff, ki je napisal æe veœ knjig o œustvovanju æivali, se ne strinja z mnenjem francoskega filozofa Renéja Descartesa ( ), ki je verjel, da je vsaka stvar brez duøe le stroj, avtomat. Prepriœan je namreœ, da æivali, posebno primati, œutijo æalost. Pri tem se sklicuje na svetovno znano primatologinjo Jane Goodall, ki je v knjigi Skozi okno opisala trpljenje osemletnega øimpanza Flinta, ki ga je zelo prizadela smrt matere Flo, da je zaradi vsega hudega kmalu umrl. Sicer pa tudi lovci, ki imajo œut odgovornosti do divjadi, kdaj opazijo, kako, npr., mati srna teæko prenaøa smrt svojega srnjaœka. TUDI LOVCI NISO VARNI PRED TATOVI Delo, Kako se nam maøœuje, œe slabo skrbimo za varnost svojega lovskega oroæja, se je pokazalo v okolici Æuæemberka, kjer je v œetrtek neznanec priøel v odklenjeno stanovanjsko hiøo, pregledal prostore in iz omare ukradel kar tri lovske puøke. Niso pa vedno samo tatovi, paœ pa tudi objestneæi. Kakor je poroœal Dolenjski list, je na makadamski cesti v okolici Dragatuøa v sredo ponoœi nekdo z motorno æago preæagal stebre lovske preæe in jo tako uniœil. Gotovo je to storil zlobneæ, ki mu lovci niso preveœ pri srcu. NE LOV, GLAVNA JE SKRB ZA POLHA Dolenjski list, (D. Rustja). V smuøkem polharskem druøtvu se æe pripravljajo na bliænjo polharsko noœ, v kateri pa polhov ne bodo lovili, temveœ bodo radovedneæem samo pokazali, kako se to poœne. Prikazali bodo marsikaj, kar je povezano s polhom: od valilnic do pasti, pa prek koæe in masti do polhovih sovraænikov. Njihovo geslo je: Ne lov, glavna je skrb za polha, œeprav œlanstvo v polharskem druøtvu Smuk daje tudi pravico do lova na polhe. Predsednik druøtva Marjan Bukovec je dejal, da so v stalnem stiku z naravo opazili, da se z redœenjem in izsekavanjem gozdov oæi æivljenjski prostor polhov. Gospodar druøtva Peter Bukovec pa je povedal, da so na prostranem predelu okrog koœe na obronku gozda v bliæini razvalin dvorca, ki so mu nekoœ rekli smoœki grad, odstranili vse grmiœevje. Zasadili so veœ kot petsto dreves in zaradi pomanjkanja dupel na drevesa namestili veœ kot sto valilnic (umetnih dupel) za polhe. 538

5 IZ DNEVNEGA TISKA NOVINARJE ZANIMALO SOBIVANJE Z ZVERMI Dolenjski list, Prejønji teden je v Gradcu in Portoroæu potekal 52. kongres Mednarodne zveze kmetijskih novinarjev (IFAJ). Predavanju Borisa Gabrijana so sledila vpraøanja novinarjev, ki jih je øe posebno zanimalo podroœje sobivanja velikih zveri in prebivalcev, rejcev drobnice. Ob velikem zaœudenju, kako v majhni Sloveniji upravljamo tako velike populacije velikih prostoæiveœih zveri, jih je zanimal tudi naø model izplaœevanja odøkodnin in varstva velikih zveri. Novinarji so se seznanili tudi s Krajinskim parkom Kolpa in prejeli spominek adleøiœko pisanico. Veœer so jim popestrili folkloristi KUD Boæo Raœiœ iz Adleøiœev. LOVCI DOBILI HIMNO DRUÆINE Primorske novice, Lovska druæina Zemon, ki je z 82 œlani najøtevilnejøa med øestimi lovskimi druæinami v ilirskobistriøki obœini, je praznovala 60-letnico delovanja in naposled dobila tudi svojo himno. Zelo lepa kulturna prireditev, povsem lovsko obarvana, je v Novokraœine pritegnila veliko domaœinov ter pisano bratovøœino lovcev iz Slovenije ter sosednjih krajev Hrvaøke in Italije. DIVJIM PRAØIŒEM TEKNE MERLOT Primorske novice, V tem mesecu smo lahko prebrali kar nekaj sestavkov o økodi, ki jo povzroœajo divji praøiœi. Tako so se kmetje in vinogradniki po boleznih in toœi, ki so marsikje zdesetkale pridelek, tik pred pobiranjem sadov, ki so preostali, sooœali z novimi nevøeœnostmi: zrele pridelke jim namreœ obirajo æivali, predvsem divji praøiœi, ki jim oœitno tekne merlot. Delo je æe konec prejønjega meseca objavilo œlanek s podpisom Sabine Lokar, ki ponovno opozarja na divjad v naøi prestolnici. Po Golovcu se namreœ øe vedno sprehaja okrog 30 divjih praøiœev, lovci pa znotraj avtocestnega obroœa æe øtiri leta nimajo nikakrønih pristojnosti, zato jih tod ne smejo loviti. Direktor strokovne sluæbe LZS Sreœko Æerjav je povedal, da so prebivalci blokov œez Grubarjev prekop v zaœetku meseca pri belem dnevu opazovali veœjo skupino divjih praøiœev. Izkuønje iz drugih dræav kaæejo na prilagoditev divjih praøiœev v veœjih parkih in rekreacijskih obmoœjih urbanih naselij, kar poslediœno prinaøa samo økodo in nesreœe. Precej økode povzroœajo tudi volkovi. Isti œasnik je namreœ poroœal o økodi, ki sta jo utrpela Franc Vettorazzi in Oku Oku, ki na posestvu v Preønici in Petrinjah redita osle. Øe pred enim letom je œreda øtela 74 æivali, zdaj pa samo øe 30. Krivi so volkovi, ki so jim samo v zadnjih treh tednih poklali 15 oslic in pet mladiœev. * * * Kmeœki glas (Blaæ Œerne), 3. septembra: Osrednje æivljenjsko obmoœje volka so obseæna strnjena gozdna obmoœja Koœevske in Notranjske, kjer so za vrsto primerne prehranske in bivalne razmere. Lani je sledil preobrat, ko so volka zaœeli videvati tudi v loviøœu LPN Kozorog - Kamnik, v dolini Kokre in decembra lani øe na Pokljuki, kjer so dokaj ugodne prehranske razmere za to zver. Sprva pestro in zanimivo dogajanje sta proti koncu zime in spomladi zaœeli spremljati negotovost in bojazen, kaj se bo na Pokljuki zaœelo dogajati, ko se bo na visokogorskih paønikih pasla drobnica, o œemer smo poroœali v prejønji øtevilki Lovca. Kmeœki glas, 19. septembra: prvega pohoda po mamutovi deæeli v organizaciji Turistiœnega druøtva Kokrica se je, kljub slabemu vremenu, udeleæilo 77 pohodnikov. Leta 1953 so pri izkopu gline v jezercu Krokodilnica v Œukovi jami naøli okostje mamuta, ki ga zdaj hranijo v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Mamut je æe pred leti postal zaøœitni znak druøtva. Isti œasnik je objavil tudi prispevek o Ivanu Ønoflu, ki z druæino æivi v Spodnji Voliœini. Na njihovem dvoriøœu in paøniku se sprehaja veliko æivali: damjakom, siamski kozi, ovcam solœavske pasme, puranom, racam, kuncem in kokoøim ter psiœkoma Bori in Kali ter mucam se je zadnje œase pridruæil øe mladi lisjak. Pri njih na skednju je namreœ lisica skotila mladiœe, eden pa je padel v spodnji prostor.»lisica je ostale mladiœke odpeljala, tega, ki je ostal, pa je ponudila meni,«je dejal Ønofl. In øe zadnja vest: V ljubljanski ZOO so iz œeøkega æivalskega vrta Olomouc pripeljali tri æirafe, ki so bile na ogled æe v soboto, 4. oktobra. Veœ o tem v naslednji øtevilki Lovca. STEKLINA V REPUBLIKI SLOVENIJI V obdobju od 1. do 30. septembra 2008 je bilo z obmoœja 88 obœin v naøi dræavi laboratorijsko preiskanih na prisotnost virusa stekline 227 æivali. Viroloøki laboratorij Enote za diagnostiko kuænih in drugih bolezni æivali Nacionalnega veterinarskega inøtituta (NVI) v Ljubljani je pregledal 212 lisic, 1 govedo, 3 jazbece, 1 kunca, 5 maœk, 3 pse in 2 podgani. Prisotnost virusa stekline je bila ugotovljena pri dveh lisicah: Slovenska Bistrica 1 lisica; Kriæni Vrh, Metlika 1 lisica, Radoøi. Jedrt Maurer Wernig, dr. vet. med., vodja Oddelka za zdravstveno varstvo æivali VURS Foto: W. Nagel 539

6 Novi Pravilnik o lovski izkaznici Po novem øtiri razliœice Zakon o divjadi in lovu (ZDlov-1) nalaga Lovski zvezi Slovenije izdajanje lovskih izkaznic, za kar je bil leta 2005 sprejet Pravilnik o lovskih izkaznicah (Uradni list RS, øt. 87/05). Uporaba Pravilnika v praksi je pokazala, da bi bilo treba doloœena vpraøanja urediti podrobneje ali drugaœe. Dopolnitev je terjala tudi sprememba ZDLov-1, ki na novo uvaja sokolarjenje kot nov naœin lova. Zaradi veœjega øtevila potrebnih sprememb in dopolnitev je bilo pregledneje pripraviti nov Pravilnik o lovskih izkaznicah, kar pa v niœemer ne spreminja doslej izdanih lovskih izkaznic œlanom LD, upravljavkam loviøœ. Te ostanejo tudi v prihodnje v celoti enake kot doslej. In v œem so spremembe? Lovska izkaznica je dokazilo, da njen imetnik izpolnjuje vse pogoje za lov. Lovska izkaznica ni dokazilo o œlanstvu v kateri koli œlanici LZS. Drugaœe reœeno, zgolj œlanstvo posameznika v kateri od œlanic LZS (npr. v LD, ki niso upravljavke loviøœ, zamejska lovska druøtva in klubi, ki so lahko œlani LZS na podlagi 2. odst. 4. œl. Pravil LZS) ne pomeni hkrati pravice do lovske izkaznice. Po ZDlov-1 ima pravico do lova domaœi ali tuji lovec s stalnim bivaliøœem v Sloveniji (1. odst. 60. œl. ZDlov-1). Samo take osebe imajo pravico do lovske izkaznice (1. odst. 62. œl. ZDlov-1), œe izpolnjujejo predpisane pogoje. Ker lovska izkaznica ni œlanska izkaznica, so do nje upraviœeni tudi neœlani lovskih druæin upravljavk loviøœ, ki sicer izpolnjujejo pogoje za lov (slovenski lovski izpit, stalno bivaliøœe v R Sloveniji). Doslej je bilo izdanih 62 takønih lovskih izkaznic. Njihova cena je pokrivala le stroøke izdelave izkaznice (do lani), ko je UO doloœil ceno za Lovska zveza Slovenije izdaja lovske (ne œlanske!) izkaznice, do katerih so upraviœeni tudi neœlani lovskih druæin, ki pa izpolnjujejo vse zakonske pogoje za lov! te izkaznice v viøini 40,00. To je imetnike te vrste lovskih izkaznic, v primerjavi s œlani LD, upravljavk loviøœ, neutemeljeno postavljalo v ugodnejøi poloæaj. Novi Pravilnik doloœa, da cena te lovske izkaznice (tip 4) vsebuje tudi prispevek za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. To omogoœa, da bo cena teh izkaznic primerljiva z vloækom œlanov LD, upravljavk loviøœ, ki ga œlani prispevamo v obliki œlanarine in obveznih delovnih ur. Po prehodni doloœbi 2. odst. 16. œlena novega pravilnika bodo te lovske izkaznice prenehale veljati Ko bodo zainteresirani posamezniki plaœali ta tip lovske izkaznice za leto 2009, bodo po uradni dolænosti dobili novo lovsko izkaznico, izdano brez vlaganja nove vloge in dokazil. V Sloveniji deluje tudi nekaj LD, ki nimajo svojega loviøœa, upravljajo pa z delom loviøœa s posebnim namenom na podlagi posebnega sporazuma, v katerem so podrobno urejene medsebojne pravice in obveznosti. Za œlane takih LD so predvidene posebne lovske izkaznice (tip 2), na katerih je zapisano ime loviøœa s posebnim imenom (LPN). Tip 3 lovske izkaznice pa je predviden za sokolarje. Sokolar mora imeti lovski izpit in posebno dovoljenje za sokolarjenje. Pogoje za pridobitev dovoljenja in pogoje za sokolarjenje bo s posebnim predpisom doloœila Vlada RS. Skratka, slovenska lovska izkaznica ostaja øe naprej enotna po obliki in vsebini, v øtirih razliœicah (tipih) pa se razlikuje le glede loviøœa, za katerega velja oz. za naœin lova, in sicer: tip øt. 1 je namenjen za œlane LD upravljavk loviøœ in je na izkaznici izpisano loviøœe, s katerim LD upravlja; tip øt. 2 je predviden za œlane LD, ki upravljajo z delom loviøœa s posebnim namenom na podlagi sklenjenega sporazuma in je na izkaznici izpisano ime LPN; tip øt. 3 je namenjen za sokolarje in bo na izkaznici izpisano, da velja za sokolarjenje; tip øt. 4 je predviden za druge upraviœence, ki niso zajeti v prejønjih treh alinejah, ki pa sicer izpolnjujejo vse pogoje za lov in so upraviœeni do lovske izkaznice drugi upraviœenci. Øe nekaj novosti Novi Pravilnik o lovskih izkaznicah prinaøa øe nekaj novosti. Pri izdaji nove lovske izkaznice prosilec izpolni vlogo na obrazcu, ki ji priloæi samo spriœevalo o opravljenem lovskem izpitu in osebno doprsno fotografijo. Na obrazcu vloge podpiøe izjavo, da dovoli, da LZS lahko pridobi podatke iz uradnih evidenc, ki so potrebni za oceno, ali prosilec izpolnjuje pogoje za izdajo lovske izkaznice (nekaznovanost, rojstni podatek). Vlagatelj zahteve na obrazcu podpiøe tudi izjavo, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo lovske izkaznice, ki jih doloœa ZDlov-1 (1. odst. 63. œl.). Za izdajo lovske izkaznice in za njen preklic velja postopek, kot ga ureja Zakon o sploønem upravnem postopku. Lovsko izkaznico je mogoœe preklicati na predlog LD zaradi razlogov, ki jih doloœa zakon (4., 5. in 6. alineja 1. odst. 63. œl. ZDlov-1) in v primeru, ko je œlan LD dokonœno (pravnomoœno) izkljuœen iz LD. Serijska øtevilka preklicane ali izgubljene lovske izkaznice se objavi na spletni strani LZS. Preklicano lovsko izkaznico je imetnik dolæan vrniti izdajatelju sam ali na njegov prvi poziv v roku 15-ih dni po objavi preklica. V primeru izgube ali uniœenja veljavne lovske izkaznice mora imetnik izgubo prijaviti na posebnem obrazcu. Pri izdaji nadomestne lovske izkaznice velja, da imetnik izpolnjuje vse pogoje za izdajo nadomestne lovske izkaznice. Pravilnik podrobneje kot doslej doloœa vrste in vsebine evidenc, ki jih LZS vodi glede lovskih izkaznic (register vlog, register izdanih izkaznic, register preklicanih izkaznic, register pogreøanih izkaznic in kartoteko vlog v pisni obliki). Upravni odbor LZS je na 8. seji ( ) sprejel tudi sklep, da Strokovna sluæba LZS nabavi aparat za izdelovanje lovskih izkaznic. Pravilnik bo zaœel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, predvidoma øe novembra. Novi Pravilnik je vsekakor prispevek k hitrejøemu postopku glede izdajanja in nadomeøœanja pogreøanih ali poøkodovanih lovskih izkaznic, kar je doslej mnogokrat povzroœalo nezadovoljstvo upraviœencev do lovske izkaznice. Niko Øuøtariœ, predsednik Komisije LZS za organizacijska in pravna vpraøanja 540

7 MNENJA IN PREDLOGI Sloæno poiøœimo reøitve! Zelo smo hvaleæni izkuøenemu in uglednemu lovskemu tovariøu Francu Svetcu, ki je v Lovcu, 9/08, na str. 420, v œlanku Kako in kam nas vodijo naøi»vodje«, odprl eno izmed najpomembnejøih vpraøanj lovstva v tem trenutku; to je o sistemu naœrtovanja, kontrole odvzema in sankcioniranja nepravilnosti pri odstrelu. Na to vpraøanje opozarjamo v OZUL Posavja ves œas pristojne organe (Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), LZ Slovenije in tudi lovsko inøpekcijo). Œe je doslej to vpraøanje povzroœalo nikoli konœano razpravo in teoritiziranje (med pisarniøkimi lovci in lovci iz prakse in z izkuønjami), zdaj postaja eno temeljnih. Ob uveljavljanju koncesijskih pogodb, ko bodo podpisane, bo namreœ izvajanje ali neizvajanje naœrta odstrela eno izmed glavnih doloœil koncesijske pogodbe in tudi kontrole izvajanja. Œe æelimo nadaljevati Svetœevo razmiøljanje, moramo zadevo zajeti lepo od zaœetka, da pokaæemo, kje se zaœno problemi zdajønjega naœrtovanja. V tem prispevku ne izpostavljamo vseh udeleæencev v procesu naœrtovanja, ampak samo tiste, ki so najoæje povezani v zadevnih postopkih. To so: ZGS oz. njegove obmoœne enote, lovske druæine (LD) in OZUL. Na podlagi izpolnitve naœrta prejønjega leta in po opravljenem pregledu in kategorizaciji odstrela strokovne sluæbe ZGS pripravijo usmeritve za gospodarjenje z divjadjo v prihodnjem letu (biotehniœna dela, odvzem in dodajanje divjadi itn.). Usmeritve so rezultat smernic in podatkov LD iz prejønjega leta. Glede na smernice je, npr., OZUL Posavja skupaj z LD opravil postopek priprave predlogov naœrtov lovskih druæin. Strinjamo se s Svetcem, da so le v LD najboljøi poznavalci razmer v Foto: G. Bolœina svojih loviøœih, nikakor pa ne moremo trditi, da so tudi najboljøi naœrtovalci. Naj navedemo samo nekaj izvleœkov iz zbirnika naœrtov LD za divjad (izbrane vrste, navedene v preglednici), ki je znaœilna za Posavje. Iz preglednice je razvidno, da v lovskih druæinah bistveno viøje ocenjujejo predvideno øtevilœnost divjadi, ko naœrtujejo odstrel (odvzem), kot se pozneje izkaæe pri realizaciji. Œe bi rezultate ankete ocenjevali lovcem nenaklonjeni posamezniki, bi nas lahko hitro obdolæili, da smo»streljaœi«, saj so odstopanja najveœja prav v kategorijah trofejne divjadi: srnjak, damjak, navadni jelen in divji Realizacija 2007 Naœrtovano Odstrel Druge izgube Srnjad Damjak Navadni jelen Divji praøiœ Poljski zajec Fazan Raca mlakarica Siva vrana Predlog LD 2008 Potrjeni naœrt 2008 Srnjad Damjak Navadni jelen Divji praøiœ Poljski zajec Fazan Raca mlakarica Siva vrana praøiœ. Rezultate naœrtovanja lovskih druæin smo usklajevali na zelo strokoven in korekten naœin z ZGS na podlagi doseæenih odstrelov v preteklosti, vkljuœno z izgubami (kar v naœrtu lovskih druæin ni bilo upoøtevano), pripravili predlog naœrta, ki je bil usklajen z vsemi veljavnimi dokumenti v R Sloveniji, podpisal ga je minister za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, sprejeli pa s Pravilnikom o sprejemu, Ur. list RS, øt. 59/08, z dne In tu se zaœnejo problemi, na katere opozarja Franc Svetec. Sistem naœrtovanja v Zavodu za gozdove je v bistvu bazenski pristop, ki upoøteva viøino odvzema (odstrela in izgub) glede na posamezno vrsto divjadi in v skladu s smernicami prav tako spolno in starostno sestavo. Tako sprejeti naœrt je temelj OZUL-u, ki mora nadalje pripraviti razdelilnik po lovskih druæinah (LD) oz. loviøœih. Vsi izkuøeni lovci vemo, da izvajanje lova ni samopostreæna trgovina, kjer kupiø tisto, kar potrebujeø. Strinjam se s staliøœi, da je priprava razdelilnika po sprejetem naœrtu v

8 MNENJA IN PREDLOGI LD morda res»birokratsko - administrativna«, vendar brez upoøtevanja realizacije prejønjih odvzemov, naœrta lovskih druæin in naœrta, ki ga je potrdil MKGP, paœ ne gre. Glede tega smo bili doslej pripravljeni sprejemati oœitke in smo zgolj skomignili z rameni, da drugaœe paœ ne gre. Vendar æe zdaj, ko øe ni podpisanih koncesijskih pogodb za upravljanje z loviøœi, inøpekcijske sluæbe æe izvajajo nadzor nad izpolnjevanjem naœrta in tudi ustrezno ukrepajo glede njegovega neizpolnjevanja. Ta problem bo ob izvajanju koncesijskih pogodb øe bistveno bolj izpostavljen! Nikoli nismo in ne bomo trdili, da je priprava naœrtov v lovskih druæinah in v OZUL-u rezultat visoko strokovnega dela, nedvomno pa je to opravljeno s poøtenimi nameni in glede na dolgoletne izkuønje gospodarjenja z divjadjo. ZGS, kot strokovna sluæba, pooblaøœena za naœrtovanje, to nalogo opravlja na podlagi bazenskega naœrtovanja in v okviru viøine odvzema usklajuje tudi starostno in spolno sestavo. V zbirniku naœrtov LD mora OZUL doseœi viøino odvzema pa tudi starostno in spolno sestavo potrjenega naœrta LUO. In prav glede tega menimo, da ni stroke, ki bi lahko do podrobnosti zadostila vsem merilom. Zato se tudi pojavljata dvoumni besedi najveœ in najmanj. Kot smo æe omenili, je to problem, ki se ga v OZUL-u Posavja globoko zavedamo in nanj opozarjamo æe ves œas. V okviru LZS je bil po dogovoru predsednika S. F. Kropeta in A. Øubica et consortes sprejet dogovor, da komisija za gospodarjenje z divjadjo upravlja tudi funkcijo usklajevanja (koordinacije) OZUL-ov. Resniœno bi bili upraviœeni priœakovati sklic komisije, ki bi obravnavala omenjeno problematiko in poskuøala med zainteresiranimi (LD, ZGS, inøpekcijske sluæbe) poiskati ustrezne reøitve ter olajøati delo v LD. Komisija se po sprejetju porabe sredstev za leto 2008, glede Foto: M. Rovøœek Diana Zasanjani v preteklost na njene pristojnosti, ni nikoli sestala. Zato prosim predsednika, naj jo skliœe œim prej. Mogoœ izhod iz trenutne situacije je, da po opravljeni kategorizaciji opravimo skupno oceno realizacije naœrta na obmoœju LUO. Œe v primeru naœrta, ki so ga potrdili oblastni organi, ni pretiranih odstopaj, po naøem mnenju inøpekcijskim sluæbam ne bi bilo treba ukrepati v posameznih LD, razen v primeru izrazitih odstopanj ali celo krøitev ZDLov-1 in druge pozitivne zakonodaje na podroœju lovstva. Nenazadnje je treba tudi vedeti, da leta 2008 ni veœ mogoœe usklajevati izrednih primerov v loviøœih, ker popravki pri vseh vrstah divjadi po sprejetih naœrtih v LD niso veœ mogoœi (razen odloœb o odvzemu zavarovanih vrst), kar pa dodatno povzroœa teæave. Prav tako se strinjamo z lovskim tovariøem Svetcem, da moramo znotraj stroke narediti marsikaj, da bi padli nekateri tabuji, ki so zdaj øe prisotni, in da se lovska stroka, ki je bila v preteklosti potisnjena na stranski tir zaradi urejanja organizacijskih teæav v LZS, ponovno uveljavi. Zato si mora stroka v okviru LZS spet pridobiti tisti status, ki ga je v preteklosti æe imela, saj bo le tako mogoœ dialog o strokovnih vpraøanjih glede divjadi med strokovnjaki ZGS, LZS in drugih zainteresiranih panog (kmetijstvo, varstvo okolja in civilne iniciative). Pri tem ne sme biti pomembno, katero skupino je kdo podpiral v prejønjem procesu utrjevanja razmer v LZS. Pozabimo na zamere in ugledni strokovnjaki naj se ponovno vrnejo v delo LZS! Prispevek ni napisan z namenom polemiziranja, temveœ z iskreno æeljo, da bi naøli reøitve, ki bodo v prid divjadi in lovcem ter da bi naøli izhod iz trenutnega stanja, ki ima v sistemu naœrtovanja, izvajanja in kontrole vgrajene elemente, ki so si v navzkriæju (koliziji) in omogoœajo le pojavljanje konfliktnih razmer. Aleø Ilc, predsednik OZUL Posavja Septembrska TV-oddaja o pravici lastnikov zemljiøœ do lova Preseneœen sem bil, da je TV Slovenija uvrstila v program zgodbo o lovu in pravici do lova. Lastniki zemljiøœ, ki so jih dobili po denacionalizaciji, se v svoji strasti po lastnini ne morejo ustaviti, saj menijo, da so dobili premalo. Zato pogrevajo svoj zahtevek, da bi skupaj z zemljiøœi dobili øe pravico do lova. Menijo namreœ, da bodo z uveljavljenjem te pravice lahko ustvarjali dodatni prihodek. Æal»vidijo«samo svetlo stran lova pa øe to samo v materialnem pogledu, ne predstavljajo pa si obveznosti, ki so nastale za upravljavce loviøœ ob poslanstvu lova, ki øe zdaleœ niso v odstrelu divjadi, ampak v sonaravnem bivanju œloveka v naravi. Ne trdim, da je v naøem lovstvu æe vse v najlepøem redu in da vsi lovci æivijo in delujejo z vrednoto soæitja v naravi. Toda velika veœina jih øe vedno mnogo veœ vloæi, kot jim je z lovom povrnjeno. Tisoœe in tisoœe ur je namenjenih za urejanje in preverjanje habitata, urejanje krmiøœ, spremljanje in elektronsko dokumentiranje stanja divjadi in loviøœa, delovanje v svojem okolju, za sprotno izobraæevanje, pa tudi druæenje. Œe pa lovec æeli lovski plen zase, ga mora øe posebej plaœati. Lovci se druæimo kot enakopravni œlani. Tu ni gostitelja, ni gosta na lovu, tako kot ga je v oddaji predlagal posestnik lovec K. Matk iz Logarske doline. Tu ne sme biti nadrejenosti in podrejenosti, ki bi ju povzroœila pridobljena pravica do lova. Kot sem zapisal æe v uvodu, je bila oddaja o lovu odveœ. Zakonodajalec je sprejel Zakon o divjadi in lovu, ki zdaj velja za lovcev. Lastnikov zemljiøœ, ki se zavzemajo za pravico do lova, pa je 150. Æe zaradi tega dejstva, ne glede, kako je to urejeno v drugih dræavah, je zakon praviœen za veliko veœino! Konœno so tudi lastniki zemljiøœ samo dræavljani, ki smo pred zakonom vsi enaki. Zato lovci upraviœeno priœakujemo, da bo zakon tudi udejanjen v razumnem œasu, v kar pa, glede na nekatere dogadke, zelo dvomimo. Milan Lovrenœiœ 542

9 Foto: M. Rovøœek Diana PRVI slovenski posvet z mednarodno udeleæbo o upravljanju z divjadjo: SRNJAD Srnjad (Capreolus capreolus L.) je najpomembnejøa lovsko-gospodarska vrsta v skoraj vseh evropskih dræavah; tako, npr., letni odstrel srnjadi v Evropi presega osebkov, v Sloveniji pa se giblje od do æivali. Srnjad je ena kljuœnih vrst v kopenskih ekosistemih, kjer je zaradi svojih prehranskih znaœilnosti (rastlinojedi izbiralec, v prehrani katerega prevladujejo s hranili bogati prehranski viri npr. popje in poganjki dreves, od œloveka vzgojene rastline) ter njene pomembne udeleæbe v prometnih nesreœah (na leto samo v Sloveniji povozimo veœ kot 6000 glav srnjadi) opredeljena tudi kot»konfliktna vrsta«. Hkrati pa je srnjad zaradi njenih ekoloøkih in sociobioloøkih znaœilnosti tudi ena najprimernejøih vrst za bioindikacijo onesnaæenosti okolja. V evropskem prostoru je srnjad zelo dobro raziskana vrsta, kar pa æal ne velja za Slovenijo, kjer so sistematiœne raziskave te vrste zgolj izjema in to kljub dejstvu, da so pri nas habitati srnjadi øe med najbolje ohranjenimi, populacije srnjadi med najbolj stabilnimi in vitalnimi, upravljanje z njimi pa sodi med najbolje urejeno v evropskem prostoru. Posledica slabe prouœenosti srnjadi, zlasti pa pomanjkljivega prenosa najnovejøih znanstvenih spoznanj v domaœo strokovno javnost, ki se ukvarja s populacijskim upravljanjem te vrste, so øtevilne teæave, ki onemogoœajo optimalno upravljanje s populacijami (npr. nepoznavanje metod za oceno øtevilœnosti populacij in spremljanje populacijske dinamike; izredno velik deleæ naravnih in nenaravnih izgub v celotnemletnem odvzemu vrste; izredno veliko trkov vozil s srnjadjo in poslediœno velika gospodarska ter ekoloøka økoda in tveganje za udeleæence v cestnem prometu; relativno velika økoda, ki jo srnjad povzroœa na gozdnem mladju in kmetijskih povrøinah). Zavedajoœ se omenjenih pomanjkljivosti je Inøtitut za ekoloøke raziskave ERICo - Velenje v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije junija 2007 v Velenju organiziral 8. evropski kongres o srnjadi s pestro mednarodno udeleæbo (85 udeleæencev iz 16 evropskih dræav), na katerem so strokovnjaki iz razliœnih podroœij raziskovanja srnjadi predstavili svoje znanstvenoraziskovalne rezultate v obliki predavanj, plakatov in intenzivnih razgovorov na øtirih tematskih delavnicah, ki so bile organizirane v okviru konference. Konference se je poleg veœine vodilnih slovenskih raziskovalcev srnjadi udeleæilo tudi nekaj domaœih upravljavcev s populacijami in naœrtovalcev upravljanja (t. j. lovcev in gozdarjev), ki so vsi po vrsti poudarili potrebo tudi po organizaciji podobnega dogodka, ki bi bil (upoøtevaje izbrane teme) namenjen predvsem slovenski strokovni javnosti. Ker se upravljavci z divjadjo z omenjeno problematiko (t. j. slaba raziskanost in øe zlasti slab prenos najnovejøih znanstvenih izsledkov k njim) sreœujejo tudi pri drugih vrstah divjadi, smo æe na 8. evropskem kongresu o srnjadi sprejeli sklep, da bomo na inøtitutu ERICo - Velenje zaœeli z vsakoletno organizacijo enodnevnih konferenc (posvetov) o upravljanju z divjadjo, na katerih bi poleg domaœih raziskovalcev slovenski znanstveni in strokovni javnosti svoje najnovejøe znanstvene izsledke predstavilo tudi manjøe øtevilo (2 do 4) uveljavljenih svetovnih raziskovalcev. Upoøtevaje pomen srnjadi kot najpomembnejøe lovskogospodarske vrste bo 1. slovenski posvet z mednarodno udeleæbo o upravljanju z divjadjo namenjen tej vrsti. V naslednjih letih pa nameravamo, v primeru pozitivnega odziva, organizirati øe veœ podobnih posvetovanj, namenjenih tudi drugim vrstam divjadi (divji 543

10 praøiœ, gams, poljski zajec, lisica itn.). Na 1. slovenskem posvetu z mednarodno udeleæbo o upravljanju z divjadjo: SRNJAD, ki bo v soboto, (od 9. do 18.), v velenjskem Hotelu Paka, bo poudarek namenjen naslednjim temam, ki so vse po vrsti pomembne za uspeønejøe in uœinkovitejøe upravljanje s populacijami srnjadi v Sloveniji: (i) srnjad v Sloveniji stanje populacij in upravljanje z njimi; (ii) ekoloøke in sociobioloøke znaœilnosti srnjadi; (iii) sodobne metode in koncepti za ugotavljanje øtevilœnosti in spremljanje stanja (monitoring) populacij srnjadi; (iv) trki vozil s srnjadjo: stanje in moænosti reøevanja problematike; (v) bolezni in zdravstveno varstvo srnjadi; (vi) srnjad kot plenska vrsta s poudarkom na vplivu plenilcev na populacije srnjadi; (vii) srnjad kot kazalec kakovosti æivljenjskega okolja. Na posvetovanju bodo v prvi vrsti predstavljeni najnovejøi in po naøem mnenju izredno zanimivi rezultati raziskav slovenskih raziskovalcev srnjadi (predvidena so predavanja raziskovalcev z Biotehniøke fakultete, Oddelka za biologijo ter Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarskega inøtituta Slovenije, Veterinarske fakultete ter Inøtituta za ekoloøke raziskave ERICo - Velenje), pa tudi spoznanja, ki so jih z veœletnim praktiœnim delom in opazovanji pridobili domaœi upravljavci/lovci (predavanja predstavnikov Lovske zveze Slovenije) in naœrtovalci upravljanja (referati Zavoda za gozdove Slovenije) s populacijami te vrste. Kot nadgradnjo domaœim predavateljem bo nekaj izbranih, t. j. pomembnih in zanimivih tem predstavilo tudi nekaj eminentnih in uveljavljenjih tujih raziskovalcev srnjadi. Med tujimi gosti, ki bodo predvidoma pripravili uvodna predavanja (le-ta bodo v angleøœini, organizatorji pa bomo poskrbeli za simultani prevod), velja øe posebej omeniti naslednje strokovnjake: prof. dr. Rory Putman (Oddelek za bioloøke znanosti, Manchester Metropolitan University, Velika Britanija), prof. dr. Stefano Focardi (Nacionalni inøtitut za gozdno æivalstvo, Bologna, Italija) in prof. dr. Zdravko Janicki (Veterinarska fakulteta Sveuœiliøta v Zagrebu, Hrvaøka). Podroben seznam predavateljev in naslovov predavanj bo objavljen na spletnih straneh Inøtituta za ekoloøke raziskave ERICo - Velenje ( dostopen pa bo tudi na spletnih straneh Lovske zveze Slovenije. Za razliko od 8. kongresa o srnjadi, kjer je bil poudarek na znanstvenoraziskovalnih delih, bo v okviru prihajajoœega posveta o upravljanju s srnjadjo poudarek predvsem na praktiœnih spoznanjih v povezavi z boljøim in uœinkovitejøim upravljanjem s to vrsto, reøevanjem nekaterih konfliktnih situacij (npr. trki vozil s srnjadjo) ter o uporabi srnjadi kot kazalca kakovosti njenega æivljenjskega okolja. Zato bo poleg dopoldanskih predavanj v popoldanskem delu posveta sledila okrogla miza, na kateri bodo predstavniki Lovske zveze Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in raziskovalnih institucij izmenjali svoje poglede in ideje na prednosti ter morebitne pomanjkljivosti trenutnega upravljanja s populacijo srnjadi v Sloveniji, nakazali pa bodo tudi moænosti za øe boljøe upravljanje v prihodnosti. Natanœne informacije o dogodku ter naœinu registracije bodo objavljene na spletnih straneh Inøtituta za ekoloøke raziskave ERICo - Velenje ( v elektronski obliki pa bodo posredovane tudi vsem upravljavcem loviøœ, in sicer bodisi neposredno ali pa prek tajnikov obmoœnih lovskih zvez oziroma prek Obmoœnih zdruæenj upravljavcev loviøœ. Vse, ki bi æeleli o dogodku izvedeti øe kaj veœ, se lahko na nas obrnete prek e-poøte (helena. policnik@erico.si; bostjan. pokorny@erico.si), v dopoldanskem œasu pa tudi po telefonski øtevilki (03) (Karin). Vljudno vabljeni! Doc. dr. Boøtjan Pokorny Foto: J. Papeæ Diana

