LETO VI. / ŠTEV. M KRANJ, 26. DECEMBRA 1953 GLAS GORENJSKI Lnl \ IfHF.DNlSKf OiJHiJit ')DGOVOK.'i UREriNtff SLAVKO...N K UUKVNISTVO IN UPRAVA. KRANJ,

Transkripcija

1 LETO VI. / ŠTEV. M KRANJ, 26. DECEMBRA 1953 GLAS GORENJSKI Lnl \ IfHF.DNlSKf OiJHiJit ')DGOVOK.'i UREriNtff SLAVKO...N K UUKVNISTVO IN UPRAVA. KRANJ, SA"<>T<T MREG 2; TELEFON 175; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ^ ' * - 1 tztlaja.vsaku SOl.OTn / II.TNA NAROČNINA DIN, POLL TNAv200 DIN. ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35. DTN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV ^ Ljudstvo in njegova armada sta eno V torek smo proslavljali dan Jugoslovanske ljudske armade, dvanajsti rojstni dan naše vojske. Čeprav smo ta dan po osvoboditvi proslavljali že davetič, to letos vendarle ni bila gola konvencionalnost. Po vsej Jugoslaviji je bil re; pravi praznik. Tako tudi na Gorenjskem. Prav v vsakem kraju so Dan armade po svoje pozdravili. Ni bilo velikih, bučnih proslav, tudi ne povork in manifestacij. Proslave so bile tišje, manj uradne, zato pa toliko bolj prisrčne, domače in tople. Pokazale so, kako zelo nam je vsem prirasla k srcu naša vojska. Pravzaprav je ravno to, da je nima, davka ne plačuje«itd. zemlja ostala v rokah bivših po- itd. Ze ves čas smo se zavedali, da je ona garant naših revolucijskih pridobitev, naše neodvis sestnikov, tisto, kar se ne bi In spet:»stanovanjsko hišo, smelo zgoditi. Zakaj smo imeli last občinskega odbora, izkoriagrarno reformo, zakaj so sonosti in svobode. Ves čas smo vedeli, da se brez nje ne bi bili dišča zaplenila posestva pobeglim domačinom izdajalcem? mogli upreti kremeljskemu diktatu in moskovskim posegom po Gotovo ne zato, da nekaj let naši domovini. Res je, da smo po osvoboditvi ugotovimo, da to vedeli in razumeli. Toda v se je dejansko stanje zelo malo zadnjem polletju se je ta zavest spremenilo. Zemljo splošnega tako c krepila, da smo vedno mislili nanio. Občutek enotnosti, veliki meri upravljajo ljudskega premoženja danes v bivši da. istovetnosti z našo socialistično "ojs;ko se je stopnjeval zlasti ob zadnji tržaški zaostritvi in odtlej nas preveva ponos, da se nam nikogar ni treba bati, da nam ni treba trepetati za racionalno koristi in pravice.»imap*.o Jugoslovansko ljudsko «t;i«*jo., je in>b«-», ki j* velno prisotna, k- jpvcrlmo o zunanjepolitičnih vprašanjih naše dom..v'ne. To de>tvo so prisiljeni upoštevati tudi tisti v tujini, ki tega ne bi želeli. Čeprav nas je bila večina u- deleženih le tako. da smo prebrali časopis, je bil najpomembnejši dogodek ob Dnevi JLA na Gorenjskem gotovo v ponedeljek, ko je predsednik republike tovariš Tito sprejel na Brdu pri Kranju glavnega urednika»narodne armije«. V svojih odgovorih je vrh. komandant JLA govori' o notranjem in mednarodnem pomenu naših stremljenj da bi bila armada čimmočnejša, o odlikah borbe za socialistične družbene odnose v armadi, o pomenu ; /.kuš3nj iz narodnoosvobodilnega boja v naši vojski, o nekaterih načelih organizacije in formacije naše armade in o borbi mnenj v vojaškem tisku. Dan r.rmade j«odi»knil po v»ej Gorenjski. Zlasti lepe akademije so bile v Kranju, Tržiču, na Jesenicah, v Naklem in drugod. Ze pred torkom in na sam Dan so iz številnih gorenjskih krajev krenili na obisk k raznim vojaškim enotam. Socialistična zveza in Zveza borcev v Tržiču sta pripravili obiske v graničarskih karavljah na Košuti. Obiskani so bili iz srca veseli gostov in darov, ki so jim pokazali, kaj čutijo Tržičani do vojih tovarišev vojakov, ko so prišli do njih tudi po tako naporni poti in v snežnem mete- Tudi jeseniške žene so ob Dnevu armade obiskale graničarje ob karavanski meji, pred tednom pa je 40 jeseniških žena obiskalo I. proletnrsko biigado v Kopru. Lep je bil sprejem. Zene io pozdravile te hrabre čuvarje naših meja In jim razdelile blizu 40 tisoč cigaret, mnogo peciva in drugih priboljškov. Obiskom in proslavam se je pridružila vrsta športnih srečanj, ki so bila posvečena temu dnevu. Naj omenimo samo tekmovanje med»vazduhoplovcem«ir. LJubljane in domačimi športniki v Kamniku, telovadni nastop na Jesenicah, namiznotenl- 3ke turnirje itd. Letošnje praznovanje Dneva armade je spet enkrat potrdilo dejstvo, da sta ljudstvo In njegova armada eno. Mi smo imeli agrarno reformo? Milijoni les z na tleh, pobrati pa fih ne ijuđshlm premoženjem - Prilaščalo si skupno lasi - GmsiHha četa prodala nacionalizirano hektare - Niti davhov ne plačujejo številna posestva, hiie travniki, polja itd. so z uredbami in sodbami sodišč prešla v last splošnega ljudskega premoženja. Z agrarno reformo, z zaplembo lastnine kolaborantov, z nacionalizacijo, je naraslo ljudsko premoženje. Občinski ljudski odbori in kmetijske zadruge so v glavnem prevzeli dolžnost, da bodo skrbeli in upravljali to skupno lastnino. S tem so vzeli nase odgovorno nalogo, kajti prav gotovo ni bilo vseeno, kako in kaj bodo gospodarili. Vendar kaže, da zaupanje ni bilo na mestu, zakaj današnje stanje tega splošnega ljudskega premoženja je tako slabo, da je nujno potrebno, da se popravi. Njive in polja niso obdelana; če so, so zelo slabo. Travniki so zanemarjeni kot zemlja brez lastnika. Tega sicer ne gre posploševati, ni povsod enako. Kjer je bil svet razdeljen brezzemljašem, je v redu in zemlja je lepo obdelana, kjer pa je ostala v rokah razlaščencev, pa je precej drugače. lastniki, ki zaplembenih odločb sodišča niti ne priznajo, ter se na zemlji splošne imovine počutijo kot mlade kukavice v gnezdu. Ce pa posestva ne u- pravlja bivši lastnik, potem ga pa prav gotovo njegovi bližnji sorodniki. Torej, kot pravimo, ostane»v familiji«. Nacionalizirano imovino in posestva cerkve po večini u- pravljajo (po tihem dogovoru z župniki in kaplani) kar mežnarji. In zopet je vse v redu in prav. Samo s to razliko, da ti»ljudski«upravitelji splošnega ljudskega premoženja za razliko od prejšnjih lastnikov, ki so plačevali davek, tega ne delajo, niti ne plačujejo najemnine. Tukaj so tisti milijoni, ki leže na tleh, pa jih ne poberemo. Kdo je temu kriv, da»občina nad tem premoženjem nima pregleda«,»občina o zemljišču ne vodi evidence«,»odločba OLO o zaplembi ni bila realizirana«,»travnik si je prisvojil brat razlaščenega in ga protipravno izkorišča«,»najemne pogodbe Janez, ali ni ta-le njiva občinska? Kje pa! Saj so mi jo prodali gasilci. (Beri članek.) šča zasebnica, najemnine ne plačuje, pogodbe nima, davka ne plačuje«. Predvsem leži tu krivda na ljudskih odborih, ki se za splošno ljudsko premoženje niso bri- znamo - Bresuestrao ravnanje s splošnim gali in zato jih zadene polna odgovornost pred javnostjo. Številni kvazi-lastniki se izgovarjajo, češ, saj mi je predsednik KLO»svet šenkal«. Prav verjetno je, da se je to res zgodilo, saj so se ljudski odbori na ta način zlahka znebili odgovorne naloge, po drugi strani pa se tako nikomur niso zamerili. Se nekaj primerov: v zemljiški knjigi vpisan lastnik posestva splošnega ljudskega premoženja občina Žiri je dodelila zemljišče Gasilski četi Ziri v obdelovanje in upravljanje. Gasilci pa so zemljo prodali Jožefi Poljanšek za dinarjev!! Eno parcelo pa je ista četa prodala Pavlu Mravljetu za 5000 dinarjev, ta pa jo je takoj za višjo ceno prodal naprej! Posestvo Gregorja Pečelina iz Brekovce 6 je po odločbi Okrajnega sodišča v Kranju prešlo v splošno lastnino. Nekaj parcel formalno izkorišča KDZ Ziri, dejansko pa jo izkoriščajo posamezni člani KZ. Niti občina, niti zadruga nista imeli od nje nobenih koristi. Okrog 3 hektare zemlje si je prilastila žena bivšega lastnika. Ne plačuje najemnine, niti pogodbe nima. Ljudski odbor se za to ne zmeni. Mariji Martinjak iz Pšenične police 7 je bilo leta zaplenjeno posestvo s hišo. Danes ga še vedno upravlja bivša lastnica! Občina ne vodi evidence. Janezu Slamcu so bile s sodbo odvzete njive in travniki. Premoženje upravlja bivši lastnik, zaplemba ni bila uresničena in je toliko na boljšem, da ne plačuje davkov! Tak jo torej odziv ljudskih odborov in zadrug na agrarno reformo, obsodbe protiljudskih elementov in njim podobnih. Tak neodgovoren in malomaren odnos do splošne imovine zasluži samo obsodbo. To se pač nikdar ne bi smelo zgoditi, saj to pomeni sabotirati upravičene odloke ljudske oblasti in zavreči pridobitve revolucije. Na vsak način bodo morali ljudski odbori to svojo napako temeljito popraviti in v bodoče bolje varovati splošno ljudsko premoženje. r PROMET, SUSMARSTVO, NEDOVOLJEN POSEK MANJŠE RAZLIKE T OBRTNIŠTVU NOVA LJUDSKA DRAMA * Obrazi in pojavi * MEJA ANGLEŠKE HLADNOKRVNOSTI * Izumi in izumitelji GORENJSKA ZIMSKA OLIMPIADA ZANIMIVOSTI NASVETI PODLISTEK ^ «J Praznik ljudske vstaje v Loki Ze v četrtek, 17. decembra so v Loki pričela praznovanja. Mesto si je nadelo praznično obleko. Na večer pred praznikom je bila na Trati slavnostna akademija. Prisotnih je bilo toliko Ločanov, kolikor jih v dvorani na Trati ne vidiš zlepa. Med udeleženci so bili tudi ljudski poslanec tov. Boris Ziherl, zastopniki družbenih organizacij in ustanov ter predstavnik škofjeloškega garnizona podpolkovnik Dušan Bilančič. Dopoldne so na pročeljih treh loških poslopij odkrili spominske plošče, ki spominjajo na velike dogodke in osebe iz prvih dni vstaje. Ena teh plošč je bila vzidana v steno doma JLA, ki je bil v času nemške okupacije nacistično sodišče z zapori. Med vojno so partizanski borci izve JJan" si bo zgradil novo tovarno O»Elanu«, tovarni športnega orodja v Zgoši pri Begunjah ste prav gotovo že mnogo slišali in približno veste kaj izdelujejo. Toda tudi v»elanu«je marsikaj novega in zanimivega. Kar preberite, kaj vse so ml povedali!»letošnji proizvodni plan smo med letom povečali za skoraj 100 odstotkov in ga bomo dosegli po vrednosti za 140 milijonov din. Do konca novembra smo že prodali za 130 milijonov din izdelkov. Posebno velik promet smo dosegli v zadnjih dveh mesecih. Delno smo znižali tudi cene, seveda pa smo pri tem odvisni od trga, ker moramo kupovati jesenov in drug les, ki je iz dneva v dan dražji. Mnenja smo, da bi morali za športno orodje znilati tudi prometni davek, ker je to nujna potreba naših šol, telovadnic itd. Nadaljnji razvoj našega kolektiva pa je zaradi slabih delovnih pogojev v starih obratih nemogoč. Zato smo se odločili, da zgradimo novo tovarno, v kateri bodo prišle do izraza vse prednosti sodobne industrije. Tovarno bomo postavili v neposredni bližini sedanjih prostorov. Z deli smo že začeli. Letos pa smo začeli izdelovati tudi vrsto novih izdelkov, razširili smo opremo za telovadnice z najsodobnejšim mladinskim orodjem, začeli smo izdelovati opremo za mladinska igrišča. Poleg tega športnega orodja izvoljeni organi skupščine Dne 16. decembra je skupščina na skupni seji Izvolila za Zveznem zboru. kot zastopniki LR Slovenije v svojega predsednika Miho Marinka, kakor tudi nov izterih imenu je nastopil tovariš Na predlog 32 poslancev, v kavršni svet, kateremu predseduje Viktor Avbelj, je skupščina izvolila nov trinajstčlanski izvršni tovariš Boris Kraigher. Na zasedanju sta oba zbora svet Ljudske skupščine LR Slovenije. Vanj so bili izvoljeni odobrila poročilo svojih verifikacijskih odborov. V republiškem zboru je v razpravi o teh sledeči ljud. poslanci: za predsednika izvršnega sveta tovariš poročilih sodeloval tudi dr. Marijan Brccelj. Po zaprisegi poslancev sta skupščinska doma Boris Kraigher, za člane pa dr. Marijan Brecelj, Jože Borštnar, izvolila svoji predsedstvi ter Milko GoršiČ, Stane Kavčič, imenovala komisiji za izdelavo Franc Kimovec, Boris Kocjančič, Ada Krivičeva, Matija Ma osnutka poslovnika. Republiški zbor je izvolil deset svojih članov za Zvezno skupščino, kjer pit, Niko Šilih in Janez Vipotle/it", Zoran Polič, Franc Po bodo nastopali, če bo potrebno, nik. smo uvedli tudi proizvodnjo raznih zaščitnih sredstev za delavstvo v rudnikih, industriji, gozdarstvu itd. Izdelujemo razne predpasnike, ščitnike za kolena in drugo. Tudi gasilsko o- premo z lestvami vseh tipov že delamo. dli drzen napad v poslopje in osvobodili večje število zaprtih aktivistov Osvobodilne fronte, ki so takoj nato odšli v partizanske vrste. Lepo je bilo, da je bil pri odkritju plošče, ki omenja ta dogodek, prisoten tudi udeleženec te akcije tovariš Cveto Kobal, eden prvih škofjeloških partizanov, in da je v krajših besedah obudil spomine na to junaško dejanje. V petek dopoldne so se na Mestnem trgu zbrali bivši partizani škofjeloškega območja. V svojem nagovoru je tovariš Boris Ziherl povabil bivše partizane, naj tudi v današnjih dneh nadaljujejo svojo vneto dejavnost. Zaključni dogodki občinskega praznovanja so bili v soboto in nedeljo. Na prvi dan so rezervni oficirji, pripadniki predvojsške vzgoje in Zveze borcev NOB napravili vojaško vajo z napadom na mesto, v nedeljo dopol- dne pa je bila mladinska akademija, ki je loški občinski praznik povezala z občim praznovanjem po vsej državi. Posvečena je bila Dnevu armade. Na njej so sodelovali mladinci tamkajšnjega garnizona in škofjeloški mladinci. Sledile so še druge prireditve v čast dneva naše vojske. Novo imenovani heroji Stane Kosec je bil že pred vojno znan kot napreden politični delavce in revolucionar. Bil je sin malega kmeta na Rašici v ljubljanskem okoliškem okraju. Po poklicu je bil delavec. Takoj po okupaciji je začel organizirati upor in zbirati o rožje v Tacnu, Gameljnah, Rašici in Črnučah. Ustanovil je prvo Rašiško četo in borci so ga zaradi njegove borbenosti in priljubljenosti kmalu izvolili za komandirja. Svojo četo je Kosec pogumno vodil v mnogih težkih borbah z Nemci. 28. septembra so nemške enote napravile organiziran napad na Rašico in požgale vso vas. Kosec se je s svojimi borci tri dni srdito boril. Zaradi sovražne premoči je četa utrpela velike izgube. Kosec je bil v boju težko ranjen. Manjša skupina je z ranjenim komandirjem prenočila na kozolcu pri vasi Vešča. Bili so izdani in napadli so jih nemški orožniki. V boju z njimi je padel Maks Pečar, Kosec pa je bil ponovno ranjen. Nezavestnega so dobili v roke Nemci in ga prepeljali v Begunje, kjer je med mučenjem izdihnil. Jakob Bernard, po poklicu gradbeni tehnik, tje bil doma v vasi Koritno pri Bledu. Ko so Nemci zasedli naše kra- je, je takoj pričel sodelovati pri pripravah za ljudsko vstajo v domačem okolišu. Junija 1941 je odšel med prve partizane na Jelovici. Z Gregorčičem m ostalimi tovariši v političnem in vojaškem vodstvu partizanskega gibanja na Gorenjskem je opravil veliko propagandno delo in pripravljal napad na Begunje. Kot rezervni častnik bivši jugoslovanske vojske je bil Bernard strokovni svetovalec v štabu Cankarjevega bataljona. Po slavni bitki v Dražgošak je Bernard postal komandir Poljanske čete. Borce je znal navdušiti, ljudstvu pa prikazati svetle cilje partizanskih bojev. Po vsej Gorenjski je bil izredno priljubljen. Da bi čimbolj vzpod- budno vplival na množice, jo nekajkrat sklical vaške odboro in organiziral ljudsko sodišče za izdajalce. 16. februarja 1942 je z nekaj tovariši odšel na zvezo v Selško dolino. V vasi Stirpnik *o ga nenadoma obkolili Nemci io Bernard je v boju padel.