11 Foto: M. Vogrin Vzroki za zmanjøevanje øtevilœnosti poljskih zajcev v slovenskih loviøœih Podrobnejøi pregled podatkov o odstrelu poljskega zajca v Sloveniji je pokazal, da je bil v zadnjih petih letih povpreœni skupni odlov te divjadi kar øtirinajstkrat manjøi kot v prvi polovici øestdesetih let. Podobno zmanjøevanje populacije beleæijo lovske statistike po vsej Evropi. Sploøne, pa tudi bolj poglobljene raziskave kaæejo, da so vzroki za take razmere predvsem v spremenjeni kmetijski pridelavi, ki je temeljito spremenila æivljenjsko okolje poljske divjadi. Kljub zanimivi øtudijski temi pa øe vedno ne poznamo kljuœnih mehanizmov, zaradi katerih se zmanjøuje populacija poljskega zajca. Komisija za malo divjad Lovske zveze Slovenije je skoraj deset let namenjala finanœna sredstva za raziskavo vzrokov za zmanjøevanje øtevilœnosti te vrste v naøih loviøœih. V œlanku so zbrani rezultati raziskav o vzrokih za zmanjøevanje øtevilœnosti te priljubljene vrste poljske divjadi. Pri nas velja sploøno prepriœanje, da je za zmanjøevanje populacije poljskega zajca krivo kmetijstvo, zlasti raba pesticidov. Toda poljski zajec ni edina vrsta, pri kateri ugotavljamo strmo zmanjøevanje øtevilœnosti. Primerjava statistike odstrela poljskega zajca in gozdnega jereba (Tetrastes bonasia), ki je bil lovna vrsta do leta 1993, pokaæe zelo veliko podobnost. Øtevilœnost obeh se je zmanjøevala po skoraj enakem vzorcu (graf 1). Razlogov za tako podobnost ne poznamo, v vsakem primeru pa za izginevanje gozdnega jereba niso krivi pesticidi. Zmanjøevanje øtevilœnosti poljskega zajca v naøih loviøœih je nedvomno odziv na veœ dejavnikov, ki se prepletajo med sabo. Ker je slovenska lovska tradicija usmerjena v trajnostno upravljanje z lovnimi vrstami, je v primeru poljskega zajca pred posebno teæko nalogo. Ne vemo namreœ, kako pomembni so posamezni dejavniki in s kakønimi mehanizmi ta vrsta odgovarja nanje. Zato tudi ne poznamo uspeønih ukrepov za izboljøanje stanja populacije. V prispevku so podrobneje razœlenjeni dejavniki, za katere domnevamo, da najpomembneje vplivajo na velikost populacije poljskega zajca pri nas: kmetijska pridelava, promet, lov ter poveœanje populacij plenilcev. Opaziti je tudi cikliœna nihanja populacije, za katera pa ne poznamo pravega vzroka. Spremembe kmetijske pridelave V zadnjih tridesetih letih se kmetijske povrøine zmanjøujejo v najveœji meri zaradi pozidave, delno pa tudi zaradi zaraøœanja. Statistiœni podatki o prirastku mesa in povrøinah, ki so bile zasejane s koruzo in silaæno koruzo, kaæejo, da se je v letih 1970 in 1980 slovensko kmetijstvo preusmerilo iz poljedelske pridelave v æivinorejsko. Povrøine, zasejane s koruzo in silaæno koruzo, pokrivajo najveœji deleæ slovenskih kmetijskih povrøin, vendar iz leta v leto zelo nihajo. 545

12 Vpliv kmetijske pridelave na æivljenjski prostor poljskega zajca Preusmeritev ekstenzivnega poljedelstva v intenzivno æivinorejo ima neugodne posledice za æivljenjsko okolje poljskega zajca. Vzrok je v preseækih gnoja iz farmske vzreje æivali in v pridelavi koruze kot najpomembnejøe krmne rastline. Gnojnica lahko pomembno onesnaæi okolje z nitrati in drugimi duøikovimi spojinami, zlasti kadar je po povrøinah razlita v zimskem œasu. Deluje pa tudi kot odvraœalo (repelent) in preæene æivali iz dela njihovega habitata. Koruza je zaradi porabe vode in rabe pesticidov okoljsko najbolj problematiœna kulturna rastlina pri nas. Na manjøih koruznih poljih, kjer so posledice robnega uœinka razmeroma velike, ta poljøœina izraziteje ne vpliva na kakovost habitata poljskega zajca. Razmere so povsem drugaœne na velikih monokulturnih povrøinah. Rastline vzklijejo razmeroma pozno in je potrebna intenzivna raba herbicidov. V takem okolju so prehranske razmere izredno skromne, saj v œasu vegetacije na koruznem polju skoraj ni podrasti. Poljski zajec tudi zelo redko izbira gosto in visoko koruzno rastje za pribeæaliøœe in loæ (slika 1). Pri obrambni strategiji te vrste imata namreœ najpomembnejøo vlogo vid in sluh, v gostem rastlinju koruznega polja pa teh dveh œutov ne more izkoristiti. Zaradi kmetijske prakse, ki je prevladovala zadnjih trideset let, je bilo potrebno jesensko oranje takoj po spravilu pridelka. Preorana koruziøœa so ostajala gola do spomladanske setve. V zadnjih letih se v kmetijsko prakso uvajajo vmesni posevki in zeleno gnojenje, ki omilijo neugodne uœinke koruznih monokultur. V zadnjih nekaj letih je poljski zajec dobil nenavadnega in nepriœakovanega zaveznika koruznega hroøœa. Prednostni ukrep za zatiranje te æuæelke je kolobarjenje. Zdi se, da je obveznost kolobarjenja bolj pomagala zajœji populaciji kot kateri koli drugi ukrep doslej. V letih od 2000 do 2005 se je odstrel poljskega zajca iz pribliæno æivali poveœal na veœ kot æivali leta Uporaba pesticidov in kmetijske mehanizacije v æivljenjskem okolju poljskega zajca V Sloveniji smo porabili najveœ pesticidov v zaœetku osemdesetih let, ko je øe veljalo prepriœanje, da z uporabo kemijskih zaøœitnih sredstev lahko neomejeno reøujemo kmetijsko pridelavo. Takrat smo porabili dvakrat veœ pesticidov kot dandanes. Pomembna razlika je tudi v Graf 1. Odstrel dveh tako razliœnih vrst, kot sta poljski zajec in gozdni jereb, je bil v tridesetletnem obdobju presenetljivo podoben. Slika 1. Konec junija je koruza brez podrasti. Velike povrøine postanejo neprimerno okolje za poljskega zajca. strupenosti kemikalij pred tridesetimi leti in zdaj. Skoraj ves nabor snovi, ki jih je bilo mogoœe uporabljati pred tridesetimi leti, je zdaj zaradi strupenih uœinkov umaknjen s trga. V Evropski uniji namreœ ni dovoljeno registrirati ali uporabljati pesticidov, ki so strupeni za divjad ali pa so zanjo dolgodobno tveganje. Dokaj obseæne raziskave, ki smo jih opravili v letih 2000 in 2001, ne kaæejo, da bi bila raba pesticidov vzrok za zmanjøanje velikosti zajœje populacije. Uporaba sodobne kmetijske mehanizacije je v primerjavi s tradicionalnimi kmetijskimi tehnologijami pomembna sprememba v kmetijskem okolju. Pri pridelavi sena in silaænih detelj je smrtnost mladiœev zaradi mehanizacije pribliæno 15 %. Najveœje izgube so bile ugotovljene pri spravilu spomladanskega zelenega pokrova iz trav in lucerne (45 %), zmerne izgube pri koønjah travinja in detelje (18 %) ter najmanjøe izgube na æitnih poljih (4 do 6 %). Kmetijska mehanizacija pa ni dejavnik smrtnosti med odraslimi poljskimi zajci. Vpliv kmetijske pridelave na velikost domaœega okoliøa Spremembe, ki so v zadnjih øtiridesetih letih spreminjale kulturno krajino in agroekosisteme kot znaœilna staniøœa poljskega zajca, so povzroœile poveœanje domaœega okoliøa æivali. Domaœi okoliø poljskega zajca obsega od 26 do 190 ha. Na sploøno je velikost domaœega okoliøa odvisna od raznolikosti okolja: pestrejøe je okolje, manjøi je domaœi okoliø. Øtudije poljskih zajcev v slanih moœvirjih so pokazale, da je domaœi okoliø v takem naravnem okolju vse leto bolj ali manj enak. V kmetijskih ekosistemih z intenzivno pridelavo pa se med letom zelo Foto: B. Kolar 546

13 spreminja velikost domaœega okoliøa. Nanjo sicer vplivajo øtevilni dejavniki, kot so moænosti pribeæaliøœ, primerni loæi, socialna organizacija ter razmnoæevalna (reprodukcijska) obdobja. Kljub temu ocenjujemo, da sta velikost in spreminjanje domaœega okoliøa v najveœji meri odvisna predvsem od prehranske ponudbe. Veœanje domaœega okoliøa pomeni veœjo izpostavljenost odraslih osebkov dejavnikom tveganja in poslediœno veœjo smrtnost. Prehranska ponudba Med vegetacijskimi obdobji se zelo spreminja prehrana poljskega zajca. V okolju s prevladujoœimi æiti je le-teh lahko v œasu zgodnjih rastnih faz do 95 % vse hrane. V poznejøih rastnih fazah pa æita zamenjajo dvokaliœnice, ki so v tem okolju praviloma plevel. V poznem poletju je æitnega zrnja tudi do 20 % vsebine zajœjega æelodca. Pozimi so poglavitna hrana ozimna æita ter drugi sveæi poganjki enokaliœnic. V gozdu in na gozdnem robu zavzemajo znatni deleæ v sestavi hrane zajcev øe iglice, lubje, enoletni poganjki ter nizke grmovnice. Novejøe raziskave so pokazale na velik pomen nenasiœenih maøœobnih kislin v prehrani poljskega zajca. Veœji deleæ rastlin, bogatih z nenasiœenimi maøœobnimi kislinami, se odraæa v veœji porodni teæi zajœkov in uspeønejøem razvoju zajœkov iz velikih legel. Nenasiœene maøœobne kisline miøiœja in srca poljskega zajca so prilagoditev, ki daje æivali moænost eksplozivnega odzivanja pri pobegu pred plenilcem. Med sesalci imajo tako visoke koncentracije nenasiœenih maøœobnih kislin le øe nekatere antilope, podobne vsebnosti pa so ugotovili tudi v repu ameriøkih klopotaœ. Raznolikost prehranskih potreb kaæe na nepriœakovano dejstvo, da poljski zajci v intenzivnem kmetijskem ekosistemu poleti lahko»stradajo«, kadar je v njihovem okolju rastlinje osiromaøeno zaradi rabe herbicidov. Vpliv prometa Promet je pomemben dejavnik smrtnosti, zato je poveœevanje dolæine asfaltiranih poljskih in lokalnih cest ena izmed veœjih sprememb v æivljenjskem okolju poljskega zajca. Razpoloæljivi podatki dokazujejo, da se je v Sloveniji v zadnjih petindvajsetih letih dolæina makadamskih cest skoraj prepolovila zaradi novih, asfaltiranih cest. Ob stanju cest pa se je pomembno poveœala tudi gostota prometa. V Sloveniji se je v letih 1985 in 2005 podvojilo tudi øtevilo registriranih osebnih vozil. Medtem ko je smrtnost poljskih zajcev na makadamski cesti zaradi majhne hitrosti vozil skoraj zanemarljiva, pa po asfaltiranju postane hitrost vozil pomemben dejavnik smrtnosti. Nemøke raziskave so pokazale, da je smrtnost od 0,28 do 0,64 æivali na kilometer prometne asfaltne ceste na leto. V Foto: J. Papeæ Diana Nemœiji je povoæenih æivali veœ kot 10 % letnega odstrela te divjadi. Ocenjujemo, da so v Sloveniji podobne razmere. Vpliv plenilcev na velikost populacije poljskega zajca Poljski zajec je plen za mesojede in vsejede vrste. Øtevilni avtorji ocenjujejo, da je v Evropi lisica prednostni plenilec poljskega zajca. Po mnenju nekaterih poveœanje populacije lisice za veœ kot desetkrat bolj vpliva na zmanjøanje populacije poljskega zajca kot pa spremembe v kmetijski krajini. Med sesalci so pomembni plenilci tudi skoraj vsi predstavniki druæine kun (kuna belica, zlatica, dihur, podlasica, hermelin) ter potepuøki psi in maœke. Ptiœi so manj pomembni plenilci poljskega zajca. V raziskavi, kjer so bili plenilci sesalcev izkljuœeni (zaradi ograje), so ptiœi uplenili 15 % letnega prirastka. V tem deleæu so sive vrane uplenile kar 50 % mladih zajœkov, 20 % krokarji, 20 % kanje, 8 % kragulji in 2 % sove. Glede na lastna opaæanja sklepam, da sta v slovenskih razmerah pomembna plenilca zajœjega zaroda tudi bela øtorklja in siva œaplja. Zdrave odrasle osebke plenijo predvsem lisice. Drugi plenilci, kot so sove uharice, ujede ali kune, pa po ugotovitvah niso pomembnejøi plenilci te vrste. V slovenskem okolju so plenilci poljskega zajca prehranski oportunisti, ki niso vezani na zajca kot najpomembnejøi plen, zato tudi razpoloæljivost tega vira obœutno ne vpliva na njihovo øtevilœnost. Nihanje velikosti populacije lisic kot glavnega plenilca je odraz bolezni, ne pa øtevilœnosti poljskega zajca! Za lisico, kune in ptiœe, ki plenijo tudi poljske zajce, so poljske miøi najpomembnejøi vir hrane. V Sloveniji se je v opazovanem obdobju bistveno spremenilo razmerje med poljskim zajcem in lisico. Medtem ko je bilo v zgodnjih øestdesetih letih uplenjenih skoraj osem zajcev na eno lisico, se je razmerje spremenilo v korist lisic, ki jih je bilo ob koncu opazovalnega obdobja veœ kot pet na enega zajca. Neugodno razmerje med lisico kot plenilcem in poljskim zajcem kot plenom se øe bolj izrazito pokaæe v posameznih slovenskih regijah. Lisica je namreœ pogosta v vsej Sloveniji, medtem ko v nekaterih predelih Slovenije sploh ne lovijo veœ poljskega zajca (preglednica 1). Lov in starostna sestava lovine (poljskih zajcev) Starostni sestav uplenjenih poljskih zajcev je pokazatelj uspeønosti gospo- 547

14 Foto: J. Pap darjenja (upravljanja) s to vrsto divjadi. Vendar pa so raziskave, ki smo jih opravili v letih 2002 do 2004 in leta 2007, pokazale na zelo neugodno starostno sestavo uplenjenih poljskih zajcev v slovenskih lovskih druæinah (graf 2). Deleæ veœ kot eno leto starih, za razmnoæevanje sposobnih (reproduktivnih) æivali je bil nekaj manj kot 60 % do skoraj 80 % lovine. V lovskih druæinah je teæiøœe odstrela novembra in decembra. Na primerjal- nem obmoœju, v LPN Fazan - Beltinci, kjer je teæiøœe odlova oktobra, je v lovini vsaj polovica mladih zajcev. Kljub komercialnemu lovu na poljskega zajca, ki poteka v LPN Fazan Beltinci, je gostota zajcev iz leta v leto podobna in za slovenske razmere velika. Intenziven lov v poznih jesenskih mesecih, ko je med lovino najveœ starih, spolno zrelih æivali, nedvomno vpliva na velikost zajœje populacije. Preglednica 1: Razmerje med øtevilom uplenjenih poljskih zajcev in lisic v Sloveniji in posameznih obmoœnih zvezah Starostna sestava odlovljenih poljskih zajcev Graf 2: Starostna sestava lovine poljskega zajca v lovskih druæinah Opazovanje selitev poljskega zajca v Starøah na Dravskem polju V okviru dela Komisije LZS za malo divjad je od septembra do decembra 2007 potekalo opazovanje poljskih zajcev na pribliæno 60 ha velikem obmoœju loviøœa Lovske druæine Starøe (slika 2). Namen opazovanja v znaœilnem ravninskem okolju z intenzivno kmetijsko pridelavo je bilo ugotoviti, kako se poljski zajci odzivajo na spremembe v rastlinski pokritosti tal v jesenskih in zimskih mesecih. Lokacije, na katerih smo opazovali zajce, smo oznaœili z GPS-navigacijo. Zbrali smo podatke o zajœjih loæih, sledeh v snegu ter o opazovanih æivalih na prostem. Poljski zajci so se neenakomerno pojavljali po na videz podobnem terenu. V treh tednih, od spravila koruze in vznika jeœmena, æivali nismo opazili na skoraj tretjini opazovanega obmoœja. Ocenili smo, da je habitat poljskih zajcev na opazovanem obmoœju bistveno izboljøala velika povrøina, zasejana s facelijo. Ta dosevek za podor je bil posejan na tretjini opazovane povrøine. Do pomladi je facelija poljskemu zajcu pa tudi drugi divjadi nudila kritje in vir hrane. Zajci so se intenzivno hranili tudi na jeœmenovih poganjkih. V œasu opazovanja so æivali izbirale loæe glede na roso, veter in druge podnebne dejavnike. Rezultati opazovanj so zelo nedvoumno pokazali na velik pomen pestrosti kmetijskih kultur in na pozitivne uœinke sodobne dobre kmetijske prakse na izboljøanje æivljenjskega okolja poljskega zajca. 548

15 vali bolj izpostavljene plenilcem, izgubam v prometu, slabøe pa je tudi preæivetje zaroda. Spolno zrel del populacije øe posebno ogroæata vedno veœja gostota prometa in intenziven lov, ki ga izvajamo v drugi polovici lovne dobe. Slika 2: Opazovano obmoœje: posnetek ustreza œasu po spravilu koruze na obøirnem polju, ki z juæne strani obkroæa gozdiœek (vir: GERK). Cikliœna nihanja zajœje populacije v Evropi Vzroke za zmanjøanje øtevilœnosti poljskega zajca smo iskali tudi s primerjavo odstrela te divjadi v Sloveniji in na Danskem. V teh dveh deæelah velja povsem razliœna kmetijska praksa z drugaœnimi kmetijskimi kulturami (na Danskem npr. ni koruziøœ) in razliœnimi podnebnimi razmerami. V obravnavanem obdobju sta imeli dræavi razliœna druæbena sistema in drugaœno lovsko tradicijo. Kljub razlikam pa je nihanje odstrela skoraj enako z zelo podobno teænjo zmanjøevanja øtevilœnosti vrste. Nenavadno veliko podobnost kaæejo tudi cikliœna nihanja, ki jih v obeh primerih zaznamo pribliæno vsakih sedem let (graf 3). Kaj povzroœa nihanja, øe ni povsem jasno, oœitno pa to zelo vpliva na velikost populacije ne glede na druge, lokalne vplive. Sklepne besede Zmanjøevanje øtevilœnosti poljskega zajca je posledica celovitih sprememb v okolju slovenske kulturne krajine. Spremembe v intenzivnosti in naœinu kmetijske predelave, skupaj z drugimi œlovekovimi pritiski in vplivi, delujejo na ekoloøke mehanizme, ki so v økodo populacije poljskega zajca. V neugodnih razmerah za poljskega zajca se je poveœala nosilnost okolja za lisico in druge plenilske vrste, ki plenijo odrasle æivali, in na zajœji zarod. Kaæe, da je za poljskega zajca usodno poveœanje domaœega okoliøa, kar je odgovor na manjøo pestrost okolja. V okolju z monokulturami se nenehno spreminja tudi domaœi okoliø. Zato so æi- Graf 3: Odstrel poljskega zajca na Danskem in v Sloveniji v letih 1960 in 2007: z rdeœimi puøœicami je oznaœen zaœetek sedemletnega cikla, ki se zaœne z zmanjøevanjem velikosti populacije. Foto: B. Kolar Zakljuœki raziskav doloœajo nekatere smernice pri gospodarjenju s poljskim zajcem: Izboljøanje habitata: potrebni so øiroki robovi obdelovalnih povrøin, ki niso poøkropljeni s herbicidi, potrebna je ureditev remiznih povrøin, veœ majhnih krmnih njiv s prehransko ponudbo vse leto. Upravljanje populacij plenilcev: potreben je predvsem intenziven lov lisic v zimskih mesecih. Varovanje nosilnega, reproduktivnega dela populacije: lov na poljskega zajca je treba urediti tako, da bo teæiøœe odstrela v prvi polovici lovne dobe. V prihodnjih letih lahko priœakujemo nadaljnje nihanje populacije poljskega zajca zaradi sprememb v kmetijski politiki Evropske unije in spodbujanju pridelave biodizelskih goriv ter zaradi podnebnih sprememb. Opazovanja na Dravskem polju so pokazala, da lahko prav kmetijska pridelava po naœelih dobre kmetijske prakse pomembno pozitivno uœinkuje na velike obdelovalne povrøine. Znanstvene pozornosti pa bi morala biti deleæna tudi sedemletna cikliœna populacijska nihanja poljskih zajcev in vpraøanje odnosa med nosilno zmoænostjo okolja ter izpostavljenostjo osebkov v domaœem okoliøu. Boris Kolar, univ. dipl. biol. ZAHVALA Raziskave starostne sestave, uporabe kemijskih zaøœitnih sredstev za posevke v okolju, opazovanja selitev (migracij) poljskega zajca ter ugotavljanje vzrokov za zmanjøanje velikosti populacije poljskega zajca, ki so bile opravljene v letih 1999 in 2007, je financirala Lovska zveza Slovenije ob obœasni finanœni podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, opravljala in usklajevala pa sta jih Komisija za malo divjad pri LZS ter Inøtitut za varstvo okolja; ZZV-Maribor. Œlanom komisije LZS, vodstvom øtevilnih lovskih druæin (spisek je objavljen na spletu LZS) in posameznim lovcem, ki so v teh raziskavah aktivno sodelovali, se zahvaljujem za njihov prispevek k boljøemu poznavanju ekologije poljskega zajca v Sloveniji. Boris Kolar 549

16 Foto: M. Cerar Diana Medved ob slovensko-italijanski meji V septembrski øtevilki Lovca smo v œlanku o risu ob slovensko-italijanski meji opisali œezmejni projekt Interreg III A, katerega konœni cilj je bil uskladiti in urediti gospodarjenje z velikimi zvermi in parkljarji na obmejnem obmoœju. V tem prispevku pa bova predstavila rezultate projekta o rjavem medvedu: njegovo zdajønjo prostorsko razøirjenost v obmejnem obmoœju, priœakovane prihodnje prostorske teænje in izpostavila nekatera aktualna vpraøanja, ki se porajajo ob tem. Opis in pomen prouœevanega obmoœja Prouœevano obmoœje je natanœneje predstavljeno æe v omenjenem œlanku Risi ob slovensko-italijanski meji. Naj ponovno navedemo, da je to pribliæno 35 kilometrov øirok pas na obeh straneh dræavne meje, torej skupaj 70 kilometrov øiroko obmoœje vzdolæ meje med Slovenijo in Italijo. V Sloveniji pokriva celotno Primorsko, Zahodnovisokokraøko in Triglavsko lovskoupravljavsko obmoœje (LUO) in øe manjøa predela Notranjskega in Gorenjskega LUO. Njegova skupna povrøina meri km 2, od tega je v Italiji km 2, v Sloveniji pa km 2. Omenjeno obmoœje in zlasti severni del sta v strokovnih krogih naravovarstvenikov, lovcev, gozdarjev in drugih zainteresiranih skupin javnosti vedno zelo izpostavljena ob razglabljanjih o øirjenju medvedov v alpski lok. Dinarska populacija medvedov je namreœ trenutno edina dovolj vitalna za naravno poselitev alpskega prostora, saj so tod na voljo obseæna obmoœja, ki glede habitatnih znaœilnostih ustrezajo medvedovim potrebam. Hkrati so medvedi v Sloveniji najbolj zahodni del populacije medvedov v Evropi z velikim øiritvenim potencialom. V Italiji in Øpaniji so sicer øtiri manjøe, med seboj loœene populacijske enote, vendar nobena od njih ne øteje veœ kot 100 æivali. Zato so vse ogroæene oz. se celo gibljejo na robu izumrtja. Nasprotno pa ima dinarska populacija dovolj veliko temeljno øtevilœnost pa tudi veliko rojstev (nataliteto), da bi se lahko øirila v neposeljeni prostor. V Sloveniji je, npr., v zadnjih letih æe letni odstrel presegal velikosti prej omenjenih populacij. Seveda bi bilo treba tudi razœistiti, ali je øiritev vrste v Alpe prek obravnavanega, relativno gosto poseljenega obmoœja, kjer je hkrati prisotna prosta paøa drobnice, sploh mogoœa ali ne in kateri ukrepi so potrebni za dosego tega cilja. V nasprotnem primeru lahko namreœ doseæemo ravno nasprotne uœinke od naœrtovanih. Podatki, uporabljeni v analizi Tudi za analizo razøirjenosti medvedov na obmejnem obmoœju z Italijo smo pridobili in analizirali vse obstojeœe podatke, ki jih za to vrsto zbiramo v Slo- Vsi analizirani podatki o rjavem medvedu LETO Skupna KATEGORIJA vsota Odvzem Økoda Nakljuœno opaæanje Sistematiœno opaæanje Skupaj

17 veniji in Italiji. Za razliko od risa pri medvedu poleg odstrela, økode in nakljuœnih opaæanj zbiramo podatke o prisotnosti vrste tudi s sistematiœnimi terenskimi spremljanji stanja (monitoringom). V tem prispevku podrobneje predstavljamo le slednjo skupino podatkov, t. j. sistematiœno zbrane podatke, saj smo pridobivanje in naœin analize preostalih predstavili æe v septembrski øtevilki revije. V Sloveniji sistematiœno zbrane podatke pridobivamo v okviru øtetij medvedov, ki v Sloveniji potekajo 3-krat na leto na mrhoviøœih, krmiøœih za divje praøiœe in drugih øtevnih mestih. Veœina od njih je stalnih in so v prostoru enakomerno razporejeni ter med seboj oddaljeni okrog tri kilometre. Takøno spremljanje stanja, ki je prvenstveno namenjeno spremljanju populacijskih teæenj medveda, opravljajo lovske organizacije in delavci Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Iz podatkov øtetja je mogoœe ugotoviti tudi socialno sestavo in pridobiti øe vrsto drugih, za upravljanje pomembnih populacijskih parametrov. Spremljanje opravljamo povsod, kjer je medved stalno prisoten, in tudi na znatnem delu obmoœja, kjer se ta æivalska vrsta pojavlja le obœasno. V raziskavi smo upoøtevali samo opaæanja znotraj obmoœja Interreg. V Italiji»sistematiœne podatke«zbirajo drugaœe kot v Sloveniji. Na italijanski strani so del sistematiœno zbranih podatkov pridobili s pomoœjo»diøavnih vab«, ob katerih so postavljene pasti za odvzem dlake in fotopasti, ki se aktivirajo prek tipal za toploto, ki jo oddajajo mimoidoœe æivali. V Italiji je druga metoda za sistematiœno zbiranje podatkov metoda sneænega transekta (angl. snow-tracking), ki jo uporabljajo pozimi, kadar je primerna sneæna odeja. Obmoœje opazovanja je razdeljeno v kvadrante velikosti 3 x 3 km. V vsakem kvadrantu je pribliæno 10 km prog, ki jih vsakih 15 dni pregledajo s pomoœjo psov. Najveœ moænosti za opazovanje sledi je v zaœetku in na koncu zime, saj medvedi, ki æive v alpskem prostoru, veœji del zime prespijo. Sistematiœno zbrane podatke smo pridobili in analizirali za leta 2003, 2004 in Rezultati analize Odvzem (odstrel in izgube) Na projektnem obmoœju srediøœe odvzema rjavih medvedov pokriva øirøo okolico Pivke: med Brkini, Sneænikom in Nanosom. Øirøe obmoœje odvzema pa se skoraj enakomerno razprostira okrog centra in pokriva øe Hruøico, celotno obmoœje Vremøœice ter zahodni rob Javornikov, ki øe pade v 35-kilometrski obmejni pas. Manjøe, loœeno obmoœje, kjer beleæimo poveœan odvzem medvedov, je SV od Kobarida. To je posledica odstrela medvedov, ki tam povzroœajo veœjo økodo na nezavarovanih œredah drobnice. Posamezne primere odstrela beleæimo øe v Trnovskem gozdu, na obmoœju Slavnika, v Idrijskem hribovju, dva medveda sta bila odstreljena tudi v zahodnem delu Økofjeloøkega hribovja v bliæini vasi Davœa. Økoda V letih 2003, 2004 in 2005 je bila najveœja økoda zaradi medveda v Brkinih in okolici Ilirske Bistrice; pogosta je bila tudi na Slavniku ter v okolici Pivke. Øirøe obmoœje pojavljanja økode obsega øe Idrijsko hribovje, Nanos, Hruøico, Vremøœico in Javornike. Zanimivo je, da v prouœevanem obdobju ni bilo veœje økode tudi v Posoœju. Le-ta se je pojavljala bolj ali manj lokalno, in øe to razmeroma redko, predvsem na obmoœju zahodno od Kobarida, ki se øiri prek dræavne meje v Italijo. V analizi za obdobje (Markoviœ, 2002) je bila v Zgornjem Posoœju namreœ zabeleæena precej veœja økoda kot zdaj. Razlike med obdobjema so lahko posledica veœjega odvzema v zadnjih letih, zaradi katerega se je obmoœje razøirjenosti populacije prostorsko zmanjøalo, kar je najprej opaziti na njenih robnih delih, pa tudi zaradi doslednejøih in stroæjih meril pri prijavi in izplaœevanju økode. Kot zanimivost naj omenimo øe, da je bilo na slovenskem delu prouœevanega obmoœja leta 2006 izplaœanih 185 odøkodnin zaradi medveda, leto pozneje pa le 97. Veœinoma je økoda nastala v JV delu projektnega obmoœja, t.j. znotraj osrednjega obmoœja medveda ali tik ob njem (sl. 1). Sistematiœno øtetje Prikaz razøirjenosti medvedov na podlagi sistematiœnega opazovanja ni prav natanœen, saj so na slovenski in italijanski strani uporabljali razliœne metode zbiranja podatkov. Tudi mreæa opazovalnih toœk ni enakomerno razporejena po celotnem raziskovalnem obmoœju. Zato se medvedi gotovo pojavljajo øe kje, vendar s to metodo niso bili zabeleæeni. Sistematiœno zbrani podatki kaæejo na dve srediøœi prisotnosti. Prvo je na obmoœju Javornikov, drugo, manjøe pa v Beneøki Sloveniji, zahodno od Matajurja. Obmoœji rednega pojavljanja se razprostirata okrog srediøœ prisotnosti. Medvedi se obœasno pojavljajo tudi na øirøem obmoœju od Brkinov prek Trnovskega gozda do Banjøœic. Pri Tolminu se pojavljanje prekine in nadaljuje na Kolovratu, prek Rezije do Kanalske doline. Nakljuœno opaæanje Nakljuœno zbrani podatki verjetno najbolje kaæejo dejansko razøirjenost medvedov, saj jih zbiramo na celotnem projektnem obmoœju. Poleg tega je znamenja prisotnosti medveda, v nasprotju z risom ali volkom, mogoœe zanesljivo prepoznati. Zbrani podatki kaæejo na dve srediøœi prisotnosti in na tri obmoœja po- Sl. 1: Økoda zaradi medvedov na prouœevanem obmoœju Sl. 2: Sploøna razøirjenost medvedov ob meji z Italijo 551

18 gostejøega pojavljanja naøe najveœje zveri. Prvo in najjuænejøe srediøœe obmoœja razøirjenosti je na Vremøœici. Okrog tega se med Nanosom in Brkini razprostira obmoœje pogostejøe prisotnosti. Drugo, veœje srediøœe pokriva obmoœje Trnovskega gozda in Idrijskega hribovja. Proti severozahodu je øe tretje obmoœje pogostejøega pojavljanja, ki obsega okolico Kobarida, med Matajurjem in Polovnikom. Obmoœje redkejøe prisotnosti povezuje vsa tri naøteta obmoœja in se v Italiji øiri øe v Rezijo in Kanalsko dolino. Sploøna razøirjenost na obmejnem obmoœju Konœno smo vse prej opisane podatke zdruæili in napravili sploøno oceno razøirjenosti medveda na projektnem obmoœju (sl. 2). Æe iz øtevila zbranih podatkov je mogoœe trditi, da je rjavi medved øtevilœno najbolj zastopana zver na obmejnem obmoœju. Analiza zdruæenih podatkov kaæe na tri srediøœa prisotnosti medveda. Prvi, najjuænejøi in hkrati najveœji je v Brkinih z okolico, drugi pa obsega celoten Trnovski gozd. Obe srediøœi prisotnosti sta bili priœakovani in sta povezani z osrednjim obmoœjem medveda, iz katerega se je ta vrsta v obdobju po drugi svetovni vojni prostorsko øirila v druge dele dræave. Jugovzhodni del, kjer smo ugotovili najveœjo prisotnost rjavih medvedov na projektnem obmoœju, dejansko zajema tudi del osrednjega obmoœja medvedov. Nekoliko preseneœa tretje srediøœe prisotnosti rjavih medvedov, ki je med Matajurjem in Kobaridom. To obmoœje je namreœ precej oddaljeno od osrednjega obmoœja medveda. Vsa tri srediøœa prisotnosti so povezana z obmoœji obœasne prisotnosti medvedov, kar kaæe, da medvedi med obmoœji prehajajo oz. da so to æivali iste populacije. Loœeno od preostalega obmoœja se pojavi le majhen otoœek obœasne prisotnosti v Kanalski dolini, vendar so tudi v tem primeru skoraj zanesljivo iste æivali, ki æivijo v projektnem obmoœju, kar nakazujejo rezultati telemetrijskih spremljav medvedov. V okviru projekta Interreg smo z GPStelemetrijo spremljali 4 medvede, od katerih sta bila dva odlovljena v Italiji, dva pa v Sloveniji. Ovratnice za spremljanje smo nastavili tako, da so nepretrgoma, vsako polno uro, 24 ur na dan, posnele trenutno geografsko lokacijo medveda, vsakih 5 minut pa njegovo aktivnost in so samodejno odpadle po enem letu snemanj. Zaradi velike prostorske natanœnosti in pogostnosti snemanj omogoœajo podatki, zbrani z GPS-telemetrijo, popoln vpogled v øtevilne vidike rabe prostora medveda. Na sliki 3 so, npr., prikazana obmoœja aktivnosti spremljanih medvedov. Ugotovili smo jih tako, da Sl. 3: Individualna obmoœja aktivnosti rjavih medvedov, ki smo jih spremljali z GPS-telemetrijo: vsak poligon oznaœuje skrajne meje æivljenjskega prostora enega osebka. smo medsebojno povezali skrajne geografske lokacije enega medveda. Iz nje je razvidno, da medvedi uporabljajo izjemno velik æivljenjski prostor; njihova obmoœja aktivnosti, ki so na sliki prikazana s poligoni razliœnih barv, so v povpreœju merila 1125 km 2, kar ustreza skoraj 6 % ozemlja celotne Slovenije in znatno presega povrøino najveœjih strnjenih gozdnih predelov v dræavi, kot so npr. Sneæniøko- Javorniøki masiv, Koœevski rog, obmoœje Goteniøkega Sneænika itn. Skrajne lokacije enega od spremljanih medvedov so bile med seboj oddaljene celo veœ kot 80 kilometrov, kar presega zraœno razdaljo med Koprom in Ljubljano. Tako razdaljo je prepotoval v le nekaj dneh, v œasu paritve, ko je z obmoœja zahodno od Matajurja v Italiji, kjer so ga odlovili, odøel v neposredno okolico Postojne, na skrajni sever Javornikov. Podobne daljinske selitve z obrobnih delov populacije proti njenemu srediøœu v œasu paritve smo zabeleæili pri 3 od 4 spremljanih osebkov. Ponovno so se medvedi na veœje razdalje premikali jeseni, ko so se intenzivno prehranjevali z energijsko bogatimi viri hrane, kot so mastna semena drevesnih vrst (npr. æir, æelod), kmetijske rastline (npr. koruza) in sadje. Na tak naœin so si pripravili maøœobne zaloge za prezimovanje. Podatki telemetrijskih raziskav jasno kaæejo, da je Slovenija z vidika medvedove rabe prostora razmeroma majhna in da je ta vrsta pri nas dobesedno prisiljena sobivati s œlove- 552