2 Teden dni po svetu SMRTNA OBSODBA T Jefferson Cittvju v državi Missouri so v plinski celici u- smrtili Austina Halla in Bonneja Headvja, ker sta ugrabila in ubila 6 letnega dečka. MARTIN BOHRMAN MRTEV? Italijanski časopisi pišejo, da je vodja Hitlerjeve telesne straže v Rimu umrl. Bohrmana iščejo vse obveščevalne službe na svetu. Novinarji so ugotovili, da je pokopan na rimskem pokopališču Verano pod lažnim imenom»roberto, turist iz Alzacije«. TRGOVINSKA POGODBA Iz Bruslja poročajo, da je Sovjetska zveza sklenila z Belgijo pogodbo o nakupu tekstila za približno funtšterlingov. Sovjetski gospodarstveniki domaevajo, da se bodo sovjetska naročila še zelo povečala. NOBELOV NAGRAJENEC UMRL V Kaliforniji je umrl dr. Robert Milickan, Nobelov nagrajenec za fiziko in znani strokovnjak za raziskovanje kozmičnih žarkov. SKUŠALI SO POBEGNITI Pred dvema dnevoma je poskušalo pobegniti iz Jacksona, največjega zapora na svetu, ki leži v državi Michigan, 10 zapornikov. Posrečilo se jim je prerezati jeklene mreže v kanalih in priti izpod zidu na prosto. Sest pa so jih hitro ujeli v ukradenem avtomobilu, v katerem so skušali pobegniti, dva pa so aretirali blizu zapora. V tem zaporu je lani prišlo do hudih neredov, ki so trajali več kot mesec dni. MOSADEK OBSOJEN Bivši perzijski ministrski predsednik Mohamed Mosadek je bil obsojen na 3 leta zapora, drugi obtoženec, general Riahi pa na 2 leti zapora in izgubo čina. Prvotno se Mosadek proti sodbi ni hotel pritožiti, ker je zanikal pristojnost sodišča, kasneje pa se je premislil, ker mu je, kot je dejal, v zaporu preveč dolgčas. Glas naših bralcev Z cposcr/cnfcrn je treba zmanjšati število prekrškov, samo kaznovanje jih ne bo preprečilo Svet za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru v Kranju ima polne roke dela; prijave prekrškov državljanov rastejo kot gobe po dežju. Gre za prekrške, ki sicer niso vedno težjega značaja, pa kljub temu dajo veliko dela, po drugi strani pa so kljub temu slabo izpričevalo za naše državljane. Organi, ki prijavljajo prekrške, trgovinska inšpekcija, gozdna gospodarstva in drugi s samo prijavo bolj malo koristijo, kajti samo kaznovanje ni in ne bo odpravilo kaznivih dejanj. Največji problemi, s katerimi se morajo notranje uprave baviti, so ureditev prometa, številni pnimeri šušmarstva in končno nedovoljen posek lesa. Prometnim organom je uspelo spraviti promet kolikor toliko v red. Nekdanje, lahko bi rekli, anarhično stanje so odpravili. Vendar tu in tam še vedno šepa, ne toliko po krivdi samih organov, kot po krivdi državljanov pešcev in ne nazadnje tudi teh ali onih vozačev. Uredba, da morajo koiesarji imeti svetlobna znamenja in zvonce, je dvignila oblake prahu in negodovanja. In to na račun ljudske oblasti in izvršilnih organov. Zvone? in luči imajo prav povsod, zakaj jih pri nas ne bi bilo treba. Trgovska mreža jih sicer res ni imela takoj v prodaji, vendar jih je kmalu nabavila. Tisti čas pa prometna milica ni intervenirala. Opazke, da je ta uredba zopet»muha«nekaterih, res ne drži. Zakaj? To xivedbo je r/jlast morala izdati, ker je bilo zaradi teh pomanjkljivosti toliko in toliko prometnih nositč. Svojevrstno j'; obnašanje pešcev, ki so z-.oo malo ali pa nič disciplinirani. Menda res nihče ne more zavidali prometnikom, Nevljudnost uslužbenca Dne 30. novembra 1953 sem dšel na železniško postajo Otote po delavsko mesečno vozovnico. O odurnosti zaposlenega prometnika sem že večkrat slišil, zato sem pred vrati pisarne vprašal nekega uslužbenca, če se mesečne karte v tem času izdajajo. Skladiščnik mi je pritrdil. Nato sem z malo večjim pogumom stopil k okencu prodajne blagajne, nalahno sem potrkal, ker je bilo zagrnjeno. S presenečenjem sem iz pisarne zaslišal rohneč, slabo obetajoč odgovor.»kdo trka?«me je uslužbenec nevljudno vprašal. Sledila je še dolga vrsta psovk na moj račun. Te kletvice, ki res ne spadajo v kulturno poslovanje, niti v naš čas, je spregovoril prometni uslužbenec Slavko Kavčič. Jaz bi bil zadovoljen, če bi mi vljudno in kratko razložil, da kart ne izdaja, toda takih psovk nikakor ne morem razumeti. Posebno, ker sem zadnjič kupil karto prvega v mesecu, nekoliko pred prihodom vlaka, ter sem bil prav tako pozdravljen z godrnjanjem.»vozovnice izdajamo že dan pred prvim«mi je dejal uslužbenec. Takrat sem njegovo neprijaznost nekako z razumevanjem sprejel. Vprašujem se, zakaj odgovorni železniški organi v Otočah z razglasom ne sporoče, kdaj so sploh pripravljeni izdajati mesečne vozovnice za delavce. Kdorkoli in kadarkoli jo je doslej zahteval, je naletel na slabo razpoloženje uslužbencev pri blagajni. Prostaški nekulturni odnosi tov. Kavčiča pa presegajo že vse meje. Ta članek izraža voljo večine delavcev, ki zahtevajo, da železniška direkcija v Ljubljani vsaj za silo pouči tov. Kavčiča o kulturnih odnosih do potnikov, sicer bomo primorani zahtevati, da omenjenega tovariša napotijo iz službe. Jože Ravnik ki se noč m dan trudijo z ljudmi, jih opozarjajo in prosijo, naj hodijo tam, kjer je pač za pešce določena pot. Po navadi naletijo na gluha ušesa in zato se ne moremo čuditi, če niso vedno nasmejani in dobre volje in, da vzroje, če jih ljudje ne poslušajo, niti ne upoštevajo o- pozorila. Zato tudi večkrat zavpijejo. No, bolj na mestu bi bile piščalke, ki so si jih ponekod že nabavili, pri nas jih pa menda še bodo. Težak problem je še vedno šušmarstvo. Z administrativnimi ukrepi ga zlepa ne bomo odpravili, niti niso notranje uprave samo zato, da bi se bavile i številnimi primeri, zlasti na podeželju. Res premalo je, da vsak posamezen primer samo prijavimo. Sodnik za prekrške storilca kaznuje in nato gremo zopet po starem tiru dalje. Na ta način res ne bomo prišli daleč. Kvečjemu zopet do novega, enakega primera. Razne inšpekcije, ki prijavljajo primere šušmarstva, mislijo, da je s tem zanje stvar opravljena. Vendar temu ne bi smelo biti tako. Nujno bi bilo poiskati vzroke temu pojavu in z ustreznimi preventivnimi ukrepi to pač preprečiti. Zanimivo bo morda, da obrtna zbornica doslej še ni prijavila prav nobenega primera. Po strokovni strani tudi ne naredijo korakov, ki naj bi preprečili to škodljivo, privatnikom donosno dejavnost. Se več, občinski odbori gredo tako daleč, da poznane šušmarje enostavno obdavčijo, samo da dobijo denar in s tem je zadeva zanje o- pravljena, problem šušmarstva odpravljen. Da je taka politika do tega vprašanja v samem jedru popolnoma zgrešena, je menda očitno. Tak način preganjanja šušmarjev, z obdavčenjem namreč, je skrajno škodljiv in končno tudi apolitičen. Seveda je pot»po liniji najmanjšega odpora«najlažja, vendar bomo škodljive posledice takega»reševanja«vsaj še nekaj časa občutili. Posebno poglavje, s katerim se mora baviti sodnik za prekrške, je nedovoljen posek lesa. Številne prijave dajo slutiti, da so administrativne kazni precej prenizke. Preko 70 prijavljenih prekrškov v enem samem dnevu je tako veliko število, da utegne to gospodarsko škodljivo delo postati družbeni problem. V dobi obnove in izgradnje so bili naši gozdovi močno izkoriščani. Danes nam to ni več potrebno. Zato oblast dovoli sekanje samo v omejenem merilu in še to ne povsod. Vendar, kot kaže, se kmetje (ti so namreč prvi prizadeti) kaj malo ozirajo na odredbe. Sekajo kar povprek, seveda pa najraje v gozdovih splošnega ljudskega premoženja. Strogo nadzorovanje logarjev kaj malo zaleže, če pa sekajo na vseh konceh. Morda nehote dobivajo ti ljudski škodljivci podporo po tovarnah in obratih, anjše razlike v obrtništvu fnekai o načrtu pričakovane uredbe Jugoslovanski obrtniki razpravljajo o načrtih nove Uredbe o brtnih obratih in obrtnih podjetjih. Sam načrt se v nekaterih določilih precej razlikuje od sedanjega obrtniškega zakona. Osnutek Uredbe v začetku navaja, da so obrtne organizacije, obrtni obrati, obrtna podjetja in obrtne zadruge tiste gospodarske organizacije, katerih predmet poslovanja je opravljanje obrtne dejavnosti. V nadaljevanju osnutka je navedeno, kaj vse zajema opravljanje obrtne dejavnosti. Obrtniški~braf~še lahko ustanovi s sredstvi družbene lastnine ali s sredstvi privatne lastnine (privatni sektor), medtem ko morata obrtno podjetje in obrtna zadruga temeljiti le na sredstvih socialistične lastnine. Zelo važno je določilo, da v zasebnem obratu ne more biti zaposlenih več kot 5 oseb. Republiški Izvršni svet ali pa okrajni ljud. odbor lahko za posamezne stroke predpiše zaposlitev izpod 5 delavcev, ali pa zabrani izkoriščanje tuje delovne sile. Obrtniške organizacije so praviloma dolžne imeti vajence, nadaljnje svet. predpise v zvezi s tem pa bo izdal republ. Izvršni Za ustanovitev obrtne organizacije morajo razen splošnih pogojev obstajati še drugi pogoji, ki jih osnutek tudi točno navaja. Obrtniške organizacije s sredstvi, ki so družbena lastnina, se lahko ukvarjajo z več obrtnimi dejavnostmi, privatnim obrtnikom pa je to dovoljeno samo, če so te dejavnosti sorodne, če se medsebojno dopolnjujejo in če je obrtnik izšolan mojster za vse te dejavnosti. Privatni obrtniki morajo za opravljanje del izven svojega sedeža obratovanja dobiti predhodno dovoljenje tajništva za gospodarstvo pri pristojnem ljudskem odboru. Obrtniške organizacije iz sredstev družbene lastnine lahko organizirajo delo tudi na domu delavcev. Ti delavci imajo pri razdelitvi dobička enake pravice kakor ostali člani delovnega kolektiva. V tretjem poglavju govori o- snutek o obrtnih obratih s sredstvi družbene lastnine. Te obrate upravljajo delovni kolektivi, poslovodjo pa postavlja pristojni ljudski odbor, praviloma na podlagi natečaja. Državni organi in ustanove gospodarske in družbene organizacije lahko u- stanovijo obrtne delavnice za svoje potrebe, in jim tudi določajo organe upravljanja in njihove pravice. Obrat s sredstvi družbene lastnine, v katerem je poleg poslovodje zaposleno manjše število delavcev, ljudski odbor okraja (mesta, mestne občine s posebnimi pravicami) oziroma družbene ali gospodarske organizacijo, katera je ustanovila obrat, lahko da na podlagi posebne pogodbe v upravljanje obrtnemu mojstru. Ljudski odbor, družbena oziroma gospodarska organizacija lahko poveča ali povečuje kapaciteto takega obrata z vlaganjem novih investicij. Posebno poglavje v osnutku obsegajo obrtne zadruge. Obrtni mojster in delavci lahko ustanovijo obrtno zadrugo zaradi skupnoga opravljanja določene obrtne dejavnosti z dogovorom o Se so, ki ne verjamejo, ki rade volje kupujejo nežigosan les od privatnikov, misleč da strojna setev daleč prekaša ročno pri tem na nedovoljene (!) ko- Vsak kmetovalec, ki hodi v zadrug, naj bi se na njih tudi risti podjetja. Kmetje rade vo- jesenskem času mimo žitnih polj odločili, da vsaj za vsako večje lje plačajo dinarjev globe, in je le malo pozoren, mora opa- naselje nabavijo po en sejalni ko pa dinarjev lahko za- žiti veliko razliko med strojno stroj. Za naše gorenjske prilike služijo. in ročno posejanimi žiti. Pri pr- bi marsikje najbolje služil manj- Proti tem pojavom bo treba vih vidi enakomerno, krepko ši enovprežni sejalni stroj prav podvzeti ostrejše mere, vendar rast, pri drugih slabšo in neena- tak (ali izpopolnjen), kakor je samo administrativen postopek komerno z manjšimi in večjimi n a primer devet vrstni stroj prine bo pomagal. Veliko več u- prazninami. Tu in tam pa zopet klopljiv na»ogrodnik*. Našim speha bomo poželi, če bomo lju- ena rastlina duši drugo.-razen manjšim kmetijam bo zelo dođem uredbe, odločbe itd. tolma- tega pride zrnje pri ročni set- brodošel, pa tudi v bregovitih čili. Prav gotovo v Cerkljah vi v različne globine in znaten Igah, kjer so večji stroji teže kmetje ne bi ob letošnjih me- del semena ostane tik pod poritvah v tamkajšnjem okolišu vršjem ali celo na vrhu. Ako je uporabljivi, bi prišel prav. na debelo sekali, če bi ljudem vreme dovolj vlažno, seme zeleraztolmačili namen in pomen ni, ob suši pa sploh ne kali in Ogrodnik je večstransko sestavljiva priprava, ki dela jamice za saditev krompirja (z njo raziskovanj. Tako pa imamo da- tudi ptiči ga veliko poberejo. Ce nes na tem mestu golicavo. Lju- to žito zeleni, je v zemlji slabo se zasiplje, okopava in osiplje). di je zajela panika, da bodo raz- zakoreninjeno in spomladi Ti so več vrstni in delovna širina se poljubno naravna. Za ga laščeni, in so zato posekali, kar hitro uniči nočno zmrzovanje se je le dalo. Določen del od- vrhnjih plasti»srež«to pripravo je med našimi kmeti veliko zanimanja! Tovarna v govornosti verjetno nosijo mno- Pri strojni setvi je poleg ne žične organizacije, ker ob tem sporno boljšega pridelka treba c^h L e s je vdelala par ogrodnimasovnem gospodarskem krimi- upoštevati do 25% prihranka pri ^ov 5 e p r e c i n e * a J * e t i i n t a t i D nalu niso opravile svoje naloge, semenu. Kjer bi bil sejalni stroj ki bilo treba na podlagi prak- Ljudem namreč niso pojasnile, dovolj izkoriščen) n. pr. v kme- tičnih izkušenj še nekoliko lxniti jim povedale, da o kaki raz- tiski zadrugi), bi ga že samo popolniti. Tako izpopolnjena prilastitvi sploh ni govora, da so prihranek semena dobro obresto- prava bi našla takoj dov ; kupmeritve zgolj v.raziskovalne val. > s a J i s e z n i izbo. iat cev namene. Socialistična zveza in Sejalni stroj se je pri nas že * n pocenilo pridelovanje vseu druge organizacije bi morale močno uveljavil, vendar je še okopavin. Tovarna z izdelavo ni ljudem to pojasniti. Ne gre sa- dosti vasi in tudi kmetijskih nadaljevala, ker ni imela naromo za cerkljanski primer, gre zadrug, ki ga nimajo, posebno čil - Tovarna bi sedaj lahko poza dosti več. V vseh teh, za- v radovljiškem okraju in po ne- stavila približno ceno zanj. enkrat naštetih problemih bi katerih drugih krajih Gorenjske. Kmetijske zadruge bi s primermorale organizacije mnogo bolj Zal, se še najdejo kmetje, ki nim pojasnjevanjem prav gotose ne poslužijo stroja, četudi vo zbrale toliko naročil, da bi vzgojno vplivati. Ti problemi bi prav tako morali najti ^nesto v jim je na razpolago. Trdijo, da se izdelovanje izplačalo. dnevnem redu sestankov, kajti po ročni setvi več pridelajo, slana ta način jih bomo laže od- me pač lahko, zrnja pa pri ena- prav tako za dvobrazdne Zadnja dva stavka bi veljala pluge. pravili kot pa z administrativ- kih pogojih prav gotovo ne. nim kaznovanjem. Ko bodo občni zbori kmetijskih Novo tovarniško poslopje Na zadnji seji delavskega sveta»gorenjske predilnice«v Skofji Loki so med drugim govorili tudi o obnovi strojnega parka, ker bi s sedanjimi stroji ne mogli več konkurirati ostalim in novim predilnicam v državi. V škofjeloški predilnici imajo stroje, ki so preživeli že dvakratno življenjsko dobo in stroški za vzdrževanje se stalno večajo. Kako bi rešili to vprašanje, razmišljajo že več let. Ce bi imeli denar, bi bilo to lahko. Inozemci bi jim radi prodali nove stroje. Kljub temu pa niso klonili. Našli so poceni rešitev. V predilnicah imajo po navadi več obratov in različne postopke dela. Tudi v škofjeloški je tako. Poleg fine predilnice imajo vigonko, to je obrat, v ustanovitvi zadruge. Ustanovi jo lahko najmanj 5 obrtnih mojstrov ah obrtnih delavcev. Proizvajalna sredstva, ki jih obrtni mojstri ali obrtni delavci ob ustanovitvi nalože v zadrugo, postanejo družbena lastnina. U- stanovitelji imajo pravico do povračila vrednosti vloženih proizvajalnih sredstev, vrednost vloženih sredstev v zadrugo pa določi komisija ljudskega odbora okraja, mesta ali mestne občine s posebnimi pravicami. Dogovor o ustanovitvi obrtne zadruge se napravi v obliki pogodbe, katero mota odobriti pristojni ljudski odbor. Obrtna zadruga je dolžna prevzeti vse obveze, ki izvirajo za njo iz pogodbe o ustanovitvi zadruge. Točno je tudi določeno, kdaj se lahko odpove delovno razmerje obrtnemu mojstru oziroma obrtnemu delavcu, ki je vložil proizvajalna sredstva v obrtno zadrugo. Precej določil ureja položaj privatnih obrtnikov. Razen osnovnih pogojev, ki so prednis.ini v osnutku za ustanovitev privatnega obrtnega obrata, lahko ljudski odbor okraja predpiše še posebne pogoje. Privatni obrtni obrat se ustanovi na podlagi dovoljenja, katerega izda Svet y.a gospodarstvo ljudskega odbora okraja, mesta ali Delovni kolektiv podjetja»okovje«v Kamni gorici, ki izdeluje pohištveno okovje in vse vrste nasadil za pohištveno stavbo, je že izpolnil svoj letni proizvodni plan in ga bo do konca leta presegel po vrednosti za okoli 3 milijone dinarjev. Kolektiv je za to proizvodnjo odplačal že tudi nad 6 rhilijonov dinarjev davka na promet proizvodov. V proizvodnji okovja je kolektiv uvedel tudi nekatere novosti, predvsem je začel opuščati uporabo uvožene roževine, ker so bila za to potrebna devizna sredstva, kar je tudi višalo proizvodne stroške. Uvoženo roževino pa sedaj uspešno nadomeščajo z domačim polivinilom. S tem so se jim znižali stroški surovinam za okoli 300 odstotkov, medtem ko so se znižale cene okovju za približno 30%. Pred dnevi je dobil kolektiv tudi obvestilo, da sme dokončati gradnjo nove tovarne, v katero so že pred leti vložili več milijonov dinarjev in je stavba že pod streho. Računajo, aa se bodo že za naš delavski praznik 1. maj vselili v novo tovarno. Znižali bodo stroške katerem predejo iz bombažnih odpadkov. V tem obratu imajo starinske stroje, ki so že davno odslužili svojemu namenu. Stanko Medved, pbratovodja tega obrata, je že dolgo v predilnici. Mnogo je razmišljal, kako bi izboljšal delovni postopek. Doma je celo napravil miniaturno predilnico. Pri tem pa mu je šinila v glavo zamisel, ki jo je pred meseci uresničil. Izumil je čisto svojstven način predenja, ki je veliko cenejši in praktičnejši. Predelal je star prstančev stroj po svoji zamisli in s tem povečal proizvodnjo za 100%, kot jo imajo sedanji stroji»selfaktorji«. Proizvodni stroški pa so nižji za cca 200%. Tako znaša mezda pri novem stroju za 1 kg preje 3.5 din, mestne občine s posebnimi pravicami, na čigar področju se ustanovi obrat. Dovoljenje se ne more prenesti na drugo osebo. Važno je omeniti, da je Svet za gospodarstvo ljudskega odbora dolžan izdati dovoljenje za delo, kadar obrtni mojster izpolnjuje vse predpisane pogoje. Z vpisom v register se privatni obrtni obrat smatra za ustanovljenega in lahko začne z delom. Posle obrtnega obrata vodi obrtni mojtter, kateremu je izdano dovoljenje za delo, v primeru pa, kadar je zadržan zaradi bolezni, vojaške dolžnosti ali upravičene odsotnosti, ga vodi lahko tudi poslovodja. V teh primerih lahko tudi začasno odjavi svoj obrtni obrat, vendar to ne more trajati več kot eno leto. Dovoljenje za izvrševanje o hrti lahko Svet za gospodarstvo ljudskega odbora izda tudi vo Z njimi bi si prihranili pri pomladnem in poletnem oranju najmanj 40% pri času, saj traktorjev tudi še ne bodo imeli povsod tako kmalu. Kupcev za tak plug bi bilo dosti. Gorenjski kmetje želijo, da bi tovarna v Lescah kmalu pričela izdelovati ogrodnike in pluge. Kolektivi takih tovarn bi se morali tudi sami bolj zanimaza proizvodnjo orodja in strojev, ki olajšujejo in pospešujejo kmetijsko proizvodnjo, četudi bi bil morda zaslužek nekoliko manjši. Z dobrimi stroji in orodjem po solidni ceni, bi se proizvodnja dvignila in pocenila. S tem bi se zniževale tudi cene kmetijskim pridelkom, to pašo želje potrošnikov in delavcev. J. P. medtem ko na»selfaktorju znaša 9 din. Poleg tega pa ima stroj še druge prednosti. Tekstilna tehnika Marjan Pire in Jože Ferjančič pa sta preuredila stroj za predenje predpreje tako imenovani»flajar«js tem, da sta izdelala nova raztezala, ki prenesejo tudi do 20 X raztege. S to izboljšavo pa bi pri letošnji 11-mesečni proizvodnji prihranili nad 12 milijonov din, ali bolje povedano, kilogram preje bi se pocenil za 40 din, skupnosti pa so prihranili več milijonov deviznih dinarjev. Ko bodo preuredili vse stroje, se jim za nekaj let ne bo treba bati konkurence in bodo s svojimi izkušnjami lahko pomagali tudi drugim kolektivom. jaškemu vojnemu invalidu, ki nima usposobljenosti obrtnega mojstra, če se ukvarja z ustrezno obrtno dejavnostjo več kot f> let in ima strokovno sposobnost obrtnega delavca. Nadalje lahko predpiše republiški Izvršni svet, da se ne zahteva usposobljenost obrtnega mojstra za ustanovitev privatnih obrtnih obratov določenih obrtnih dejavnosti na področju mesta in mestnih občin s posebnimi pravicami. V vaseh in manjših mestih, ki jih določi sekretariat za gospodarstvo ljudske republike, lahko ustanovi privatni obrtni obrat tudi oseba brez kvalifikacije obrtnega mojstra, če,je M- strežno obrtno stroko opravljala kot stalni poklic več kot 5 let ali pa kot stranski poklic več kot 7 let. Predvidena so tudi posebna določila, za opravljanje obrtne dejavnosti brez stalnega delovnega prostora. Ta vrsta dejavnosti je dovoljena samo v takih obrtnih strokah, ki se o- pravljajo na tak način po svoji naravi ali po dosedanjih običajih. Ta se opravlja lahko na vsem področju FLRJ. Dovoljenje izda Svet za gospodarstvo pristojnega ljudskega odbora, na čigar področju ima oseba, ki želi opravljati obrt, stalno bivališče. Na koncu osnutka so še določila o nadzorstvu poslovanja o- brtniških obratov, kakšni upravni ukrepi se lahko podvzamejo, če poslovanje nasprotuje zakonitim določilom. Predvideni so ostri ukrepi proti šušmarstvu in določene tudi kazni za kršitev zakonitih predpisov, ki urejajo poslovanje obrtniških obratov.