19 kom, kar pa ob veliki dostopnosti nezavarovanih œloveøkih (antropogenih) virov hrane (klavski ostanki in ostanki hrane, krma na krmiøœih) hitro vodi v privajanje (habituacijo) na œloveka in tudi s tem povezane konflikte, o œemer bomo podrobno pisali v eni od naslednjih øtevilk. Zanimiva je tudi primerjava med prostorsko razøirjenostjo medveda v obmejnem obmoœju, ugotovljena glede na telemetrijo in podatke, opisane v prvem delu œlanka. Rdeœe pike (sl. 4) so lokacije 4 spremljanih medvedov, zeleni poligoni pa obmoœje razøirjenosti glede na zdruæene podatke nakljuœnih opaæanj znakov prisotnosti, odvzema in sistematiœnega spremljanja medveda. Obmoœja najpogostejøe rabe po obeh metodah dokaj dobro sovpadajo. Pri tem je treba izpostaviti, da s telemetrijo nismo spremljali vseh tam æiveœih medvedov in da smo spremljanje osredotoœili le na severni del raziskovalnega obmoœja, nad avtocesto Ljubljana Trst. Iz primerjave rezultatov obeh metod ugotavljamo, da je tudi na podlagi nakljuœnih opaæanj, lokacij odvzema in drugih podobnih podatkov mogoœe dokaj dobro rekonstruirati prostorsko razøirjenost vrste. To je pomembno, saj je zbiranje takih podatkov precej cenejøe kot, npr., opravljanje telemetrije ali drugih, metodoloøko bolj dovrøenih metod spremljanja. Seveda pa so rezultati uporabni le v manj natanœnih prostorskih merilih in se je treba zavedati njihovih omejitev oz. potencialnih pomanjkljivosti. Je medved æe poselil alpski prostor ob meji z Italijo? In njegova prihodnost v tem prostoru? Glede na analize te raziskave bi lahko ocenili, da je medved æe poselil severni del obmejnega obmoœja in se zaœel øiriti tudi v Italijo. Vendar se je treba zavedati, da so populacijske gostote vrste v tem obmoœju izredno majhne, za velikostni razred manjøe kot v osrednjem obmoœju medveda. Analize gostot prejønjega odvzema in drugih znakov prisotnosti medveda, npr., kaæejo, da v celotnem severnem delu raziskovalnega obmoœja æivi manj kot 10 osebkov. Na celotnem italijanskem delu raziskovalnega obmoœja pa so z razmeroma intenzivnim, neinvazivnim genetskim vzorœenjem ugotovili le 5 razliœnih medvedov in øe ti skoraj zanesljivo del œasa preæivijo tudi v Sloveniji. Poleg tega so medvedi skoraj izkljuœno samci. Pri veœini vrst sesalcev, vkljuœno z rjavim medvedom, se namreœ zaradi spolno specifiœne razøiritve v okolju zmanjøuje deleæ samic z oddaljevanjem iz osrednjih delov populacije. Domaœa raziskava je, npr., pokazala, da se deleæ medvedk z oddaljevanjem od osrednjega obmoœja do razdalje 70 kilometrov zmanjøa za okrog 6- krat; njihove populacijske gostote pa za veœ kot 30-krat. Zato je demografska stabilnost populacijskih jeder medveda v severnem delu raziskovalnega obmoœja popolnoma odvisna od»dotoka«æivali t. i. daljinskih dispergentov (æivali, ki se odselijo daleœ) iz razmnoæevalnih (reproduktivnih) delov populacije, ki so bliæje ali v osrednjem obmoœju medveda. Intenzivnost razøirjanja oz. pritoka osebkov v novo okolje pa je verjetno tesno odvisna od odstrela, ki je pri nas kljuœni dejavnik smrtnosti (mortalitete) medveda in kroji njegovo demografsko in prostorsko dinamiko. Ker je bil v zadnjih letih odstrel medveda zelo intenziven (redukcijski) in je presegal letni prirastek, se dotok razøirjajoœih æivali v robna obmoœja verjetno zmanjøuje, poslediœno pa se krœi obmoœje razøirjenosti populacije. Æe v uvodu smo poudarili, da je obmoœje ob slovensko-italijanski meji kljuœnega pomena za øirjenje medveda v Alpe. Ker je v njem dovolj primernih habitatov, bi bilo vrnitev medveda v Alpe z bioloøkega vidika mogoœe preprosto doseœi le z zmanjøanim odstrelom æivali te vrste. Vendar pa nas lastne izkuønje opozarjajo, da so politike upravljanja, ki vzpodbujajo prostorsko øirjenje medveda, uspeøne le, œe hkrati lokalno prebivalstvo ustrezno pripravijo na sobivanje z medvedom in spodbujajo prilagoditev potencialno konfliktnih dejavnosti v prostoru (npr. zaøœita drobnice). V nasprotnem primeru lahko øirjenje vrste povzroœi obseæne konflikte. Slovenija je, npr., leta 1992 kot prispevek za spontano razøiritev medveda v Alpe zavarovala zunanjo populacijo vse leto, kar je ob tedanjem nekajletnem zmernem odstrelu medveda v osrednjem obmoœju pospeøilo njeno øirjenje v alpski in predalpski prostor ter v obmejne predele sosednjih dræav. Vendar pa spremenjene politike upravljanja z medvedom niso spremljali nobeni drugi ukrepi! Poslediœno so se zelo poveœali konflikti med œlovekom in medvedom na njegovih na novo poseljenih obmoœjih, kjer je razøirjena tudi Sl. 4: Primerjava prostorske razøirjenosti medveda na obmejnem obmoœju, ugotovljene glede na nakljuœna opaæanja, sistematiœne monitoringe znamenj prisotnosti in odvzem medveda (zeleni poligoni) ter lokacije medvedov, spremljanih z GPS-telemetrijo. ekstenzivna reja drobnice. V obdobju je v alpskem in predalpskem delu Slovenije, kjer æivi manj kot 6 % cele populacije medveda, økoda zaradi medveda znaøala kar 67 % vseh izplaœanih odøkodnin za økodo zaradi medveda v dræavi. Lokalno velika økoda je negativno vplivala na sploøno strpnost ljudi do medveda. Verjetno je to øe dodatno pripomoglo k odloœitvam za precejønje poveœanje odstrela medveda, ki ga izvajamo zadnjih nekaj let. Rok Œerne, univ. dipl. inæ. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdne æivali in lovstvo dr. Klemen Jerina Biotehniøka fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire ZAHVALA Za posredovane podatke se posebej zahvaljujeva Mihi Marenœetu, Iztoku Korenu in Andreju Sili z Zavoda za gozdove Slovenije ter dr. Stefanu Filacordi z Univerze v Vidmu. Brez njihove pomoœi ta raziskava ne bi bila mogoœa. Avtorja 553

20 Kaj vse so o divjadi, lovu in lovcih pisali Piøe: mag. Romana Erhatiœ Øirnik œasopisi na Kranjskem (Nadaljevanje Sledila je pritoæba in okrajno glavarstvo je moralo razveljaviti draæbo (Slovenec, 6. julij 1903). Kako je bila pritoæba reøena in kdo je dobil loviøœe, v œasopisu niso poroœali. Naslednji zapis o draæbi zasledimo øele œez deset let. Draæba za obœinsko loviøœe Cerklje je bila razpisana 21. novembra 1913 (Slovenec, 30. oktober 1913). Loviøœe je uspelo pridobiti Joæefu Jenku, profesorju iz Trsta. Ponudil je dvakrat viøjo zakupnino namesto dotedanjih 800 kron, kroni (Slovenec, 22. november 1913). Veœ loviøœ na obmoœju kranjskega okrajnega glavarstva je bilo oddanih leta V zakup so oddajali loviøœa za obdobje Oddali so obœinska loviøœa Voglje, Øenœur in Velesovo. Obœinsko loviøœe Voglje je»izdraæbal«ivan Zidovc iz Kranja za druæbo Bidovec - Kuralt iz Jame. Zakupnik øenœurskega loviøœa je bil do leta 1913 veletrgovec Franc Dolenc (Dolenz) iz Kranja; zanj je plaœeval kron na leto. Ker je nastala delitev obœine, so razdelili tudi obœinsko loviøœe. Loviøœe v Øenœurju sta dobila Gaøperlin iz Øenœurja in Primoæ Æirovnik iz Voklega; ponudila sta zakupnino 305 kron na leto, kar je bilo deset kron manj, kot je znaøala zakupnina v prejønji zakupni dobi. Øenœurski lov je izdraæil Ivan Okorn z Visokega; ponudil je zakupnino 700 kron na leto. Ivan Okorn je zastopal kmeœko druæbo, ki jo je sestavljalo dvanajst domaœinov. Del loviøœa je prepustil Gilberu Fuchsu s Kokre. Najviøjo zakupnino, 400 kron na leto, je za obœinsko loviøœe Velesovo ponudil Podjedov, profesor iz Cerkelj. V zaœetku aprila je bila øe draæba za obœinska loviøœa Naklo, Predoslje in Kranj, na kar so lovce posebej opozorili (Slovenec, 1. april 1913). Zadnje draæbe pred koncem vojne so bile razpisane junija Draæba za obœinsko loviøœe Velesovo (za zakupno dobo od 1. julija 1918 do 30. junija 1923) je bila 18. junija Isti dan je bila tudi draæba za zakup obœinskega loviøœa Naklo (Slovenec, 25. maj 1918). Dan pozneje so oddajali obœinsko loviøœe Voglje (Slovenec, 3. junij 1918). Posamezne draæbe so potekale tudi zunaj sedeæa okrajnega glavarstva. V Træiœu so draæbe potekale praviloma v tamkajønji obœinski pisarni. 5. februarja 1910 so oddajali obœinsko loviøœe Kriæe (Slovenec, 3. januar 1910). Œeprav je bila razpisana zakupna doba pet let, razpis za javno draæbo istega loviøœa ponovno zasledimo æe 7. junija 1913 (Slovenec, 21. maj 1913). Isti dan so oddajali lov na Kokovnici, ki ga je imel dotlej v zakupu tovarnar Mally. Zapisali so, da je loviøœe dobil za zelo nizko zakupnino (Slovenec, 24. maj 1913). Loviøœe na Kokovnici je na draæbi uspelo dobiti æupanu Ahaœiœu, ki je ponudil najviøjo ceno, 260 kron na leto (Slovenec, 14. junij 1913). V obœinski pisarni v Træiœu pa so 2. avgusta 1913 oddali obœinsko loviøœe krajevne obœine Sv. Katarina (Slovenec, 14. julij 1913). Za loviøœa na Loøkem ter v Seløki in Poljanski dolini so bile draæbe v mestni hiøi v Økofji Loki, razpisovalo pa jih je okrajno glavarstvo v Kranju. 28. junija 1894 je bila razpisana draæba za loviøœa davœnih obœin: Økofja Loka, Sveta Barbara, Puøtal, Øt. Oæbolt, Zminc, Staniøœe, Sopotnica (Slovenec, 18. junij 1894). Dva dni pozneje, 30. junija 1894, so oddajali loviøœa obœin Æelezniki, Selce, Sorica in Trata. Zakupna doba je bila od 1. avgusta 1894 do 31. julija Obœinsko loviøœe Trata je kupila kar obœina sama za 101 goldinar. Ob tem so zapisali, da so Razpis za draæbo loviøœa na Økofjeloøkem leta 1894 v tem loviøœu na poljih ob gozdovih zajci pojedli vse zelje in zato pozvali lovce k ukrepanju (Slovenec, 3. julij 1894). Naslednjiœ so bile v Slovencu razpisane draæbe 23. julija 1914 za loviøœa obœin Trata in Selce (Slovenec, 17. junij 1914). Predvidevamo, da draæba za loviøœe Trata ni uspela, saj so jo ponovno razpisali za 31. december 1914 (Slovenec, 2. December 1914). Loviøœe obœine Selce so zopet oddajali 26. julija 1917 (Slovenec, 14. julij 1917), 30. avgusta 1917 pa tudi loviøœe krajevne Obœine Oselica, in sicer za œas od 1. septembra 1917 do 31. avgusta 1922 (Slovenec, 26. julij 1917). Okrajno glavarstvo Kamnik Najstarejøi razpis za draæbe obœinskih loviøœ na obmoœju Okrajnega glavarstva Kamnik zasledimo leta 1878 v Slovencu. Junija tistega leta je bila draæba za obœinska loviøœa Brezovica, Dolsko, Dertija, Velika vas, Ihan, Jarøe, Œeønice, Krtina, Kraønja, Lukovica, Dol, Moravœe, Øt. Oæbald, Peœ, Prevoje in Dolenje Koseze (Slovenec, 13. junij 1878). Naslednji razpis smo zasledili v zaœetku prejønjega stoletja. Takrat so oddajali loviøœe domæalske obœine. Zapisali so, da je navedeno loviøœe posebno mikavno in pripravno za ljubljanske lovce in jim zagotovili pomoœ in razumevanje domaœinov. Posebna ugodnost za lovce naj bi bila tudi naœrtovano odprtje prenovljenega Venclovega hotela v Domæalah, v katerem bi se lahko odpoœili in poveselili po lovu (Slovenec, 9. januar 1906). Leto pozneje so oddajali v zakup loviøœe v Dragomlju. Pri Slovencu so za draæbo skuøali zainteresirati predvsem domaœe lovce. Posebej so poudarili, da je v velikem loviøœu veliko divjadi (Slovenec, 12. februar 1907). Dragomeljski lov je za 546 kron na leto in petletno zakupno dobo izdraæil gospod J. Mayer, poøtni uradnik iz Ljubljane (Slovenec, 27. februar 1907). Julija istega leta so oddajali loviøœe Obœine Zgornji Tuhinj (Slovenec, 12. julij 1907), mesec pozneje pa øe obœinsko loviøœe Paloviœe za zakupno dobo od 1. avgusta 1910 do 30. junija 1915 (Slovenec, 26. julij 1910). Razpise za naslednje draæbe zasledimo œez tri leta. V zaœetku junija 1913 so oddajali obœinsko loviøœe Brezovica v bliæini domæalske æelezniøke postaje. V njem je bilo veliko srnjadi, zajcev, lisic in poljskih jerebic. V loviøœu je bil tudi izvir tople vode, zato je bilo posebno v jeseni bogato z racami in gosmi (Slovenec, 31. maj 1913). (Se nadaljuje.) 554

21 PO LOVSKEM SVETU Koordinacija CIC ima pomembno vlogo za ustvarjanje dobrega sodelovanja in prijateljstva narodov na obmoœju srednje in JV Evrope Sestanek œlanic Foruma CIC; Sarajevo junij 2008 Po predhodnem razgovoru s predstavniki vseh treh lovskih organizacij BiH, ki so œlanice Sveta lovskih organizacij BiH, je bilo na predlog Veljka Variåaka (predsednika koordinacijskega foruma) na Izvrønem odboru CIC (Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi) Sarajevo doloœeno kot gostitelj sestanka œlanic koordinacije CIC. Tedaj je bil v tem mestu tudi sedeæ Sveta lovskih organizacij BiH. Z Variåakom, predsednikom foruma, sva zaradi potreb organizacije in priprav dvakrat obiskala lovske kolege in prijatelje v Sarajevu. Dogovor je bil doseæen in priprave so stekle. Sarajevo je bilo dokonœno doloœeno, datum sestanka pa 4. in 5. junij Imenovan sem bil za œlana pripravljalnega odbora, vendar moram omeniti, da so œlani vseh treh lovskih organizacij na obmoœju BiH sloæno in izredno hitro ter brez napak odliœno pripravili vse potrebno za skupni sestanek. Le-ta je potekal pod pokroviteljstvom Sveta ministrstev BiH, predstavljal in zastopal pa ga je pomoœnik ministra Slavko Marin. Ambasado Rep. Slovenije je zastopal Emilijan Æoræ, naø svetovalec za gospodarske zadeve. Sodelovale so vse Lovske Zveze dræav z obmoœja srednje in JV Evrope, udeleæeni nista bili samo delegaciji Turœije in Madæarske. Predsedstvo sarajevskega sestanka koordinacije CIC za srednjo in JV Evropo: Toni Vrøœaj (podpredsednik koordinacije), Vukaøin Vojinoviå (LZ R Srpske), Hidajet Haliloviå (ZLO BiH), Veljko Variåak (preds. koordinacije), Dieter Schramm (predsednik CIC), Milorad Peroviå podpredsednik CIC), Ilija Vrljiå (LZ Herceg-Bosne), Lukøa Øoljan (voditelj zasedanja) sebnim poudarkom na pomembnosti lova, varstva in zaøœite divjadi, ohranjanju bioloøke raznovrstnosti, obstoja rastlinskih in æivalskih vrst ter ob popolnem upoøtevanju nacionalnih posebnosti posameznih regij. Posebej je izrazil upanje, da bodo vse tri lovske organizacije uspeøno premostile obdobje tranzicije in da bo tak naœin lovskega sodelovanja postal model organiziranosti tudi za druga obmoœja z etniœno razliœno sestavo prebivalstva. Predsedujoœi sestanku, pred- Predstavnika Slovenije: Sreœko Æerjav, drugi z leve v prvi vrsti (poleg dr. Miloøa Beukoviåa iz LZ Vojvodine), in Alojz Marn (naslednji od Æerjava) V dvorani so sedeli predstavniki lovskih zvez Œeøke, Slovaøke, Slovenije, Hrvaøke, Srbije, Œrne gore, Albanije, Romunije, Bolgarije pa tudi vse tri Lovske zveze v BiH (Zveza Lovskih organizacij BiH, LZ Herceg-Bosne, LZ Republike Srpske). Vsekakor je bila skoraj popolna sestava lovskih organizacij v sklopu CIC. Napovedana tema je bila Zakonska opredelitev vloge lovskih organizacij pri upravljanju z loviøœi in gospodarjenje z divjadjo. Poskrbljeno je bilo za simultano prevajanje v angleøki, nemøki in boønjaøki jezik. Vsako predstavitev na to temo je bilo treba tudi pisno predstaviti na øtirih tipkanih straneh in jo poslati øe po elektronski poøti. Poseben poudarek je bil na tematiki volka, øe posebej pa je bila predstavljena podvrsta, ki æivi na obmoœju BiH Canis lupus kurjak. Avtor predstavitve je bil prof. dr. Avdo Sofradæija, odliœen poznavalec te zveri in avtor knjige o volku v BiH. Sestanek je bil v dvorani sarajevskega hotela Holiday Inn. Dvorana je bila povsem zasedena, delegacije so sodelovale s tematskimi prispevki, ki so izzvali veliko zanimanje, precej vpraøanj in komentarjev, saj je veœina dræav, od koder so bili izvajalci, øe vedno v tranziciji in je o reøevanju omenjane problematike manj znanega. Po uvodnem pozdravnem govoru predsednika Zveze lovskih organizacij in aktualnega predsednika Sveta lovskih zvez BIH Hidajeta Haliloviåa je predsednik CIC Dieter Schramm pozdravil vse prisotne, pohvalil organizatorje in poudaril, da æe prvi vtis o sestanku zagotavlja uspeønost zasedanja, od koder je nujno treba poslati glasno sporoœilo vsej javnosti s posednik kordinacijskega foruma CIC, Veljko Variåak, je poudaril razloge za obstoj Foruma koordinacije CIC in øe kot posebno pomembno potrebo po iskanju in izenaœenju zakonskih okvirov v prostorih, kjer na novo organizirajo lovstvo, saj divjad res ne pozna meja, moramo pa z njo upravljati spoøtljivo in enotno. Obljubil je pomoœ in zavzetost vseh sluæb CIC pri sodelovanju in iskanju skupnih osnov in zagotavljanja strokovnosti vseh treh lovskih organizacij v BiH; vse z namenom, da bi se izognili napakam, ki so jih na taki poti naredile mnoge druge lovske organizacije. Povedal je tudi, 555 Foto: T. Vrøœaj

22 PO LOVSKEM SVETU da je bilo na lanskem zasedanju generalne skupøœine CIC v Beogradu predstavljeno geslo CIC in posebej Foruma, ki ga vodi geslo:»podajmo roko sosedu!«ter da je moto sarajevskega sreœanja:»brat je mio koje vjere bio«.to je priljubljeno ljudsko reklo na tamkajønjem obmoœju. Za njim je nastopil uvodniœar mag. Vlado Soldo, s tematiko Volk v BiH pa prof. dr. Avdo Sofradæija. Sledili so øe drugi predstavniki, ki so se zvrstili do poznega popoldneva. LZS je zastopal direktor strokovnih sluæb Sreœko Æerjav, ki je predstavil organiziranost lovstva v Rep. Sloveniji v povezavi z varstvom narave in trajnostnim gospodarjenjem. Svoje poslanstvo je odliœno opravil ter s svojim strokovnim in kakovostnim nastopom veœ kot dostojno zamenjal predsednika LZS mag. Sreœka F. Kropeta, ki se koordinacije ni mogel udeleæiti zaradi sluæbene odsotnosti. V imenu Ministrstva za okolje in prostor (MOP), Sektorja za politiko ohranjanja narave, pa je strokovni referat predstavil podsekretar Alojz Marn z naslovom Volk v Sloveniji. Tudi njegovo predavanje so posluøalci nagradili z navduøenim aplavzom, zato je sledilo veliko vpraøanj. Sprejeli so resolucijo zasedanja. Naslednji dan so nas gostitelji povabili øe na obisk preostalih dveh lovskih zvez v BiH, in sicer v Republiko Srpsko na sedeæ Lovske zveze Rep. Srpske, kjer je bil gostitelj predsednik Vukaøin Vujinoviå, naslednji dan pa øe v Mostar na sedeæ Lovske zveze Herceg-Bosne, kjer je bil gostitelj predsednik Ilija Vrljiå. V razgovorih s predsedniki lovskih organizacij in njihovimi oæjimi sodelavci smo opazili, da jim izredno veliko pomeni sodelovanje v CIC. Priœakujejo, da se bodo tudi oni œim prej vkljuœili v vse pore mednarodnega sodelovanja na lovskem podroœju ter s svojim zavzetim delom promovirali lovstvo svoje deæele pa tudi domovino, na katero so vsi ponosni. Predsednik CIC Dieter Schramm in predsednik koordinacije CIC Veljko Variåak sta pohvalila dobro organizacijo sreœanja in vse predstavnike, ki so sodelovali v pripravah. Pozneje je predsednik Schramm v uvodniku v biltenu CIC News (2/2008) sestanek ocenil kot izreden uspeh Veljka Variåaka, predsednika koordinacijskega Foruma CIC za srednjo in JV Evropo, kjer so uspeøno razpravljali o problematiki lova in varstva divjadi. CIC lahko skupaj z dræavnimi lovskimi zvezami sodelujoœih dræav igra poleg lovsko-strokovnih vpraøanj izjemo pomembno vlogo tudi pri zagotavljanju miru in sporazumevanja med nekdanjimi nasprotniki z vzpostavljanjem aktivnih, za vse sodelujoœe strani sprejemljivih povezav. Naslednje zasedanje œlanic koordinacijskega foruma CIC bo prihosnje leto v Beogradu z dogovorjeno temo Naselitve in ponovne naselitve divjadi. Z gostoljubjem, ki smo ga bili deleæni v BiH, so nas vse zelo zadolæili; za njihovo pozornost in gostoljubje si zasluæijo najveœjo pohvalo! V imenu koordinacijskega Foruma za srednjo in JV Evropo se na tem mestu gostiteljem iz Sveta lovskih organizacij BiH pa tudi vsem drugim sodelujoœim lovskim zvezam sodelujoœih dræav zahvaljujem za izkazano pozornost in si æelim njihovega nadaljnjega sodelovanja. Prav tako se zahvaljujem tudi vsem posameznikom, ki so za sreœanje pripravili svoje tematske strokovne prispevke. Toni Vrøœaj, podpredsednik Koordinacije CIC za srednjo in JV Evropo RESOLUCIJA Zakonodajo o varstvu divjadi in okolja v dræavah œlanicah je treba medsebojno uskladiti s standardi EU in mednarodnimi standardi. Vpraøanja, povezana s populacijami volka v dræavah œlanicah, so javno predstavljena, vendar so nanje ponujeni razliœni pristopi. Prevladuje veœinsko mnenje, naj bi podprli predvsem naravi in okolju sprejemljivo upravljanje s to vrsto. Za œlanice koordinacije je priporoœljivo, naj sledijo sklepom Panevropske konference o upravljanju z velikimi zvermi. Œlanice koordinacije podpirajo pobudo Generalne skupøœine CIC in potrjujejo dejstvo, da je sistem merjenja trofej CIC intelektualna lastnina CIC. Œlanice so seznanjene z moænostjo, da tudi vlade njihovih deæel lahko postanejo œlanice CIC (Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi). Foto: M. Krofel

23 ZDA: Nemalo preseneœeni so bili lovci, ki so poklicali telefonsko øtevilko, ki naj bi jih povezala s pristojnimi dræavnimi organi za lovstvo in ribiøtvo. Telefonska øtevilka, ki je bila natisnjena na broøuri z informacijami o lovstvu in ribiøtvu, je bila namreœ øtevilka ene od t. i.»vroœih linij«. Kljub ugotovljeni napaki se pristojne oblasti niso odloœile za ponovni tisk broøure, saj bi le-ta stal okrog US$. Omenjena broøura je vsebovala tudi dovolilnice (licence) za lov na vodno perjad, zato so lovci, ki so nameravali loviti to divjad, morali poœakati na ponovni natis licence. (Wild und Hund, 19/2008) Nemœija: Raziskovalci univerze iz Essna so ugotovili, da se govedo na paøi skoraj vedno pase v smeri sever jug. V raziskavo je bili zajetih kar æivali iz razliœnih predelov Nemœije. Nato so rezultate raziskave na divjadi preverili tudi raziskovalci z univerze v Pragi (Œeøka). S svojimi raziskavami na jelenjadi in srnjadi so izsledili enake ugotovitve. (Wild und Hund, 19/2008) Nemœija: Znana nemøka lovska revija Wild und Hund je na zaœetku leta objavila vpraøalnik o krmljenju divjadi v Nemœiji, zdaj pa je objavila nekaj rezultatov ankete. Kar 55 % vseh divjih praøiœev je bilo uplenjenih na krmiøœih, 26 % na pogonih in 19 % na drugih oblikah lova. Ob tem je treba poudariti, da je anketa pokazala, naj bi bilo po eno krmiøœe za divje praøiœe na vsakih 130 ha povrøine oz. na pribliæno 65 ha gozdne povrøine. Pribliæno dve tretjini omenjenih krmiøœ je zaloæenih vse leto, preostala pa sezonsko. Absolutno glavna vrsta krme je koruza, saj jo uporabljajo na 98 % krmiøœ, razliœne vrste æit na 32 % krmiøœ, plodove gozdnega drevja (æelod, æir, kostanj ) na 27 % krmiøœ, soœna krmila (pesa, sadje ) na 20 % krmiøœ, poginulo divjad na 3 % krmiøœ Pri krmljenju 11 % lovcev uporablja razne aromatiœne dodatke (najpogosteje magi). Na krmiøœih kar 81 % lovcev uporablja tudi znano lesno smolo (Buchenholzteer), 80 % pa jih dodaja øe sol. Za prikrivanje poloæene krme Na kratko iz tujega tiska Foto: J. Pap V Nemœiji je bilo iz ankete mogoœe razbrati, naj bi lovci od vseh uplenjenih divjih praøiœev kar 55 % æivali uplenili na krmiøœih, na pogonih pa 26 %. uporabljajo veœinoma les (36 %), 19 % jih uporablja kamnite ploøœe, 18 % pa krmo polaga v razne økatle. Pri kontroli krmiøœ najpogosteje uporabljajo ure, ki se ustavijo, ko jih divjad prevrne (67 %), veje (17 %), kamenje (7 %) ter posebne kamere, ki se sproæijo, ko zaznajo gibanje (3 %). Kar 58 % preæ ob krmiøœih je pokritih, 20 % je odprtih preæ, 16 % enostavnih sedeæev na lestvah, v 4 % primerov pa œakajo lovci celo na tleh. 27 % krmiøœ je v neposredni bliæini kaluæ. Skoraj 50 % krmiøœ lovci kontrolirajo redno vsak dan, 36 % pa vsak drugi dan. Povpreœno œakanje ob krmiøœu traja 4 ure. Kar 78 % lovcev œaka divje praøiœe ob krmiøœih v prvi polovici noœi, samo 2 % pa v drugi polovici, medtem ko je preostalim 20 % enako pri srcu œakanje vso noœ. 77 % lovcev pri œakanju na divje praøiœe upleni tudi lisico, kuno ali rakunastega psa, œe se jim le ponudi priloænost. Pri lovu na krmiøœih 53 % lovcev uporablja repetirno krogelno oroæje, 20 % pa tricevke. Kar 65 % lovcev na svojem oroæju uporablja strelne daljnoglede z osvetljenimi kriæi. (Wild und Hund, 19/2008) ZDA: V zadnjem œasu je na udaru kritik, predvsem raznih naravovarstvenih organizacij, zelo pogosto t. i. redukcijski odstrel velikih plenilcev (rjavi medved, volk) s pomoœjo helikopterja, ki øe vedno poteka v zvezni deæeli Aljaska. Po zagotovilih pristojnih oblasti naj bi bil tak naœin lova nujen za ponovno poveœanje øtevilœnosti severnih jelenov - karibujev in losov, ki so pomemben vir prehrane tamkajønjim staroselcem. Tak naœin zmanjøevanja øtevilœnosti nima seveda nobene povezave z lovom, je zgolj uravnavanje vrstne pestrosti, kot pravijo odgovorni. Eden od argumentov zagovornikov metode je tudi, da tak naœin odstrela opravljajo zgolj na 9,4 % povrøine omenjene ameriøke zvezne dræave. Pred letom 1949, ko je Aljaska postala 49. dræava ZDA, so pogosto lovili s pomoœjo letal. Leta 1972 je bila taka oblika lova kot øportnega lova prepovedana. Hkrati pa so uvedli metodo kontrole øtevilœnosti velikih plenilcev. Po podatkih zveznega urada za lovstvo in ribiøtvo so na Aljaski v okviru redukcijske metode øtevilœnosti velikih plenilcev od leta 2003 naprej odstrelili okrog 800 volkov in samo nekaj manj medvedov. (Pirsch, 19/2008) Nemœija: Rezultati raziskave, ki jo je v nemøki javnosti junija 2008 opravil Inøtitut za raziskave trga in komunikacije glede prepoznavnosti in priljubljenosti lovcev v Nemœiji, so pokazali naslednje: 80 % anketiranih meni, da imajo lovci radi naravo; 66 % jih meni, da lovci vloæijo veliko svojega prostega œasa v varstvo narave, hkrati pa 64 % vpraøanih meni, da lovci pomagajo tudi redkim in ogroæenim æivalskim vrstam; 86 % vpraøanih meni, da morajo lovci v œasu stiske divjad krmiti; 83 % vpraøanih tudi meni, da morajo lovci uravnavati øtevilnost divjadi; 80 % pa jih meni, da je lov pomemben za zmanjøevanje in prepreœevanje økode od divjadi. Precejønje so razlike v odgovorih glede na to, iz kakønega okolja izhajajo anketiranci. Prebivalci podeæelja imajo o lovcih veliko boljøe mnenje kot prebivalci iz mestnega okolja. Na sploøno pa ugotavljajo, da so rezultati zadnje ankete boljøi kot rezultati podobne ankete izpred nekaj let. Nemøka lovska organizacija (Deutsche Jagdschutz Verband) se je ob ugotovljenih rezultatih vpraøala, ali je ta izboljøana podoba lovstva v javnosti posledica veœjega pojavljanja lovstva v medijih. Dejansko øtevilo objav z lovsko tematiko je vsako leto veœje, razen v zadnjem letu, ko je øtevilka nekoliko manjøa od tiste leta Analiza je tudi pokazala, da se je precej zmanjøalo øtevilo negativnih œlankov o lovstvu. (Pirsch, 18/2008) Afrika, Juæna Amerika: Rezultati raziskave o vplivu zavarovanih obmoœij na domaœe prebivalstvo kaæejo, da øe posebno v manj razvitih obmoœjih sveta zavarovani predeli, kot so narodni parki in rezervati, naravnost privlaœijo domaœe prebivalstvo, saj je na takih obmoœjih øtevilo otrok skoraj dvakrat veœje kot v drugih nezavarovanih obmoœjih. V takih obmoœjih je namreœ na voljo veœ hrane, vode in kurjave (œeprav so pridobljeni na ilegalen naœin), infrastruktura je veœinoma boljøa, ustreznejøe in boljøe pa so tudi moænosti zaposlitve in zasluæka v razliœnih turistiœnih dejavnostih. (Jagen Weltweit, 4/2008) Pripravil: mag. Janko Mehle 557

24 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO Æe je diøalo po zimi in obetala se je œudovita nedelja. Œudovit dan za zadnji skupni lov, ki ga je organizirala naøa lovska druæina. Veœer prej sem si pripravil vse potrebno, zjutraj pa sem opremil øe svoja psa, resasta jazbeœarja, z odsevnima (signalnima) trakovoma. Æena mi je tudi tokrat rekla:»glej, da pripeljeø domov oba psa, sicer se tudi sam ne vraœaj.«vedno se nasmehnem ob teh besedah, saj vem, da bomo priøli domov vsi trije. Res se je æe zgodilo, da sva domov priøla samo dva, ker je eden od psov predolgo ali predaleœ gonil, pa vendar je øe isti dan naøel pot domov. Sam ali s pomoœjo lovskega kolega, ki ga je sreœal nekje na poti. Res se je æe zgodilo, da je pes priøel naslednje jutro ves umazan od ilovice. Verjetno je delal druæbo kakøni lisici ali jazbecu. Tistega preœudovitega jutra smo se zbrali pred lovskim domom in se napotili v loviøœe. Psa sta pognala po gozdu. Poiskala sta lisiœje luknje, izginila vanje, pa spet priøla ven in nadaljevala toliko œasa, dokler eden od njiju ni ostal notri. Sliøal sem ga lajati, zato sem predvideval, da je naøel druæbo lisice ali jazbeca. Nato sem se za nekaj œasa oddaljil in sledil drugemu psu. Ko sem priøel nazaj, nisem veœ sliøal lajeæa. Prepriœan sem bil, da je priøel medtem ven in se potepa po gozdu, kot je to storil æe veœkrat. Pa ni bilo tako! Niti pomislil nisem, da bodo sledili zame najhujøi dnevi v mojem æivljenju. Po konœanem skupnem lovu sem ga øe nekaj œasa œakal, nato pa v bliæini lukenj pustil svoj pulover in njegov povodec, kot sem storil æe nekajkrat, ter se z drugim psom odpravil domov. Doma sem se preoblekel, najedel in odpoœil, nato pa stopil na dvoriøœe z upanjem, da se bo moj pes le pojavil od nekje. Spil sem kavo in se nato odpravil nazaj v gozd k lisiœinam, kjer sem ga nazadnje videl in sliøal. Klical sem ga, mu æviægal, ga zopet klical, æviægal in œakal Œakal, dokler me ni zaœelo æe poøteno zebsti. Odpravil sem se domov. Vse popoldne 13 dni upanja GORAZD SINJUR sem hodil ven in priœakoval klic lovskega kolega ali drugega œloveka, saj ima pes na ovratnici napisano mojo telefonsko øtevilko. Ker se to do veœera ni zgodilo, sem se zopet odpravil v gozd. Ponovil sem vse kot prej; vse zaman. Premraæen sem spet odøel domov z upanjem, da se bo pes vrnil do jutra. Takrat sem se spomnil æeninih besed, naj nikar ne prihajam domov brez psa. Øe bolj me je zabolelo, kajti vedel sem, da bo æeni prav tako hudo ali øe bolj kot meni. Ponoœi sem nekajkrat vstal in øel pogledat na dvoriøœe, œe je pes sluœajno priøel domov. Pa vendar se to ni zgodilo. Ne tisto jutro ne naslednji teden, niti ne po tistem tednu. Vsak dan sem hodil k luknjam, ga klical, mu æviægal, ga iskal daleœ okrog po gozdu. Iskal sem ga v vseh mogoœih smereh, kjer sem predvideval, da bi lahko bil. Pa ga ni bilo. Ni se odzval. K lisiœinam sem mu prinesel tudi posodo z vodo in briketi, œe bi sluœajno priøel. Po dveh dneh iskanja sem se odloœil, da bom poklical najbolj»posluøane«radijske postaje, poslal obvestilo vsem zavetiøœem po Sloveniji, vsem druøtvom proti muœenju æivali in obvestil vse forume, ki so kakor koli povezani s pasjo vsebino. Res sta poklicala dva œloveka, ki sta trdila, da sta videla opisanega psa. Z velikim veseljem in upanjem sem se odpeljal pogledat, vendar je bilo razoœaranje le øe veœje in boleœina øe hujøa. Pes niti pribliæno ni bil tak, kot smo ga opisali. Po tistem me ni poklical nihœe veœ. Ljubitelji æivali so mi le izraæali soœutje, saj kaj drugega niti niso mogli storiti. Dnevi so minevali, upanje je bilo vsak dan manjøe. Pa vendar je bilo Œeprav majhno. Nekaj lovskih prijateljev mi je pomagalo iskati psa po gozdovih, po okoliøkih vaseh, vendar zaman. Zunaj je bilo pravo jesensko vreme: vlaæno, vetrovno in deæevno. Bila je pozna jesen, ki nam je prinesla toliko boleœine in solz, da me øe danes zaskeli, ko pomislim nanjo. Ker sem vseskozi nekje globoko v sebi slutil, da je pes ostal v luknjah, sem øel po treh neuspeønih dneh iskanja k lastniku gozda in ga prosil za dovoljenje, œe bi lahko z bagrom izkopali luknje, kjer sem nazadnje sliøal psa. Brez premisleka je v privolil, saj sva bila stara znanca. Pa ne v pomenu sorodstvenih ali sosedskih vezi, temveœ po pasjih. Pred leti smo tam æe uspeøno izkopali prvega od mojih psov, ki se je zagozdil v luknjah. Zdaj pa je bil œas za izkop drugega. Poklical sem znanca z bagrom, ki se je prav tako takoj odzval. Kopali smo tri dni. Malo z bagrom, malo z lopato, pa zopet z bagrom. Kopali smo globoko, vendar obenem skrajno previdno, da ne bi zasuli rovov ali morda poøkodovali psa, œe bi bil sluœajno v kateri od øtevilnih lukenj. Niti po kopanju z bagrom in lopatami ni bilo nobenega odziva ali znamenja, da je pes v luknjah. Dnevi pa so kar minevali in minevali. Brez uspeha, pa vendar ne povsem brez upanja. Nekje globoko v duøi pa sem slutil Ko je priøel vikend, je na prizoriøœe priøla tudi moja æena. Æalostna, objokana in prizadeta. Bil je œas pred boæiœem, ko bi se morali veseliti æivljenja in upanja. Skupaj sva iskala psa. Tudi tokrat zaman. Edino, kar nama je po 12 dneh intenzivnega, neuspeønega iskanja øe preostalo, je bilo, da sva drug drugemu dajala tolaæbo in øe malo upanja. Skoraj, pa vendar ne povsem, sva bila prepriœana, da je pes po 12 dneh brez hrane in vode poginil. Potem pa sva nekje prebrala zgodbo o lovskem psu, ki se je vrnil domov po nekaj mesecih. Naslednje dni sva po spletu iskala podobne zgodbe. Le tako sva imela øe nekaj upanja. Upanja, da se bo vrnil tudi najin resasti jazbeœar. Mineval je æe drugi teden, odkar je izginil najin pes. Neznano kam, brez odziva in sledu. In to je najbolj bolelo. 558

25 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO Foto: G. Sinjur Nato je priøla æe druga sobota. Svak se je s svojim psom, nemøkim lovskim terierjem, odpravljal na lov. Namenjen je bil v drugo smer, vendar se je nekje med potjo premislil in se odpravil v smer, kjer sem nazadnje videl svojega psa. Spustil je svojega terierja, ki se je zagnal naravnost k lisiœinam. Zaœel je glasno lajati in tako je zbudil gospodarjevo pozornost. Svak se je pribliæal luknjam oz. tistemu kupu zemlje, ki je øe ostal od lukenj. Njegov terier je øe kar naprej glasno lajal, zato se je sklonil in zasliøal œudno sopenje. Prepriœan je bil, da terier laja na lisico, zato je postal obenem previden. Nato se je øe enkrat sklonil navzdol in pogledal. Takrat je zagledal resastega jazbeœarja, ki pa ni bil veœ resast, temveœ samo øe jazbeœar. Bil je komaj øe æiv. Potegnil ga je ven, ga zavil v moj pulover, ki sem ga tam pustil pred 13 dnevi, mu dal vodo, ki sem mu jo prinaøal vsak dan, in me poklical. Øe nikoli v æivljenju se nisem tako razveselil telefonskega klica. Takoj sem poklical æeno in ji naroœil, naj pripravi toplo vodo, da ga bomo okopali. Ko sem priøel po psa, so me preplavljali meøani obœutki. Bil sem sreœen in æalosten hkrati. Sreœen, ker je bil pes æiv, in æalosten, ker sta ostala od mojega psa samo øe kost in koæa. Zgubil je namreœ kar polovico svoje telesne teæe. Ko sem ga prinesel domov, je bila æena presreœna, a take obœutke so prav kmalu zamenjale solze æalosti. Pes je bil tako shujøan, dehidriran, da ni mogel stati na nogah. Edino, kar je lahko naredil, je bilo, da je neprestano pil vodo in pojedel nekaj briketov. To je bilo dobro znamenje. Takoj smo ga tudi okopali in poklicali deæurnega veterinarja, ki se je nemudoma odzval in odpeljala sva ga v veterinarsko ambulanto. Dal mu je infuzijo, vitaminske injekcije in nama vlil upanje, da bo verjetno preæivel. Naslednjih nekaj dni smo mu dajali laæjo, tekoœo hrano in veliko vode. Pes je presenetljivo kmalu postal æivahen in igriv, le telesno teæo je pridobival poœasneje. Pa je tudi to nadomestil, tako da ima zdaj prej preveœ kot premalo kilogramov. Po tem dogodku mojih psov nisem nikoli veœ peljal k lisiœinam. Z æeno se zdaj veœkrat pogovarjava o tem dogodku in se spraøujeva, œemu nam je bila namenjena boleœa preizkuønja. Zagotovo se je vse zgodilo z doloœenim namenom. S kakønim, bo pokazal œas Tudi ta zgodba naj bo upanje vsem tistim, katerim se pes ne bo takoj vrnil domov. Posveœam pa jo tistim, ki ste mi v hudih trenutkih pomagali in mi vlivali upanje, in tistim, ki ste na podoben naœin izgubili zvestega pasjega prijatelja 559

26 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO Veœkrat se odpravim v stemnilo. Na travniku se ni dogajalo niœ se mu lahko pribliæala; nestrpnost me je lovsko sobo, kjer si obœasno ogledam vse svopila øe nobena divjad. Nenadoma se mi je dejansko srnjak, kot sem ga opisal. nenavadnega, prav tako ni iz gozda sto- æe dodobra namuœila. Ugotovil sem, da je trofeje, ki sem si jih je zazdelo, da sem v travi opazil rjavo Sara mi je takoj œestitala k lovskemu pridobil v svojem lovskem staæu. Tako na pas se mi je zataknil na klopi, a sem ga je pravi,«ter mi po vseh predpisih in liso. Pograbil sem daljnogled, katerega blagru in dejala:»kaj ti nisem rekla, da steni ni trofeje, za katero se ne bi spomnil, kje sem uplenil neko divjad, kdo je bil poleg in øe drugih okoliøœin, ki so pripomogle, da sem divjad uplenil na lovsko praviœen naœin. Øe posebno se mi pogled rad ustavi na rogovju srnjaka, ki sem ga uplenil lani. Za njegovo uplenitev je zagotovo najbolj zasluæna hœerka Sara, ki je letos postala tudi pripravnica v naøi lovski druæini. Bilo je , ko je v popoldanskem œasu dejala:»ata, zdaj pa æe res nisva bila dolgo na lovu, kaj œe bi øla danes?«sam sem bil takoj pripravljen, saj si je hœi zaradi obveznostih v øoli le le sprostil in pogledal nazaj. Na travniku nisem opazil niœesar veœ. Skrbno sem pregledal rob travnika, a videl sem le zeleno, visoko travo. Saro sem vpraøal, œe je ona opazila kar koli, a je samo odkimala. Takoj za tem je dejala:»poglej, nekaj je pod drevesi!«nisem øe uspel dvigniti svojega daljnogleda, ko je æe dejala:»ata, kar ustreli ga, takega øe nimaø!«seveda sem jo malo po strani pogledal in si mislil svoje, saj se mi je izjava zdela nekoliko prehitra in poniæujoœa, ko pa sem tudi sam pogledal, sem oœitek takoj spremenil. Pred nama je bil srnjak z neobiœajno razvitim rogovjem. Veji rogovja sta bili tanki, brez grbic, obiœaju izroœila vejico. Tudi sam sem dal srnjaku zadnji griæljaj, saj je bil primerek izjemen; øe posebno pa sem bil vesel, da je res star srnjak. Da me lovski nalet spremlja tudi letos, je pripomogel Drago Garmut, œlan sosednje LD Janæev Vrh. Z lovci omenjene LD imamo lovci LD Podvelka izjemno dobre medsebojne odnose na podroœju lovstva, strelstva pa tudi pri drugih prireditvah, povezanih z lovstvom, smo pa tudi dobri druæinski prijatelji. Po vsaki strelski prireditvi ali drugem dogodku se usedemo za isto mizo, pokramljamo o resnih stvareh in se znamo tudi poøaliti na svoj raœun. Tako me je v zaœetku Izredna redko lahko vzela toliko œasa, da se je debeline prsta, zgoraj dva pa sta se prekriæali junija poklical Drago in povedal, da je MARJAN KREVH udeleæila lova. Pripravila sva vso potrebno opremo in se odpravila. Ko sva se peljala v loviøœe, øe vedno nisem vedel, na katero preæo bi se bilo najbolje povzpeti. Med potjo sem bil kar tiho in razmiøljal, kje je bil lani opaæen kak slaboten mladiœ, ki ga nato nismo uspeli upleniti, ali po moænosti dvojœka, da bi morda izstopil kakøen gumbar, za odstrel katerega je bil zdaj ravno pravi œas. Vozila sva po obiœajni poti, ki naju je vodila do domaœije Betuøekovo. Usedla sva se na moj najljubøi kraj za œakanje, na malo preæo pod hiøo. Ravno tam sem v preteklosti doæivel øtevilne lepe trenutke, opazoval in uplenil veliko divjadi ter koval naœrte za delo v sluæbi in doma. Na tisti preæi je nastala tudi zgodba o jelenu»øpesarju«, ki jo je v Lovcu opisoval zdajønji predsednik LZS Sreœko F. Krope. Vse je bilo skorajda enako kot v njegovi zgodbi. Na glavi sem imel isti stari zmeœkan klobuk, ki me spremlja na lovu æe od leta 1985, in bil bi pravi œudeæ, œe bi se lahko ohranil v boljøi podobi, kot jo kaæe zdaj. Sonce je bilo øe visoko nad Pogaœnikovo domaœijo in nama s Saro je svetilo naravnost v oœi. Klobuk sem si potegnil nekoliko naprej, da mi ni svetilo naravnost v oœi in me oviralo, Sara pa se je skrivala za stebrom preæe. Narava se je umirjala, nekoliko bolj so se sliøal œriœki, ki so nakazovali, da se bo poœasi le in skorajda zdruæili. Malo sem øe okleval, saj bi mu v primeru, da je srnjak mlad, naslednje leto zraslo normalno razvito rogovje. Zaradi visoke trave in redkokdaj dvignjene glave sem le s teæavo ocenjeval njegovo pribliæno starost. Ko se je srnjak poœasi premikal proti gozdu na nasprotno stran travnika, kjer je bila trava niæja, sem æe ocenil, da je srnjak starejøi. V vihru je bil nizek, imel je œokat kratek vrat, ki ga ni dvigoval visoko, med smrœkom in oœmi pa je bila lisa, ki je pri mladem srnjaku bela, rjavkasta in siva. Levi uhelj je imel razpolovljen na dvoje krp, desnega pa mu je manjkalo celo polovico. Ocenil sem, da je star, prekaljen teritorialni srnjak, ki je verjetno æe kar nekaj œasa vladal na tamkajønjem predelu, tedaj pa se mu je œas poœasi iztekal. Neæno sem odloæil dvogled ter poœasi in previdno prijel za puøko, da ne bi po nepotrebnem povzroœil hrupa in si zapravil tako lepo trofejo. Takrat me je Sara æe tiho vpraøala:»a ne misliø ustreliti? Tako dolgo boø œakal, da nama bo uøel; potem ti bo pa æal!?«v znamenje strinjanja sem se nasmehnil in pokimal. Puøko sem naslonil na rob preæe, z desno roko sem se uprl ob drugo stran ter poœakal toliko œasa, da se je srnjak pravilno obrnil in sproæil. Æival je obleæala v ognju. S teæavo sem poœakal toliko œasa, da se je srnjak umiril in sva œez reko Dravo, na Rdeœem bregu, kjer je obmoœje naøe lovske druæine, opazil srnjaka, ki ima odlomljeno ali zraøœeno desno vejo rogovja. Dejal je, da ima levo vejo normalno razvito, je pa srnjak, ki ni veœ mlad. Povedal je tudi, da bo do reke Drave uredil stezo, od koder bo mogoœe ustreliti na drugo stran. Takoj sem poklical stareøino LD Kapla, Staneta Petarja, ga seznanil z zadevo in prosil, œe smem ustreliti z njihovega dela loviøœa oz. œez reko Drave, saj sem ocenil, da ga z naøe strani ne bi bilo mogoœe zalesti. Mesto, kjer se je zadræeval srnjak, je namreœ neposredno za æelezniøko progo, kjer je visoka kamnita ograja, naprej do gostega listnatega gozda pa je okrog trideset metrov øirok pas kak meter visokega grmiœevja. Torej æivali skorajda ni mogoœe opaziti. Tako sem se po noœni sluæbi odpeljal v Oæbalt, kjer me je æe œakal Drago in odpravila sva se na mesto, kjer sva ga œakala. Vodil me je po ozki in zelo strmi stezi do reke Drave. Tam sva se usedla ter œakala do 6. ure, ko je moral Drago v sluæbo. Izstopila je le srna, ki sem jo videl samo za trenutek, saj se je zadræevala v gostem grmiœevju. Skorajda nisem mogel verjeti, da bi lahko od tam ustrelil srnjaka, saj je bila razdalja krepko veœ kot 200 metrov. Øe najbolj je pogled motilo grmovje. Popoldan sem se odpravil z druæino v 560

27 LOVSKO PRIPOVEDNIØTVO Maribor. Avto, v katerem imam ponavadi puøko in lovsko opremo, sem pustil v Podvelki, saj se je æena pripeljala iz sluæbe iz Radelj ob Dravi. Ves popoldan je zelo deæevalo, ko pa smo se vraœali, je deæevje prenehalo. Pripeljali smo se æe skoraj do Oæbalta, ko me je poklical Drago in dejal:»marjan, srnjak je zunaj!«povedal sem, da se vozim iz Maribora in da s seboj nimam puøke. Za moj»izgovor«se ni kaj prida zmenil, velikoduøno mi je ponudil svojo puøko. Ponudbe sem bil vesel, saj sem vedel, da imajo»petriœevi«dobre puøke in da so vsi odliœni strelci. V druæini Garmut, p. d. Petriœi, so namreœ lovci oœe Ivan in trije sinovi. Ustavil sem se pred Dragovo hiøo in skupaj z lovcem LD Kapla Jankom Æavcerjem smo odøli do reke Drave. V gostem grmovju nismo veœ opazili srnjaka, Janko pa je s prstom pokazal, kje natanœno je. Œez kako minuto je srnjak le prilezel iz grmovja in opazil sem, da je izjemen srnjak z levo vejo, ki sem jo ocenjeval na okrog 80 toœk, desna pa je bila dolga pribliæno 15 cm in je bila odlomljena ter usmerjena povsem vodoravno. Puøko sem prislonil ob tanjøe drevo in z desno nogo pokleknil na strm breg. Tedaj se je srnjak ustavil povsem na planem, pred njim ni bilo opaziti najmanjøe vejice. Puøki sem sprostil zaklep, zaradi velike razdalje pomeril nekoliko viøe in sproæil. A je bilo sliøati le»økljoc«. Puøka namreœ ni poœila. Ponovno sem potegnil naproæilo, preveril varovalko, pomeril in ponovno»økljoc«. Tako se mi je zgodilo øe vsaj dvakrat. Puøko sem potisnil Dragu v roke, da je preveril, kaj je narobe. Ugotovila sva, da se naproæilo sproæi, ne sprosti pa udarne igle. Brez uporabe naproæila pa zaradi velike oddaljenosti nisem upal ustreliti. Ko smo poskuøali odpraviti napako na puøki, je Janko dejal:»srnjak je æe øel!«oba z Dragom sva se ozrla za srnjakom in opazila le øe, kako je tiho in poœasi kot kakøen star moæak odøel v gozd. Pogledi so bili nekoliko kisli, vendar prek usode paœ ni mogoœe. Vzpenjali smo se v smeri Dragove hiøe in tolaæil sem se, da je vse slabo tudi za nekaj dobro. Æalosten sem priøel do avta, kjer sta me œakala æena in sin in jima povedal o prigodi s cmokom v grlu. Odpeljali smo se do Podvelke, kjer sem se usedel v svoj avto. Øe vedno me je nekaj gnalo nazaj, œeprav je Janko dejal, da se srnjak ne bo veœ vrnil. Ker je bila strelna razdalje res velika za strel, sem se odpeljal v Gotjenk do lovca Vilka, pri katerem sem nastavil tarœo na razdaljo veœ kot dvesto metrov in ponovno preizkusil svojo puøko, saj sem se æelel prepriœati v njeno toœnost na takøno razdaljo. Krogla je padala za nekaj centimetrov niæe in ne bi smelo biti teæav pri strelu. Odpeljal sem se nazaj v Oæbalt na mesto, od koder je bilo najbolje opazovati drugo stran reke Drave. Œez kako uro in pol sem æe verjel Jankovim besedam, da srnjaka ne bo nazaj, pa vendar sem øe malo poœakal in razmiøljal o zapravljeni priloænosti, ki se mi je ponujala prej. Na drugi strani Drave sem opazil lovca s psom, ki je øel po æelezniøkih tirih. Prepoznal sem Uroøa, mladega zagnanega lovca. Poklical sem ga po telefonu in vpraøal, œe lovi srnjaka s poveøenim rogovjem. Povedal je, da mu je zanj povedal Maks, Dragov brat, in da je øel preizkusit svojo lovsko sreœo. Ko sem mu povedal, da sem æe meril nanj in da se je srnjak umaknil, se je obrnil in takoj odøel nazaj. Œez kakih pet minut je pripeljal vlak, ki je ravno nasproti Oæbalta zatrobil, kot da naganja srnjaka. Ura je kazala æe skoraj 20.10, ko sem se odloœil, da se bom poœasi odpravil domov, saj bi pozen strel lahko pomenil tudi teæave pri iskanju (saj se je treba zapeljati do HE Oæbalt ali Podvelke in od tam peø vsaj pol ure do mesta, kjer je izstopal srnjak). Tedaj pa sem na robu gozda zagledal rjavo liso. Pogledal sem skozi daljnogled in ugotovil, da je tam teæko priœakovani srnjak. Vzel sem puøko in odøel do najprimernejøega drevesa. Seveda se nisem veœ napotil po strmi poti do reke Drave, kjer bi bila razdalja krajøa. Puøko sem naslonil na drevo, z desno nogo pokleknil, nameril za kakøen centimeter viøe in sproæil. A glej, ponovno sem zasliøal æe znani glas»økljoc«. Ni mi bilo veœ jasno, kaj bi bilo lahko narobe øe z mojo puøko, ki dotlej ni nikoli zatajila. Malo sem odprl zaklep: naboj je bil v cevi, ga spet zaprl, Foto: M. Krevh Moja najzanimivejøa preveril varovalko in naproæilo. Ponovno sem pomeril in ponovno le»økljoc«. Tedaj dejansko nisem veœ vedel, ali se mi vse sanja ali je res. Zaklep sem odprl do konca in ugotovil, da sem v cev potiskal le tulec, ki je ostal v puøki øe od poskusnega strela. Od srca se mi je odvalil velik kamen. Z veliko previdnostjo sem v cev potisnil nov naboj in preveril vse potrebno, da bi strel dejansko uspel. Ponovno sem pomeril in iz puøke je naposled le odjeknil pravi pok, zvok, kot sem ga vajen. Srnjak se je mrtev skotalil do æelezniøke proge. Œez nekaj minut se je Janko vrnil in mi takoj priskoœil na pomoœ. Ko sem mu omenil, da bom øel peø iz Gotjenka do nastrela, se je le nekoliko nasmejal in dejal, da se bova œez Dravo odpeljala s œolnom»rancem«, kot ga imenujejo. Predlog nikakor ni bil slab, a zame vseeno nekoliko zastraøujoœ, saj mi voænja s œolnom ni niœ kaj prijetna. Od soseda si je sposodil vesla in odøla sva do Drave, kjer je bil privezan œoln. Opazila sva, da je delno poplavljen, zato je bil moj strah øe veœji. S posodo sva ga izpraznila in zaœela se je voænja na drugo stran po sicer dokaj mirni Dravi. Œoln sva privezala h kovinski ograji in se peø napotila do srnjaka, ki je leæal poleg proge. Obrnil sem ga in ugotovil, da je izjemen primerek, saj je imel poleg prej opisanega rogovja na mestu, kjer bi moral biti desni rog, øe tretji odrastek, øilo, dolgo 8 cm. Veselje ob Jankovi œestitki k mojemu lovskemu blagru je bilo nepopisno in skoraj nisem mogel verjeti, da je vse res. Nadvse sem se œudil, da sem bil naposled ob tolikih spodrsljajih in tegobah sposoben srnjaka dobro ustreliti na takøno razdaljo. Naloæila sva ga v œoln in ga odpeljala na drugo stran reke Drave. Voænja nazaj je bila mirnejøa ob ogledovanju srnjaka in njegovega zanimivega rogovja, ki bo krasilo mojo lovsko sobo. Zasluga za uspeh velja predvsem Dragu in Janku, ki se jima øe enkrat javno zahvaljujem za vznemirljive lovske uæitke, ki jih zagotovo ne bi bilo brez njiju. Noœ se je æe zaœela spuøœati. Poœasi, a vztrajno se je œoln, ki ga je krmaril Janko, bliæal kopnini na drugi strani in na reko se je spuøœala æe rahla meglica. Med voænjo po Dravi, ki mi je postajala æe kar prijetna, sem poklical prijatelje lovce in jih obvestil o mojem lovskem uspehu. Ko sva priveslala do brega, naju je tam œakal Uroø. Srnjaku smo odstranili drobovje ter ga odpeljali do Draga, ki se je ravno tedaj vrnil z lova; skupaj z Maksom, ki je bil gost v loviøœu LD Kapla. Pridruæil se nam je tudi stareøina Slavko Prah in veselje sem kmalu delil s pravimi lovskimi prijatelji. 561

28 LOVSKA ORGANIZACIJA Lovci sprejeli srednjeroœni program Ljubljana, Zaradi zamenjave vodstva Lovske zveze Slovenije, sprejema novega lovskega zakona in uvedbe koncesij so se predstavniki lovcev na obœnem zboru zbrali øele omenjenega dne. Pred tem so septembra potekali delni obœni zbori po volilnih okoliøih. Z veliko veœino prisotnih delegatov so sprejeli poroœila o delu v minulem obdobju in smernice razvoja lovske organizacije. To se je pokazalo tudi na obœnem zboru, ki se ga je udeleæilo kar 111 delegatov od 112 iz vse Slovenije. Na delo v preteklosti in program dela v prihodnje ni bilo pomembnejøih pripomb. To seveda ne pomeni, da se lovci ne zavedamo øtevilnih teæav, s katerimi se sooœamo. Koncesije za upravljanje z loviøœi øe vedno niso razpisane, mnoge moti dvojno œlanstvo ali pa œlanstvo v LZS mimo lovskih druæin. V svoje vrste smo sprejeli øtiri lovske druæine: LD Krvavec, LD Preddvor, LD Kokra in LD Kompas - Peskovci. Veseli dejstvo, da se je po dolgem œasu krivulja veœanja povpreœne starosti le obrnila navzdol in je zdaj 54 let. Poleg øtevilnih nalog in ciljev nam bo v obdobju do leta 2012 prvenstvena skrb za okolje in prostor oz. skrb za œim bolj ohranjeno naravo, trajnostno upravljanje z divjadjo in kakovostno sodelovanje z vsemi souporabniki prostora. Ob izpolnitvi teh ciljev mora slovenska lovska organizacija, ki je lani praznovala 100-letnico delovanja, postati najveœja naravovarstvena organizacija v Sloveniji, transparentna v svojem delovanju, uœinkovita in spoøtovana v oœeh javnosti. Komisija za stike z javnostjo Marjan Fortin, predsednik Uœinkovitejøi informacijski sistem za boljøe delo 8. seja Upravnega odbora LZS: nazaj ali odloœneje naprej? Potem ko so œlani Upravnega odbora na 8. redni seji v Grosupljem brez veœjih razprav in pomislekov potrdili pregled realizacije sklepov in zapisnika 6. redne in 7. dopisne seje, se je æe pri obravnavi sprememb in dopolnitev Pravilnika o lovskih izkaznicah razvila (pre)dolga in nekoliko razvleœena razprava. Œeprav smo sliøali vrsto koristnih pobud in nekaj dodatnih predlogov, se vendarle zdi, da bi dileme in odprta vpraøanja lahko reøili æe med pripravo dokumenta in ne bi bilo treba s posameznimi drobci obremenjevati vsebinsko natrpanega dnevnega reda zasedanja. Ob konkretnih pobudah in dopolnitvah Pravilnika so namreœ deæevale øe nekatere sicer upraviœene pripombe zaradi Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Sreœko Felix Krope in direktor Zavoda za gozdove Slovenije Joøt Jakøa sta 7. oktobra na sedeæu LZS podpisala Navodila za izvajanje praktiœnega in teoretiœnega dela lovskega izpita ter vodenje evidenc, ki jih je LZS (skladno z doloœili 7. œlena Pravilnika o pogojih za opravljanje lovskega izpita in obliki dokazila o opravljenem lovskem izpitu) pripravila v sodelovanju z ZGS. Usklajena navodila je sprejel Upravni odbor LZS æe , zdaj pa so ta tudi formalno potrjena. Po podpisu Navodil sta se imenovana pogovarjala o aktualni problematiki, ki zadeva obe strani. G. Bolœina Predstavniki vseh 15 volilnih okoliøev so na obœnem zboru v Ljubljani sprejeli poroœilo o delu v letu 2007, potrdili program dela za letos in sprejeli smernice dela za obdobje do leta Foto: G. Bolœina nedoslednosti in nedoreœenih reøitev veljavne prakse, zlasti zaradi imetnikov izkaznic, ki v LD nimajo nikakrønih obveznosti oziroma sploh niso njihovi œlani. Niko Øuøtariœ, predsednik Komisije za organizacijsko-pravna vpraøanja, ki je tudi razumljivo razloæil spremembe Pravilnika, je œlane Upravnega odbora opozoril, da niso resniœne trditve o posameznikih, ki naj bi bili œlani Lovske zveze Slovenije. Œlanice LZS so lahko le LD, posamezniki pa so œlani LD. To je vsa umetnost glede œlanstva. Javno pooblastilo za izdajanje lovskih izkaznic ima LZS, pri postopku za izdajo in preklic pa veljajo doloœila Zakona o upravnem postopku. V spremembah Pravilnika so doloœeni razliœni tipi izkaznic, veljavna lovska izkaznica pa je»licenca za lov«in ne œlanska izkaznica LZS ali LD. Œlanstvo posameznika v œlanici LZS (torej LD) ni povezano s pravico do lovske izkaznice, œe posameznik ne izpolnjuje pogojev za udejstvovanje pri lovu po veljavnem ZDLov-1. Spremembe in dopolnitve Pravilnika (skuøali jih bomo posebej predstaviti tudi v Lovcu) so bile nujne, veljati pa bo zaœel Oœitno je bil æivahen zaœetek izziv za nadaljevanje daljøe razprave o sklepih, ki so jih pripravile posamezne komisije. Æal vseh sploh niso obdelali in jih bodo morali potrditi øe na naslednji seji, sicer ne bi zmogli obdelati preostalih nujnih zadev. Tako so v glavnem»pospravili pod streho«veœino sklepov finanœne narave, pri œemer pa se zdi, da je v zraku øe vedno nekaj nezaupanja in dvomov v opravljeno delo. To najbræ ne more biti dobra popotnica za toliko æelen zamik na pot uœinkovitih sprememb in boljøega delovanja. K sreœi je bilo tudi nekaj tehtnih Foto: B. Leskovic 562

29 LOVSKA ORGANIZACIJA Zasedanje œlanov UO LZS v Grosupljem Foto: Ø. Vesel Razveseljivo je, da se zdaj sistem poœasi vsebinsko konœuje, zato ga z raznimi revizijami in podobnimi zavlaœevanji ne bi smeli zaustaviti. Morebitne dvome ali nepravilnosti naj strokovno odpravi Nadzorni odbor LZS, projekt pa naj se preprosto nadaljuje. Nadzorni odbor naj v sodelovanju s Komisijo za informacijski sistem LZS øe enkrat pregleda vse pogodbe, smo øe sliøali v Grosupljem, sicer pa bodo o vsem skupaj dokonœno sklepali na naslednji seji Upravnega odbora. Dober je bil predlog, naj bi sredstva, ki bi jih sicer namenili predlagani reviziji Lisjaka, raje namenili za izobraæevanje kadrov. Sliøali smo tudi ocene, da je Logos, kot izvajalec programa, korekten partner LZS in da so predlagane strokovne reøitve nadvse uporabne. V nadaljevanju razprave o pripravljenih sklepih pa smo vendarle obravnavali troje izrazito lovsko in naravovarstveno obarvanih tem. Vse se nanaøajo na sodelovanje lovske organizacije pri evropskih projektih za izboljøevanje naravnih razmer za divjad. Dva projekta, ki prihajata iz obmoœnih lovskih zvez, Prlekija in Koper, se nanaøata na znanstveno-raziskovalna projekta o mali divjadi in sta namenjena iskanju strokovnih reøitev in ukrepov pri iskanju naœinov za izboljøanje habitatov za malo divjad. Tretji projekt je poimenovan Zeleni mostovi in je izrazito slovenski, njegov nosilec s strani LZS pa bo Blaæ Kræe. Na seji je strokovno pravilno predstavil cilje in priœakovanja ter poudaril, da je to tudi velika odgovornost in je potrebna poglobljena priprava projekta, od katerega bo v veliki meri odvisna odloœitev v Bruslju. Zanjo bo treba tudi nenehno lobirati med poslanci Evropskega parlamenta. Izbor projektov bo opravljen prihodnje leto, zaœeli pa se bodo Œe bomo seveda z njimi uspeli!? Upravni odbor je vse projekte z manjøimi pomisleki glede zagotavljanja sredstev tako rekoœ soglasno podprl. Mimogrede smo iz neke klopi sliøali slikovito pripombo, da so bile to edine tri prave lovske teme, s katerimi so se v minulem letu spoprijeli œlani Upravnega odbora LZS. Komentar ni potreben in bi bil tudi odveœ. Na dnevnem redu so imeli øe podrobnejøo predstavitev uporabnosti informacijskega sistema Lisjak ter organizacijo in prenos nalog LZS na usposobljene œlanice, skupaj s predlogom viøine œlanarine za leto A o njej œlani niso ne razpravljali in øe manj sklepali, saj je treba pripraviti tehtno in vsebinsko celovito gradivo z argumentirano obrazloæitvijo konkretnih predlogov oziroma postavk. To bo osrednja tema naslednje, 9. seje Upravnega odbora, o kateri bomo poroœali tudi v naøem glasilu. M. Toø Uœinkovit in uporaben informacijski sistem je nujnost. O njegovem vzpostavljanju je poroœal Joæe Samec (na fotografiji stoji). pripomb posameznikov, ki so brez dlake na jeziku glasno razmiøljali, da je æe res skrajni œas, da verjamemo sami sebi in se nehamo nenehno ukvarjati z raznimi revizijami in pregledi, ki terjajo draga plaœila in ne prinaøajo dodane vrednosti. Taka razmiøljanja so priøla do izraza predvsem ob sklepih, ki so zadevali financiranje informacijskega sistema Lisjak. Veselijo pa predvsem pobude, da se ne bi smeli veœ vraœati nekaj let nazaj in se znova ukvarjati sami s seboj, paœ pa je treba nadaljevati odloœnejøe korake na poti sprememb in boljøega, predvsem pa uœinkovitejøega delovanja. Uœinkovit in uporaben informacijski sistem je nuja, o tem ni nesoglasij in jih tudi ne sme biti, smo sliøali med vrsticami razpravljavcev v Grosupljem. Seveda sam sistem ne bo reøil teæav, œe ne bodo na voljo usposobljeni ljudje, ki bodo delali z njim. Zato je nujno nenehno izobraæevanje in usposabljanje kadrov, brez katerih Lisjak ne bo prinaøal æelenih rezultatov. Foto: Ø. Vesel Modul Lovske økode Sestavni del aplikacije Lovskega informacijskega sistema Lisjak je modul Lovske økode, ki po izjavah pooblaøœenih œlanov lovskih druæin pri vnaøanju podatkov povzroœa kar nekaj zagat. Zato æelim tudi na tem mestu pojasniti postopke pri vnosu podatkov v ustrezen program. Modul v celoti ureja postopke na podroœju obravnavanja t. i. lovske økode (oziroma økoda od divjadi), in sicer od prijave, ocene, povraœila økode Modul Lovske økode Slika 1 pa vse do prenosa podatkov v Letni naœrt loviøœa. Nato so podatki na voljo za vse potrebne analize. Prijava lovske økode Økodo na premoæenju, ki jo povzroœi divjad, oøkodovanec pisno prijavi komisiji LD ali œlanu, ki ga mora lovska druæina objaviti na javnem mestu, lahko tudi na spletni strani lovske druæine. Naj ponovno opozorim, da mora lastnik prijaviti økodo v 563