3 NOVA LJUDSKA DRAMA Krstna predstava Jurčič-Teinažičevega Oomna" Kot drugo premiero letošnje vaške preje, kjer berač Urh in Igro je zrežiral avtor sam ter sezone je Mestno gledališče na krojač Špilkin Joško pripovedu- je dramatsko napetost še stop- J«senicah uprizorilo novo ljud- jeta zgodbe o polhih, o vojaških njeval. S srečno roko je izbral sko igro»domen«, ki 'jo je po begunih, o strahovih ipd. Njune glavne vloge in zlasti spretno Jurčičevi povesti napisal Jože zgodbe plepletata petje in ples. razgibal množične prizore na Tomažič. Krstna predstava no- Ta vložek za trenutek zadrži vaški preji, na lovu pred Metino vega»domna«, ki je bila v so- glavno nit zgodbe same, priča- kočo in na Sovinem gradu, boto 12. decembra, je vzbudila ra pa umrlo lepoto zimskih ve- Domna je zaigral mladi igralec med občinstvom veliko zanima- čerov na kmetih. V drugem, de- Slavko Polanc tako realistično, je, in to z vso pravico, saj je janju, v Metini kočici in v zim- da je potegnil vsakogar za seprva predstava vsakega doma- ski pokrajini okrog nje, doseže boj. Njegovo mater staro Meto čega dela gledališki praznik, ta- dejanje svoj višek. Možje lov- 3 e odlično predstavila Tatjana ko za občinstvo, kot za igralski c i p o graščakovem naročilu ulo- Gostiševa, ki ki je je doslej in tehnično-odrski kolektiv. v e Domna in ga nezavestnega Enana je prva Cesnikova 0dneso na Sovino graščino, drama Jurčičevega»Domna«, ki T r e t j e d e j a n j e s e dogaja na se v mnogočem razlikuje od nove ljudske igre. Ze dejanje samo se je bilo marsikje samovoljno oddaljilo od Jurčičeve povesti, zlasti pa konec, ki izzveni v romantično sentimentalnost s poroko Domna z Anko, ki ju isti graščini po 15 letih. Dramaturško je najbolj samostojno; v njem je cela vrsta novih prizoov, ki odlično ilustrirajo kraj in maski Graščaka čas, zlasti pa značaj graščaka n i 1 š r a l e c B. živela v različnih vlogah modernih salonskih komedij; tovrstna vloga je bila njena prva in jo lahko upravičeno smatramo za njeno najboljšo kreacijo. Sovo je v igri in odlično podal karakter- J a n C e b u l K m e t a J; Sove. Glavni junak Domen nastopi kot maščevalec graščako- Jurco in župana sta predstavljala Jernej Pogačnik in Lojze Je- stara mati Meta blagoslovi na smrtni postelji. Cesnikova dravih zločinov šele na koncu, je raša, znana in rutinirana igralca kmečkih oseb. Anko je zaigrala Ida Stražišerjeva. Ob tej,... j 1r. c matizacija ni delo s, pravim H r n pa *^ kljub J temu ves cas ^..j. navzoč. koncem, Tomažičev»Domen«pa V tem dejanju je nov tudi pri drugi vlogi, je pokazala napredek, ni pa se mogla povsem je prava ljudska igra. Njen ju- zor, ko stara Meta bolna in že nak Domen je v boju za svojo n a P l slepa sprva prosi za v ž i v e t i v kmečko dekle. Vaška osebno srečo in pravico propa- Domna, nato pa zahteva svojo p o s ebneža berača Urha in Spil- del, ko se je maščeval nad gra pravico; Sova jo vrže iz graščine kinega Joška pa sta s pravo ščakom Sovo. ter naščuje nanjo svojega volč- mero za humor poosebila Mar- V prvi dramatizaciji se je ta i a k a P r a - v tako je nov prizor s j a n s t a r e i n F r a n c C e g n a r t e r romantična zgodba iz druge po- silvestrovanja, v katerem se zbelovice 18. stoletja odvijala v pe- re poleg župana in kmeta Jurce Izmed ostalih vlog naj poskrbela tudi za zdrav smeh. ome tih dejanjih, v novi ljudski igri še grajska služinčad, ki je pri-nimpa je avtor skrčil Domnovo ča grozljive, a pravične smrti Petra in Uršo; Petra je igral še oba grajska služabnika zgodbo v tri dejanja, kar je svojega gospodarja, tirana in karakterni igralec Alfonz Oblak, delu samo v prid. V prvo deja- zločinca. Na smrt ranjenega s t^ 0 U*ršoTa^ad^"V^ra"A*^ nje, na domu kmeta Jurce, je Domna pa odnesejo njegovi prizdaj vključen posrečen prizor jatelji turški vojaki. Društvo prijateljev mladine so ustanovili manova, ki od vloge do vloge vidno napreduje. Mlade predice in obe dekli niso imele lahkega dela, saj so morale nevajene preje še paziti na besedilo in pesmi; naj izdamo skrivnost, da jih je naučila presti dekla Mihelca Petričeva; zlobni jeziki za kulisami pa menijo, da ta odrska preja, vendarle ne bo najboljša za nogavice...! Oba hlapca, možje lovci, fantje in turški vojaki so posrečeno do- Pred kratkim se je v Dom- celj je bila izvoljena v gospožalah ustanovilo Društvo prija- darsko sekcijo, teljev mladine. Iniciativni od- Po izvolitvi vseh članov so bor je sklical starše predšolske, temeljito pretresli njihove našolske in ostale mladine. Usta- loge. Odbor in vodje skupin bo- polnjevali vrsto igralcev novni občni zbor je bil v gob- do morali nadzorovati delo ma- Q s n u t e k z a s c e n Q benem domu, kjer se je zbralo terinske posvetovalnice, otroških Marian Pliberšek okoli 300 ljudi. Referat je imela obiskovalk, babic, skrbeti bodo ^74? Zlasti je ugajala zimska pokra prof. Milena Vodopivec, ki je morali za čim tesnejšo povezanavzočim obrazložila potrebo in vo z LOMO, za socialno in mo- jina, kakršne še nismo videli na našem odru. Kulise je izdelala važnost ustanovitve tega dru- ralno ogrožene otroke, za partiv kratkem roku gledališka mištva. Izvolili so upravni in nad- zanske sirote in za izboljšanje..., v.. u i zarska delavnica pod vodstvom zorni odbor. njihovih ucnih uspehov, ki so mojstra Franca Mi Izvoljeni člani so se sestali bih sedaj pod povprečjem. Tre- ^ ' O S RAZ Skrivnosti in kritika Kraj, čas in osebe pri dogodku, ki je bil neposreden povod za te-le vrstice,, res niso važni, ker je takih krajev, časov in oseb že toliko, da je treba spregovoriti o pojavu, na katerega sem letos že večkrat naletel. Navadno se zgodi tako-le: Nekdo govori o svojem podjetju (kako tudi ne bi govoril, ko pa dela v njem!). In ker so povsod napake, kjer se dela", govori tudi o napakah, največkrat o napačnih odnosih med ljudmi v podjetju. Tudi to je razumljivo, saj je v neposrednih človeških odnosih posameznik še najbolj zainteresiran in je v njih še največ napak. Socializem najprej kot odraz objektivne nujnosti nastane prav v človeških odnosih, dokončno utrdi se pa v njih najkasneje, ne obseže vseh ljudi in vsakega v vseh primerih in povsod. Nekdo torej govori o svojem podjetju stvari, ki ne prijajo predstojniku, in je zato odpuščen. Danes, ko imamo pri nas opraviti z začasno nezaposlenostjo, je to hud udarec in težka kazen. Doslej jo je lahko ustavil pristojni okrajni sindikalni svet, po Novem letu pa take intervencije ne bo več. Verjetno jo bo nadomestila pravica pritožbe na celoten delovni kolektiv, kakor je predlagal Centralni svet sindikatov. Človek se znajde na ulici zato, ker je slabo govoril o podjetju. Denimo, da je dajal resnične informacije. Ne glede na to, ali je bil njegov namen dobronameren ali zlohoten,»konstruktiven" ali destruktiven", ostane dejstvo, da je ljudi pravilno obveščal o podjetju. To že samo po sebi ne more biti destruktivno". Tudi če se je zmotil in iz neobveščenosti prikazal stvari drugačne, kakršne so, je delu javnosti vendarle odprl pogled in vzbudil zanimanje za dogodke v podjetju. Tudi v takem primeru je končno vendarle koristil. \ Ne nameravam braniti čenč, obrekovanja in vzbujanja anarhije v podjetju. Vem tudi to, da je najbolje, če ljudje kritizirajo v tovarni sami. Toda še so I M POJAVI primeri, da ljudje v podjetju nočejo kritizirati zato, ker se spominjajo, da je bil že njegov sodelavec zaradi (morda neupravičene) kritike odpuščen. Še vedno je bolje, da nekdo sploh kje govori, kot pa da molči. Pri nas se je udomačilo mnenje, da je treba podjetje samo hvaliti. Če so v podjetjih nevšečnosti (kje jih ni?), se to proglaša za uradno tajnost", interno zadevo" in sploh strogo zaupno. Ta miselnost je podobna tisti, da je podjetje last kolektiva, da kolektiv v nekaterih primerih: direktor torej nikomur ni odgovoren. Podjetje je splošno ljudsko premoženje. Razen resničnih tajnosti, potrebnih zaradi državne obrambe, pri nas ni nobenih internih zadev. Ni res, da o teh internih" zadevah ne bi smel vedeti nihče. Vsak, prav vsak bi moral vedeti zanje! Vsaj informacije bi mu morale biti dostopne. Podjetja niso hermetično zalepljene škatle z lepim, pisanim, celofanskim»socialističnim" ovojem. Odprta morajo biti vsakomur, ki želi o njih kaj vedeti in pogledati, kako je z njihovo socialistično vsebino, z notranjimi odnosi in poslovanjem. Prišel je zadnji čas, da razbijemo cehovsko zaprtost, saj so tudi podjetja javne ustanove. V prihodnosti bo javnost o življenju podjetij seveda vse več izvedela preko zborov proizvajalcev in delavskih svetov, informacije s strani posameznikov pa bodo postale vse manj pomembne. To pa še ne pomeni, da slednjih ne bo več treba. Še manj velja, da nekdo, ki daje resnična pojasnila o odnosih v svoji delovni enoti, zasluži kakršne koli kazenske ukrepe ali celo odpust. (Če je kdo prizadet, naj toži.) Takšno samohotno in brezobzirno ravnanje zasluži samo obsodbo in kaže, da nekaj je gnilega v deželi Danski" (t. j. v podjetju). Dopuščanje kritike v podjetju je pogoj za resnično razvijanje in utrjevanje delavskega razreda kot upravi j alca. Kdor jo zavira, hkrati škoduje tudi delavskemu samoupravljanju. ABC nekaj dni zatem, konstituirali ba bo organizirati tudi indivi- '.. ^ A - - D I eg i krasne upravni odbor in postavili vod- dualne obiske po hišah, scene so k uspehu pripomogli še je posameznih sekcij. Mnogo govora je bilo dalje o svetlobni efekti, ki sta jih pričarala na platno Stane Jagodic Za predsednika je bila izvo- tem, kaj bi ukrenili, da mladiljena tov. Ana Peterca, za taj- na ne bi obiskovala vseh kinonika tov. Dušan Mazgan in za predstav. Mladino bo treba od- Delo mlađih naravoslovcev in Nace Fležar. blagajnika Dolfe Prešeren. Vod- vrniti od potikanja po gostilnah,, Uspeh..^. Tomažičevega T^t Domna J. je i jj, L o 1,,. x.,.,.? -.. občinstvo potrdilo z dolgotrajnij«sekcije za predšolsko mladi- in ji omogočiti plesni tečaj pod, J. Letos teče že osmo leto, od- redil, da mu je Prirodoslovno rati, aparati in z demonstracijkar je bil ustanovljen na naši društvo v Ljubljani pri tekmo- skim materialom. Takile so na- no je Anastazija Mikuluž, tov. nadzorstvom vzgojiteljev in po- mi aplavzi, s šopki in darili, ki gimnaziji Prirodoslovni krožek, vanju podelilo naslov najboljše- slovi dosedanjih letošnjih pre- Privškovi je bila poverjena skrb klicnega plesnega učitelja. Taka j o ž g t ^ e ~Y r J a. ir j. r e " s e r J a 8 let je prav kratka doba v ko- ga krožka te vrste v Sloveniji, davanj: Mlinarjev studenec in za moralno ogroženo mladino, zabava bo zdrava, ker ne bodo igralci m a Z 1 C a p r e j e l 1 vidnejši z m o l oškem merilu, vendar je to To je bila za naše prirodoslovce njegove zanimivosti, Potovanje tov. Kosmačeva pa bo vodila točili alkoholnih pijač. Poskrsekcijo za partizanske sirote, beti bo treba za poklicne posve- ški krožek. Da, v osmih letih nem vzpodbuda za nadaljnje de- vatski, Eskurzija osmošolcev po že kar spoštljiva starost za dija- vsekakor velika nagrada in obe- s kolesom po Sloveniji in Hr- Stanetu Rozmanu so zaupali te- tovalnice, da bodo otroke pralesnovzgojno sekcijo, vzgojno pa vilno usmerjale v posamezne V zadnji številki našega lista voljo, pa čeprav ob skromnih si ta naslov še naprej obdrže. statična elektrika, kondenzatorji POPRAVEK se s požrtovalnostjo in dobro lo. Takrat so trdno sklenili, da Jugoslaviji I. in II. del. Elektro- Mileni Vodopivčevi. Sekcijo za poklice. Organizirali bodo po- Je tiskarski škrat v članku»pre sredstvih, naredi že precej. Tako je tudi bilo. Krožek je bil in strela, Potovanje po Afriki, izvenšolsko mladino so razdelili seben tečaj za matere in tečaj biti hočejo kitajski zid«naprav dve skupini: dekleta bo vodila za osebno higieno, ljudska uni- vil nerodno napako. Plesne vložkrožek pod vodstvom prvega šestih letih so najdelavnejši čla- dega biologa, živali v svojem Ze nekaj let po ustanovitvi je še večkrat odlikovan. Toda po Fiziologija mišic, Nekaj za mlatov. Jančičeva, moško