30 LOVSKA ORGANIZACIJA treh dneh od dneva, ko je økodo opazil, komisija upravljavca loviøœa pa jo mora oceniti in postopek konœati v osmih dneh od prejema prijave. Ponavadi pisno prijavo prejme gospodar lovske druæine. Prvi del zapisnika v Lisjaku lahko izpolni gospodar. Druæinski informatik æe ob prejemu prijave takoj vpiøe datum prejetja pisne vloge, podatke o oøkodovancu (v primeru, œe je nov), œe øe ni v naøem obstojeœem seznamu oøkodovancev, v nasprotnem primeru pa ga izbere iz øifranta in shrani zapis (sl. 1). V prijavi mora oøkodovanec navesti podatke o lastniøtvu, lokaciji, svojo davœno øtevilko, øtevilko banœnega raœuna in opisati økodo, ki jo je povzroœila divjad (vrsto kmetijske kulture, nepremiœnine, koliœino ). Pred ocenitvijo na terenu gospodar ali druæinski informatik izpiøe komisiji v elektronski obliki shranjen obrazec zapisnika za oceno økode zaradi divjadi iz zavihka podpora > prednastavljeni izpisi. Komisija za oceno økode mora prijavo reøiti v razumno kratkem roku, vsekakor pa se mora odzvati v 8 dneh (glej ZDLov-1). Ocena økode S tako pripravljenim in v prvem delu izpolnjenim zapisnikom se komisija napoti na teren oceniti økodo. V zapisnik vpiøe vse potrebne podatke, ki jih zbere pri ocenjevanju, in posebej pozorno pregleda naœin zaøœite (varovanja) poøkodovane kmetijske kulture, domaœe æivali ali stvari. Povrnitev økode: Æe ob ocenjevanju økode je treba doseœi dogovor o povrnitvi økode. Mogoœih je veœ naœinov: z izplaœilom dogovorjene odøkodnine, ki se oøkodovancu poravna na njegov osebni raœun; z nabavo materiala v vrednosti ocenjene odøkodnine ali le dela; popravilo poøkodb na nepremiœnini z opravljenim delom œlanov LD ali kombinacijo veœ vrst povrnitev økode. Dogovor z oøkodovancem o viøini odøkodnine podpiøejo œlani komisije in oøkodovanec. Vnos podatkov v LIS Lisjak: Shranjen zapis prijave økode dopolnimo s podatki iz zapisnika, ki ga je sestavila komisija na terenu (sl. 2). Z gumbom nazaj se vrnemo na osnovni zapis in odpre se meni povrnitev økode (sl. 3). Podatke vpiøemo in po pregledu zakljuœimo zapisnik. Podatki se avtomatsko zapiøejo v preglednico IIIa Letnega naœrta loviøœa za tekoœe leto. Posebej æelim opozoriti na dosledno vnaøanje zahtevanih podatkov in na sprotno zakljuœevanje lovske økode v modulu. Le tako vodeni podatki pomenijo sprotno in urejeno prenaøanje podatkov v preglednico Letnega naœrta loviøœa. Slika 2 Slika 3 Slika 4 Kot vemo, primere lovske økode, ki je oøkodovanec in LD ne reøita sporazumno, najpozneje v petnajstih dneh od dneva prijave obravnava komisija na II. stopnji, ki jo imenuje pristojni minister. Œe tudi na tej stopnji dogovor o povraœilu økode ni doseæen, lahko lastnik v roku treh let sproæi postopek pred sodiøœem. Sprejete odloœitve ali celo sodbe sodiøœa se vnesejo v sistem po prejemu dokumenta (lahko tudi po veœ letih) in vpisi so primerno prilagojeni temu (sklep komisije, sodba sodiøœa ). Ves œas pa je zapis v statusu shranjeno. Izpis zapisnika o oceni økode (sl. 4): Zapisnik o oceni økode shranimo v arhiv, priloæimo mu izvirnik, ki so ga podpisali oøkodovanec in œlani komisije. Joæe Samec Odprto prvenstvo LZS 2008 v streljanju na premikajoœo tarœo Na streliøœu Lovske druæine Slovenj Gradec v Æanœanih je bilo 27. septembra skoraj vse po starem. Videli smo znane obraze organizatorjev in tekmovalcev ter dovolj»praøiœev«, hitrih in malo manj hitrih, za vse tekmovalce. V vsem sijaju nove preobleke nas je priœakal njihov lovski dom in prav tako njegova urejena okolica. Kljub dodatni toplini, ki sta jo nudila objekt lovske koœe in streliøœa, pa smo tisto jutro morali nekateri strelci obleœi nekaj veœ oblaœil, saj je bilo za tisti œas dokaj hladno. Pozneje, okrog poldneva, nas je le malo ogrelo sonce. Morda velja za prihodnje leto razmisliti in datum tekmovanja prestaviti na zaœetek septembra. Øe posebno zato, ker je tedaj dan æe krajøi, pa øe jelenji ruk je æe v polnem teku in se nekateri tekmovalci zato ne udeleæe prvenstva! Doreœi bo treba tudi, kako bomo œasovno izpeljali prvenstvo v primeru, œe se bo prijavilo 50 tekmovalcev ali veœ. Doloœiti bo treba tudi pravila, koliko tekmovalcev naj bo iz vsake obmoœne zveze, upoøtevaje lovske druæine, ki niso œlanice obmoœnih lovskih zvez. Moænost moramo dati tudi œlanom LZS, ki niso œlani nobene LD. Seveda je to vpraøanje tudi za vse druge lovske discipline. Odgovor nanj pa bo morala najti Komisija za lovsko strelstvo LZS in reøitev zapisati v pravila lovskega strelstva. Kot je bilo omenjeno, se je letoønjega odprtega prvenstva v streljanju na premiœno tarœo»beæeœega merjasca«udeleæilo 29 strelcev. V glavnem so bili strelci, ki so æe veøœi streljanja! Kaj pa drugi? Divjega praøiœa lovimo v loviøœih skoraj vseh lovskih druæin naøe Slovenije. Na skupnih lovih oziroma pogonih 564

31 LOVSKA ORGANIZACIJA Franc Barbiœ je pri 70 letih zmagovalec letoønjega prvenstva za veterane v kombinaciji golobi in MK puøka z rekordnim rezultatom 200/200. Prvenstvo je letos prviœ vzorno organizirala LD Grosuplje v idiliœnem okolju na Ilovi gori, kjer se je zjutraj zbralo 63 lovcev veteranov iz vse Slovenije. Ob tem bi se lahko malo zamislili in skuøali za to tekmovanje navduøiti tudi obmoœne zveze, ki jim kljub naøi povpreœni»veteranski«starosti lovcev ne uspe zbrati treh lovcev, starih veœ kot 55 let, da bi se Najboljøe ekipe v streljanju na beæeœega merjasca Ekipe najboljøih strelcev veteranov v disciplini lovska kombinacija, ki so tekmovali na Ilovi gori. Najboljøi posamezniki v streljanju na beæeœega merjasca (2008); od leve: Boøtjan Sadek, Klemen Sadar in Jure Æohar na divje praøiœe je odstotek uspeønosti pri oddanih strelih æal øe vedno dokaj skromen, œe æe ne kar zaskrbljujoœ. Zgolj hvala o upoøtevanju lovske etike in spoøtovanju divjadi ni dovolj. Zato za œlanstvo nekaterih LD æe nekaj let vsako jesen organizirajo streljanje na tarœo»beæeœega merjasca«, kar je nedvomno zelo koristno in pravilno. Upam si trditi, da je med nami veliko lovcev, ki sploh øe nikoli niso ustrelili na tako premiœno tarœo. Ob tem dejstvu se je treba resno zamisliti. O rezultatih pa naslednje: lanski odliœen rezultat Petra Flisa je letos z novim rekordom izboljøal Klemen Sadar, prav tako œlan LD Trebnje, kar je le dokaz, da imajo v tej druæini velik posluh za lovsko strelstvo. Ekipno je z rekordom zmagala LD Trebnje, sicer pa so bile prve tri ekipe zelo izenaœene. Znaœke mojster strelec za rezultat 80 krogov ali veœ bodo podeljene naknadno. Za konec naj dodam samo øe: Vidimo se prihodnje leto. Do takrat pa dober pogled. Mitja Kersnik Rezultati Prvenstva LZS (2008) premiœna tarœa Rezultati posamezniki: 1. Klemen Sadar 343 ( ) 2. Boøtjan Sadek 339 ( ) 3. Jure Æohar 327 ( ) 4. Boøtjan Lipar 326 ( ) 5. Peter Flis 319 ( ) 6. Damjan Roæman 315 ( ) Ekipno: krogov 1. LD Trebnje LZ Maribor Koroøka LZ 460 Prvenstvo LZS za veterane Ilova gora 2008 padanje (z enim nabojem). Podobno je bilo v disciplini MK puøka sede ob kolu, le da so»samo«trije tekmovalci dosegli stoodstotni rezultat pred konœno serijo. Seveda je bila pri strelcih veteranih, starejøih od 60 let, upoøtevana starostna bonifikacija 2 toœk. Strelci, stari veœ kot 65 let, so bili deleæni 4 toœk, strelci, stari veœ kot 70 let, pa 6 toœk. V pripravi za sprejem je Pravilnik o lovskem strelstvu, ki naj bi veljal æe prihodnje leto. Sliøati je bilo nekaj pobud, med kateriudeleæili prvenstva kljub dejstvu, da leta niso in ne smejo biti ovira za vajo v streljanju. Tako se je prijavilo in s svojimi predstavniki tekmovalo le 8 obmoœnih lovskih zvez in ekipa Zavoda za gozdove Slovenije. Rezultati so bili odliœni, saj je kar 7 strelcev doseglo najveœ mogoœih toœk v disciplini golobi in je bilo zato treba pred konœno serijo enega tekmovalca izloœiti po predhodnem streljanju na izmi je bilo najveœ predlogov, naj bi Pravilnik upoøteval pravila mednarodne organizacije FITASC in naj bi imeli strelce veterane z dopolnjenim 55 letom in super veterane, ki bodo v letu prvenstva dopolnili 65 let. Na tak naœin bi strelci pokazali svoje dejanske sposobnosti, saj bi se tako odrekli dodatku toœk na leta, zmaga pa bi bila tako øe slajøa. Podelili bi dodatne tri komplete pokalov, kar pa ne bi smelo biti Najboljøi strelci veterani (od leve): A. Zupan, F. Barbiœ in T. Orøaniœ. 565 Foto: M. Kersnik

32 LOVSKA ORGANIZACIJA Najboljøi strelci veterani v disciplini MK puøka tarœa srnjak (od leve): A. Mikloøiœ, F. Barbiœ in M. Kolenko prevelik zalogaj za Komisijo LZS za lovsko strelstvo. Na svidenje prihodnje leto v Klubu VETERAN! Mitja Kersnik REZULTATI ILOVA GORA 2008 (VETERANI): Kombinacija posamezniki: toœk 1. Franc Barbiœ Teodor Orøaniœ Tone Zupan 197 Golobi: 1. Rudi Mlinariœ Tone Zupan Stane Ivanjøek 100 Srnjak posamezniki: 1. Franc Barbiœ Adolf Mikloøiœ Miro Kolenko 99 Kombinacija ekipno: 1. Posavje Koœevje Ljubljana 557 Golobi ekipno: 1. Prlekija Posavje Celje 278 Srnjak ekipno: 1. Ljubljana Koœevje Posavje 287 Lovska strelska liga 2008 Na zaœetku strelske sezone 2008 smo se nekateri lovski strelci domislili, da bi letos malo popestrili naøe strelsko æivljenje. Tako je nastal predlog, da bi izpeljali pravo lovsko-strelsko ligo. Ideja je takoj padla na plodna tla in prijavilo se je 30 tekmovalcev iz 11 lovskih druæin in 6 ekip. Posebnost prijav je bila v tem, da so bili tekmovalci iz ljubljanske, dolenjske, savinjskokozjanske in koroøke regije. Kot nam je znano, take lige øe ni bilo v zgodovini slovenskega lovstva. Pri izvedbi smo æe na zaœetku postavili jasna in nedvoumna pravila, tako da vso sezono ni bilo nobene pripombe ali pritoæbe na izvedbo in vodenje lige. Doloœili smo 7 strelskih tekem, ki so potekale v omenjenih regijah. Od teh je za konœni rezultat øtel seøtevek rezultatov najboljøih 4 tekem. Strelci so streljali: øtirikrat na golobe lovski poloæaj, od tega enkrat brez klicanja; Najboljøi strelci, ki so letos tekmovali v strelski ligi. dvakrat na golobe øportni poloæaj; dvakrat z MK puøko na avt. beæeœega merjasca (na 50 m in 35 m); dvakrat z MK puøko na roœ. beæeœega merjasca; trikrat na øtiri lovske tarœe (na 35 m); Na strelskih mestih boljøim pokale, je sprejel z veseljem, za kar smo mu iz srca hvaleæni. S svojo prisotnostjo nas je razveselil tudi æupan Obœine Trebnje Alojzij Kastelic in druæno sta podelila 38 pokalov ter medalj. Vsi strelci smo bili enotnega mnenja, da bomo prihodnje leto Foto: P Flis enkrat z risanico na øtiri lovske tarœe (na 100 m); øtirikrat z MK puøko na dve lovski tarœi (na 35 m). Tako smo v ligo vkljuœili vse panoge, ki so zastopane na lovskih tekmovanjih. Œe je strelec hotel doseœi v tej ligi dober rezultat, je moral biti v vrhunski formi vso sezono, saj smo prvo tekmovanje opravili , zadnje pa Ko smo sestavljali ligo, si nismo niti predstavljali, da bo tako srdit boj za vsako toœko. O konœni uvrstitvi je odloœala prav zadnja tekma. Da poteka prav posebna in enkratna strelska liga, je priølo na uøesa tudi predsedniku LZS Sreœku F. Kropetu. Naøe povabilo, naj pride in izroœi najspet zaœeli s takim tekmovanjem, zato ste æe zdaj nanj vabljeni vsi strelci s tekmovalnim duhom. Letoønji rezultati najboljøih v ligi: Ekipno: toœk 1. LD Trebnje LD Braslovœe LD Gozdnik - Griæe 6 Posamezniki: toœk 1. Duøan Urankar Peter Flis Klemen Sadar Vili Gruøovnik Peter Smrekar Simon Oølak Grega Kovœe Miran Fraitak Karli Cizej Bogdan Verdev 17 Peter Flis Tradicionalno sreœanje LD ob prazniku Obœine Radlje ob Dravi Vokviru praznovanja praznika Obœine Radlje ob Dravi je bilo tudi letos septembra æe tradicionalno sreœanje lovskih druæin, ki imajo svoja loviøœa na ozemlju te obœine. Tokrat se je sreœanja udeleæila tudi Lovska druæina Jagdverein Kleinradl iz sosednje Avstrije. Æupan Obœine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik se je ob tej priloænosti zahvalil lovcem za prispevek k obogatitvi programa, LD Remønik pa je izroœil zahvalno listino. Tudi v prihodnje je œlanom vseh LD zaæelel uspeøno opravljanje njihovega temeljnega poslanstva varstva in gojitve divjadi, pa tudi pri prizadevanjih za ohranjanje in izboljøevanje æivljenjskega prostora in razmer za divjad. Lovci so se na sreœanju pomerili tudi v streljanju z MK puøko in streljanju na glinaste golobe. Ekipno je prvo mesto osvojila LD Janæev Vrh s toœkami, drugo LD Remønik s toœkami, tretje pa ekipa LD Radlje ob Dravi s toœkami. Med posamezniki je v kombinaciji prvo mesto osvojil Maks Garmut s 358 toœkami, drugo Vinko Hafner s 351 toœkami in tretje mesto Teodor Hafner s 349 toœkami. Med posamezniki je prvo mesto v streljanju z MK puøko osvojil Joco Hudernik s 177 toœkami, drugo Matej Hudernik s 170 toœkami in tretje Maks Garmut s 168 toœkami. Pri streljanju na glinaste golobe je bil najuspeønejøi Maks Garmut, na drugo mesto se je uvrstil Teodor 566

33 LOVSKA ORGANIZACIJA Tekmovanje z MK puøko Foto: J. Marhl kov, cest, stez, podrlo je nekaj visokih preæ v naøem bogatem loviøœu ter dobesedno zravnalo odneslo objekte na naøem streliøœu.»narava dala, narava vzela,«bi lahko dejali lahkomiselneæi. Lovci smo se morali spet organizirati ter se v okviru obœine lotiti sanacije økode; najprej nujnejøih zadev. Osnovni øoli smo ponudili v zaœasno uporabo prostore naøega lovskega doma v Braslovœah, saj je bila øola povsem razdejana za jesenski pouk osnovnoøolcev, pomagali smo pri œiøœenju dostopnih cest, pri urejanju podrtih hmeljiøœ, œiøœenju gozdnih cest, gozdov»strelska tekma ob dnevu dræavnosti, 25. junija, za pokal Obœine Braslovœe mora biti in bo!«je vzkliknil stareøina LD Braslovœe Duøan Urankar. Pod njegovo taktirko, ob neutrudni organizaciji, usklajevanju, zbiranju sponzorskih sredstev in ob pomoœi 53-œlanskega kolektiva naøe LD smo cilj tudi dosegli. Ogromno roœno opravljenih zemeljskih del lovcev, tudi s stroji, postavitev strelskih objektov, pokritje streliøœ s kritino vse to je bilo opravljeno v dveh mesecih spomladi, tako da smo v zaœetku junija le øe zvedavo opazovali»kalitev«zelene trave, ki smo jo posejali po zravnanem zemljiøœu na streliøœu. Napoœil je teden zadnjih priprav, spet pod Duøanovim vodstvom, saj se je strelski referent Marjan Øolinc telesno poøkodoval in ni mogel prevzeti tega dela; je pa poskrbel za laæja»papirnata opravila.«œlanstvo je bilo razdeljeno po posameznih zadolæitvah, nekateri tudi za pridobivanje sponzorskih sredstev in zbiranje nagrad za strelce. Postavitev hangarja velikega vojaøkega øotora je terjala kar nekaj znanja, saj nismo imeli strokovne osebe. Bili pa smo enotnega mnenja: padavine nam ne bodo mogle do æivega! V ponedeljek smo postavili øotore, v torek pa opravili uradno vadbo za strelce, da so preizkusili in prilagodili teren. V sredo, na dan dræavnosti, je æupan Obœine Braslovœe Marko Balant ob prisotnosti stareøine s strelom iz puøke za trap na glinastega goloba zaœel strelsko tekmovanje. Nebo nad streliøœem je bilo jasno in æe jutranje temperature so kazale, da bo vreme zdræalo ter da se bodo strelci øe kako potili. Glede slednjega ni bilo teæav, saj so se lahko vsi sodelujoœi umaknili v senco velikega øotora, kjer so bili deleæni ponudbe osveæilnih pijaœ, lovskega golaæa in jedi z æara. Lahko so posedeli v dobri druæbi tekmovalcev, kjer je nastala tudi kakøna prava»jagerska«debata. Strelci so tekmovali v disciplinah: streljanje na glinaste golobe lovski poloæaj, z MK puøko, na tarœo srnjak ter z MK puøko na premiœno tarœo. Tekmovanja v kombinaciji se Prejemniki pokalov in zahvalne listine z æupanom Obœine Radlje ob Dravi Alanom Bukovnikom (v sredini druge vrste) Hafner in na tretje Vinko Hafner; vsak izmed njih je zadel 19 golobov. Œlani lovskih druæin so na sreœanju izmenjali tudi strokovne izkuønje in si po prijetnem tovariøkem druæenju obljubili, da se bodo prihodnje leto ponovno sreœali. Mag. Joæe Marhl Lovska strelska tekma za pokal Obœine Braslovœe Lani smo poroœali o uspeli strelski tekmi za pokal Obœine Braslovœe, ki jo je priredila LD Braslovœe in o veliki delovni zmagi tega lovskega kolektiva. V enkratnem, neokrnjenem okolju je potekala lanska tekma na Streliøœu Boøtunovec. Øe pomislili nismo, da nam bo poznejøe poletno neurje, ki je divjalo na obmoœju Savinjske doline, opustoøilo tretjino gozdov, travni- Skupinska fotografija najuspeønejøih strelcev, ki so se pomerili v Braslovœah. Zmagovalec Miran Freitag je ob prevzemu nagrade rekel:»trofejni srnjak je moj!«567

34 LOVSKA ORGANIZACIJA je udeleæilo 18 ekip, vkljuœno z domaœo (ki lani ni tekmovala). Nastopilo je 90 strelcev v posamiœni konkurenci, 30 strelcev veteranov in 7 lovskih pripravnikov. Ugotovitev je bila jasna udeleæba je øe boljøa kot lani oziroma rekordna! Rezultati (Braslovœe 2008): Ekipno kombinacija: LD Braslovœe 733,66 LD Gornji Grad 732,66 LD Grmada - Celje 726,00 Posamezniki kombinacija: 1. Miran Freitag, LD Dobrna 264,00 2. Duøan Urankar, LD Braslovœe 262,00 3. Jure Æohar, LD Oljka 261,00 Posamezno kombinacija, veterani: 1. Franc Barbiœ, LD Ømarna gora 192,66 2. Joæe Podgorøek, LD Oljka 186,33 3. Anton Kriæ, LD Osilnica 186,00 Ko je»neusmiljena konkurenca«konœala s streljanjem, je sledilo nagradno streljanje za bogate nagrade sponzorjev. Spet se je vnel oster boj, tedaj na izpadanje. Strelski sodnik Janez Øumak je moral opozarjati na vsako drugaœno dræo strelcev, ki bi lahko pripomogla k drugaœnim rezultatom ali povzroœila zgreøen strel na leteœega glinastega goloba. Najboljøi so prejeli pokale in bogate praktiœne nagrade. LD Braslovœe je ob tej priloænosti za najboljøe strelce prispevala dovolilnice za odstrel trofejnega srnjaka, odstrel divjega praøiœa in odstrel srnjega mladiœa (z mesom). Prireditev smo sklenili ob druæenju v velikem øotoru ter ob veseli ugotovitvi, da je to doslej rekorden obisk strelcev in drugih obiskovalcev. Predvsem je bilo pomembno, da je bilo strelsko tekmovanje varno in disciplinirano, brez veœjih zapletov. Za manjøe teæave se strelcem opraviœujemo, ne morem pa mimo ponovne iskrene zahvale naøemu neutrudnemu strelcu, lovcu, stareøini LD Braslovœe Duøanu Urankarju, ki je prevzel levji deleæ bremen in odgovornosti pri izpeljavi uspele prireditve! Tudi za naprej povzemamo njegove besede:»strelska tekma naslednje leto bo!«janez Øumak Æe 20. piknik LD Brezovica s kmetovalci Devetega septembra letos smo lovci LD Brezovica organizirali za kmetovalce, ki æivijo na obmoœju naøega loviøœa, æe 20. druæabni piknik, ki ga vsako leto nestrpno priœakujejo. Praviloma je to vedno prvo nedeljo v septembru. Vodje lovskih rajonov jim 10 dni pred piknikom osebno odnesejo in vroœijo pisna vabila. Nanje se veœina kmetovalcev z veseljem odzove, nemalokrat pripeljejo s seboj vse œlane druæine. Za nekatere je dogodek postal æe kar majhen vaøki praznik, tako da se letos nam lovcem ni zdelo niœ œudnega, ko sta se dve kmeœki druæini na piknik pripeljali kar s konjsko vprego in zapravljivœkom. Œlani smo naøim gostom pripravili dober srnjakov golaæ in jedi na æaru. Ni manjkala tudi narodno-zabavna glasba, da so se ljubitelji plesa lahko zavrteli na plesiøœu. Za otroke je bilo najprivlaœnejøe streljanje z zraœno puøko na»skrito tarœo«. Kuhali, stregli in za pijaœo so skrbeli samo brezovøki lovci in lovke (naøa Minka je imela za lovsko œepico zataknjeno øe zeleno vejico, saj je prav tisto jutro uplenila svojega prvega srnjaka), ki ta dan puøke z veseljem zamenjajo za kuhalnice, lovske telovnike pa s predpasniki. Zanimivo je bilo opazovati naøe lovske œuvaje in œlane upravnega odbora, kako zavzeto so pomivali posodo ali se ukvarjali z zapisovanjem naroœil za jedaœo in pijaœo ob mizah, kjer so kramljali okoliøki kmetje in njihovi œlani. Med seboj so se veselo pozdravljali, saj so se nekateri kmetje lahko le na pikniku nekoliko veœ pogovorili tudi med seboj. Tudi povsem drugaœe so bili videti; bili so praænje obleœeni, kar je bilo povsem drugaœe, kot jih med lovom sreœujemo na njivah ali videvamo na poteh za volani traktorjev. Letos je lepo vreme poskrbelo za izjemno vzduøje in velik obisk. Kar okrog 250 gostov se je zbralo pred naøo lovsko koœo v Vokah, kjer so se ob hrani in pijaœi poveselili in sprostili. Zato kar niso nehali deæevati pokloni pohvale in zahvale, ko so nas pod veœer veselo razpoloæeni trepljali po ramenih, se nam zahvaljevali in se odpravljali domov. Med pogostitvijo in zabavnim nagovorom za kar je v preteæni meri poskrbel naø gospodar Stane Œuden, ki zagotovo pozna najveœ naøih nelovskih sosedov z viøkega predmestja, Vnanjih Goric, Notranjih Goric, Brezovice in Bevk, pa tudi prek Træaøke ceste, kjer je prav tako nekaj naøega loviøœa so pogovori neizogibno zadeli tudi økodo zaradi divjadi. Predvsem økoda zaradi divjih praøiœev je boleœa, saj so letos œrnuhi øe posebno radi obiskovali njihove koruzne njive. Tudi økoda, ki jo povzroœi srnjad, je vœasih obœutna, da vedno veœje spomladanske økode na posevkih ekoloøke koruze, ki jo povzroœajo sive vrane, sploh ne omenjam. Iz njihovih ust smo radi sliøali pohvale, da smo se lovci letos zelo potrudili, ker smo do septembra, skladno z naœrti odstrela, doslej odstrelili æe rekordno øtevilo divjih praøiœev, 3 glave jelenjadi, opravili æe preteæen del odstrela moøke in v spomladanskem œasu tudi nekaj mlade æenske srnjadi, takoj v zaœetku jesenske lovne dobe pa zaœeli z odstrelom glavnine æenskega dela srnjadi in mladiœev. Tudi to so vedeli, da smo si æe takoj spomladi, ko smo dobili obvestila o økodi zaradi sivih na vran na posevkih, pridobili od MKGP uradno dovoljenje za izreden, predœasen poseg med sive vrane. Lovci moramo priznati, da je veœina kmetovalcev, ki æivi na naøem obmoœju, ob vseh podatkih in vloæenih naporih, o katerih so se med kmetovanjem lahko tudi sami prepriœali, veliko strpnejøih do naøe dejavnosti, ki poteka tudi na njihovih zemljiøœih. Œeprav je v minulem poletju njihove kmetijske kulture na tem obmoœju kar dvakrat prizadela øe vremenska ujma s toœo, veliko kot oreh in jabolko, je bila veœina med njimi pri økodnih zahtevkih do LD Brezovica zmerna. Œe je le prehudo, nam poøljejo zahtevek za ocenitev in povraœilo, sicer pa nam radi»pogledajo skozi prste«. Mi pa smo jih prosili, naj svoje njive pred økodo zavaruje- V zaœetku septembra so se lovci LD Brezovica pred lovskim domom v Vokah spet veselo druæili s kmetovalci, ki æivijo na obmoœju njihovega loviøœa. Njihova septembrska snidenja so postala æe mali vaøki praznik. Nekateri kmetje so se na piknik v Voke pripeljali kar z zapravljivœkom. Foto: B Leskovic 568

35 LOVSKA ORGANIZACIJA jo øe pri zavarovalnicah, naj jih veœkrat pregledujejo in nas o pojavu økode zaradi divjih praøiœev takoj obvestijo, sicer se v nasprotnem primeru økoda le øe poveœuje. Skratka, po 20 letih sodelovanja in tovariøkega soæitja lovcev in kmetovalcev na tem delu Ljubljanskega barja, kjer se vsako leto æe v naprej veselijo skupnega snidenja in sproøœenega pogovora, lahko vsem drugim lovskim druæinam, ki øe oklevate, da bi nas posnemali, povemo, da je 87 brezovøkih lovcev veselih, da imamo v loviøœu razumevajoœe in poøtene kmetovalce, ki verjetno prav po zaslugi naøih skupnih piknikov v nas ne vidijo le vzviøenih»mestnih jagrov«, ampak tudi prijazne druæabnike in sogovornike, nekateri celo prijatelje, ki spoøtujejo njihovo trdo kmeœko delo in njihovo posest. Øe posebno pa smo jim lovci hvaleæni, œe tudi oni z razumevanjem vedo, da moramo lovci, ki smo v prvi vrsti naravovarstveniki, pri lovu (odstrelu) prav tako upoøtevati lovsko etiœne in od dræave doloœene omejitve in prepovedi, ki so v prid varstva divjadi. Tudi divjadi, ki jim povzroœa økodo, ne smemo odstreljevati kar po vrsti in kadar koli. Boris Leskovic 12. sreœanje hrvaøkih lovskih rogistov in pevskih zborov (z mednarodno udeleæbo) Øestega in sedmega septembra so na Hrvaøkem priredili dneve Hrvatskih øuma (hrvaøkih gozdov) in v program uvrstili tudi 12. sreœanje (z mednarodno udeleæbo) skupin rogistov in lovskih pevskih zborov v najbolj urejenem celinskem mestu Hrvaøke, v mestu Naøice. Iz Slovenije so nastopili Lovski nonet Sveta Ana iz Slovenskih goric, KUD Pohorski rogisti iz Hoœ, PREKLICI / ODVZEMI LOVSKIH IZKAZNIC: Lovska zveza Slovenije, skladno z doloœili 7. œlena Pravilnika o lovskih izkaznicah (Ur. l. RS, øt. 87/ 2005), objavlja preklic lovske izkaznice øt. 7234, izdano na ime Duøan GRIL, œlan LD Laporje. Takole so v Naøicah nastopili slovenski rukaœi in hrvaøkim lovcem predstavili svoje veøœine. Dobovski rogisti, Lovski pevski zbor Globoko, KUD Domæalski rogisti, Rogisti LD Kriæevci, Lovski pevski zbor LD Krøko, Øentjernejski rogisti in Rogisti ZLD Novo mesto - Økocjan. V programu, ki je bil nadvse zanimiv, so hrvaøki organizatorji æeleli predstaviti in prikazati svoji javnosti, tako kot junija pri nas, øe ne tako razvito tekmovalno oponaøanje jelenjega rukanja. Zato nas je (Joæeta Grila, Simona Ferlinca in podpisanega) Hrvaøka lovska zveza povabila na prireditev, kjer naj bi s svojimi spretnostmi oponaøanju jelenjega ruka pripomogli k obuditvi in prepoznavnosti teh tekmovalnih veøœin v sosednji dræavi. Brez dvoma se je z njimi najveœ pogovarjal Joæe, starosta v teh disciplinah. Kot slovenski sodelavci - lovci smo dobili uradno vabilo na dvodnevni sluæbeni lov na divje praøiœe v dræavno hrvaøko loviøœe Grede - Kamare in Trstika, ki leæi na obmoœju obœin Novska in Jasenovac in s katerim upravlja Lovska zveza Hrvaøke. Po t. i.»sluæbenem lovu«nas je priœakal voditelj Lovskega muzeja HLS inæ. Mladen Milasinoviå in nas odpeljal na kulturno prireditev v mesto Naøice, kjer smo s hrvaøkimi nastopajoœimi lovci v oponaøanju jelena pripravili skupno vajo in program naøega nastopa po scenariju, ki ga je pripravil Mladen. Z nekaj zapleti je bilo naposled vse urejeno za naø skupni nastop. Za zakljuœek te discipline smo mi trije skupaj predstavili novo tekmovalno disciplino, in sicer»oglaøanje veœ jelenov skupaj na viøku paritvenega obdobja«, ki so jo posluøalci in gledalci sprejeli z navduøenjem, saj je bilo po predstavitvi precej zanimanja in vpraøanj za nas. Na æeljo hrvaøke TV smo morali nastop celo ponoviti, tako da so tudi prek njihovih elektronskih in drugih medijev predstavili»oponaøanje rukanja jelenov«. Kar nekaj znancev me je ogovorilo, da so naø nastop videli na HRT in nas pohvalili. Upam, da bo tudi pri nas vedno veœ oponaøalcev, saj je to za lovce in druge posluøalce øe en poseben œar, ki znova in znova vabi v gozd, med resniœne in prave mojstre rukanja, od katerih se uœimo in ustvarjamo svoje posnemajoœe umetne»simfonije jesenskih gozdov«. Pavel Nared 60 let LD Pøata Znak LD Pøata Lovska druæina Pøata je letos septembra praznovala 60-letnico svojega delovanja. Ta jubilej zajema celotno œlovekovo æivljensko obdobje, zato ni nakljuœje æalostno dejstvo, da od ustanovnih œlanov LD ni nikogar veœ med æivimi. LD Pøata je bila vedno vzor urejene LD drugim lovskih druæinam in tako je øe vedno. Naøi œlani so bili dejavni na vseh nivojih lovske organizacije. Iz naøih vrst je bil predsednik Lovske zveze Slovenije Joæe Beniger. Dolgo so naøi œlani vodili tudi obmoœno lovsko zvezo - ZLD Ljubljana, sodelovali v upravnih odborih ZLD in LZS, vodili razne komisije in bili œlani nadzornih odborov, pa tudi œastnih razsodiøœ na viøjih nivojih slovenske lovske organizacije. Tudi na podroœju lovske kinologije je bilo œlanstvo zelo dejavno, saj smo imeli v svojih vrstah republiøke in mednarodne sodnike za ocenjevanje psov na delovnih preizkuønjah, tekmovanjih in telesnih ocenjevanjih. Naøi œlani so vodili Lovsko kinoloøko druøtvo Ljubljana, pa tudi posamezne vzrejne komisije in aktivno delovali v drugih organih tega druøtva, pa tudi pionirsko Druøtvo ljubiteljev ptiœarjev (pozneje øe øpanjelov) DLPØ. V omenjenih druøtvih œlani øe vedno aktivno sodelujemo, saj je naøe loviøœe bogato z malo divjadjo. Œeprav leæi na robu prestolnice, vodnikom mladih psov øe vedno omogoœa øolanje, organizacijo preizkuøenj in tekmovanj. Zahvala velja naøim œlanom, ki so k uspehom pripomogli s svojim delom, disciplino in preudarno naœrtovanim odstrelom, tako da je divjad v naøem loviøœu øe vedno dovolj øtevilœna in zdrava. Lahko se pohvalimo tudi z zelo dobro organiziranim lovskoœuvajskim nadzorom v loviøœu. Glede na novi Zakon o divjadi in lovstvu z naøimi aktivnostmi nadaljujemo v novem Lovskoupravljavskem obmoœju (LUO) in Obmoœni zvezi upravljalcev loviøœ (OZUL). Brez dvoma bomo tudi v prihodnje tako uspeøni, kot smo bili v preteklosti. Za vse dosedanje uspehe se moramo zahvaliti predvsem preminulim œlanom in zdajønjemu kolektivu, ki smelo in odgovorno deluje na njihovih temeljih, v dobro LD Pøata, slovenske lovske organizacije in predvsem divjadi. Navedene misli Vojka Stadlerja so povzete iz jubilejne broøure, ki jo je LD Pøata izdala ob svojem jubileju. Naøo jubilejno obletnico smo proslavili 6. septembra 2008 v œudovitem okolju Gostilne Mangan v Ihanu. Na proslavo so bili poleg œlanov naøe LD povabljeni tudi krajani z obmoœja LD Pøata ter øtevilni drugi pomembni gostje. Med njimi naj omenim direktorja LZS in predstavnika ZLD Ljubljana Sreœka Æerjava, ki je naøim zasluænim œlanom podelil lovska odlikovnaja, ter predsednika LKD Ljubljana Marjana Ahlina, ki je podelil kinoloøka odlikovanja. Na prireditvi smo predstavniki LD Pøata podelili posebna priznanja nekaterim lovskim œlanom, sosednjim lovskim druæinam, Obœini Domæale, Obœini Dol pri Ljubljani in vsem, ki so nam finanœno in materialno 569

36 LOVSKA ORGANIZACIJA Lovski kolektiv LD Pøata ob praznovanju 60-letnice pomagali pri tem jubileju, ki jim iskreno œestitamo in se jim zahvaljujemo. S svojim nastopom so nas poleg povezovalca Borisa Kopitarja razveseljevali tudi Zasavski Rogisti in pevci Bratje Pirnat. Po proslavi so si obiskovalci lahko ogledali lovsko razstavo, predstavljena pa je bila tudi jubilejna broøura 60 let LD Pøata, za katere nastanek so zasluæni predvsem Vojko Stadler, Grega Zadnik, Anton Beno, Niko Lubiniœ in drugi. Prireditev je ob dobri kapljici in izvrstni hrani, s poudarkom na divjaœinskih dobrotah, trajala øe dolgo v noœ. Zgodovinski podatki in ohranjeni pisni viri priœajo, da je bila predhodnica LD Pøata leta 1946 ustanovljena Lovska druæina Øentjakob, ki pa je imela razmeroma majhno loviøœe. Leta 1946 se je na pobudo dr. Vladimirja Guzelja in Ljubana Zadnika zbrala druæba lovcev, ki naj bi ustanovila lovsko druæino. Leta 1948 je bila opravljena arondacija loviøœ in reorganizacija lovskih druæin severno od Save, ki so sodile pod Okrajno lovsko zvezo Ljubljana. Takrat so v eno loviøœe zdruæili loviøœa Øentjakob, Ihan, del Œrnuœ in del Domæal. Nastalo je loviøœe, imenovano Pøata, s povrøino ha. Obenem je bila ustanovljena tudi Lovska druæina Pøata, ki je øtela 34 œlanov in je bila po povrøini zemljiøœa in po øtevilu œlanov moœna organizacija. LD Pøata je v svojem zdajønjem obsegu zaœela delovati leta Stareøina novonastale LD je postal Ljuban Zadnik, ki je to funkcijo opravljal vse do leta Pozneje pa so mu, kot predsedniki - stareøine sledili øe Janez Novak, Saøa Guzelj, Metod Loboda in zdajønji predsednik Franc Kralj. Zdajønje loviøœe LD Pøata obsega ha povrøine (od tega ha lovnih povrøin in 804 ha nelovnih), øteje pa 45 œlanov. Loviøœe se razprostira na obmoœju Obœine Domæale, Mestne obœine Ljubljana, Obœine Dol pri Ljubljani in Obœine Trzin; vkljuœeno pa je v Gorenjsko lovsko upravljavsko obmoœje (LUO). Meji z loviøœi LD Ømarna gora, Mengeø, Domæale in Laze. Glede na geografsko lego je loviøœe ravninsko-griœevnato in leæi na nadmorski viøini od 260 do 520 m. Gozd pokriva le 28 % lovnih povrøin, 69 % pa je njiv, travnikov in paønikov, mokriøœ. Tekoœe in stojeœe vode zajemajo 3 %, ceste, naselja, mesta in preostalo pa 16,5 % skupne povrøine loviøœa. V naøem loviøœu so glavne lovne vrste (divjad): srnjad, ki je temeljna vrsta divjadi, sledijo divji praøiœ, ki je v naøem loviøœu stalen od leta 1999, poljski zajec, raca mlakarica, fazan, lisica, jazbec, kuni belica in zlatica, sraka, siva vrana, øoja in piæmovka. Kot prehodna divjad se v naøem loviøœu pojavljajo jelenjad, gams, muflon. Loviøœe LD Pøata je zelo znano po ustrezni øtevilœnosti male divjadi, zato ni niœ nenavadnega, da ima v naøi LD lovska kinologija (predvsem ptiœarska in øarivska) dolgoletno tradicijo. Naøi œlani so bili soustanovitelji Kluba ljubiteljev ptiœarjev (pozneje DLP), kar sploh øteje za zaœetek razvoja kinologije na Slovenskem. LD se lahko pohvali tudi z izjemno uspeønim medsebojnim sodelovanjem z okoliøkimi kmetovalci, obœinami, krajani in sosednjimi LD. V loviøœu œlani na leto opravimo od do ur prostovoljnega dela. Œeprav je v zdajønjem œasu veliko nasprotnikov lova, bi se morali vsi bolj zavedati, da dandanes pomeni biti lovec veœ kot le»streljanje æivali«; pomeni æiveti v soæitju z naravo in æivimi bitji, ki prebivajo v njej, zanje skrbeti in se nesebiœno predajati v njihovo dobro. Robert Zajc 60 let LD Lijak Med lovskimi druæinami - jubilanti, ki so leta 2007 praznovali 60 let obstoja in delovanja, smo bili tudi lovci LD Lijak. Praznovali smo 23. septembra 2007 na Vitovljah. Bil je lep sonœen dan in prav tako lepa je bila tudi proslava, ki smo jo v celoti pripravili s prostovoljnim delom in prispevki. Vsem, ki so po svojih moœeh prispevali in obogatili naøo proslavo, se tudi na tem mestu prisrœno zahvaljujemo. Praznovanje je trajalo pozno v noœ, kar je bilo v zadovoljstvo prirediteljev in øtevilnih gostov, ki so nas poœastili s svojo udeleæbo. S svojo prisotnostjo so nas poœastili tudi predstavniki LZS, ZLD Gorica, KZS; æupan Mestne obœine Nova Gorica in predstavniki sosednjih LD. Vsi so nam v svojih pozdravnih nagovorih zaæeleli øe veliko uspeønega dela in nam izroœili priloænostna darila. Osrednji govor je pripravil naø stareøina, ki je orisal prehojeno pot od zaœetka do zdaj. Nasledniki pogumnih fantov, ki so v œasu, ko je bila Primorska øe razdeljena na coni A in B, so ustanovili naøo LD. Na prehojeno pot smo zelo ponosni. Skrbno gospodarjenje z imetjem in divjadjo se nam ves œas vraœa s primerno zastopanostjo skoraj vseh vrst divjadi, ki æivi v prelepem slovenskem prostoru. Ponosni smo na to, da vzdræujemo in plemenitimo podedovano in vse v najboljøem stanju tudi zapuøœamo zanamcem.»ob danaønjem jubileju imamo iskreno æeljo, da interesi politike in posameznih veljakov ne bodo izniœili naøega dela in dela naøih prednikov,«je v svojem govoru poudaril naø stareøina. Prireditev se je nadaljevala s kulturnim programom, ki nam ga je pripravil LPZ Zlatorog iz Vipave. Proslavo smo zakljuœili s podelitvijo priznanj najzasluænejøim œlanom LD. Druæabni del je trajal pozno v noœ. Kot se za tako prireditev spodobi, nista manjkala niti pravi lovski golaæ niti domaœi ansambel, ki je poskrbel za dobro razpoloæenje in ples. LD Lijak gospodari na ha povrøine. Razpeti smo med juænim obronkom Trnovskega gozda in reko Vipavo. Naøi redni»gostje«so tudi medved, jelenjad in muflon. Najbolj je v loviøœu zastopana srnjad. V niæinskem delu loviøœa je zastopana vsa mala divjad, razen poljske jerebice. Poskusi njene ponovne naselitve niso bili uspeøni. Mogoœe pa se tudi tej prelepi poljski kuri obetajo boljøi œasi, saj se zase- Œlani LD Lijak so se fotografirali pred svojim lovskim domom. janost njiv z æiti vidno poveœuje!? Okolje, v katerem gospodarimo, je res izjemno lepo. Æal pa je obremenitev z infrastrukturo in mnogimi rekreativnimi dejavnostmi, ki vnaøajo v to okolje nemir, zelo velika. Æe pred leti nam je zadræevalnik Vogrøœek zmanjøal zajeten del loviøœa. Hitra cesta Vipava Vrtojba nam je prepolovila loviøœe. Poleg vsakdanjih rekreativcev, ki preganjajo svoj dolgœas po loviøœu, imamo øe veliko jadralnih padalcev, ki s svojo prisotnostjo plaøijo in vznemirjajo divjad na poboœju Trnovskega gozda. Øe oœitnejøe vznemirjanje povzroœajo motoristi na motorjih za motokros in øtirikolesniki, ki nenadzorovano divjajo po loviøœu. Nekaj lepot iz naøega loviøœa in proslavo nam je posnel in elektronsko obdelal novinar in reporter Anton Vencelj. Tako smo vsi dobili CD, ki nam bo ostal v trajen spomin na dogodek. Miran Øtrukelj 570

37 JUBILANTI MLADI PIØEJO V TEM MESECU PRAZNUJEJO* SVOJ ÆIVLJENJSKI JUBILEJ 95-letnico Oto Gradiønik, LD Hoœe Joæef Kapel, LD Pesnica - Jarenina 85-letnico Vid Drobniœ, LD Dobrœa Joæef Kaøca, LD Soœa Venceslav Koren, LD Dreænica Marjan Krevh, LD Golavabuka Alojzij Simetinger, LD Doliœ Karl Æigart, LD Radlje 80-letnico Dragotin Aberøek, LD Øentvid pri Stiœni Franœiøek Dolenc, LD Stahovica Anton Jereb, LD Jezersko Miha Klajnøek, LD Ømarje pri Jeløah Sreœko Klenovøek, LD Hrastnik Tone Kropuøek, LD Pobreæje, Miklavæ Herman Lunder, LD Gorenja vas Franc Luæar, LD Velike Laøœe Joæef Petelinc, LD Dobova Franc Repar, LD Brestanica Kristijan Andrej Robiœ, LD Kranjska Gora Martin Sorœan, LD Øentjur pri Celju Franc Stariœ, LD Trebelno Janko Øabec, LD Hrenovice Leopold Øtefanec, LD Cankova Franc Øuc, LD Udenborøt Martin Æalik, LD Predgrad 75-letnico Janez Balanœ, LD Joøt, Kranj Stane Baloh, LD Motnik, Øpitaliœ Ivan Breg, LD Duplek Franc Carl, LD Idrija Franc, Carli, LD Volœe Rafael Œernic, LD Gorica Ivan Œoklec, LD Koœevje Berto Engelbert Fridl, LD Œateæ ob Savi Svoj visoki jubilej, 80-letnico, je 1. januarja 2008 slavil naø dolgoletni in spoøtovani œlan Lovske druæine Dobrna Anton Mogu. V Podgorju pri Letuøu se je Tone rodil , kjer je obiskoval tudi osnovno øolo. Æe v mladosti je spoznaval naravo, predvsem gozdove, ki so ga vedno bolj privlaœili. Æelel je postati gozdar. Gozdarsko øolo je konœal v Idriji in se leta 1955 zaposlil kot gozdar na Dobrni, pri takratni Okrajni upravi za gozdarstvo v Celju. Ob delu je pozneje konœal øe srednjo gozdarsko øolo. Od leta 1956 pa vse do upokojitve leta 1989 je sluæboval na Dobrni. To mu je omogoœilo, da je dodobra spoznal okoliøke preœudovite gozdove in naravo, ki jo je imel vedno rad. Tu je spoznal tudi svojo æivljenjsko sopotnico Ido in si ob potoku Dobrnica ustvaril dom in druæino. V naøo LD se je vœlanil leta 1957 in se od tedaj trudil prispevati œim veœ k ugledu naøe lovske organizacije in lovstva v øirøem pomenu. Vedno je bil zelo aktiven lovec, ki se ni nikoli branil odgovornosti. Delo gospodarja LD je opravljal od leta 1959 do 1965, nato je bil stareøina LD (1965 do 1973), pa gospodar lovske koœe (1995 do 1999), nato je dve leti opravljal delo tajnika, nepogreøljiv je bil tudi kot œlan raznih komisij. Poleg tega je deloval tudi v kadrovski komisiji pri obmoœni Savinjsko-Kozjanski ZDL Celje (dve mandatni obdobji). Tone je za svoje dolgoletno poærtvovalno delo v lovstvu prejel vsa priznanja LD Dobrna, LZS pa ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge ter redi III. II. in I. stopnje. Je tudi prejemnik priznanja SK ZLD - Celje. Letos mu je Lovska druæina Dobrna izglasovala œastno œlanstvo. Anton Mogu je øe vedno zelo dejaven, saj je zadolæen za lovski turizem in odpremo uplenjene divjadi pogodbenim odkupovalcem. Œlani LD Dobrna obœudujemo njegovo dejavnost v lovstvu, njegovo vedrost in stalno pripravljenost pomagati solovcu. Tone, ob tvojem jubileju ti lovski tovariøi æelimo øe obilo lepih trenutkov, povezanih z lovom. Æelimo si, da bi bil øe dolgo med nami, saj si zelene bratovøœine ne znamo predstavljati brez takih lovskih tovariøev, kot si ti! Œestitamo! LD Dobrna M. F. Ivan Kopuøar, LD Dravinja, Majøperk Ivan Krapeæ, LD Kozje Stena Andrej Kregar, LD Stahovica Franœiøek Kukoviœiœ, LD Kozje Marijan Majcen, LD Gorenja vas Alojz Petelinc, LD Dobova Boæidar Petrovec, LD Polhov Gradec Slavko Rupnik, LD Rovte Mirko Stubelj, LD Videæ, Kozina Ugo Terœiœ, LD Dekani Stanislav Tertinek, LD Kapla Andrej Urankar, LD Braslovœe Ciril Urøiœ, LD Kobarid 70-letnico Martin Bele, LD Brusnice Ernest Bivic, LD Øenœur Stanko Bukovec, LD Mirna Ivan Œegovnik, LD Strojna Joæef Græina, LD Riæana Franc Hoœevar, LD Stol, Æirovnica Franc Hribar, LD Trnovo Franc Imperl, LD Zabukovje Franc Jelenc, LD Selca Peter Kemperle, LD Podbrdo Franc Kenda, LD Volœe Joæe Koroøec, LD Borovnica Joæef Kovaœ, LD Bakovci, Lipovci Andrej Koøœak, LD Krka Janez Lahoviœ, LD Kapele Janez Lesjak, LD Koprivna, Topla Ivan Lonœar, LD Cerknica Stanislav Manfreda, LD Most na Soœi Milan Modic, LD Cajnarje Andrej Perdih, LD Tolmin Øtefan Seøel, LD Suha krajina Adam Simetinger, LD Pogorevc Franc Suøelj, LD Prestranek Henrik Ørok, LD Pesnica, Jarenina Vida Øuøtarøiœ, LD Rakitna Mihael Vrhunc, LD Selca Vekoslav Zajc, LD Jelovica Franc Zelenko, LD Grosuplje Vsem jubilantom iskrene œestitke! * Po podatkih iz LISJAK-a. Lovec Rudi Æivic med varovanci vrtca Dutovlje Med otroki v vrtcu Dutovlje V øolskem letu 2007/08 smo si vzgojiteljice Vrtca Dutovlje izbrale za prednostno nalogo podroœje narave. Na obisku smo imeli œebelarko, zbirali smo star papir, izdelali ptiœje krmilnice, skrbimo tudi za zdravo prehrano in gibanje v naravi. Spomladi smo v vrtec povabili Aljaæevega nonota lovca Rudija Æivica iz LD Dutovlje. Vabilu se je prijazno odzval. Otrokom je predstavil lovsko obleko, klobuk, puøko, nahrbtnik z lovsko opremo in øe mnoge druge zanimive stvari. Sreœanje je bilo za otroke zelo zanimivo. Postavljali so mu razna vpraøanja: Ste æe sreœali medveda? Greste na lov tudi ponoœi, ko je v gozdu tema? Katere æivali sreœate v gozdu? Kakøne barve so? Kako se prehranjujejo? Kako ustrelite æival, ko teœe? Otroci so bili zelo preseneœeni ob spoznanju, da lovci ne samo streljajo, ampak tudi skrbijo za æivali v vseh letnih œasih. Ob koncu obiska so se vsi skupaj posladkali s sladkarijami in se lovcu zahvalili za njegov obisk. Vrtec Dutovlje K. Æ. 571

38 LOVSKI OPRTNIK Divji praøiœ na Meniøiji Na Meniøiji je divjega praøiœa mogoœe zaslediti æe v 20 letih prejønjega stoletja. Janez Turøiœ, po domaœe Øimœev s Koæljeka, je namreœ pozimi kar nekajkrat videl njihove sledove v predelu Øirokega laza in Kræiøœa. Po veœkratnem vztrajnem œakanju je leta 1921 le priøel do lovskega blagra, vendar je bila uplenjena divjad medved; prvi po letu 1900 na Meniøiji. Po tistem dogodku je lov na praøiœa opustil za nekaj œasa. Po ustnem izroœilu in dokumentarni fotografiji je na Meniøiji prvega praøiœa uplenil Viktor Meden, zakupnik veœine Meniøije. Vendar pa leto ni natanœno doloœeno; predvidoma naj bi bilo leta 1926 ali 1927, obe letnici sta namreœ napisani na fotografiji. Ker je Meniøija spadala pod logaøki okraj, je mogoœe sklepati, da je bil praøiœ uplenjen leta Iz poroœil v Lovcu je namreœ iz tistega leta mogoœe sklepati o prisotnosti divjih praøiœev v logaøkem okraju. Kot zanimivost naj øe omenimo, da je takrat uplenitelj dobil denarno nagrado v vrednosti 100 din, saj so v tistem œasu divjega praøiœa obravnavali kot izrazitega økodljivca, ki mu ni pripadal lovopust. Po vsoti izplaœila je mogoœe sklepati, da uplenjeni divji praøiœ ni bil teæji od 80 kg, saj je bila viøina nagrade povezana s teæo plena. To lahko razberemo tudi iz 13. knjige Zlatorogove knjiænice Divji praøiœ, katere avtor je Blaæ Kræe. Po tem dogodku spet ni oprijemljivega podatka o kakøni uplenitvi do leta Tistega leta je namreœ Johan Øvigelj, po domaœe Janezov Johan, lovski œuvaj pri takratnemu zakupniku Øerku, v predelu Vinjega vrha uplenil divjega praøiœa, œeprav je bilo obœasno sliøati tudi zgodbe o»ravbøicih«, ki naj bi se hvalili o podobnem uspehu. V predelu Ravnika je bil divji praøiœ uplenjen leta Zanimivo zgodbo o lovu na divje praøiœe iz leta 1940 mi je povedal Foto: J. Pap naø œlan LD, ki je kot 15-letni fantiœ pomagal pri lovu nanje v predelu Koæeljøkega grabna in borovniøke Grede pri»prelatovem øtantu«. Po tistem letu so divjega praøiœa opazili pogosteje, œeprav je bila v tamkajønjem obmoœju to divjad prehodnega znaœaja. Prehodnost se je bolj ali manj odraæala tja do sredine 60- ih let, saj je pozneje divji praøiœ postal stalna divjad v loviøœu. Od ustanovitve LD je bila uplenitev divjega praøiœa vse pogostejøi pojav. Med uplenjenimi æivalmi so bili tudi nekatere izredno moœne. Uradno je doslej najteæji uplenjeni merjasec v naøem loviøœu iztrebljen tehtal 174 kg; uplenjen je bil jeseni leta Trofejna 572

39 LOVSKI OPRTNIK Uplenitelj lisastega divjega praøiœa Miro Kræiœ z lovskim tovariøem in lovskim terierjem valo se mi je, da daljnogled na puøki nekako ni veœ»ta pravi«in to sem omenil znancem, pa so mi rekli:»zapelji se do Zadnikarja v barjansko Œrno vas, bo kar ta pravi za pravi nasvet!«in tako sem sonœnega zgodnjejesenskega popoldneva zavil na njegovo domaœe dvoriøœe, misleœ, da se bom pri njem zamudil nekaj minut in da bom nato ob bliænji Ljubljanici poskusil, œe v tem œasu prime kakøna podust ali morda krap na»grund«. A tistega dne ni bilo niœ z ribolovom: z Joæetom sva namreœ, kot se zdaj reœe, tako»not padla«, da sem se poslovil øele v mraku, rekoœ:»naslednjiœ pridem posluøat nadaljevanje.«joæe je pravi gejzir znanja, pa zgodb in izkuøenj lovskih, strelskih, æivljenjskih. Ne samo izkuøenj, æivljenjskih modrosti, bi rekel. Lovec je veœ kot pol stoletja, od daljnega leta 1954, vrsto let je bil stareøina LD Tomiøelj.»Tedaj, ko smo gradili dom na Planinci nad Podpeøkim jezerom «je pristavil. Zdaj je œastni œlan domaœe LD. No, tudi kakøna Najteæji doslej uplenjeni merjasec v loviøœu LD Begunje, uplenil ga je Slavko Stergulec, je iztrebljen tehtal 174 kg. vrednost pa ni bila ocenjena, tako da øtevilo toœk ni znano. Uplenil ga je Slavko Stergulec. Prav tako je bil uplenjen izredno zanimiv lisast divji praøiœ v zaœetku øestdesetih let. Lani je bil uplenjen merjasec z neuradno oceno œekanov 122,5 CIC toœke, kar so doslej najmoœnejøi merjaøœevi œekani v naøi LD. Iztrebljena æival je tehtala 126 kg. Sicer je padlo øe nekaj lepih, trofejno zrelih merjascev. Tudi v prihodnje si æelimo in obetamo øe kakøen tak lovski blagor, saj je lov na praøiœe v LD Begunje izredno priljubljen. Pavel Nared LD Begunje Øe bi rabili takih moæ! Trofejno najmoœnejøega merjasca v LD Begunje je uplenil Janez Økrlj. Neuradno so bili œekani tistega merjasca ocenjeni s 122,5 CIC toœke. Golo nakljuœje je hotelo, da sem spoznal Joæeta Zadnikarja iz Œrne vasi in hvaleæen sem spletu okoliøœin, da se je to zgodilo. Bilo pa je tako: dozde- Joæe Zadnikar iz Œrne vasi se poleg lova v tomiøeljskem loviøœu najraje zadræuje v svojem najbolj priljubljenem domaœem kotiœku, kjer se»rodi«marsikakøna izboljøava ali novost za lovsko oroæje. Bile so øe mnoge mednarodne tekme: Œeøkoslovaøka, Bolgarija, Romunija, Poljska, Avstrija, Madæarska, Sredozemske igre v Splitu leta 1978; pa do Italije, Francije, Anglije in øe kam ga je zanesla veœdesetletna strelska pot.»pa ne misliti, da sem kot lovec zato streljaœ!«mi je navrgel in æe preskoœil na drugo temo. Potem je videl, da sem si med ogledovanjem pokalov snemal ena oœala in natikal druga in se povrnil k prvotnemu namenu mojega obiska:»a daljnogled vam nagaja, pravite? Bova pogledala. Veste, jaz tudi æe nekam kosmato vidim, z daljnogledom ali brez.«tedaj sem prasnil v spontan smeh: sam se nikoli ne bi domislil prispodobe o»kosmafunkcija na ravni prejønjega Krimskega LGO se je naøla v preteklosti, a meni, da to ni posebno pomembno poudarjati. Gotovo je tudi zanj pomembneje, da med lovci velja za dobrega in priljubljenega tovariøa, da je bil od nekdaj delaven, poln zamisli in øirokega duha. Mimogrede mi je v svojem kletnem lovskem kotiœku, ki je obenem delavnica, pripravil poduk o lovski balistiki, optiki in strelivu. Pa dober strelec da je bil od nekdaj. Vse to sem izvedel na hitro, komaj sem sledil njegovi pripovedi. Po œemer koli sem povpraøal, o œemer koli sem spregovoril, povsod je»doma«. Ko mi je pripovedoval o ljubezni do strelstva, sem ga naivno vpraøal:»a ste tudi tekmovali?«pokazal je na vitrino v svojem kletnem lovskem kotiœku: police se dobesedno øibijo pod teæo strelskih pokalov in priznanj. In zaœel je naøtevati: bil je trikratni jugoslovanski prvak v trapu, devetkrat slovenski, pa drugi na Balkanu tem pogledu«, pa œe bi øe toliko tuhtal. Beseda je nanesla na prejønje œase, na mladost. Pravzaprav sem izkoristil hip premora v njegovem pripovedovanju in vpraøal:»koliko ste pa stari, Joæe?Letnik 1934 sem.«no, sem pomisli: tako vitalen in œil, kot je, mu ne bi pripisal niti dneva œez øestdeset pa sem bil tiho. Tiho tudi zato, ker se je njegova zgodba nadaljevala o otroøtvu, pa o vojni. O trdih in hudih œasih; Joæetov obraz je je bil tedaj drugaœen»med vojno, veste, pol jih je bilo v partizanih, ponoœi so se spuøœali s hriba dol k nam po hrano.krimski odred?«vpraøam.»ja, Krimski; in tako smo poimenovali tudi naø lovski dom na Planinci, pa zdaj nekaterim ni prav. A naj kar tako ostane,«je navrgel in povzel:»drugi pa so bili pri domobrancih; tam za kozolcem so bili vkopani pozimi leta 45, fantiœi, puøke so jim segale œez glavo. In so prosili mamo za hrano, ki je pa 573 Foto: Ø. Kotuø

40 LOVSKI OPRTNIK tudi mi nismo imeli. Pisker krompirja je skuhala; jaz sem jim ga nesel, v hipu so ga pospravili, z lupinami vred. Zavedeni otroci Hudi œasi so bili, da mladi danes ne vejo.«a æe spet so se mu zaiskrile oœi:»æe tedaj me je izredno vleklo k oroæju, saj ne vem, zakaj sem tak. Vojske so se takrat vlekle po Barju, pred osvoboditvijo. So na naøem kozolcu ponoœi spali neki vlasovci, jaz grem zjutraj po mrvo z eno roko nakladam, z drugo jim kradem patrone izza pasov. Sem se bal potem priti iz øole, pa se je vse dobro konœalo. Ali pa,«se je spomnil,»sem videl luœaj viøe gori ob cesti v jarku italijansko puøko. Kako jo spraviti domov: nesti na ramenu je nisem mogel, je bilo vse polno vojske. Zajahal sem konja, jo privezal z motvozom in jo zvlekel za skedenj.«in æe je bil tu naslednji spomin: kako je zjutraj videl z mostu naboje, pometane v vodo, pa je ves pouk premiøljeval, kako jih dobiti ven. In jih je izbezal z rogovilo. A ga je videl straæar iz bliænjega bunkerja in mu ukazal izprazniti æepe. Za slovo mu je naklonil tako brco, da ga je dvignilo do brun v stropu bunkerja. In tako naprej Povojna leta. Veselje do roœnih spretnosti, do oroæja in kovinarstva je raslo v njem, konœal je kovinarski uk ter bil vseskozi zaposlen v Saturnusu. Za inovacije je dobil red dela s srebrnim vencem! Øe kot»mulec«pa je predelal italijansko vojaøko puøko v zraœno. Delovalo je! Pristavil je, da je tudi svinœene naboje, diabole, delal sam. Tudi orodje za svoje zamisli je znal sam izdelati. Njegova delavnica, v kateri zna narediti marsikatero izboljøavo na oroæju, kjer zase tudi polni naboje ali pa si sam izdela kovinske nosilce in pritrdi na puøko»rdeœo piko«, je ob struænicah preobloæena s takønimi in drugaœnimi koristnimi, doma izdelanimi pripravami in orodji. In potem: øe kot mlad lovec je po lastni zamisli izdelal metalca glinastih golobov,»fraœo«, kot jo imenuje. Teæko si je zdaj predstavljati, a tedaj, okrog leta 1960, dobrih stvari ni bilo mogoœe dobiti, pa drage so bile. Bilo pa je tako: med tekmovanjem na Poljskem si je ogledal napravo, na poti domov je v glavi naredil naœrt, izdelal prototip in zadeva je delovala!»ja, smo jih potem tudi prodajali, v Koper, v Prijedor, pa Split jih je kupil.«da je sam izdelal tudi model in postavil»proizvodno linijo«za glinaste golobe, me sploh ne œudi veœ.»nisva øe niœ rekla o lovu; kaj imate najraje?«sem pretrgal tok njegovih spominov. No, rekel sem æe, da nisem streljaœ, sem pa tudi rad kaj poloæil na dlako. Veœina mojih trofej visi v lovskem domu. A lov na malo divjad me je od nekdaj øe posebej veselil. Zdaj je v loviøœu prav lepo, saj staleæ fazana in zajca raste, le z jerebico je, kot povsod, slabo.«potem se je izkazalo, da je nekoœ uplenil prvega gamsa v njihovem loviøœu, kjer se pojavlja kot prehodna divjad.»nekaterim ni bilo prav, a kaj hoœemo «Nekaj malega je lovil tudi zunaj Slovenije, recimo v Vojvodini. V zadnjih letih se posebej»posveœa«praøiœem, vsega skupaj se je nabralo vsaj kakønih øtirideset øœetinarjev. Nekaj let nazaj jih je v eni zimi dobil kar sedem! Veœerilo se je, oditi sem moral, a sem si izgovoril, da se bom øe oglasil: naslednjiœ bova prav zares pogledala, ali je z montaæo na moji puøki res kaj narobe. A bolj kot o tem, tuhtam, v kaj vse ga bom naslednjiœ øe podrezal; dosti reœi me øe zanima in preprosto v uæitek mi je posluøati ga. In med voænjo domov sem razmiøljal, koliko takih Joæetov bi øe rabili v naøi organizaciji. Øtefan Kutoø Ograjevanje povrøin vpliv na divjad in lov Œeprav je Slovenija ena od najbolj gozdnatih dræav v Evropi in se njene gozdnate povrøine øe poveœujejo, smo v zadnjih letih priœa pojavom, ki verjetno zelo slabo vplivajo na æivljenjske razmere divjadi, øe zlasti srnjadi. Predvsem se taki pojavi dogajajo zelo hitro in se jim æivali ne morejo tako hitro prilagajati. V zadnjem desetletju se je pri nas zelo razøirilo ograjevanje povrøin, predvsem za paøo goveda in konj. Naœeloma naj to ne bi posebno vplivalo na prostoæiveœe æivali, toda po mojih opaæanjih je prav obratno. Ljudje ograjujejo povrøine, ki niso samo travniki in paøniki, temveœ obenem tudi grmiøœa in gozd. Tako prostoæiveœim æivalim, øe zlasti srnjadi in poljskemu zajcu, ki je na teh povrøinah dobil svoje zadnje zatoœiøœe, jemlje æivljenjski prostor. Ravno tako na omenjenem prostoru gnezdi veliko ptic, zlasti talnih gnezdilk, ki so æe zelo ogroæene. Obseæno povrøino mladega borovega gozda v zaraøœanju, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljiøœ in gozdov, so ogradili neposredno pred obdobjem poleganja srn. V zadnjih letih to motnjo opaæamo v mojem okolju predvsem pri srnjadi, katere øtevilœnost se je zaœela drastiœno manjøati. Œeprav odstrel zmanjøujemo æe nekaj let, imamo øe vedno velike teæave z realizacijo naœrtovanega odstrela. Domneva: Goøœave, kjer je srnjad prej poœivala in polegala mladiœe, so izginile ali pa je nemir tolikøen, da se srnjad ne zadræuje veœ v njih. Zato se vse bolj umika na polje in v obrobje naselij. Posledica takega pojava je poveœevanje økode zaradi divjadi na poljih in vrtovih. Ravno tako opaæamo veœ pogina v œasu, ko kmetje spomladi zatirajo plevele v æitu ter po æetvi, ko økropijo zapleveljena strniøœa. Ker srne nimajo veœ primernih mest za poleganje mladiœev, kotijo na poljih, kjer jih veliko odkrijejo plenilci. Zadnjih nekaj let se poveœuje tudi øtevilo okoøenih mladiœev, œeprav so povrøine, ki jih kmetje kosijo, enake ali celo manjøe kot pred nekaj leti. Æivali nimajo veœ mirnih predelov, ki jih nujno potrebujejo, zato se tudi odseljujejo. Posledica tega je zelo veliko povozov (izgub v prometu). Skupek vseh naøtetih dejavnikov prav gotovo vpliva na stanje srnjadi, kakrøno je zdaj, ne samo v naøi LD, ampak øe v marsikateri LD v Sloveniji. Vpraøajmo se, kako ograjevanje povrøin vpliva na sam lov? Zakon ZDLov-1 lov na ograjenih povrøinah dopuøœa oz. ga ne prepoveduje, toda verjetno ni lovca v Sloveniji, ki bi lovil na takih povrøinah. Œe æe ne iz etiœnih razlogov, pa zaradi morebitnega neljubega sreœanja z lastnikom ograjenih domaœih æivali. To je øe toliko bolj pereœe v manjøih LD in kaj kmalu se lahko zgodi, da bomo imeli»pod æico«10 do 20 ali celo veœ odstotkov loviøœa. Kako naj v takih razmerah LD realizirajo letne naœrte!? Bo lovski inøpektor ustrezno upoøteval te spremembe Foto: J. Boæiœ 574