mladino verza pa bo pripravila predava- ke je naštudirala Lidija L i- predsednika Marka Aljančiča ni odšli z zavoda in dijaki so naravnem okolju, Sprehod po je- pa tov. Celevič. Tov. Joža Sir- nja o vzgoji, p o v ž, ne Silva Lipovšek. toliko napredoval in toliko na- GORENJSKI PIONIR zdvomili nad nadaljnjim delom senski naravi, Divjačina tržiške krožka. Prirodoslovci mlajše ge- okolice, Ekskurzija na Rab, Neneracije smo z vso močjo zgra- kaj o atomski bombi, bili za delo. Doživljali smo uspe- Letos smo imeli že dve ekshe in neuspehe. Proti koncu lan- kurziji, in sicer v Zabnico po skega šolskega leta je bilo spet potočne skržke in v Lubniško tekmovanje in Prirodoslovno jamo. Mikroskopske vaje vodita Sneg je žs iul in se razvijate v dobre in spo- ko pesmico. Tudi mi mislimo na društvo nam je ponovno podeli- tov. prof. Prekoršek in tov. prof. sobne državljane naše svobodne vas. lo že prej pridobljeni častni na- Gosarjeva. Prostor za mikroslov. skopske in zootomsko-fiziološke Zadnje čase sem zelo, zelo lako. Kaj pa bo s tistimi otrolea. Kar nič se mi ne da pisati, ki, katerih starši ne delajo v ta- peli, se spomnite tudi nas, s ka- je. Letos smo zaradi raznih tež- vaje nam je prof. Prekoršek domovine. Ko boste veseli za- Pozdravljajo vas vojaki z me- Ka/c, da me hudo daje sta- ko radodarnem podjetju? Ce ne koč začeli z delom šele v drugi odstopil v prirodopisnem kabipolovici oktobra. Krožek je raz- netu. Pri zootomskih vajah smo r«stna onemoglost. Veliki dnevi bodo dobili nič, bo to krivica, se že minili, jaz pa kar molčim. Res sem že star, pa mislim, da Ciganov osel deljen nekako na Prirodoslovni secirali potočne skržke in de- Začela se je šola, bili so prazni- Je le prav, če bi ob novoletni Nekoč, ko so cigani potovali udaril. Tako ga je udaril, da ga krožek in Pionirski prirodoslovni ževnika. Nižješolci so začeli tuše na oslih, je živel mož, ki je je prepolovil. krožek. Prvi je namenjen pred- di že s kemijskimi vajami, ki jih ki republike In naše vojske, pio- Jelki nekaj dobili prav vsi otronirski kotiček, ta svoj drag vrti- ci. V Kranju bo že tako, ko boček, pa sem hudo zanemarjal, do za Novo leto odprli novo dr- osla. Tako se ga je navadil, da ril, je skoraj umrl od žalosti, pa smo lansko leto organizirali tov. prof. Kalanove. Letos uredolga, dolga leta imel istega Ko je cigan videl, kaj je sto- vsem višješolcem, pionirskega vodita dva petošolca ob pomoči Nič se vam nisem oglasil. sališče. Podobno bo gotovo tudi ga je imel rad skoraj kot svojo Zajokal je: predvsem za nižješolce. Sestan- jamo tudi»stenjas Prirodoslovv drugih krajih na Gorenjskem. ženo.»zakaj sem to storil!«le kaj ki krožkov so vsak teden v fizi- nega krožka«. Zdaj smo izdali Tudi druge vesele stvari se bodo dogajale. Prišel bo Dedek pletel košarice, ki jih je žena Nato se zamisli. Spomni se vr- glavni namen sestankov, pona- To je v glavnih potezah Velikokrat je sedel doma in sem storil!«kalni dvorani. Predavanja, ki so že šesto številko, naše Zdaj je že zadnji čas, da vam kaj povem. Kako tudi ne, ko pa prihaja Novoletna jelka, in je že padel prvi sneg. Dogodki torej, ki niso mačje solze. Najprej zaradi snega: to bo lepo! Spet bo pričelo veselje, da nikoli takega. To bo smučanja, Mraz in Sneguljčica in palčki, pa nemara tudi jaz, če mi kosti ne bodo že preveč otrdele od mraza in težav pri slovenskem filmu. No, sedaj sem vam pa dovolj L^S&ft v a n, a. H in u n a p, s a l «'»»"o vrnem k mračnih rok. mokrih nog in U- s t a r o s t n c i n u p o- U k u y >o_ trujenosti. p a nic zalo! Vse dite! to mora biti. Tudi to bo prav, če Kosobrin vas bo mama nabila, ko ji boste potacali vso kuhinjo z mokrimi Vsi smo vojska čevlji, namesto di bi si Veste, da je bil v torek dan, jih takoj sezuli in si nadeli copate. Vem. da mi boste pisali "saj "je"skoraj' vseeno", ko smo se spominjali naše arraa- "ali"je o vsem tem, tudi če nc bom mogel objaviti vseh vaših pisemc, kakor jih tudi sedaj ne morem, in bodo morala potrpežljivo čakati v vrsti kakor pred blagajno za kino. senetil kak zoprnež. V zadnjih opravilo, ki ga je opravljal in ju sestavil in povezal z vrbovimesecih je bila ta naša ljube- le redkdokdaj je kaj drugega mi šibami. Nato je prinesel še zon do hrabrih vojakov še več- delal. ilovico in vse lepo zamazal. Novega leta brez Novoletne j a. Poslali smo jim mnogo pi- Nekega dne jo pletel košarice,»pa sem ga popravil!«se je jelke pač ne more biti. Tudi letos bo, seveda. Kot sem slišal, nazaj. Tole jo eno od mnogih: log njega. Sicer je bil vedno m ros. Polovici sla so lepo seme in še več smo jih prejeli in osel je kot po navadi bil po- veselil. bo letos še lepše kot lani. Se Dragi pionirji in pionirke! miren, tokrat ga je nekaj piči- zrasli in cigan je zopet imel nekaj bi vam rad povedal. Ve- Ponosni smo na vas in veseli lo in je nagajal. Cigan ga je osla. Se več, šibe na oslu so ste. takole mislim: res ni tako nas, da večkrat mislite na našo odganjal, ker ga je motil. Toda pognale in kadar je cigan rabil bil ali ne, ko pa vedno mislimo na našo vojsko in vojake, ki na jemala s seboj, ko je beračila bovih šib in stopi ponje. Postamejah pazijo, da nas ne bi pre- okoli po vasi. To je bilo edino vil je obe polovici osla na noge, važno, ali boste dobili od star vojsko. Obljubljamo vam, da osel se je vedno vrnil, še pre- vrbovo protje za košare, jih je ser kuko darilo ali pa od delov bomo vedno zvesto branili naše den se je cigan zopet resno o- imel kar pri roki. Treba mu nih tovarišev vašega očeta ali meje in naše pravice, tako da se prijel dela. To je cigana tako je bilo samo poklicati osla in ga Mamic. Denimo, da sc bo zgodilo \ahko mirno in brez skrbi učite razjezilo, da je vzel šibo in ga ostrici. zarjamo s skioptičnimi slikami, delo v letošnjem šolskem letu. risbami na tablo, filmi, prepa- Manjka nam zlasti prostora. Drogi bralci! Učenec Kong Tu je nekoč vprašal:»vsi smo enako ljudje, toda eni so veliki ljudje in drugi majhni ljudje; kako je to?«in Konfucij je odgovoril:»kdor posluša tisti del samega sebe, ki je velik, je velik človek; kdor posluša tisti del, ki je majhen, je majhen človek.«ljudje in narodi so lahko veliki, če imajo velike ideale in če razumejo svoj čas. Pri nas so veliki časi in bolj kot kdajkoli poprej je potrebno, da jih poznamo. Tudi naš list je nastal s tem namenom. Sedaj stopa v svoje sedmo leto. Tisk je veliko okno v svet. Odprite ga še svojim prijateljem in znancem in jih za novoletno darilo naročite na»glas Gorenjske«! To lahko storite s tem, da izpolnite tole položnico in nam jo pošljete. Tudi novi naročniki se sami lahko prijavijo na isti način. Ne bo jim žal. Uredništvo»Glasu Gorenjske«GLAS (forf,\.tskf «3

4 A WiAS CrORRNJSKK Goren ski zimskošportni teden V mesecu januarju od 9. I. do 17. I. bo Gorenjska zaživela, saj se bo te dni zbralo na Jesenicah, na Bledu in Rožci preko 2500 tekmovalcev, ki se bodo borili za naslov smučarskega prvaka Gorenjske. V teh.dneh bo namreč II. gorenjski zimskošportni teden z mednarodno u- deležbo. Lansko leto je bilo to tekmovanje v Kranju pod imelom»gorenjska olimpiada«, na kateri je nastopilo preko 1000 tekmovalcev. Kot lansko leto, tako bo tudi letos v času tega tekmovanja mladinsko moštveno tekmovanje za tri prehodne pokale. Lansko leto so mladinci ln mladinke Udarnika iz Kranja osvojili pokal CK LMS, ki Je bil tudi edini na tej prireditvi prehodnega značaja. Zato je nujno, da se vse organizacije, šole in društva na teritoriju Gorenjske smučarske podzveze Velika manifestacija belega špo i krat zaporedno, ali petkrat v presledkih. Na vsakoletnem tekmovanju morajo biti vsi trije pokali, ako niso že prešli v trajno last, 7 dni pred tekmovanjem v 1 kjer je to tekmovanje. Pri skokih, smuku, slalomu in veleslalomu so mladinci in mladinke od 14. do 18. leta, pri tekih pa od 14. do 20. leta. Pri tekih se dalje delijo mladinci in mladinke v dva razreda in sicer razred A od leta in razred B od leta. 9. To tekmovanje je tradicionalnega značaja. V slučaju, da je pokal osvojen v trajno last, nadomesti prireditelj ta pokal z novim pokalom in z istimi propozicijami. tel»union«ljubljana.»pletenina«lesce. Prireditelj tekmovanja: Gorenjska smučarska podzveza. Udeležba: državna reprezentanca Avstrije, državna reprezentanca Nemčije, državna reprezentanca Italije, državna reprezentanca Francije, državna reprezentanca Švice, državna reprezentanca Jugoslavije, ostale športne oranizacije Avstrije, vse športne organizacije Gorenjske, Gorenjska smučarska podzveza, vse šole Gorenjske, cicibani Gorenjske, posamezniki z Gorenjske. Sobota, 9. januarja 14.45: Zbor vseh nastopajočih inozemcev, domačih tekmovalcev, organizatorjev in vodij ekip za Mednarodna prijateljska hokkejska tekma na Bledu, med reprezentancama FLRJ: VSV (Avstrija) : Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad v hotelu»toplice«na Bledu. Ponedeljek, 11. januarja: Dan cicibanov : Kegljanje na ledu na jeseniškem drsališču za člane in mladince : Tek na 250 m za cicibane od Titovega trga do kolodvora na Jesenicah : Skoki in slalom za cicibane na Mesarjevem travniku na Jesenicah. Ob istem času v vseh večjih krajih Gorenjske iste prireditve za vse tiste cicibane, ki se ne morejo udeležiti teh tekem na Jesenicah. metnem igrišču : Tek na 3 km za mladinke na jeseniškem nogometnem igrišču : Skoki za mladince na jeseniški skakalnici in na Mesarjevem travniku na Jesenicah : Hockey mladinska tekma na jeseniškem drsališču. Hocker tekma na jeseniškem drsališču: Jesenice B : Ljubljana B. Na jeseniškem drsališču. Nastop n- metnih drsalcev na jeseniške«drsališču : Športni filmi o smučarsko-učiteljsk'h tečajih v dvorani pri»jelenu«na Jesenicah. Sobota, 16. januarja: Prvenstvo GSP mednarodni dan 10.00: Tek na 15 km za člane na jeseniškem nogometnem igrišču : Smuk za člane z vrh Kleka (Rožca) do Sv. Križa : Smuk za članice in mladince od Koče na Rožci do Sv. Križa. stop mlajših umetnih drsalcev 13.00: Smuk za mladinke od»lesene skale«(rožca«do Sv. Kri na jeseniškem drsališču. Četrtek, 14. januarja: Prvenstvo GSP 10.00: Patrolni tek Sv. Križa do Jesenic : ža : Sankaške tekme od na 10 km s streljanjem (pri 7 km Mednarodna hockev tekma premagancev iz polfinal na Bledo. na daljavo 100 m) na j«seniškem nogometnem igrišču M: Drsalna revija na Bledu. Cetrt-finale hockej mednarodnega turnirja na jeseniškem drnega turnirja na jeseniškem dr 19.00: Finale hockey mednarodsališču: VSV Villach, Zeli am sališču. Nastop umetnih drsalcev. See, SD Ljubljana A, SD Jese- Zadružna mlekarna Kranj tam nudi dnevno sveže mleko in druge mlečne izdelke tudi v zimskem času O b enem čestitamo srečno Novo leto 1954 dodobra seznanijo s propozicijami tega ekipnega mladinskega tekmovanja, ki se glase: Propozicije mladinsko moštvenega tekmovanja 1. Za moštveno tekmovanje mladincev, ki je vsako leto ob priliki gorenjskega zimskošportnega tedna v nedoločenem kraju Gorenjske, se lahko priiavijo vsa društva, vse šole, vse ostale erganizacije na teritoriju Gorenjske smučarske podzveze, ne glede na to ali so tekmovalci registrirani pri GSP ali ne. 2. Vsako društvo, šola, organizacija, ki hoče tekmovati, lahko pošlje poljubno število tekmovalcev. 3. Za oceno se računajo časi prvih treh plasiranih iz istega društva v vseh disciplinah za moške in ženske. 4. Dosežena mesta se ocenjujejo po točkah in prvo mesto dobi v skupnem plasmanu iz ene discipline število točk, ki ga pokaže število nastopajočih v tej disciplini. Vsako naslednje mesto dobi eno točko manj, tako da dobi zadnji tekmovalec v eni disciplini eno točko. Razlika je pri teh, kjer se dobljene točke po že navedeni propoziciji točkovanja množe z dve. 5. Za prvo mesto je razpisan pokal CK LMS, za drugo mesto pokal MO Jesenice, za tretje mesto pokal GSP. '. 