41 LOVSKI OPRTNIK ali bo pisal globe za neopravljeni odstrel? Ob tem se postavlja tudi vpraøanje koncesije. Ali bomo LD tudi za take povrøine plaœevale ali jih bodo s koncesijske povrøine izloœila loviøœa LD? Œe bodo izvzete, kako bodo kontrolirali obseg povrøin, saj ograde neprestano spreminjajo. Moje razmiøljanje je zgolj domneva nekega œlana lovca, ki veliko œasa preæivi v naravi in opaæa spremembe, ki se dogajajo zelo hitro. Moje razmiøljanje tudi ni usmerjeno k temu, da bi morali ograjevanje zasebnih povrøin omejevati ali urejati z raznimi predpisi. Navsezadnje kmetje to poœnejo na svojih lastnih zemljiøœih, kjer lastniki poœno paœ srnjak urinirati, kar pa je Rodæota, kot Franca kliœemo lovski prijatelji, za trenutek zmedlo. Srnjak je namreœ uriniral s povsem spuøœenim zadnjim delom telesa, kar je znaœilno za srne. Med pozornejøim nadaljnjim opazovanjem skozi daljnogled je Rodæo, ko se je æival postavila boœno, kmalu opazil za srno znaœilen øop daljøih dlak okrog spolovila (t. i œop). In odloœitev v njem je padla, kmalu za tem pa tudi srnjak srna. Ker Rodæo œesa podobnega, kljub 30-letnemu lovskemu staæu in dolgoletnemu opravljanju lovskoœuvajske sluæbe, ni øe nikoli videl, je o nenavadnem plenu takoj obvestil gospodarja in Rogovje znaœilni srnjakov sekundarni spolni znak je obraøœal seœno oziroma spolno odprtino, kar je znaœilno za srne, v notranjosti pa je imela uplenjena æival maternico, jajœnike in jajcevoda (na oko morda le malo manjøe kot ponavadi). Zaradi majhnih seskov in nerazvitih mleœnih ælez je bilo mogoœe sklepati, da»srna«doslej øe ni vodila mladiœev. Na mestu je bilo vpraøanje: Ali se je æival sploh æe kdaj prskala in kako? Kot srnjak ali kot srna? Franc Rebeuøek Lovci tekmovali s kratkocevnim oroæjem Jesenski vetrovi so se zapletli v poœasi porumenele gozdove Ojstrega vrha. Naznanili so lovsko æetev, ki jo je boginja lova Diana namenila vestnim, pridnim lovcem. Garanje skozi leto je nagrajeno s skupinskimi lovi, ki jih naznanjajo lovski rogovi. V skrbi za etiœnost lova pa lovci niso pozabili na strelsko urjenje. Predsednik Zveze lovskih druæin Novo mesto Miha Boæiœ je v svojem otvoritvenem govoru poudaril, da ZLD Novo mesto æe drugiœ organizira tekmovanje v streljanju s kratkocevnim oroæjem na streliøœu LD Dobrniœ. Dobra organizacija in udeleæba œlanic obmoœne zveze dokazujeta, da je tudi uporaba tega oroæja in ravnanje z njim za lovce vse pomembnejøa. Veliko œast sta lovcem izkazala vojaøka ataøeja Zdruæenih dræav Amerike in Œrne gore, ki sta s svojo prisotnostjo dala tekmovanju mednarodni Uplenitelj Franc Kumer z nenavadnim plenom srno ali srnjakom? Foto: F. Rebeuøek tisto, kar menijo, da je najbolj prav oz., od œesar bodo imeli najveœ. Za zemljiøœa, ki pa so v lasti Sklada kmetijskih zemljiøœ in gozdov, bi le bilo primerno, œe bi kdo k tej dejavnosti dal tudi naravovarstveno soglasje. Menim tudi, da bi bilo potrebno, da bi kdo opravil resno raziskavo o tej problematiki, ki postaja za divjad in lovce œedalje bolj pereœa, øe zlasti kar zadeva srnjad. Janko Boæiœ (LD Vojkovo - Podnanos) stareøino. Skupaj smo si ogledali uplenjeni primerek srnjadi (12 kg transportne teæe). Glede na oceno obrabljenosti zobovja smo starost æivali doloœili pribliæno na tri leta, bila pa je oœiten obojespolnik (dvospolnik). Trdno koøœeno rogovje je izraøœalo iz znaœilnih œelnih nastavkov, kot jih imajo srnjaki, nismo pa opazili drugih zunanjih ali notranjih spolnih znakov za srnjaka. Œop Ameriøki vojaøki ataøe Jeffery L. Vestal v druæbi s predsednikom ZLD Novo mesto Mihom Boæiœem, strelskim referentom Ernestom Meæanom in œrnogorskim generalom Jovanom Lakœeviåem œestita zmagovalcu. Foto: B. Avbar Uplenil srnjaka ali srno? Letoønjega 7. oktobra se je Franc Kumer, œlan LD Grmada - Celje, øe zarana podal na lov srnjadi v revir Grmada. Po pribliæno pol ure hoda je v bliæini poti na Celjsko koœo, kjer zaradi øtevilnih pohodnikov ponavadi ni opaziti divjadi, zagledal po rogovju in obrazni maski sodeœ moœnejøega srnjaka lanøœaka. Med opazovanjem je zaœel Œop (øop daljøih dlak okoli spolne oz. seœne odprtine) srnin znaœilni sekundarni spolni znak Posnetek udeleæencev strelske tekme s kratkocevnim oroæjem 575

42 LOVSKI OPRTNIK pomen. Strelsko tekmo je zasnoval in organizacijsko pripravil neutrudni Stane Gabrijel, tajnik zveze, ki je prvenstvo v streljanju s kratkocevnim oroæjem pripravil s posebnim posluhom za lovske strelske navduøence, varnost in strokovnost lova ter usposobljenost lovcev pri uporabi strelnega oroæja. Lovci, ki so medse povabili tudi œastna gosta, ameriøkega armadnega in vojaøkega ataøeja podpolkovnika Jefferija L. Vestala in generalpolkovnika Jovana Lakœeviåa, vojaøkega ataøeja Republike Œrne gore v republiki Sloveniji, so se zbrali v nedeljo, 28. septembra, na Ojstrem vrhu pri lovski koœi LD Dobrniœ. Na domiselno pripravljenem streliøœu so se pomerili v streljanju s piøtolo, revolverjem in MK puøko. Vodja tekmovanja je bil Ernest Meæan, Tudi sin ameriøkega ataøeja je sodeloval in prviœ v svojem æivljenju streljal s kratkocevnim oroæjem, zato dolgo ne bo pozabil Ojstrega vrha in slovenskih lovcev. referent ZLD Novo mesto za strelstvo, njegov pomoœnik pa domaœin Joæe Zupanœiœ. Tekmovalci so s piøtolo in revolverjem streljali z 20 streli na tarœo 50 x 50 cm na razdalji 25 metrov. Z MK puøko pa so streljali prostoroœno na 35 metrov oddaljeno tarœo srnjak. V streljanju s piøtolo je zbral najveœ krogov Janez Perovøek iz LD Mirna Peœ, v streljanju z revolverjem pa je najboljøi rezultat dosegel lovec Mihael Omahen in LD Dobrniœ. V strelih z MK puøko se je izkazal lovec Peter Flis, œlan LD Trebnje. V kombinaciji je s 501 doseæeno toœko zmagal mirnopeøki lovec Janez Perovøek. Strelska tekma je zdruæila lovce, ki so preæiveli lep jesenski dan. Prireditev v tekmovalnem delu je strelsko tekmo sodil priznani slovenski strelski sodnik Rudi Premzel so s svojimi kulinariœnimi dobrotami popestrili domaœi lovci. Zbrani se bodo øe dolgo spominjali lovske prireditve, posebno pa podpolkovnik Jeffery L. Vestal, ameriøki vojaøki ataøe, in general Jovan Lakœeviå, œrnogorski general, ki je tudi œlan UO Lovske zveze Œrne gore in slovenske lovce vabi k sodelovanju. Dolenjski lovci so dokazali svojo gostoljubnost in odliœno organizacijsko pripravljenost. Bojan Avbar Za varnejøi rakiøki lov na gamse Tistega nedeljskega jutra, toœneje , se nas je zbralo kar nekaj œlanov LD Rakitna na Zakotku, da bi se razdelili v dve skupini in nadaljevali s œiøœenjem in utiranjem lovskih stez po naøem gamsjem revirju, kjer smo konœali lani. Dan ni obetal lepega vremena, zato smo bili tudi pripravljeni za deæ, ki nas je pozneje ob malici res osveæil. Ko smo se po predlogu Klemena Øuøterøiœa razdelili v dve skupini, je priøla rovnica oziroma motika kot opora øe kako prav, saj nam je vsem po vrsti spodrsavalo na mokri zemlji, prekriti z odpadlim listjem. Œe pa si imel smolo, si stopil tudi na skrito odpadlo vejo in drsenje se je nekajkrat konœalo s krepkim padcem; na sreœo brez hujøih posledic. Kljub strmini smo se vneto lotili dela gospodar in øe nekaj œlanov so z motorno æago urejali prehodnost steze ter iz podrtih vej pripravili koliœke za utrjevanje daljøih debel na zunanji strani steze. Na taka debla, ki sta jih Duøan in Janez utrjevala z velikim kladivom s koliœki, smo ostali»grizli«v hrib z rovnicami in motikami ter lovsko stezo øirili z nakopanim materialom. V strmih predelih smo izkopali tudi stopnice, da bosta naslednjiœ spust ali vzpon laæja in predvsem varna. V lovski druæini imamo v osrednjem gamsjem revirju (Ustje in Zakotek) urejenih okrog 10 do 12 km lovskih stez, po katerih zadolæeni œlani 2- do 3-krat na leto napolnijo solnice in oœistijo gamsja pasiøœa. Tam skladno z naœrtom odstrela tudi lovimo gamse. Da sta hoja in lov po omenjenem delu loviøœa varna, vsako leto poskrbimo z delovnimi akcijami in uredimo lovske Œlani LD Rakitna, ki so aprila letos utrjevali lovsko stezo za varnejøi zalaz gamsov v revirju Ustje in Zakotek. steze. Za to so zasluæni œlani LD Rakitna, ki se udeleæujejo tovrstnih delovnih akcij. En del ekipe vas sicer zadihano, pa vendar srœno pozdravlja in æeli vsem lovcem na gamse varno hojo po gamsjih steœinah. Drago Bitenc ml., LD Rakitna Kaj storiti? Slovenska pesem v gorovju Malbuna Tako kot mnogi slovenski lovci, ki æe stoletje dokaj uspeøno negujemo lovske øege in navade, ki znamo vedno poiskati priloænost za sreœanje z lovskimi tovariøi in pristno lovsko dru- Moæganska kap na lovu Povpreœna starost slovenskih lovcev je 54 let. Med nami je vedno veœ starejøih, ki so prestopili 65 let in veœ. Na dolgi æivljenjski poti si œlovek nabere razne bolezni, ki ga spremljajo in mu zmanjøujejo kakovost æivljenja: sladkorno bolezen, poviøan krvni tlak, œezmerno telesno teæo, zaœno se aterosklerotiœni procesi na oæilju, degenerativne spremembe gibal, nekateri so kadilci, tudi alkoholiki, æivœno razrvani, kar naœenja in slabi njihovo trdnost zdravja. Pogosto je v ospredju visok krvni tlak. Ni nujno, lahko pa se zgodi, da takønega œloveka zadene moæganska kap, ki ne izbira ne œasa ne kraja, navadno pa se pojavi nenadoma, tudi med lovom! Lov je povezan z napori, kjer nekateri pretiravajo, so æivœno vznemirjeni, nervozni. Lov poteka v vroœini, mrazu, deæju, vetru Vsi ti in prej naøteti dejavniki pogojujejo in lahko izzovejo moægansko kap. Kaj storiti, œe se to zgodi med lovom? Ni naøa naloga, da ugotavljamo vzroke in obliko moæganske prizadetosti. Na terenu zadostuje, da prepoznamo znamenja moæganske kapi, ki so: delna ali popolna ohromelost enega dela telesa ali le odrevenelost tega dela, iznakaæenost obraza, omotiœnost, zmedenost, govorne motnje, nekontrolirano uhajanje blata in vode, motnje ravnoteæja, vida, bolnik v zmedenosti pogosto zanika teæave. Œim prepoznamo enega ali veœ omenjenih znamenj, takoj pokliœemo nujno medicinsko pomoœ, z njimi obdræimo stik in jih usmerjamo po terenu. Medtem bolnika poleæemo, ga zaøœitimo pred ohladitvijo, vlago, deæjem. Rahlo mu dvignemo zglavje. Odpnemo mu vse, kar ga utesnjuje in stiska. Œe je bolnik v nezavesti ali bruha, ga poloæimo na bok, odstranimo mu zobne proteze, proste dihalne poti vzdræujemo tako, da sproti odstranjujemo izbruhano vsebino. Hrane in pijaœe mu ne dajemo! To je vse, kar nestrokovnjaki lahko storijo v takem trenutku! Poœakati je treba reøevalce! Pomembno je, da tak bolnik pride œim prej v bolniønico. Prve ure po kapi so najpomembnejøe za poznejøe uspeøno zdravljenje. Prim. dr. Lojze Øtevanec Foto: D. Bitenc 576

43 LOVSKI OPRTNIK Lovci pevci iz nekoœ rudarskega kraja Meæica so z ubranim petjem popestrili zaœetek letoønjega lova na jelenjad in gamse v gorovju Malbuna. æabnost, to radi poœnejo tudi drugi evropski lovci. Mala»æepna«dræavica Liechtenstein je dolga dobrih 27 kilometrov in øiroka samo 6 kilometrov in ima samo prebivalcev. Vendar se njenih 250 lovcev zna øe kako lovsko poveseliti. Tako so tudi letoønji prvi avgust, ko se je zaœel lov na jelenjad in gamse, proslavili s sproøœenim, druæabnim sreœanjem. Povsem razumljivo je, da posnemanja vrednega tradicionalnega lovskega druæabnega dogodka, ki ni privlaœen samo za lovce, ampak se ga radi udeleæijo tudi mnogi turisti, ne gojijo v vseh 11 loviøœih enako. Zaœetek letoønjega lova na jelenjad in gamse so v gorovju Malbuna to je idiliœen turistiœni kraj, ki ga mnogi Slovenci poznajo po lepo urejenih smuœiøœih, lovci pa po lovu na svizce so lovci iz tega revirja øe posebno sveœano proslavili. Ne samo, da so v hotelu Turna, v katerem se lovci sploh radi druæijo, prvega avgusta spet zaœeli kuhati res okusne lovske jedi, je lovsko sreœanje popestrila tudi slovenska lovska pesem. Po devetih letih so za ubrano petje spet poskrbeli pevci Lovskega okteta LD Peca - Meæica. Zaradi veœ kot 35-letnih prijateljskih lovskih vezi med meæiøkimi lovci, zlasti med koroøkim lovcem Jakom Forstnerjem ter Petrom in Pavlom Ospeltom iz Liechtensteina, slovenska ljudska in lovska pesem sœasoma zadonita tudi v tem delu Evrope. O lovskem sreœanju, øe posebno o nastopu meæiøkih lovskih pevcev, je poroœal tudi osrednji dræavni œasopis Liechtensteiner Vaterland. Sicer pa lovci revirja Malbun, ki ga ima æe veœ let v najemu 77- letni Pavel Ospelt, gospodarijo s kar 967 ha velikim loviøœem. Pavel, ki je med lovci in domaœini zelo priljubljen, nam je zaupal, da je»njegovo«loviøœe dokaj bogato z divjadjo. Ne samo, da v njem æivi øe veliko ruøevcev, belk in planinskih orlov na dokaj velikem obmoœju, øe najraje v bliæini poœitniøkih hiø in hotelov, æivi tudi vedno veœ alpskih svizcev. Sicer pa v tem loviøœu na leto odstrelijo 17 glav jelenjadi, 5 glav srnjadi in 15 gamsov. Franc Rotar Raœji piknik v LD Lenart Foto: F. Rotar Kot vsako leto smo tudi letos œlani LD Lenart na tradicionalni raœji piknik povabili v goste œlane zelene bratovøœine od blizu in daleœ. Povabilu so se odzvali domaœi in lovci iz sosednjih, prijateljskih lovskih druæin ter pobratene LD Boœ na Kozjaku. Zbrali smo se v nedeljo, 7. septembra 2008, ob 8. uri na parkirnem prostoru nekdanjega Hotela Œrni les ob jezeru Komarnik pri Lenartu v Slovenskih goricah. Stareøina LD Lenart Vinko Grajfoner in lovovodja Mirko Øenveter sta pozdravila vse navzoœe in jim zaæelela prijetno bivanje ter lep dan v osrœju Slovenskih goric ter veliko lovskih uæitkov. Kljub nekajkratnim preletom rac nismo bili uspeøni, tako da nam boginja Diana ni bila naklonjena. Po konœanem lovu smo se odpravili v lovski dom, kjer nas je æe priœakal naø priznani kuhar Stanko Kegel z odliœnim srnjakovim golaæem. Lepo vreme z visokimi temperaturami za ta letni œas je na tekmo v streljanju na glinaste golobe privabilo tudi veliko strelcev. Tekmo je brezhibno organizirala naøa strelska komisija pod vodstvom Marjana Øumana. Po dolgotrajnem øportnem in prijateljskem boju, navijanju za favorite ter prijetnem Skupinska fotografija: stareøina LD Lenart Vinko Grajfoner v druæbi zmagovalcev Foto: F. Øtumberger druæenju med lovci, ki ga je æal vse manj, se je tekmovanje konœalo z razdelitvijo pokalov in lepih praktiœnih nagrad. Prvo mesto je dosegel Davorin Toø LD Trnovska vas, 2. Marko Poæegar LD Trnovska vas in 3. Joæe Tomaæiœ LD Lenart. Kot vsako leto je tudi letos druæenje na lovskem pikniku pokazalo, da lovsko tovariøtvo in prijateljstvo vsem œlanom zelene bratovøœine veliko pomenita, in sicer starejøim pa tudi mlajøim. Zato najlepøa hvala vsem za druæenje in nasvidenje prihodnje leto! Franc Øtumberger Brzkov memorial v balinanju Œlani Lovske druæine Rakek smo v soboto, 23. avgusta, pri naøi lovski koœi v prelepem Rakovem Økocjanu pripravili æe tradicionalni balinarski turnir, imenovan Brzkov memorial, v spomin na naøega prezgodaj preminulega lovskega tovariøa. Turnir smo podaljøali øe v tovariøko sreœanje udeleæencev turnirja in naøih œlanov ter prijateljev zelene tovariøije. Turnir sta poœastila tudi æupan Obœine Cerknica Miroslav Levar in predsednik Zveze lovskih druæin Notranjske - Cerknica in tudi œlan LD Rakek, tovariø Edvard Lenarœiœ. Balinarskega turnirja na obrobju notranjskih gozdov se je udeleæilo pet ekip, in sicer poleg ekipe naøe LD øe ekipi lovcev LD Planina in LD Æilce ter ekipi prostovoljnih gasilskih druøtev z Rakeka in Unca, s katerimi se sreœujemo æe vsa leta. Na koncu poøtenih balinarskih dvobojev je slavila ekipa lovcev iz LD Planina (na fotografiji), ki je osvojila tudi prehodni pokal. Sergej Trebec Na letoønjem balinarskem turnirju, ki ga vsako leto priredi LD Rakek v spomin na svojega umrlega œlana, je zmago slavila LD Planina. Foto: S. Trebec 577

44 LOVSKI OPRTNIK Bushnell Legend Serija strelnih daljnogledov z imenom Legend se po kakovosti uvrøœa tik pod sam vrh ponudbe firme Bushnell, takoj pod obe elitni seriji Elite 4200 in Elite Daljnogledi Legend so na trgu øele nekaj let in so neke vrste posebnost, saj zdruæujejo odliœne optiœne lastnosti najdraæjih daljnogledov v nadpovpreœno robustnem ohiøju. Izjemno moœna zgradba daljnogledov serije Legend æe na pogled pove, da so namenjeni za vsakodnevno uporabo na zahtevnem terenu in v rokah preizkuøenih in utrjenih lovcev, ki nimajo œasa paziti na vsako malenkost in veœjo pozornost namenjajo lovu kot pa navideznemu lesku svoje opreme. Zaradi moœne konstrukcije po svoji velikosti in teæi malo odstopajo od povpreœja v ponudbi. Tako je na primer Legend 3 9 x 40 pribliæno centimeter daljøi in 40 g teæji kot daljnogled serije Elite x 40. Daljnogledi so povsem vodotesni, odporni proti udarcem in zameglitvi. Serija Legend obsega samo pet strelnih daljnogledov. Za naøe lovce in vsestransko lovsko uporabo sta najzanimivejøa Legend 3 9 x 40 in Legend 3 9 x 50. Najmanjøi v seriji je odliœen Legend 2 7 x 32, ki je z velikim vidnim poljem zelo primeren za lov na divje praøiœe na pogonu ali pa na lahki risanici za lov na zalaz. Za lov v mraku je zelo primeren Legend 3 9 x 50 z velikim svetlobnim izkoristkom, saj celo pri 9-kratni poveœavi omogoœa izhodno zenico velikosti 5,6 mm. Tokrat posebej izpostavljamo daljnogleda Legend 4 12 x 40 in 5 15 x 40, ki sta odliœna za strele na veœje razdalje. Slednji ima tudi poseben namerilni kriæ»mil dot«, ki z malo vaje omogoœa doloœanje razdalje do cilja. Oba imata na objektivu obroœ za nastavitev paralakse, kar je pomembno pri velikih poveœavah. Odlikuje ju kristalno œista in izjemno svetla slika, ki omogoœa loœevanje najmanjøih podrobnosti cilja na velikih razdaljah. Strelne daljnoglede Legend odlikuje velika zeniœna razdalja, Legend 3 9 x 50 in 5 15 x 40 model: M, poveœava: 3-9 x 50, teæa: 454 g, dolæina: 333 mm, kriæ: multi - X, vidno polje: 12 m (3 x)/4,3 m (9 x), izhodna zenica: 16,7 mm (3 x)/5,6 mm (9 x) model: M, poveœava: 5-15 x 40, teæa: 502 g, dolæina: 370 mm, kriæ: mil-dot, vidno polje: 7,7 m (5 x)/2,7 m (15 x), izhodna zenica: 8 mm (5 x)/2,7 mm (15 x). t. j. razdalja strelœevega oœesa od okularja. Le-ta znaøa 89 mm in omogoœa varne strele tudi pri moœnih kalibrih z velikim odsunom in pri strelih strmo navzgor, ko je nevarnost udarca daljnogleda v nadoœesni lok strelca. To bodo znali ceniti predvsem lovci, ki imajo puøke v kalibrih»magnum«in lovci na gamse, ki bolj poznajo to neprijetnost. Daljnogledi so spoj odliœne optike in izjemno œvrste zgradbe, potrebne za vsakodnevno intenzivno uporabo. Zaradi slednjega so zelo primerni tudi za poklicne lovce. Njihova svetlobna prepustnost je 91 % in je celo veœja kot pri seriji Elite Od elitnih serij jih optiœno loœi pravzaprav samo to, da nimajo deænega øœita leœ»rainguard«. Zato so tudi cenovno ugodnejøi in so idealna kombinacija cene in kakovosti. So cenejøi od obeh serij Elite in bistveno cenejøi od primerljivih evropski daljnogledov. Tako kot za vse daljnoglede firme Bushnell tudi za strelne daljnoglede Legend veljajo izjemni jamstveni pogoji, ki odraæajo zaupanje firme v lastne izdelke. Daljnogledi Legend so preizkuøeni v naøih loviøœih na puøkah slovenskih lovcev. Na fotografiji sta daljnogleda Legend 3 9 x 50 na lovski mavzerici 8 x 57 IS in Legend 5 15 x 40 na puøki Steyr Mannlicher SSG.308 Win. Reklamna predstavitev Rodeo Team, d. o. o. Drugega oktobra letos si je na pleœe nadel 7. kriæ dolgoletni prizadevni lovec in ljubiteljski ornitolog z Goriøkega, Edvard Kraøna. Praznovanje svoje 70-letnice je pripravil v lovski koœi nad Budanjami pri Vipavi. Na praznovanje je povabil poleg oæjega sorodstva tudi dolgoletne lovske prijatelje z goriøke obmoœne lovske zveze, Lovske zveze Slovenije, Kluba prijateljev lova Celovec, Druøtva slovenskih lovcev Furlanije-Julijske krajine Doberdob. Øe posebno vesel je bil obiska svojih prijateljev snemalcev in novinarjev TV Primorka, s katerimi je v zadnjih nekaj letih za nelovsko javnost posnel veœ kot 70 televizijskih oddaj o naøem lovstvu in tako prispeval poglavitni deleæ k prizadevanjem za objektivno informiranje javnosti o vlogi in ciljih slovenske lovske organizacije. Dolgoletni sodelavec, ki v vseh krogih, kjer deluje, uæiva izjemno spoøtovanje, je od vseh prejel iskrene œestitke in priloænostna darila. Na fotografiji mu Boris Leskovic, odgovorni urednik Lovca, izroœa darilo petih sodelavcev z LZS, umetniøko sliko Velike uharice, delo lovskega slikarja Igorja Piœulina, s katerim je jubilant prav tako veliko sodeloval pri pripravi izobraæevalnih programov. Jubilant je poln elana in naœrtov, zato mu lovski tovariøi æelimo øe mnogo nadaljnjega uspeønega dela v lovstvu in osebnega zadovoljstva. B. L. Foto: Ø. Vesel Objavljanje zapisov o osmrtnicah in jubilejih Ker na uredniøtvo prihaja veliko veœ prispevkov za rubriki V Spomin in Jubilanti, kot je na voljo prostora zanju, je Uredniøki odbor glasila Lovec oz. Zaloæniøtva LZS razpravljal o tej problematiki in tudi v nadalje potrdil dosedanje pogoje objavljanja tovrstnih zapisov. Vsa vodstva lovskih druæin in obmoœnih lovskih zvez zato prosimo, naj navodila dosledno upoøtevajo. Pri dosedanjem objavljanju se je predvsem izkazalo, da zapise poøiljate prepozno, da so preobøirni, da jih ne pripravite v zahtevani elektronski obliki in da velikokrat ne poskrbite, da bi prispeli tudi uradno (po poøti øe z æigom LD/ZLD in podpisom odgovorne osebe), zato jih je velikokrat treba zavraœati ali skrajøevati. Mnogokrat zadolæeni pisci tudi ne navedejo zahtevanih konkretnih podatkov o opravljanju kljuœnih funkcij, ki jih zahtevamo. Da bi se v prihodnje izognili, ponovno objavljamo pogoje, s katerimi bo uredniøtvo objavljalo zapise tudi nadalje. Jubileje (daljøe zapise) o zasluænih œlanov objavljamo le za 70-letnice, 75-letnice, 80-letnice, 85-letnice, 90-letnice itn. Ne sprejemamo pa zapisov ob 60-letnicah ali manj, paœ pa meseœno objavljamo kratke œestitke vsem lovcem, ki so starejøi od 69 let (glede na podatke, ki nam jih posredujejo tajniki LD na œlanskih seznamih!) in ki tisti mesec 578

45 V SPOMIN LOVSKA KINOLOGIJA praznujejo okrogli jubilej (70-, 75-, 80-, 90-, 95- ali 100-letnico). V vsakem zapisu, ki pa ne sme biti daljøi od 2000 znakov (t.j. najveœ 32 razprtih vrstic), morajo biti poleg drugega obvezno navedeni tudi naslednji podatki: najpomembnejøe funkcije in mejni letnici za vsako od teh. Pogoj za objavo je izkazano vsaj 6-letno jubilantovo delovanje kot œlana UO oz. IO LD, predsednika NO ali DR, œlanstvo v organih LZS ali ZLD, LGO itn. (v posamezni funkciji ali skupno). Œe je jubilant (ali umrli) pooblaøœeni lovski œuvaj, ima pogoje za objavo, œe LD izkaæe vsaj 10-letno opravljanje lovsko-œuvajske sluæbe (navedite mejni letnici!) Fotografijo jubilanta (doprsno) objavimo, œe je pisec zapisa, poleg drugih zahtevanih pogojev v zapisu, izkazal tudi, da je œlan lovske organizacije vsaj 30 let. Le izjemoma je uredniøtvo upraviœeno objaviti tudi fotografijo drugih œlanov, ki so s svojim delom zasluæni za lovstvo v øirøem pomenu besede (npr. aktivno veœletno delovanje v vodilnih organih LZS, ZLD oziroma, œe so za svoje zasluge prejeli od LZS red za lovske zasluge II. stopnje ali od KZS red za kinoloøke zasluge II. stopnje. Opozarjamo, da je konœni rok za oddajo zapisa v uredniøtvo najpozneje 5 mesecev od dneva jubileja! Vsak uradni zapis o jubileju (ki ga z uradnim dopisom poøljete z navadno poøto) poøljite na naø elektronski naslov lovec@lovska-zveza.si tudi v elektronski obliki ali pa priloæite disketo z zapisom. Zaæelena je tudi telefonska øtevilka poøiljatelja. Osmrtnico za zasluænega umrlega œlana objavimo (s fotografijo ali brez) s povsem enakimi pogoji, kot veljajo za objavljanje zapisov o jubilantih. Tudi osmrtnico morate, poleg uradnega dopisa, obvezno dostaviti tudi v elektronski obliki. Z vsemi zahtevanimi podatki mora priti na uredniøtvo najpozneje 5 mesecev po smrti. Obvezno je treba navesti datum smrti (ne pogreba!). Pogoj za objavo doprsne fotografije je, da je bil pokojnik œlan lovske organizacije najmanj 30 let. Kratke osmrtnice pa uredniøtvo objavlja brez posebnih pogojev, vendar zahtevamo uradno vlogo LD za objavo, saj gre za osebne podatke. V zahtevi po objavi poøljite naslednje podatke: ime in priimek umrlega œlana, ime LD, datum rojstva in datum smrti (dan, mesec in leto). Kratke podatke o smrti œlanov objavljamo sproti, œe smo jih prejeli vsaj 8 mesecih od smrti. Pozneje niste veœ upraviœeni do zahtevka za objavo. POZOR! Iz vsakega daljøega sestavka (najveœ 2000 znakov ali 32 vrstic) o jubilantu ali umrlem mora biti natanœno razvidno, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Skupinskih zapisov o veœ jubilantih hkrati ne objavljamo. V vsakem zapisu je zato treba obvezno navesti tudi datum rojstva jubilanta ali umrlega (pri umrlem tudi datum smrti, ki je uradni podatek / datum pogreba ni pomemben!/). Zahtevamo, da vsak zapis prispe v uredniøtvo uradno, z vsemi podatki (opremljen z æigom in podpisom odgovorne osebe LD) in prav tako v elektronski obliki. Vse dopisnike prosimo, naj natanœno upoøtevajo navedena navodila, da nam ne bo treba poizvedovati za dopolnilnimi podatki ali zavraœati zapisov za objavo. Za dodatna pojasnila pripiøite telefonsko øtevilko sestavljavca zapisa, na kateri bo dosegljiv v dopoldanskem œasu, œeprav za manjkajoœimi podatki nismo dolæni poizvedovati. Predvsem vas prosimo, da upoøtevate konœne roke za oddajo zapisa v uredniøtvo. Predolge prispevke bomo zavraœali oziroma si pridræujemo pravico skrajøave podatkov po lastni presoji. Uredniøtvo Zaloæniøtva LZS Iz lovskih vrst so za vedno odøli tudi: Slavko Kovaœ, LD Kajuh, * , Joæef Golob, LD Voliœina, * , Antun Cestar, LD Voliœina, * , Mirko Œotar, LD Dornberk, Branik, * , Vojteh Rogliœ, LD Hrastnik, * , Franc Selan, LD Hrastnik, * , Miroslav Oraæem, LD Dolenja vas, * , Franc Æidan, LD Laze, * , Matija Kramperøek, LD Loka pri Æusmu, * , Umrlim œasten spomin! Anton Mohoriœ, LD Øentilj, * , Rudi Dobnik, LD Træiøœe, * , Mirko Hanæekoviœ, LD Kriæevci pri Ljutomeru, * , Øtefan Horvat, LD Petiøovci, * , Franœiøek Kreœa, LD Œemøenik, * , Peter Vogel, LD Peca, Meæica, * , Franc Kokuœnik, LD Preæihovo, * , Franc Navodnik, LD Preæihovo, * , Franc Øibal, LD Raœe, * , Specialisti za zasledovanje ranjene parkljaste divjadi Hannovrski barvar je specializiran za delo po strelu na (veliko) parkljasto divjad. Vœasih so ga uporabljali za lov v tropu psov, zdaj pa prav tako dobro lovi v dvoje ali sam. V 19. stoletju so pasmo vzredili hannovrski lovci s kriæanjem med sollinøkim brakom, rdeœim heidbrakom in lahkim goniœem iz Harza. Sploøni videz: pleœna viøina pri psih je 60 cm, pri psicah 56 cm; tehta od 35 do 45 kg. Je srednje velik, kratkonog, toda robusten pes. Nagubano œelo mu daje simpatiœen in melanholiœen izraz. Po barvi je najveœkrat rdeœe rumen, rdeœe rjav (jelenje rjav), velikokrat s temnejøimi progami. Ima srednje veliko glavo z velikim smrœkom, previsne ustne, globoko leæeœe kostanjevo rjave oœi, ki dajejo odloœen pogled, ima dolge, zelo øiroke, zaokroæene in ob glavi noøene klapaste uhlje ter dolg, rahlo usloœen, poveøen rep. Naj povzamem nekaj stavkov Joæeta Vestra, ki je zapisal:»za vzgojo, øolanje in vodenje psa barvarja je potreben resen, vztrajen, umirjen in v lovstvu æe izkuøen vodnik, ki ima rad pse in je nadarjen za sporazumevanje z æivalmi. Biti mora zdrav in telesno utrjen ter pripravljen nesebiœno pomagati solovcem.«vsakdo, ki æeli biti dober vodnik psa barvarja, mora dosledno upoøtevati tudi star pregovor:»pri uœenju in vodenju psa barvarja je osnovno, da z vso toplino vodimo in razumevamo to pametno in zvesto æival«. Pes barvar, specialist, je najbolj œustvena pasma lovskih psov in je sposoben zaznati najmanjøo spremembo v razpoloæenju in vedenju svojega gospodarja. Zato mora biti vodnik s svojim psom zelo potrpeæljiv, tako da æival nikoli ne bo œutila njegove jeze ali nestrpnosti. Ne bi posebej poudarjal, da je za vsako pasje udejstvovanje potreben izvrsten nos, ki pa ga mora pes znati tudi uporabljati! Razlikovanje individualnega daha ranjene divjadi in dobro razvita strast za iskanje (zasledovanje) uvrøœata barvarja pred druge lovske pasme. Volja do sledenja in razlikovanje individualnega daha zdrave divjadi od ranjene je pri teh psih dedna, vendar se pri veœini psov ne more dovolj razviti zaradi nepravilnega øolanja (umetnega krvnega sleda brez uporabe parkljev). Zasnova volje do gonje, vztrajnost, sposobnost zaustavljanja, oblajevanja in pokazanja mrtve divjadi so prirojene lastnosti, ki jih pri hannovrœanu zelo teæko»vzbudimo«s øolanjem. Pri nekaterih linijah njihove vzreje so se pokazale slabe lastnosti teh zasnov, vendar ljudje, ki so bili odgovorni za popravek napak, pri nadaljnji vzreji niso bili dovolj pazljivi Pri psih drugih pasem ni takønih teæav, zlasti ne pri raznih goniœih, ki so zadnje œase na sploøno veliko bolj v rabi za iskanje ranjene divjadi, œe le imajo lovski nagon, nagon po plenu in seveda voljo do uœenja. Zaradi telesne zgradbe lahko gonijo tudi po veœ ur. Tudi ljudje (lovci) nismo vsi vrhunski pri svojih dejavnostih, dobro telesno kondicijo lahko vzdræujemo le z redno telovadbo, tekom Psi (ali ljudje), ki so nagnjeni k debelosti, bi morali to poœeti prav vsak dan! Iz zgodovine je znan hannovrœan, ki je bil velik kot tele, bil pa je sposoben zasledovati ranjeno divjad tudi po veœ dni skupaj. Œe stari zapisi ne laæejo, potem vidim napako samo pri vodnikih, ki priœakujemo, da bo naø barvar vsaka dva do tri mesece sposoben uloviti ranjeno srno; bog ne daj jelena, ki je bil zadet v prvo nogo. Œe bi vsaj enkrat na teden naø hanovrœan sledil ranjeno srno, jelena ali praøiœa, menim, da bi bil vsak strah o nevoljnosti do sledenja, gonje, oblajevanja, pokazanja odveœ. Seveda se lahko obœasno skoti tudi kakøen primerek psa, ki bi raje leæal na kavœu v dnevni sobi, kot pa lovil. Toda, ali ni pri nas lovcih prav tako? Pa smo prispeli do bistva mojega namena v tem œlanku. Sam sem vodnik hannovrœanke, s katero bolj ali manj uspeøno sodelujeva æe osem let. K pisanju me je spodbudil œlanek F. Svetca v Lovcu, øt. 10/2007, z naslovom Oh, to naøe krvosledniøtvo. Goniœi na vsakem lovu tekajo, gonijo, tekajo, hannovrœani pa lahko ali smejo v kakøni LD samo enkrat ali dvakrat na leto iskati ranjeno divjad, pa øe takrat bi se morali pokazati kot vrhunski sledilci (specialisti). Osebno menim, da smo v krvosledniøtvu malo zaspali, da iskanje obstreljene divjadi ni veœ tisto, kar je bilo ali bi vsaj moralo biti! Da bi se s psom na slednem jermenu plazili po robidovju, trnju? Le zakaj, pa øe strgani bi priøli iz gozda! Ko je zunanja temperatura 30 C, bi s svojo sploøno teles- 579