8. Vsi trije pokali so prehodnega značaja. V trajno last preide pokal, ako se ga osvoji tri- 10. Organizator tega tekmovanja je Gor. smučarska podzveza. Program zimskošportnega tedna na Jesenicah je zelo pester. Gledalci bodo imeli priložnost videti i kvalitetne in kvantitetne prireditve domačih in inozemskih tekmovalcev v tekih, skokih, slalomu, smuku, hockeyu, umetnem drsanju, balinanju na ledu, imeli bodo priložnost videti športne filme o olimpiadi, svetovnem prvenstvu, Kandahar-tekmovanju in poučne filme o tečajih za začetnike in tekmovalce. Da bi se gledalci seznanili tudi s programom zimskošportnega tedna»' > Jesenicah,' je potrebno, da ga priobčimo. Ta je sledeč: Program II. Gorenjskega zimskošportnega tedna Kraj tekmovanja: Jesenice Bled Rožca. Pokrovitelj tekmovanja, delovni kolektivi: Železarna Jesenice, Predilnica Tržič,»Plamen«Kropa,»Elan«Zgoša,»Veriga«Lesce,»Triglav«Tržič. Turistično društvo Bohinj, Hotel»Toplice«Bled, Hotel»Pod Voglom«Bohinj, Hotel»Jezero«Bohinj, Hotel»Bellevue«Bohinj, Hotel»Zlatorog«Bohinj, Hotel»Jelovica«Bled, Tovarna čokolade, Lesce,»Zvezda«Kranj,»Sava«Kranj, Gostinska zbornica okraja Radovljica, Hidrocentrala Moste, Gozdno gospodar. Bled, LIP Bled, NAMA Ljubljana, Slovenija-Sport, Ljubljana, Ho- Sporočamo cenjenim odjemalcem, da bomo v dneh 21. do 31. decembra vršili INVENTURNI POPIS v angro oddelkih, v det. poslovalnicah pa od 2. do 5. januarja V dnevih inventurnega popisa ne bomo v stanju izvrševati naročil, zato naprošamo cenjene odjemalce, da se s potrebnim blagom pravočasno oskrbijo.»merkur«, veleželeznina, Kranj Javna %ahvala Kolektiv trgovskega podjetja»zeleznina«v Radovljici se javno zahvaljuje tajništvu za notranje zadeve pri OLO Radovljica in članom Ljudske Milice v Radovljici za njih vestno in požrtvovalno delo pri odkritju zločincev, ki so z roparskim napadom v našo poslovalnico povzročili našemu podjetju večjo škodo. ti < Z 3» BJ P O «1?r o 3 Q Kolektiv»Zeleznine«, Radovljica 3 «f t Dopisnica Uprava II din,4.lasu <«orenj»ke' K R A N J Savski breg 2 fizkulturnim domom na Jesenicah : Povorka od telovadnega doma do Titovega trga na Jesenicah : Svečana otvoritev na Titovem trgu: drž. himna, slavnostni govor, dviganje zastav nastopajočih držav ob igranju državnih himen, prižiganje slavnostnega ognja in prisega tekmovalcev, smučarska patrulja z vencem na grob padlih borcev iz NOV na Jesenice in na spomenik padlih žrtev na Javornik, motoskijoring, patrola z vencem k spomeniku talcev na Hrušici in v Moste : Športni filmi v dvorani kina»radio«na Jesenicah : Slavnostna seja vseh vodij ekip in organizatorja v mali dvorani fizkulturnega doma na Jesenicah. Nedelja, 10. januarja: Mednarodni dan 10.00: Mednarodni tek na 15 km za člane na Bledu : Mednarodni tek na 10 km za članice na Bledu : DEŽURNA SLUŽBA Dežurna zdravniška služba v Torek, 12. januarja: Dan pionirjev 13.30: Tek na 2 km za pionirje na jeseniškem nogometnem igrišču : Tek na 1 km za pionirke na jeseniškem nogometnem igrišču : Skoki za pionirje na Mesarjevem travniku na Jesenicah : Slalom za pionirje na Mesarjevem travniku na Jesenicah : Slalom za pionirke na Mesarjevem travniku na Jesenicah : Tek za vse starejše smučarske delavce Gorenjske na jeseniškem nogometnem igrišču : Pionirska hockey tekma na jeseniškem drsališču. Ob istem času v vseh večjih krajih Gorenjske iste prireditve ea vse tiste pionirje, ki se ne morejo udeležiti teh tekem na Jesenicah. Sreda, 13. januarja: Dan srednjih šol, tehnikumov, obrtnih šol 14.30: Tek na 5 km za mladince na jeseniškem nogonice A, SD Ljubljana B, SD Jesenice B, Državna reprezentanstvo GSP Mednarodni dan Nedelja, 17. januarja: Prvenca FLRJ, SD Jesenice C. Nastop 9.00: Slalom za člane, članice, umetnih drsalcev na jeseniškem mladince in mladinke za vse drsališču : Športni film po dva teka na Bledu. v kino dvorani»radio«na Je 13.00senicah o zimski olimpiadi, svece na jeseniški skakalnici. Skoki za člane in mladintovnem prvenstvu, Kandahartekmovanjučarjev, organizatorjev in gle 15.00: Slavnostna povorka smudalcev od jeseniške skakalnice do Titovega trga na Jesenicah : Slavnostni zaključek na PRVENSTVO GSP MEDNA RODNI DNEVI: Titovem trgu: državna himna, Petek, 15. januarja 9.30: slavnostni govor, spuščanje zastav ob igranju slovenske him Tek na 10 km za mladince A na jeseniškem nogometnem igrišču. ne, ugasnitev slavnostnega ognja : Tek na 6 km za članice 16.00: Razhod : na jeseniškem nogomet, igrišču. Smučarski elitni ples v prostorih 13.00: Tek na 5 km za mladince fizkulturnega doma na Je B na jeseniškem nogometnem senicah : Razglasitev re igrišču : Tek na 5 zultatov med elitnim plesom in k*m za mladinke A na jeseniškem nogometnem igrišču : Tek na 3 km za mladinke B na jeseniškem nogometnem igrišču : Polfinale hokkey mednarodnega turnirja na OBJAVE ^^BElVirlfTif Q T razdelitev nagrad prvim trem plasiranim v vsaki disciplini pa olimpijskem vzorcu, kakor tudi podelitev prehodnih moštvenih pokalov : Zaključek e- litnega plesa. in petek ob 20. ur\ v nedeljo in 20. uri. 26. in 27. decembra samo dopoldne kot ob sobotah. ob 15., 17. in 19. uri. ameriški kovbojski film»cheyenne«. Predstave 26. decembra do vse trgovine zaprte, razen 2. Dne L, 2. in 3. januarja bo Mestni kin > Kamnik: od 25. območju ljudskega odbora mestne občine Jesenice od 25. de do 28. decemhra jugoslovanski ob 14., 16. in 18. uri, predstave mlekarnic, ki bodo dne 2. januarja odprte dopoldne in popol film»nevihta*. Od 9. do 31. cembra do 1. januarja dr. Stanka Rosenstein. Obiski na dom 27. decembra ob 16. in 20. uri. decembra ameriški?.iim»smrt 26. in 27. decembra»kekec«. dne. Nadalje bodo dne 2. januarja do 11. ure obratovale pro trgovskega pom'.ka«. naj se javijo najkasneje do 18. Predstave 26. decembra ob 20. ure zvečer. Po tej uri bo zdravnik obiskoval le bolnike s težji do 30. decembra amer ški film 11., 14. in 18. uri. in trafike v omejenem številu. Kino»Radi<>«, Jesenice: od 26. uri, predstave 27. decembra ob dajalne kruha, mesa, zelenjave mi poškodbami in močnimi krvavitvami. 3. Dne 4. januarja bo v Kranju in Skofji Loki obratovalo le OBJAVE Spored dohoda dedka Mraza polovico cd vseh špecerijskih tr GLEDALIŠČE Prešernovo gledališče Kranj Ponedeljek, 28. decembra ob 20. uri Grimm - Skufca: Trnuljčica Premiera, izven. Torek, 29. decembra ob 14. uri: Grimm - Skufca: Trnuljčica izven predstava v okviru Novoletne jelke. Sreda, 30. decembra ob 14. uri: Grimm - Skufca: Trnuljčica izven predstava v okviru Novoletne jelke. Četrtek, 31. decembra ob 10. uri: Grimm - Skufca: Trnuljčica izven predstava v okviru Novoletne jelke. V ponedeljek, 28. decembra bo v Prešernovem gledališču premiera pravljične igre v S dej. Trnuljčica, ki jo je po pravljici bratov Grimm dramatiziziral Saša Skufca. Režija: Srečko Ti. Glasbeni vložki so delo Viktorja Fabianija, plese pa je naštudirala solistka ljubljanskega haleta Lidija Lipovževa. Pri vseh predstavah v okviru Novoletne jelke je vstopnina za odrasle normalna, za otroke do 14. leta pa polovična.»rudniki kralja Sa'omona«. Predstave cb 13. in?0. uri, v nedeljo ob Ki., 19. in 20. uri, dopoldne oo J 3. uri matineja. ob Novem letu. govin ves dan, v Tržiču pa vse V torek 29. decembra: ob 17. špecerijske trgovine turno dopoldne. Prav tako kot vsak drug Kino»PHvz«, Jesenice: od 24. uri v Britofu, ob uri v do 27. dec. švedski film»gospodična Julija«. Od 28. do 31. dec. Predosljah, ob uri na Ko-dakrici, ob 18. uri v Naklem, kruha, mlekarnice, mesarije ia bodo okratovale prodajalne ameriški film»festival Charlija Chaplina«. Predstave ob 18. uri na Zlatem polju, ob trgovine z zelenjavo. Vse ostale uri v Sindikalnem domu v trgovine bodo zaprte. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. Kranju. in 20. uri, dopoldne ob 10. uri 5. Dne 5. januarja bodo vse V sredo 30. decembra: ob matineja. trgovine pričele zopet z normalnim obratovanjem, razen ti jri v Stražišču, ob 17. uri v Cirčah, ob uri v Hrastjah, ob Kino Koroška Bela-Javornik: od 25. do 27. decembra italijanski film»srce«. Predstave v pestih, ki bodo zaradi obsežnih inventurnih del imele dovoljenje 18. uri v Šenčurju, ob uri t Sindikalnem domu v Kranju. tek in soboto ob 18. in 20. uri, pristojnih ljudskih odborov, da V četrtek 31. decembra: ob 17. v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. so lahko zaprte tudi ta ah še uri na Planini, ob uri na Kino»Storžič«, Kranj: od 26. naslednji dan (zeleznine, galanterij ln slične). Poteg tega bo Primskovem, ob 18. uri na Rupi, ob url v Sindikalnem do 31. decembra ameriški barvni film»kapitan Horatio«. Predstave ob delavn.kih ob 16., 18. v Kranju tudi ta din odprto le domu v Kranju. polovico špecerijskih trgovin, in 20. uri, v nede'jo ob 14., 1(T, 18. in 20. uri; 31. decembra ob 14., 16. in 18. uri. Matineje 27. decembra: ob 8.30 uri»kapitan Horatio«, ob uri»en dan življenja«. V četrtek M. dec. ob uri premiera ameriškega barvnega filma»amerikance Parizu«. Kino»Svoboda«, Stra/išče: 24. in 25. decembra ameriški barvni film»kapitan Horatio«. Predstave v četrtek ob 18. in 20. uri, Pred sindikalnim domom bo 29., 30. in 31. decembra na drsališču ob prihodu dedka Mraza s svojim spremstvom in zabavni program za cicibane in pionirje. Društvo prijateljev mladine Kranj V okviru Novoletne jelke si boste lahko ogledali tudi prvi slovenski umetniški zvočni film ker bodo le-te odprte 4. januarji in se bo 5. januarja v njih vršil popis blaga. Prebivalstvo naprosimo da si nakup potrebnega blaga zagotovi v dneh, ko bodo prodajalne odprte, osebje poslovalnic pa Je d( 'žno dati podrobnejša pojasnila o obratovanju. Tr i;nvlnska zbornica K r a n j POPKAVEK V BI. številki»glasu Gorenj Na svoji zemlji Uprava PG gledališča prosi v petek ob 16., 18. in 20. uri. 26. Predstave: ske«smo objavili Obvestilo Tajništva za notranje zadeve Kranj vse obiskovalce gledališča oproščenja, ker je bila zaradi smrt in 27. decembra mehiški film v nedeljo dne 27. dec. ob »En dan življenja«. Predstave v in 16. uri, v*cm imetnikom orožnih listov. nega slučaja v tehničnem osebju premiera Trnuljčice prelože soboto ob 16., 18. in 20. uri, v v ponedeljek dne 28. dec. 6b 10., V zadnjem odstavku smo pomotoma natisnili, naj imetniki o- nedeljo ob 14. in 18. uri. 27. decembra italijanski film»truba v torek dne 29. decembra ob 1*.. rožnih Hstov predložijo potrdila 14. in 16. uri, na s prvotno objavljenega datuma, t. j. 23. t. m. na ponedeljek dur«. Predstave ob 16. in 20. uri. 14. in 16. url. o članstvu v lovski družini, taksirano z din V resnici 28. t. m. Uprava PG. Matineje v nedeljo, 27. decembra: ob 8.30 uri»kapitan Hora 14. in 16. url. naj bodo potrdila taksirana v sredo dne 30. deembra ob 10., DPD»Svoboda«Primskovo u- tio«, ob url»trubadur«. 31. Vse predstave bodo v egornji din 100. Uredništvo. prizori v soboto 26. t. m. ob 20. decembra ameriški barvni film dvorani Sindikalnega doma v uri in v nedeljo 27. t. m. ob 15.»Veliki Caruso«. Predstave ob Kranju. Vstopnina prostovoljni prispevki. Prodam ročno slnmoreznlco. MALI* OGLASI uri»rokovnjače«. 16. in 18. uri. Predprodaja vstopnic v Državni založbi Slovenije in v Za 26. decembra ital. film»truba OBVESTILO Prodam krojaško mizo, omara, Kino Zadružnik«, Primskovo: Naslov v upravi lista. družni trgovini na Primskovem dur«. Predstava ob 15. uri. 26. Trgovinska zbornica okraja posteljo. Naslov v upravi lista. decembra mehiški film»en dan Kranj, obvešča prebivalstvo, da KINO življenja«. Predstave ob 17. uri. bodo trgovine koncem meseca Prekllcujem blok št od Mestni kino Domžale: od decembra amer. barvni film decembra in v začetku Januarja prihodnjega leta zaradi letnih trgovini v Kranju na ime Giunio , izdan v Komisijski do 28. decembra ameriški film»kapitan Horatio«. Predstava»Veliki Caruso«30. in 31. dec. ob 19. url. inventur in novoletnih praznikov obratovale takole: Prodam 4 cevni radioaparat Smilja. Italijanski film»ljubezen in Kino»Triglav«Cerklje: 25. strup«. Predstave v sredo In soboto ob 18. in 20 un. v četrtek ljenja. Predstave ob 14., 16., 18. prodajalne odprte ves dan in ne upravi dec. mehiški film»en dan živ 1. Dne 31. decembra bodo vse znamke»novator«. Naslov v lista.

5 GLAS GORENJSKE K ŠTEV XII firiloga za poduk in razvedrilo Defova a vdhak kmik Izumi po naključju - Ženske kot iznajditelji - Tudi živali pomagajo Ko poslušamo zanimiva pripovedovanja o velikih izumiteljih, Nedrobljivo steklo je baje izutelje važni. Seveda kažejo tudi stala iz neke napake pri tkanju, MIŠ IZUMITELJ žejo, kako so slučaji za izumitirka in pivnik. Frotirka je na nikdar ne naletimo na ženska mil neki Francoz. '(Steklenica, na to, da mora biti vselej tudi pivnik pa iz pogreška v papirnici. ^^^^^^^^ imena. Kako pa je pravzaprav z ki je bila slučajno na debelo kdo, ki razume namig naključja. prevlečena z neko kolodijsko Gotovo jih je bilo nešteto, ki ŽENSKIM IZUMITELJSTVOM? raztopino, mu je padla na tla jih nihče ni izkoristil. K sreči PLAČILO ZA POSTREZLJI- Odkrito moramo priznati, da Čeprav se je razbila, ni odletel ljudje običajno te izgube ne občutijo in 'ne slutijo. Na Angle Ze leta 1900 je nek obrtnik VOST Prvi pisalni stroj na svetu, ki ga je izdelal Tirolec Peter Zimmermann 1864 leta. Njegov genialni izum hranijo v dunajskem tehniškem muzeju. v preteklosti ženski prispevek niti njamanjši drobec. Kolodij k razvoju tehnike ni bil enak jih je vezal. Umetno slonovo škem je bil kemik, ki je točno iz Frankfurta izumil varnostno moškemu. To seveda ne pomeni, britvico. Ni pa imel vztrajnosti, da ženskam manjka srečnih domislekov in razumevanja za tehkor pozneje King C. Gillette. prepričljivi, je vendar silno svojimi duševnimi silami po da bi svojo idejo uresničil, ka Kajti, čeprav so izumi še tako hu so imeli vsi tisti, ki so s nična vprašanja. Samo njihovo Slednji je še mlad delal pri težko z njimi prodreti na trg. speševali "razvoj in udobje človeških množic. Walt je postal zanimanje so skozi stoletja u- tovarnarju Paitru, ki je izumel Tudi pisalni stroj Automatic Typewriter Inc. iz Cikaga bo težko pozoren, ko je para dvignila tež smerjali na druge stvari. Ker je kovinski zamašek, s katerim je bila razen tega večini žensk zaprta pot v tehnično šolanje in podjeten. Neprestano mu je rono popolnoma samostojno piše stus von Liebing je povzročil mnogo zaslužil. Gillette je bil osvojil urade, čeprav avtomatičko pokrovko z lonca na tla. Ju- prirodoslovno izobrazbo, jim je jilo po glavi nešteto načrtov. konvencionalne stavke kot n. prevrat v obdelavi zemlje. Daguerre je izumil fotografski tudi manjkalo primernih sredstev za reševanje tehničnih na nasvet:»ne kujte nikar načrjemo za pismo!«ali»radi bi aparat in Nikola Tesla brezžično Njegov šef 'mu je dal pameten pr.:»vljudno se Vam zahvaljulog. Vendar nam bodočnost pripravlja ravno v tem oziru mnosli koncentrirajte le v to, kar ostajamo z odličnim spoštova in tehnike, zmaga duha in dotov tja v n dan! Vse svoje mi spet prejeli kak Vaš dopis in telefonijo. Zmagoslavje znanosti ga iznenađenja. Naj povem samo nekaj podatkov iz nemškega Izumite kaj takega, kar človek naj bi prihranili trud v dopisih, novo 'lepoto in novimi silami. vam utegne prinesti dobiček! njem.«taki Išablonski stavki miselnosti sta obdarila svet z in ameriškega patentnega urada. V poslednjih tridesetih letih na kar se jaavadi za vselej. Le gosto izkoriščeni za uničevanje vedno in neprestno potrebuje, v katernih se često pojavljajo. In čeprav vemo, da sta bili po PREHITELI IN NADKRILILI je bilo vpisanih v Nemčiji povprečno po 200 patentov letno, ki se je nekoč mučil s skrhano to ne omaje prepričanja, da bo to vam bo prineslo uspeh!«ko in razdejanje, nam vendar vse SMO JULESA VERNA so jih prijavile žene. Toda tega števila ne smemo vzeti kot tipke in noževe ročaje, je odkri Ko je raziskoval neko dezin- Človeštvu je potrebna britvica, s prvim balonom in je John kost, iz katere delajo klavirske vedel, zakaj ni postal milijonar. britvijo, mu je zasijala misel: odkar se je Montgolfiers dvignil do prav izumi pripomogli, da bodo s sveta izginili merilo za ženske iznajdljivosti, la kar cela vrsta slučajnosti. Neki kemik je med svoje stekleni neko zmes karbolne kisline in la neuporabna. podmornico. Vsi tlomisleki in VSI STRAHOVI, TEMINE IN fekcijsko sredstvo, je razgrel ki bi jo lahko odvrgel, ko bi bi Holland leta izumil prvo kajti v Združenih državah je bilo v enem samem letu (1938) ce v laboratoriju čez noč nastavil mišjo past. Ponoči je neka lepljiva masa, rižnate barve, ki let. Začela so leta poizkusov velikih Grkov in Rimljanov, so... da ne bo Kitajska več stra formaldehida. Zmes je postala Tedaj je bil star dvaindvajset zamisli, ki so rojile po glavah MORE, KI GA TLAČIJO registriranih nič manj kot 15 tisoč njihovih iznajdb! To fantastično število je dokaz, da nic. Iz nje je stekel formalde in drugo posodo. Vse skupaj je indvajsetimi leti je bila njego Pot od rimskega ogrevanja sta miš prevrnila eno izmed stekle se je trdno prilepila na kozarce spet in spet, polna težav. S šest se uresničili kot po čarovniji. dala, da bo Indija postala bogata rodovitna dežela, da bodo raste z žensko izobrazbo in njeno zaposlitvijo število ženskih ki je bil nastavljen za vabo. Namiku dr. Backelandu se je priral je čakati še šest let, da je za njega daljnovodnega plinskega hid na miš, past in košček sira, vrgel v smeti. Belgijskemu keva britvica dovršena. Toda monovanjskih prostorov do današ človeštvu koristile afriške pustinje, džungle Južne Amerike, izumiteljev in njihov pomen. slednjega jutra je kemik presenečeni ugotovil, da je postal sir je odkril prvo plastično maso, ki ljudi, ki naj bi finansirali nje uspešna. Enako dolga je bila od puščava in morje, da, celo merilo isto. Takoj je spoznal, da svoj iizum zainteresiral dovolj gretja je bila gotovo dolga, a Poleg tega ne smemo trditi, da jih v preteklosti sploh ni bilo. Eni izmed njih je bil celo trd kot kost. Še sedaj je postopek sličen seveda brez mišje imenom»bakelit«. leta, preden je letni dohodek struiral atenski filozof Archy- utvare? Kdor proučuje zgodovi je kmalu prišla v promet pod govo podjetje. In še so potekla lesenega ptiča, ki ga je izkon- polarne pokrajine. So to le postavljen spomenik. Ta izumiteljica je bila Barbara Uttman, Vsi ti primeri nam jasno ka- nastali novi izumi, n. pr.: frotala. reaktivni pogon. Delež na uspe resnice in dejstva prihodnosti. pasti. Celo iz pogreškov pri delu so znašal petino vloženega kapitos, pa do današnjega letala na no izumov, lahko upa v bodoče ki je pred štiri sto leti izumila klekljanje čipk. Njen spomenik stoji v mestu Annabergu v Rudogorju. Madame Benoist je izumila koleno pri lijakih. Zena nekega čevljarja v Troyu je»izumila«moški trdi ovratnik, kar je tedaj spremenilo moško modo. Skoraj prav toliko kot zavestno stremljenje, pomaga izumom mnogokdaj tudi SREČNO NAKLJUČJE Na ta način so bili izumljeni elektronka, daljnogled, prva baterija, Ineko učinkovito razstreljivo in eter, eno najmočnejših mamil. Alfred Nobel, ustanovitelj Nobelove nagrade in izumitelj dinamita, je nekoč iskal načina, kako bi vtesnil nitroglicerin, da bi ne mogel biti nevaren. Delal je pozimi v ledenomrzlem laboratoriju. Iz otrplih rok mu je ^polzela steklenica tekočega dinamita in padla na tla. Slediti bi morala strahovita eksplozija, toda ničesar takega se ni primerilo. Steklenica se je razbila na kupu kremenčevega peska, ki je preprečil eksplozijo. Bil je tisto sredstvo, ka ga je Nobel dolgo brezuspešno iskal. Pionir industrije gumija Goodyear je izumil vulkani/.acijo, ko je slučajno preveč segrel zmes gumija in žvepla. Pred kratkim je britanski parlament razpravljal o zanimivi, za nas malce čudni zadevi. Z vso vnemo so se poslanci prepirali o tem, ali naj država prepove športne stave ali ne. Seveda so nasprotniki športnih stav temeljito propadli. Proti njim je glasovala sedemkratna premoč. Predlog, naj se ukine množični hazard športna stava, je podprlo le štiri in dvajset poslancev, proti predlogu pa jih je glasovalo 'sto osemln osemdeset. Slednji so se zbali svojih volivcev, od katerih se po uradnih statistikah vsaj vsak drugi ukvarja s to masovno B1 rastjo. Pri športni stavi povsem preneha sicer tako običajna in hvaljena, da, prislovična angleška hladnokrvnost. V vsej nogomet- preko teh plošč. (Zlobni jeziki so v strahu, da bo padla storilnost dela, op. ur.) Prozorne plošče, ki pokrivajo odprtine, so prav tako močne in odporne, kot prejšnje jeklene. SEDEMDESETLETNIKA NA POTI OKOLI SVETA Nizozemec Van Dans in njegova žena, oba stara nad 70 let, sta pred kratkim pripešačlla v Rim naravnost iz svojo vasi v bližini Utrechta. Pot ju Je vodila preko Nemčije in Švice ter je trajala ravno 100 dni. Oba neobičajna svetovna potnika sta po svojem prihodu v POD PARIZOM Rim izjavila, da sta v zelo»dobri formi«. Da bi preprečili nesreče in nezgode, so v Parizu vse odprtim- podzemnih kanalov pokrili s prozornimi ploščami. Ta Trinajstletni deček Tommy MLADENICEVA PRISEBNOST novost bo delavcem pod zemljo omogočila, da bodo delali nič Richard Freud sta doživela llumand in dvajsetletni mlade pri naravni svetlobi. Lahko bodo videli ljudi, ki bodo hodili no. Sedla sta v letalo, da bi nenavadno zračno pustolovšči preživela tako imenovani»zračni krst«. Preden pa je pilot vstopil, je mehanik spustil motor Jn letalo je vzletelo. Mali Tommy je skočil na sedež pilota in zagrabil komandne ročice. Po petnnjstminulnem letanju je mali deček brez večjih nezgod uspešno pristal. RAKETA Z BRZINO MILJ V začetku prihodnjega leta bodo pričeli v južnu Avstraliji poizkušati prototipe raket i nosilce atomskih bomb. Brzina teh raket bo milj na uro, t. j, približno 8 km na sekundo. Prve rakete bodo izstreljene iz Vumere v Avstraliji. ni sezoni, teden za tednom, išče nad 23 milijonov Angležev sreče v stavnih kuponih. V sezoni so Angleži zapravili za športne stave celih 60 milijard dinarjev, fantastični znesek, od katerega gre največji del v žepe zasebnikov lastnikov stavnic. Samo za prometni davek od te večje»gospodarske dejavnosti«dobi država okrog 20 milijard letno. Vseh 23 milijonov hazarderjev si šele razdeli ostanek. Po površnih podatkih je vsota vseh dobitkov tolikšna, da bi le vsak tretji udeleženec lahko dobil povrnjeno svojo vsoto. Ker pa so posamezne nagrade večje od vplačanih zneskov, je število srečnikov še toliko manjše. Vsem ostalim pač ostane le upanje na boljšo srečo v prihodnje. Zelo zanimiv je način stave. Predvsem je pogodek izredno težaven. Največkrat je plod golega naključja. Lastniki stavnic namreč zaposlujejo cele štabe posebnih nogometnih strokovnjakov svetovalcev. Le-ti izberejo izmed 60 tekem, kolikor jih navadno igrajo v Britaniji vsako soboto, le tiste, pri katerih sodijo, da zanje ni možno predvidevati favorita. Glavni dobitek prejme tisti, ki zbere Najvišje število točk. Točkuje se vsak pravilen pogodek. Kdor sledi po številu točk, sodeluje pri razdeljevanju manjših dobitkov. Osem in trideset je srečnih dobitnikov, ki si z lahko»prisluženlm«denarjem kupijo avtomobil ali dva, morda zgradijo vilo ali si privoščijo kaj podobnega. Le osem in trideset srečnežev letno! V desetih letih 380! In če bi človekovo življenje trajalo 100 ln več let, tudi tedaj bi jih bilo še vedno komaj 3800, torej inič več kakor osminka promile vseh udeležencev. Angleži pa stavijo vsemu navkljub! Seveda športna stava ni edina jtvar, 'ki je omajala tradicionalno angleško hladnokrvnost in preračunljivost. Ne samo ugibanje o nogometnih izidih, tudi nogometna igra sama spravi Angleža pogosto iz takta. Anglež je prav /tako tudi strasten ljubitelj psov in konj. Na pasjih tekmah in konjskih dirkah marsikateremu Angležu manjka predvsem hladnokrvnosti. Anglež (strastno igra tudi bridge in golf. Toda tu je že spet Anglež v polnem smislu besede hladnokrven in preračunljiv. Samo Japonci so vedeli V novembru preteklega leta je letalo panameriške linije s 47 potniki in 6 člani posadke opravilo polet, ki bo prav gotovo iprišel v zgodovino letalstva. Vzletelo je v Tokiu proti vzhodu, preko prostranega Pacifika in se po 11 urah in 30 minutah spustilo na letališče v Honoluluju. Na ta način je bila pot od Japonske do Havajev skrajšana za 7 ur. Svoj podvig je posadka lahko napravila, ker so bili odkrili skrivnosten zračni tok, ki v veliki višini obkroža zemljo. Z vetrom v hrbtu je letalo doseglo.veliko hitrost, posadka pa je prihranila ogromno goriva ip potnikom dragoceni čas. Pozimi je nato še veliko letal izkoristilo skrivnostni veter. Neki posadki je uspela ista pot v devetih urah in 48 minutah in je tako skrajšala skoraj za polovico pred leti potrebni čas za vožnjo. Glede na to, da se sredi Pacifika ura pomakne za cel dan nazaj, bi potniki lahko dejali, da so na Havaje prišli prej, kot so zapustili Japonsko. Meteorologi so hitro potrdili odkritja pilotov. Ugotovili so, da je v višini okoli metrov ogromna zračna»reka«, široka 333 milj in 6 milj globoka. V svojem središču doseže vrtoglavo brzino, ki je zelo blizu zvočni hitrosti. Ob robovih pihajo vetrovi z manjšo silo, vendar dobi letalo okoli 1660 km pospeška na uro. V marcu preteklega leta je struja naenkrat izginila. Z raziskovanjem so meteorologi kmalu dognali, zakaj se je to zgodilo. V pomladanski dobi in poleti se namreč zračna»reka«dvigne nekoliko više in se nato šele v polovici oktobra vrne. Ze leta so posadke letečih trdnjav, ki so bombardirale Japonsko, naletele na velike zračne ovire nad japonskim o- točjem. Na višini metrov so letala večkrat»obstala na mestu«. V borbi z zračnimi silami in s protivetrovi so naglo porabila gorivo, odmetala bombe kar na slepo in pohitela domov. ;Iz te dobe je znano povelje, da morajo eskadrile za strateško bombardiranje kljub japonski obrambi leteti nizko in se šele po opravljeni nalogi dvigniti više ter s pomočjo hrbtnih vetrov vrniti v domače baze. Šele po kapitulaciji Japonske so Amerikanci izvedeli, da so japonski meteorologi dobro poznali ta zračni tok. Vojaški voditelji so jo smatrali za vojaško skrivnost. S pomočjo teh vetrov so spuščali ina stotine zažigalnih balonov proti zahodni ameriški obali. Veliko teh balonov je svojo nalogo tudi opravilo. Skoraj istočasno kot Američani so Angleži odkrili slično»reko«tudi nad Evropo. Kasneje so meteorologi zbrali podatke s celega sveta in ugotovili, Najbolje pa je to videti pri prečudni športni igri ericketu. Pri njej gre za to, da majhno kroglico z najmanjšim številom udarcev igralec s palico spravi čez drn in strn v majhno luknjico, (daleč nekje ob koncu igrišča. Za to si seveda vzame čas, o vsakem udarcu premišljuje dolge ure. Za vsak položaj ima pripravljeno palico, ki je prav tako zakrivljena, da najbolje ustreza danemu položaju. Kroglico je včasih treba u- dariti preko jarka, včasih se zagozdi med drevesne korenine ali nevšečno izgubi med debelim kamenjem. Tli je res treba mnogo preudarnosti in hladne krvi, mnogo premišljevanja in računanja. In zlasti dovolj časa. Vsega tega imajo Angleži že kar preveč. Nam bi se ob tej igri kmalu zdolgočasilo, oni pa jo imajo za»fascinating«, t. j. očarljivo. Res čuden okus! da je to en in isti veter, ki besni okoli Zemlje približno 2 tisoč milj severno od ekvatorja. Iz Avstralije in Nove Zelandije prihajajo poročila o zelo podobnih vetrovih tudi južno od e- kvatorja. Struja severne hemisfere je z ozirom na trgovske poti veliko bolj koristna kot južna, ker se tok razdeli na številne rokave. En tak rokav je nad himalajskim pogorjem, pri katerem severni krak zavije na Kitajsko, kjer dobi ogromno brzino s pritiskom hladnega zraka iz Sibirije. V višini metrov nad Japonsko pihajo vetrovi proti vzhodu z brzino 450 milj na uro (t. j. 729 km na uro). Zaenkrat je ta veter najhitrejši na svetu. Ta struja, ki pa je že počasnejša, pride do Amerike, preseka Atlantik in Evropo in zapre krog nad Himalajo. Meteorologi si niso edini o izvoru te»svetovne reke«. Potrebno bo še proučiti številne podatke, posebno iz Kitajske, Tibeta in Sibirije, kjer se, kot kaže, struja obnovi za svoje kroženje okoli Zemlje, ki je dolgo milj. Nekateri znanstveniki trdijo, da je struja segret zrak, stisnjen med toplimi zračnimi masami z ekvatorja z ene strani in hladnimi tokovi, ki prihajajo s polarnega področja z druge strani. Menijo, da pritisk povzroča velike hitrosti»reke«. man mmumr.