46 LOVSKA KINOLOGIJA no pripravljenostjo uspeli izpiti morda le plastenko ali dve vode, s psom pa tudi ne bi bilo kaj veœ. Kapljica krvi na listu, mi pa samo za na kavœ! Naø hannovrœan od nas priœakuje, da mu bomo sledili do leæiøœa, kjer poœiva ranjena divjad, potem ga bo pa æe lovski nagon pognal za divjadjo. Na tej poti ga bo pokonci dræala dobra kondicija. Ne! Bolje je imeti goniœa ali dva (v zdajønjem œasu so zelo aktualni slovaøki goniœi (kopovi)), ki bo oz. bosta to delo opravil(a) namesto nas. Tak pes ne bo pogledoval za nami, œe mu sledimo; kar sam se bo pognal œez vse ovire, hribe in doline ter najverjetneje pri tem pregnal tudi vso divjad v øirøi in daljni okolici v sosedovo loviøœe. Œe smo mesto, kjer predvidevamo, da bi lahko leæala ranjena divjad, dobro zaprli z lovci strelci, bo najverjetneje nekdo od njih videl ali opazil æival, ki opleta z nogo ali videl krvav vrat Bum! In uspeh je tu. Œe se bomo na iskanje odpravili sami, povemo vedno isti odgovor:»æe ni dovolj dobro zadet; œe ga moj goniœ ni mogel uloviti, ga tudi zavaljeni hannovrœan ne bi mogel.«da me ne bi narobe razumeli: nekateri goniœi znajo goniti tudi ranjeno divjad, hannovrœani pa zdrave namreœ sploh ne smejo! Spet bi nekdo rekel:»œe glasno ne goni zdrave, tudi ranjene ne bo!«tri- do petkrat na leto imam priloænost izslediti divjad, ki je ranjena v prvo nogo (o tisti, ki je ranjena v glavo, bomo pa razpravljali kdaj drugiœ). Ko jo izsledimo, kjer je poœivala, ponavadi traja nekaj minut do pol ure, ko zasliøim vekanje. Œe teren zastavimo s strelci, pa tudi ne veœ. Ne vem, kje so silni kilometri, ki jih naredijo goniœi, ko gonijo obstreljeno æival. Seveda divjad lahko naredi tudi nekaj kilometrov, preden se uleæe, ampak to øe ni gonja. A ni to delo na jermenu? Naj omenim razmiøljanja in razburjanja lovskega tovariøa, kinoloøkega sodnika (tudi za barvarje), krvosledniøkega borca z veliko veœ izkuønjami, kot jih imam sam, ki meni, da bi morali hannovrœani in bavarci, ki v najveœ primerih niso sledo- ali vidoglasni na posebno preizkuønjo, kjer bi pokazali tudi to vrlino. Franci, napisal si»ne glede na pasmo«, jaz pa mislim, da je bolje, da je pes tih, kot da goni zdravo divjad. Ko zastavimo teren s strelci, ti menda ne kartajo ali pojejo, da ne bi sliøali, œe po gozdu nekaj lomi. To bo najverjetneje krvosledec, ki goni (glasno ali tiho) ranjeno divjad. V najveœ primerih jo bo pes zaustavil, oblajeval ali umiril brez nas. Œe opazimo, da je divjad ranjena, ji bomo œim prej skrajøali muke, œe pa je zdrava, jo bomo pustili, da se bo umaknila. Kakor bi bilo mogoœe razumeti iz Svetœevega œlanka: œe pes glasno goni, lahko tisto divjad kar odstrelimo. Ko pes goni dva ali tri zdrave æivali, mora imeti res dobro kondicijo in gonja lahko traja tudi nekaj ur! Hanovrska barvarka Pa brez zamere vodniki psov»krvosledcev«drugih pasem! Za takøen naœin dela po krvnem sledu hanovrœan zagotovo ni primeren, razni goniœi pa izredno!! Pri vzrejni preizkuønji so morali hannoverœani in bavarci pokazati in dokazati tudi to dobro lastnost. To bi bil lahko tudi pogoj za iskanje v loviøœih. Po drugi strani pa bi morali za pse ne glede na pasmo predloæiti dokaz, da ne gonijo zdrave divjadi! Ne trdim, da najdemo vso ranjeno divjad; pri tem bolj ali manj uspeønem delu pa sodelujemo vodniki in psi vseh pasem. Se strinjaø, Franci? Za zakljuœek øe to: neko LKD s 25 lovskimi druæinami, kjer imajo vodniki 35 psov krvosledcev, le 80 iskanj na leto. Se vam ne zdi, da ima vsak pes le malo veœ kot dvakrat na leto priloænost pokazati svoje krvosledniøke odlike? Seveda, eni malo veœ, drugi malo manj, mi pa hoœemo svoje svetovne prvake!? Vsem vodnikom krvosledcev æelim veliko uspeha na njihovih»pohodih s psom na slednem jermenu«! Janez Srpœiœ, LD Cerklje ob Krki Zahtevna uporabnostna tekma za nemøke lovske terierje v Avstriji Zakaj pri nas ne po tujem zgledu? Avstrijski klub za nemøke lovske terierje je 20. septembra letos organiziral vsakoletno tekmo za to pasmo pod imenom 12. Wienand-Kottulinsky-Gedächtnisprüfung. Tekmovalo je 15 nemøkih lovskih terierjev, katerih vodniki so bili v glavnem iz Nemœije, Avstrije in le eden (podpisani) iz Slovenije. Tekma je potekala v loviøœih blizu kraja Schalchen, Mattighofen in na Foto: J. Srpœiœ jezeru blizu kraja Matsse, to je 38 km severovzhodno od Salzburga. Kolikor vem, v Sloveniji doslej øe ni bila organizirana tako zahtevna tekma za lovske terierje. Ker je takøna tekma vendarle veœji izziv za vodnika in psa, sem se odloœil, da se bom s svojo psiœko udeleæil tekmovanja. Tako sem na tekmovanje prijavil svojo 2,5-letno Hudo Nebeøko. Tekmovanje je v glavnem potekalo po novem pravilniku DJT z nekaterimi dodatnimi disciplinami, ki so nam v Sloveniji øe popolnoma ali dokaj neznane. V bistvu je to tekmovanje na nivoju vsestranske uporabnostne tekme (VUP), ki ga pri nas najbolj poznamo. Razlika je le v tem, da so posamezne discipline øe bolj razøirjene in zahtevne; skratka tako, kot si jih je zamislil organizator. Naj omenim posebnosti: prinaøanje izgubljene divjadi na planem (divjad odvræe neka oseba tako, da tega vodnik ali pes ne moreta videti); izvlaœenje lisice iz rova merijo na œas, odloæljivost psa ocenjujejo medtem, ko je v neposredni bliæini lovski pogon, delo v vodi je zahtevnejøe od naøega VUP; vsako disciplino namreœ opravljajo in ocenjujejo posebej (øarjenje brez race, øarjenje za æivo raco in prinaøanje race iz globoke vode), krvni sled; dolæina 600 m, poloæijo jo prejønji dan, na koncu sleda pa organizator na dan tekmovanja (zjutraj) poloæi øe dodatnih 150 m sveæega krvnega sleda (skupaj je KS dolg 750 m). Œas za izdelavo KS je omejen na 30 minut. Ocenjevalni list vsebuje 21 pisnih ocen, od katerih so dve oceni pripisali iz dostavljenega rodovnika (ostrost in sledoglasnost), medtem ko so sodniki vse druge ocene vpisali glede na izkazano delo na tekmi. Moja poglavitna ugotovitev z omenjene tekme je, da so nemøki terierji, ki so sodelovali na tej tekmi in izhajajo iz Avstrije in Nemœije, na zelo visoki kakovostni ravni. Iz pogovorov z mnogimi vodniki sem izvedel, da se vodniki udeleæujejo mnogih tovrstnih tekmovanj, ki jih organizirajo klubi in druøtva (vse tekme v delu so najmanj na nivoju VUP). Vodnik iz Avstrije, s katerim sva bila v isti skupini, mi je povedal, da je to z njegovim dveletnim terierjem æe œetrta tekma letos in da bo letos nastopil øe najmanj na dveh do treh tekmah. 580

47 LOVSKA KINOLOGIJA Lovska terierka Huda Nebeøka ob zasluæenem pokalu, ki ga je prejel njen vodnik Mirko Slemenøek, œlan LD Dramlje, za njen nastop na uporabnostni tekmi v Avstriji. Zmagovalec tekme je bil vodnik iz Nemœije Michael Seidl s petnajstmeseœnim nemøkim lovskim terierjem Bilom, vodnik pa je bil lanski zmagovalec Lacknerjevega pokala, ki ga prireja Klub DJT iz Nemœije. Moram se pohvaliti, da je moja psiœka Huda Nebeøka napravila zelo pozitiven vtis tudi med takimi veljaki, kakrøni so sodelovali na omenjenem tekmovanju. Sicer je imela»slab dan«na krvnem sledu (s tremi popravki), od preostalih 20-ih ocen pa je prejela trikrat oceno 3 (prosto odloæljivost na strel, prosto prinaøanje in odloæljivost, ko poteka pogon). Pri vseh drugih disciplinah pa je prejela najveœ mogoœih Foto: M. Slemenøek toœk in je na koncu zbrala skupaj 273 toœk, kar jo je uvrstilo na 5. mesto. Od vseh privedenih terierjev je bila razglaøena za zmagovalko v vodnem delu. Z doseæenim sem bil zelo zadovoljen. Priznati moram, da so naøi sosedje, Avstrijci, glede tega zelo dobro organizirani. Poskuøam pa si odgovoriti na vpraøanje, kako je s tem pri nas oziroma, kakøne so razmere pri nas v Sloveniji za lovske terierje. Odgovor je povsem jasen. Pri nas so razmere skromne oziroma zelo siromaøne. Pri tem mislim na delovne preizkuønje in tekme, ki potekajo na nivoju VUP. Organizirana so le obvezna ocenjevanja do vzrejnega pregleda, kar je tudi vse. Letos pa tudi prejønja leta je KLPJ storil napako, saj je vzrejni pregled za terierje ( ) v istem terminu, kot je organiziran tudi PNZ (glej termin PNZ za LKD Posavje!). Le zakaj se ponavlja enaka napaka iz leta v leto, saj so bili odgovorni o tem seznanjeni pravoœasno!? V Sloveniji lani in letos sploh ni bilo vsestransko uporabnostne preizkuønje (VUP) za lovske nemøke terierje. In to le zato, ker ni mogoœe zbrati najmanj pet vodnikov s psi, da bi tekma lahko potekala. Lani se je prijavilo 5 psov (trije z enodnevno zamudo), a je bila tekma kljub temu odpovedana. Ni ne druøtva ne posameznika, ki bi spodbujal tovrstna uporabnostna tekmovanja! Pri nas v Sloveniji je oœitno vse manj zanimanja za izvedbo takøne tekme, kar je vsekakor obæalovanja vredno. V letoønji øtevilki Lovca, øt. 6, je Matjaæ Roter lepo in spodbudno predstavil naœrte in programe za vodnike nemøkih lovskih terierjev. Med drugim je omenil, da je letos v naœrtu VUP za terierje in da se bodo najbolje uvrøœeni udeleæili tovrstnih tekmovanj v tujini. To je bilo sicer naœrtovano, a tekma VUP za terierje je odpadla tudi letos. Zopet zaradi premalo prijavljenih! Oœitno smo tozadevno zelo slabo organizirani, s KLPJ na œelu. Pametno bi bilo poiskati vzgled tudi pri sosedih Avstrijcih. Toda œe se razmere ne bodo spremenile, menim, se to æal øe dolgo ne bo zgodilo. Mirko Slemenøek Po sledu ranjene velike divjadi le s preizkuøenim psom! Upoøtevajte Pravilnik o uporabi psov v loviøœih Lovska zveza Slovenije je v zaœetku oktobra na predlog lovske inøpekcije s posebno okroænico obvestila vsa vodstva lovskih druæin, da morajo upoøtevati Pravilnik o uporabi psov v loviøœih, Uradni list RS, øt. 98/2002, z dne , ter Pravilnik o vrstah in moœi lovskega oroæja, naœinu zasledovanja ranjene ali obstreljene æivali ter o viøini økode na divjadi, ki je povzroœena s protipravnim lovom, Uradni list RS, øt.73 / Tudi na tem mestu lovskim druæinam predlagamo, da vodnike psov krvosledcev (vseh pasem psov, s katerimi so vodniki opravili ustrezne preizkuønje) prosijo, naj vodijo evidenco iskanj v Dnevniku vodnika krvosledca, ki ga dobijo na LZS ali na podobnih obrazcih LD. Podatki iz omenjene evidence bodo LD v pomoœ pri sestavljanju Letnega poroœila o izvajanju koncesij. Vsi upravljavci loviøœ lahko na LZS dobijo tudi osnutek Pogodbe o iskanju po krvnem sledu, katere podpis priporoœamo øe posebno, œe lovske druæine v svojih vrstah nimajo takønih vodnikov krvosledcev. Pogodba sicer ni obvezujoœa, je pa koristna, saj upravljavec na tak naœin tudi laæe izpolnjuje zahteve Pravilnika. S podatki in tel. øtevilkami aktivnih iskalcev morajo biti seznanjeni vsi œlani lovske druæine. Seznam vodnikov krvosledcev (po obmoœjih oz regijah) je kot pomoœ objavljen vsako leto v Lovcu. Pripravljen je glede na poslana poroœila o iskanjih posameznikov, ki so s svojim usposobljenim psom pripravljeni iskati tudi zunaj meja svojih LD. Sluæi kot temeljna informacijska pomoœ vsem zainteresiranim lovcem. Seznam vseh iskalcev, ki so oddali poroœila, najdete na spletnih straneh LZS. Kot je æe znano, je edini pogoj za kvalificirano iskanje po sledu ranjene ali obstreljene divjadi opravljena ustrezna preizkuønja po KS. Mitja Kersnik, Strokovna sluæba LZS Predvidena legla lovskih psov Lovski terierji (SLRLt): O: I/I, m: II/I, 8.9., Stanko Lihtenvalner, Ilovci 15, 2275 Miklavæ pri Ormoæu. O: I/I, m: II/I, , Boøtjan Lubi, Mali dol 7, 2222 Jakobski Dol. Beagli (SLRBig): O: I/I, m: I/I, , Andrej Puæelj, Lipovøica 14, 1317 Sodraæica. Hanovrski barvarji (SLRHb): O: 4/4B, m: 5/4B, , Boris Kogoj, Goriøka cesta 3, 5222 Kobarid. O: 5/3B, m: 5/IIB, , Franc Brane Plesnik, Kriæan Vrh 23, 3256 Bistrica ob Sotli. Bavarski barvarji (SLRBb): O: 4/I, m: 5/I, , Drago Leønik, Hramøe 12, 3204 Dobrna. O: 5/IB, m: 4/IB, , Borut Semeniœ, Gregorœiœeva 14, 5271 Vipava. Brak-jazbeœarji (SLRBj): O: 5/I, m: 5/I, 5. 9., Janez Gale, Adamiœeva 28, 1290 Grosuplje. Nemøki æimavci (SLRNÆ): O: 4/4, JZP-184, m: 5/4, JZP , SM-ØPP I. n. r., , Tatjana Klinar, Planina pod Golico 10/a, 4270 Jesenice. O: 5/5, JZP-197, m: 4/4, JZP-172, , Vlado Plohl, Miklavæ 18, 2275 Miklavæ pri Ormoæu. Nem. kdl. ptiœarji (SLRNkp): O: 5/I, D1, S1, VGP1 316, m: 5/I, PZP-54, JZP-171, , Zdenko Trampuæ, Kostanjevica na Krasu 85, 5296 Kostanjevica. Zlati prinaøalci (SLGR): O: 5/PNZ, m: 5/PNZ, 6. 7., Matej Hoœevar, Sadinja vas 109, 1261 Dobrunje. Labradorski prinaøalci (SLRLR): O: tuj plemenjak, m: 5/TPR, , Barbara in Iztok Krumpak, Œrna vas 235, 1108 Ljubljana. Nemøki prepeliœarji (SLRPr): Rjava: O: 5/I, m: 4/I, , Franc Janœar, Adamiœeva 1b, 1290 Grosuplje. Serci: O: 5/II, m: 4/II, , Zdravko Kovaœiœ, Gorica 40, 8273 Leskovec pri Krøkem. Kinoloøka zveza Slovenije 581

48 Oroæje in lovska optika Prodam karabinko CZ, kal..223 Rem., s str. daljnogledom 6 x 40. Tel.: 041/ Prodam nov str. daljnogled Leupold VX III, 3,5 10 x 50 Duplex in uporabljan str. daljnogled Swarovski 6 x 42 Plex z ali brez Suhlovih montaænih delov. Tel.: 041/ Prodam vloæno cev, kal..22 Mag., za øibreno cev, kal. 20. Skozi cev je bilo izstreljenih le 20 krogel. Tel.: 041/ , zveœer. Prodam karabinko, œeøko zbrojevko CZ555 Lux, kal , z zasuœno montaæo in optiko Bushnell 1,5 6 x 44. Puøka je stara eno leto. Tel.: 040/ Prodam nov variabilni str. daljnogled Swarovski AV 4 12 x 50. Cena 30 % novega (950 ). Tel.: 031/ Prodam kakovosten daljnogled APM 15 x 70. Izvrstna zmogljivost v mraku 32,4. Cena je 500. Tel.: 031/ Prodam nov spektiv Sanju x 60. Cena je 200. Tel.: 041/ (Mirko). Prodam enocevno øibrenico, kal. 20, polavtomatsko MK puøko, kal..22 flobert. Tel.: 031/ Lovska zveza Slovenije proda najboljøemu ponudniku malo uporabljane puøke: repetirko, kal..375 H &H Mag., s strelnim daljnogledom Hensoldt 6 x 42 (Suhlova montaæa), izdelek J. Fanzoj (Borovlje); œeøko MK repetirko Brno 2 in rusko MK repetirko Toz 17. Tel.: , dopoldne (Æerjav). Prodam polavtomatsko piøtolo CZ, kal. 7,65 mm; rusko MK repetirko Toz 17 in rusko bok øibrenico, kal. 16/16 (ter naboje). Oroæje je dobro ohranjeno. Cena v kompletu je 3000 oz. po dogovoru. Tel.: 031/ , po 16. uri. Prodam øibrenico petelinko, kal , izdelek Franc Sodia (Borovlje). Cena 600. Tel.: 040/ Prodam naslenje oroæje: risanice repetirke Steyr Mannlicher Luxsus, kal , s Kahles 2,5 9 x 52 z osvetlitvijo; Steyer Manlicher Luxsus, kal , z Zeiss 2,5 9 x 52, Steyr Mannlicher Luxsus, kal. 7 x 64, s Swarovski 6 x 48; Steyer Mannlicher (kratka), kal..223 Rem., s 6 x 42 Swarovski; øvedski Mauser, kal. 6,5 x 55; Mauser CZ, kal s 6 x 42 Swarovski (Suhlova mont.); Ruger ZDA, MARK II, kal..308 Win., s 6 x 42 Swarovski; Ruger ZDA, blok zaklep RC 1A, kal. 7 x 57; polavtomatska risanica Remington, kal..308 Win; kombinirane puøke: bokarica Merkel Suhl, mod. 211, kal. 16/7 x 68 R., 6 x 42, s str. daljnogledom Zeiss (Suhl mont.) in menjalne cevi 16/16; boroveljska bokarica, kal. 16/7 x 65 R, s Kahles 4 x 36 (Suhlova mont.); Brno ZH, kal. 12/7 x 57 R, s Swarovski 6 x 42 (Suhlova mont.); Brno ZH., kal. 12/5,6 x 50 R Mag.; Sabatti Lux., kal. 20 Mag./.243 Mali oglasi Win., s str. daljnogledom 4 x 32, z osvetlitvijo; tricevke: Suhl, kal.16 16/7 x 57 R, z Zeiss 4 x 36 (Suhlova montaæa); øibrenice: Miroku Jagd trap; Brno trap; Trap SKB; Browning Jagd trap; Suhl, kal. 16/16/70; bokarica Toz 34 E, kal. 20/20/ 70; piøtole: Smith & Wesson, kal. 9 x 19 mm; Hertal Browning, kal. 9 x 19mm; Walther P.S. Ulm, kal. 9 x 19 mm; Walther PE 38, kal. 9 x 19 mm; Walther Ulm PPK, kal. 7,65 mm; Walther PP, kal. 7,65 mm; Avtomag II ZDA. Inoy, kal. 22 Win. Mag.; revolverji: Smith & Wesson, mod. 686, kal..357 Mag., 4 cole; S & W, mod. 586, kal..357 Mag., 6 cole; S & W, mod. 586 kal..38 special, 4 cole; Ruger Stainles ZDA, kal..357 Mag., 4 cole; Ruger St. ZDA, kal..22 Win.Mag.; Rosi St. Target, kal..357 Mag., 6 cole; Taurus St., kal..22 Win. Mag., 4 cole. Tel.: 041/ , Majsen (od 9. do 12. ure in od 14. ure do 17. ure). Prodam trap puøko Beretta ASE 90. Tel.: 031/ Prodam kombinirko Sabatti, kal. 20/7 x 65 R, s str. daljnogledom 6 x 40. Puøka je v odliœnem stanju. Tel.: 031/ Prodam nova revolverja Taurus, kal..357 Mag. in Ruger, kal..22 LR. Tel.: 031/ Prodam menjalne cevi, kal. 16/16, za œeøko bokarico ZH (zadrga 2 x 3 /4) ali jih zamenjam za vloæno cev, kal..22 WMR, ali.22 Hornet (za øibreno cev, kal. 16). Tel.: 041/ Prodam dvocevno øibrenico znamke Lanber 97 EST LCH Sporting, kal (76). Cena 600. Tel.: 041/ ali 041/ Prodam MK puøko Brno 2, kal..22, LR z nekaj naboji in risanico repetirko CZ, mod. 70, kal..243 Win. Tel.: (01) Prodam enocevno risanico prelamaœo Krighof, kal. 6,5 x 57 R, z menjalno cevjo kal..22 Hornet. Tel.: 041/ Kupim karabinko, kal. 6,5 x 57 ali 7 x 57. Tel.: 041/ Prodam obnovljeno risanico repetirko, kal..308 Win., (cev 51 cm), Sava Kranj, s str. daljnogledom Zeiss 3 12 x 56, z novim kopitom. Puøka je kot nova. Tel.: 070/ Prodam Suhlovo tricevko, kal /6,5 x 57 R, s str. daljnogledom Zeiss (Suhlova montaæa). Cena Tel.: (01) Prodam karabinki Orbis Kranj, kal , s str. daljnogledom Swarovski 6 x 42 in CZ, kal..223 Rem., s str. daljnogledom Zeiss 4 x 32. Tel.: 040/ Prodam piøtolo Luger, kal. 9 mm, letnik 1917 in vojaøko risanico Mauser, kal. 7,9 mm (8 x 57 IS), z neuporabno cevjo. Tel.: 041/ Prodam Suhlovo tricevko 12 12/7 x 65 R, kombinirko A. Zolli, kal. 16/8 x 57 R. Obe puøki sta opremljenmi s str. daljnogledom (Suhlova montaæa). Tel.: 041/ Prodam bok øibrenici, kal. 12/12 (en sproæilec, z ejekoti); øibrenico brezpetelinko CZ, kal ; puøko MKP Krico, kal..22 LR; risanico repetirko, kal..243 Win., ter risanico prelamaœo, œeøko zbrojevko, ZBK 110, kal..222 Rem. Vse puøke so odliœno ohranjene. Tel.: 040/ Prodam novo polavtomatsko øibrenico, kal. 12 Mag. Cena 450. Tel.: 041/ Prodam strelni daljnogled Leupold European 30, poveœave 3 9 x 40. Tel.: 051/ Prodam nabojnike za risanico (za 5 nabojev). Tel.: 041/ Lovski psi Kupim psa, izøolanega za delo po krvnem sledu, ki oblajava mrtvega divjega praøiœa. Tel.: 031/ , samo zveœer. Prodam mlado istrsko kratkodlako goniœko, staro 4 mesece, odliœnih starøev. Tel.: 041/ , Groøelj. Prodam dve mladi istrski goniœki. Mati CAC in CACIB. Oba starøa sta delovna psa. Tel.: 041/ , Janez. Zaradi bolezni ugodno prodam 6,5 leta starega nemøkega ptiœarja æimavca (4/ PZP, JZP), odliœen za poljsko in vodno delo. Tel.: 041/ Prodam izredno lepo leglo nemøkih prepeliœarjev sercev, potomce odliœnih starøev. O: 5/I (na vzrejni preizkuønji prejel najviøje mogoœe øtevilo toœk, 172), m: 5/I, tel.: 031/ , Pangerl. Prodam mlade brak-jazbeœarje, leglo Starøi so odliœni goniœi divjih praøiœev. Tel.: 041/ Prodam slovaøke goniœe (kopove), stare osem tednov, odliœnih starøev po telesu in v delu, predvsem za lov na divje praøiœe in za delo po krvnem sledu. Tel.: 041/ Prodam nemøke ptiœarje æimavce (rjave serce), stare 4 mesece, potomce odliœnih, delovnih starøev. Tel.: (02) ali 041/ , Zmagomir Økofiœ. 13. decembra priœakujemo leglo nemøkih kratkodlakih ptiœarjev odliœnih, delovnih starøev. Mama: Bela (Lea-Hud Obreæki), odl. PZP-50, JZP-183, ØPP-SM-206-I.a-CACT, CACIT, HD-A; Oœe: Aki (Astra-Ir Obreæki), odl., IPO-C, Ch.J.-SLO, CHM-HR, CH. HR, Ch.Int., HD- A. Informacije in rezervacije po tel.: 041/ Prodam izredno lepo leglo nemøkih ptiœarjev æimavcev, odliœnih delovnih starøev. Psiœki so stari 3,5 meseca. Tel.: 031/ Prodam brak-jazbeœarja, jelenje rjave barve. Ocena 4/I.; je ubogljiv in uporaben za lov. Tel.: 040/ Zelo ugodno prodam 5 mesecev stare nemøke prepeliœarje rjavce. Tel.: 031/ NOVEMBER Datum Luna Sonce zora/mrak (navt.) vzide zaide vzide zaide zaœet. konec 1. So 10:29 18:27 6:43 16:47 5:36 17:54 2. Ne 11:20 19:22 6:44 16:46 5:38 17:53 3. Po 12:02 20:22 6:46 16:45 5:39 17:52 4. To 12:35 21:28 6:47 16:43 5:40 17:50 5. Sr 13:03 22:35 6:48 16:42 5:42 17:49 6.»e 13:26 23:44 6:50 16:40 5:43 17: Pe 13: :51 16:39 5:44 17:47 8. So 14:04 0:53 6:53 16:38 5:45 17:46 9. Ne 14:23 2:04 6:54 16:36 5:47 17: Po 14:43 3:19 6:56 16:35 5:48 17: To 15:06 4:36 6:57 16:34 5:49 17: Sr 15:35 5:59 6:59 16:33 5:50 17:42 13.»e 16:12 7:24 7:00 16:32 5:52 17: Pe 17:03 8:46 7:01 16:31 5:53 17: So 18:07 9:59 7:03 16:30 5:54 17: Ne 19:23 10:57 7:04 16:29 5:55 17: Po 20:44 11:42 7:06 16:28 5:57 17: To 22:04 12:14 7:07 16:27 5:58 17: Sr 23:21 12:40 7:08 16:26 5:59 17: »e :01 7:10 16:25 6:00 17: Pe 0:33 13:20 7:11 16:24 6:01 17: So 1:44 13:38 7:13 16:23 6:02 17: Ne 2:52 13:56 7:14 16:22 6:04 17: Po 4:00 14:15 7:15 16:22 6:05 17: To 5:08 14:39 7:17 16:21 6:06 17: Sr 6:15 15:07 7:18 16:20 6:07 17:32 27.»e 7:21 15:42 7:19 16:20 6:08 17: Pe 8:22 16:24 7:20 16:19 6:09 17: So 9:15 17:15 7:22 16:19 6:10 17: Ne 10:00 18:14 7:23 16:18 6:11 17:30 Prodam nemøkega lovskega terierja, starega 15 mesecev, z odliœno tel. oceno in odliœno opravljenim PNZ. Tel.: Tel.: 031/ Prodam nemøko lovsko terierko, staro 3,5 meseca. Tel.: 041/ ali (01) Prodam brak-jazbeœarko, staro 1,5 leta, jelenje rjavo. Cena 250. Tel.: 041/ Prodam tribarvne nemøke goniœe, odliœnih starøev. Stari so 6 mesecev. Tel.: 031/ Drugo Prodam fazane, jerebice in race. Tel.: 041/ Izdelam gamsove œope (tudi divji praøiœ, jelen, jazbec). Informacije po tel.: (04) ali 041/ , Basaj. Izdelujem vse vrste visokih preæ; tudi prostostojeœe z izolacijo. Tel.: 031/ Izdelam vam zimske ptiœje krmilnice, umetne valilnice za ptice duplarice in pasti za lov polhov (veœ vrst). Tel.: (01) Prodam terensko vozilo znamke Nissan Terano 2,7 TD, letnik 94, km, registriran do 3/09, vreden ogleda. Tel.: 041/ , Marjan. Zelo ugodno prodam terensko vozilo Hundai Galloper, kratek model, 2,5 TDI, srebrn, letnik 1998, kupljen v Sloveniji, odliœno ohranjen, klimatska naprava, vleœna kljuka, nove gume (cena ). Tel.: 041/ Prodam (za simboliœno ceno) lovska kroja iz lodna in kangarna, øt. 50, malo noøena. Tel.: 041/ Gumbi (okrogli, treh velikosti) iz jelenje roæevine za lovske kroje (komplet), jopiœe in lovske srajce. Izdelam vam jih po æelji. Anton Intihar, Kamnik pod Krimom 8/a, 1352 Preserje. Tel.: (01)

49 Prodam teleta, koøute in jelene lopatarje (damjake) za odstrel ali nadaljnjo rejo. Tel.: 031/ Prodam ali zamenjam razliœne letnike revije Lovec. Tel.: 041/ V zasavskem loviøœu organiziramo in komercialni lov na divje praøiœe. Tel.: 041/ ali 041/ V bogatem loviøœu z divjimi praøiœi na Dolenjskem organiziramo pogone na to divjad (za skupine ali posameznike) Informacije po tel.: 031/ , po 20. uri. Prodam poljske zajce iz umetne vzreje. So cepljeni in prilagojeni za izpust v naravo. Zbiram tudi naroœila za leto Tel.: 040/ KANADA BRITANSKA KOLUMBIJA 9-dnevni program lova z licenco za odstrel MULASTEGA JELENA ter z vkljuœenim bivanjem, vodenjem in organizacijo lova USD (4.200 ) Ruk v zaœetku novembra. *** 9-dnevni program lova z licenco za odstrel PUME (GORSKI LEV) ter vkljuœenim bivanjem, vodenjem in organizacijo lova USD (5.660 ). LOV S PSI. Doslej 100 % uspeh! Lovna sezona: november februar *** 9-dnevni program lova z licenco za odstrel RISA ter vkljuœenim bivanjem, vodenjem in organizacijo lova USD (4.200 ). LOV S PSI. Doslej 100 % uspeh! Lovna sezona: november februar KOLEDAR DIVJAD 2009 Trinajst vrhunskih posnetkov naøe divjadi. Format: 48 x 34 cm + pasica za dotisk vaøe firme. CENA: 3.75 (Cena z 20% DDV znaøa 4.50.) Poøtnino zaraœunamo posebej. NOVOLETNE VOØŒILNICE! 15 razliœnih fotografij naøe divjadi. Albrehtova 54, 1291 Økofljica Tel./faks: (01) GSM: (051) grmi.doo@siol.net 040/ IZDELAVA LOVSKIH OBLEK (KROJEV) IN KLOBUKOV PO MERI, KAKOVOSTNO IN PO ZELO UGODNI CENI! PREPRIŒAJTE SE SAMI! KROJAØTVO PEŒOLER, s. p., Kranj Tel.: 04/ GSM: 031/ kontaktni naslov: joze.pecoler@gmail.com LOVSKO-KINOLOØKO DRUØTVO GORICA - NOVA GORICA organizira ZAŒETNI TEŒAJ OSNOVNEGA ØOLANJA LOVSKIH PSOV (VP-1). Teœaj je namenjen øolanju mladih psov. Potekal bo dvakrat na teden v veœernem œasu v Volœah pri Tolminu. Za œlane LD, ki sofinancirajo delovanje LKD Gorica - Nova Gorica, je teœaj brezplaœen, za druge udeleæence pa je cena teœaja 120. Œlani LKD imajo 50 % popust. Teœaj se bo zaœel s teoretiœnim delom v soboto, , ob 9. uri v Volœah. Prijave sprejema Joæe Velikonja, Vilharjeva 11/B, 5270 Ajdovøœina, ali po poøti: lkd.gorica@gmail.com. Dodatne informacije dobite na tel. øtevilki 041/ (Ivo). Lovska zveza Slovenije zbira ponudbe za opremljene gostinske prostore v najem, ki jih ima v kleti njene poslovne stavbe na Æupanœiœevi 9 v Ljubljani. Skupna izmera gostinskih prostorov je 165 m 2. Mogoœa je tudi sezonska uporaba vrta. Vsi interesenti za najem naj poøljejo svoje pisne vloge z navedbo ponujene najemnine. Vloge priœakujemo najpozneje do 1. decembra 2008 na naslov: Lovska zveza Slovenije (tajniøtvo), Æupanœiœeva 9, Ljubljana. Dodatne informacije dobite lahko na tel. øtevilki: 040/ Velika izbira strelnih daljnogledov z osvetlitvijo ali brez. Daljnogledi so polnjeni z duøikom, so odporni proti odsunu in imajo 5-letno garancijo. 164,00 188,00 224,00 583

50 270,00 e-poøta: Slavnostne lovske kroje, srajce (tudi z dolgimi rokavi), telovnike, hubertus plaøœe in pelerine izdelujemo po meri. 210,00 584

51 120,00 585

52 586