6 ŽENA Žene v boju proti zaostalosti Veliko je še na svetu žena, ki o še vedno sužnje svojim možem. V nekaterih deželah zmaguje napredek s hitrim tempom, drugod zopet le postopoma premagujejo zaostalost. * Za turško ženo se je pričelo lepše življenje šele z nastopom Kemala Ataturka. Do leta je bila Turkinja možu samo sužnja brez vseh pravic. Mlado deklo je živelo za zamreženimi okni, dokler je niso poročili Is človekom, ki ga sploh ni poznala. Tudi ta zakon zanjo navadno ni pomenil sreče. 'Mož se je lahko oženil štirikrat, če je bil dovolj premožen, da je lahko vzdrževal toliko žena. Tako ponižana je Turkinja še v zakonu s strahom pričakovala, kaj ji bo prinesla prihodnost. Njen»zakonski tovariš«jo je lahko mirno pognal od hiše, kadar se mu je zljubilo. Ta despotizem so najbolj občutile žene premožnih mož. Juha je uvod v kosilo in ni vseeno, ali je ta uvod dober ali slab. Saj je prav od tega odvisno vse nadaljnje razpoloženje. Zato res ni odveč, če juho prav posebno skrbno pripravimo. Krožnik okusne, moč- Za kratek ča Sodnik: Ni vam bilo dovolj, da ste ukradli konja, tudi opremo ste vzeli. Obtoženec: Pa ste res čudni, kaj mi pa pomaga konj brez opreme. Proti koncu 19. stoletja so že pričele nastopati prve turške žene v javnosti leta je znana pisateljica Halida Edin vodila velika množična zborovanja proti zahodnim okupatorjem Carigrada. Ko je Kemal Atatiirk dokončal osvobodilno Vojno, je moral izvesti temeljite reforme. V borbi za osvoboditev žene je bil nepopustljiv. Postopoma je uresničeval njene pravice. Odprl ji je pot do izobrazbe in od tedaj dalje so se pričele turške žene uveljavljati v najrazličnejših poklicih, Tudi v ankarski narodni skupščini so žene kar lepo zastopane. Življenje žena v Maroku je težko. Tradicije, vera in običaji močno ovirajo njihovo emancipacijo. Maročanka si še danes zastira obraz, kadar gre na cesto. Veliko število žena je še vedno nepismenih. Ni še dolgo, kar so za revnejše deklice vpeljali pouk za ročna dela. Učna doba traja od 4. do 12. leta. Potem šele jim za delo nekaj plačajo, zaslužek pa si prisvoji moški poglavar družine. V Maroku so še vedno v navadi ženitne kupčije. Oče hčerko Razpokane ustnice Ženske, ki jim ustnice na svežem zimskem zraku zelo rade razpokajo, naj po možnosti na cesti ne ne drže ust Odprtih in naj jih ne slinijo. Tiste, ki imajo izredno občutljive ustnice, naj si jih že v naprej vsak dan po večkrat, najbolje zmerom tedaj, ko jih začno peči, namažejo z vazelino. Ce je pa zlo že tu, in so vam Dobra juha ne in vroče juhe se nam vedno prileze, posebno še ob mrzlih jesenskih in zimskih dneh, ko sedemo za mizo utrujeni in premraženi. / Za juho računamo po navadi pol kilograma mesa na dva litra vode. Ce hočemo, da bo juha res dobra, tedaj moramo pristaviti meso in kosti v mrzlo vodo in kuhati počasi v dobro pokritem loncu. Ce pa nam je bolj za sočno meso in manj dobro juho,,tedaj pristavimo meso v toplo vodo. Juho takoj osolimo, da se meso od znotraj razsoli. i Posebej opražimo»na vroči masti rezrezano čebulo, korenje, zeleno, peteršilj in košček jeter. Ko to zarumeni, pridenemo še koreninico pora, paradižnik in pa nekaj dišav, če rjih "imamo (poper, muškatni cvet). Juha naj počasi, a neprestano vre. Pen ne smemo pobirati. Ce juha prehitro vre, postane vsa motna. Ko je meso mehko, ga vzamemo iz juhe, in kanemo vanjo nekaj kapljic mrzle vode, da se očisti, nakar jo odcedimo skozi 'gosto cedilo $n zakuhamo. - DRUŽBA DOM proda najboljšemu ponudniku, vendar je tega v zadnjem času vedno manj. Vera in običaji dovoljujejo možu več žena, vendar si to lahko privoščijo le premožnejši. Šole so ustanovili Francozi po evropskem vzgledu. Obiskuje jih večinoma moška mladina, le v zadnjem času so pričeli bogatejši sloji pošiljati v šolo svoje hčere. V tem, da študirajo skoraj samo fantje, je tudi vzrok, da je nastal nekak prepad med moškim in žensko. Dekleta so vzgojena v starem duhu, šole pa že posredujejo takšnim svežim dodatkom moremo nadomestiti pomanjkanje moški mladini evropski način vitaminov v zelenjavi, ki smo življenja. Mnogi mladi Marokanci se želijo poročiti z ženo, ki bi rice ipd.). jo vložili za zimo (fižol, kuma dosegala po izobrazbi in bi jim Kdaj pa kdaj dajmo otroku bila v zakonu tovarišica, zato si tudi košček kruha, namazanega izbirajo žene med Evropejkami. s presnim maslom, ki smo ga Neprijetne posledice zime ustnice razpokale, tedaj jih pod nobenim pogojem ne mažite z vazelino ali kako drugo kremo. To zdravljenje je sicer zelo razširjeno, ni pa pravilno. S tem, ko namažete ustnice z mastno kremo, namreč pokrijete sluznice in tako preprečite, da bi se s pomočjo zraka prenovile in pozdravile. Najboljše zdravilo za razpokane ustnice fe močno razredčena arnikina tinktura (arnika namočena v alkoholu). Z njo si večkrat na dan pomažite ustnice, prej si jih pa dobro umijte s toplo vodo, da se bodo znojnice odprle. Šele nato lahko ustnice namažete z glicerinom, če pa tega nimate, bolje, da jih sploh ne mažete, ker bi več škodovali, ko koristili. Dva prikupna modela za male deklice iz živordečega ali svctlomodrega volnenega blaga Pozimi otrokom dovolj sadja in zelenjave Način prehrane je v zimskih mesecih posebno važen. Matere naj otroke že zgodaj navadijo, da bodo uživali čimveč zelenjave in sadja. Majhnim otrokom dajemo presno hrano v obliki limoninega soka, nastrganih jabolk, paradižnikovega soka, korenja in podobno. Ko pa otrok nekoliko zraste, in pripravljamo zanj isto hrano kot odraslim, mu moramo še vedno nuditi dobršen del kakršnekoli zelenjave ali sadja. S Ozebline na rokah Vlaga, mraz in sneg so prinesli nevarnost ozeblin. Ako se jih hočete obvarovati, morate roke že zdaj pravilno negovati. Ce iso vam v jutranjem mrazu roke omrznile, jih takoj namažite s citronovim sokom in drgnite toliko časa, da se ogrejejo. Potem segrejte vodo in umivajte roke -izmenoma v vroči in mrzli vodi. Tako boste preprečili, da bi se ozeblina razvila. Ce se vam je pa ozeblina že pokazala, ne odlašajte z zdravljenjem. Vsak večer ozeblo mesto pomažite z brezbarvno jodovo tinkturo ali kako kafrno kremo, ter nataknite stare rokavice. Cez dan roke večkrat kopljite izmenoma v mrzli in topli vodi, pa boste morda ozeblino odpravili. Raskave in razpokane roke kopljite vsak dan vsaj enkrat v toplih ovsenih kosmičih. Cez noč jih pa redno mažite s kremo, ki vsebuje vazelino, lanolin ali glicerin, če pa lahko utrpite žličko medu, si sami napravite najučinkovitejšo kremo za raskavo kožo. Vzemite žličko medu in pet žličk vazeline ter oboje dobro mešajte, dokler se ne spoji v enakomerno gmoto. Potem si s to mešanico mažite roke vsak večer. Rdeče roke umivajte z vodo, ki ste ji pridali nekaj boraksa. Potem, ko ste jih posušili, jih pa namažite z mešanico soka ene limone, beljaka in 2 žličk alkohola. Mešanico pustite na rokah vso noč. Dopisujte Glas Gorenjske' potresli s sesekljanim zelenim peteršiljem. Prav tako je zelo okusna kresa, ki jo lahko gojimo v zabojčku ali lončku med kuhinjskim oknom. Majhni otroci tudi že lahko dobijo nekaj zelene solate, ki jo drobno narežemo ali sesekljamo, pokapamo z limonovim sokom in prav malo osladimo s sladkorjem. Sladimo pa samo take presne jedi, ki jim ne pokvarimo okusa. Glavnata solata, motovileč in radič otrokom navadno dobro teknejo, zato he pozabimo nanje ne pri kosilu, ne pri večerji. Vendar moramo biti previdni. Otroku ne smemo inikoli vsiljevati in ponujati še tako dobro pripravljene jedi, če mu ne gre v slast. Dosegli bomo le, da bo otrok čutil odpor do nje še več let. Kadar kuhamo špinačo, zrežemo, preden je jed gotova, nekaj svežih špinačnih listov vanjo. Za vsako vrsto zelenjave, ki jo pripravimo otroku, pa je dobro, da ji dodamo košček svežega masla. Paziti moramo, da ne dajemo otroku pogrete zelenjave. Večerja mora biti prav tako mešana kakor kosilo. Med rednimi obroki pa naj otrok poje dovolj svežega sadja. Nov zastor prijetno spremeai sobo Moderna arhitektura s svojimi velikimi okni zahteva tudi izpremembo v zastorih. Danes naj bi posredoval zastor med preobilico zunanje svetlobe in svetlobe v prostoru, hkrati pa naj bi zakril okenski okvir. Zato je razumljivo, da so zavese iz tankega, mehkega in prozornega blaga. Tudi moderna higiena je narekovala nove vrste zastorov ter zahtevala, da se odpovemo zastorom s težkimi resami, naborki in našivi. Vsi ti okrasi niso nič drugega kakor imenitno zbirališče prahu in bacilov. Cim preprosteje je zastor krojen, tem lepši vtis naredi na človeka. Takšna izprememba je potrebna tudi.v še tako starih in nemodernih stanovanjih. Zastor krojimo lahko tako, da je sestavljen iz treh delov: iz dveh stranskih in enega zgornjega dela. V dnevnih sobah in Nasveti Svinjsko mast hranite v prsteni posodi, ki naj bo popolnoma čista. Zavežite jo z žveplastim papirjem in postavite na suho. Kadar mast jemljete iz posode, jo zajemite z umito in popolnoma euho žlico. Žarko mast boste spet lahko uporabili, če jo počasi stopite in denete vanjo prerezano čebulo ter nekaj koščkov olupljenega jabolka. Nato vzemite oboje ven in shranite mast v drugi, popolnoma čisti posodi. Ali pa dodajte masti 80 gramov lesnega oglja v prahu in pustite počasi vreti 15 minut. Precedite in hranite v čistem loncu. V steklenico olja vlijte na vrh nekoliko alkohola, ki varuje olje pred zunanjim vplivom. Žarko olje boste spet lahko uporabili, če boste dodali 125 gramov lesnega oglja v prahu na liter olja, ga dobro zmešali in nazadnje precedili skozi platno. Hranite na suhem prostoru. v delovnih sobah se.pa omejimo lahko tudi samo na zgornji del zavese. Z novimi kroji zastorov so prišle v modo tudi nove vrste blaga. Tako šivamo zastore zdaj iz tenkega in prozornega etamina, iz raznih svil in umetnih čipk. I Nov zastor lahko izpremeni nemoderen prostor tako, da sa v njem dobro počutimo in nam kaj kmalu postane priljubljen in domač. Zato bi morali biti pri izbiranju blaga še posebno preudarni in natančni, da bodo zastori res okras sobi in oknu. Lepa večerna obleka s čipkastim vložkom Arlel Kaiitk : 13 Čeprav se je Lilian zaradi Marge vznemirjala, je poteklo slovo neverjetno lahko. Ali ste se res odločili, da se odrečete stričevemu denarju? je vprašala Mar- Res. Imava se rada, ne morem pomagati. Razumem. Marga se je zvito nasmehnila. No, želim vama obilo sreče! Ali se bosta kmalu poročila? Odpotujeva čez deset minut. Še nocoj se poročiva, je odvrnil naglo Harry. Nasvidenje! Ko je avto zapuščal grad, je stala Marga v sijajni beli večerni obleki ob stopnicah in se skrivnostno smehljala. Nasmeh je bil poln zmagoslavja in ironije. Se dolgo je Lilian»mislila nanj. Šele čez dolgo časa se je zavedla, da Harry vztrajno molči. Za njima je sedela Mary in se delala, kakor da spi. Zdelo se je, kot da se vozijo k pogrebu, a ne na svatbo. Lilian se je sklonila k Harryju in ga poljubila na uho. On je le (nekaj zamrmral, a ni odvrnil oči od ceste, ki jim je hitela nasproti. Čez čas je Lilian vzkliknila: Še imaš čas, da se premisliš, Bert! Lilian, kaj ti je padlo v glavo? Ne zdiš se mi posebno navdušen nad tem, da se poročiva. Poročaš me le, da bi mi rešil življenje. Nočem, razumeš, nočem nobene tvoje žrtve. Če me ne ljubiš, zahtevam, da takoj obrneš in se vrnemo nazaj. Harry je ustavil, z obema rokama obit'1 nevesto in jo poljubljal, da ji je pošla 1 sapa. Ali še dvomiš? jo je končno vprašal. Lilian je naporno dihala, toda oči so ji zažarele v novem upanju in novi odločnosti., Mary, nikoli nama ne bo dolgčas v življenju. Ah, Mary, ali mi moreš odpustiti, da sva tako srečna? Toda Mary je vztrajala v trdnem spanju. Kakih sto kilometrov južno od New Yorka so se ustavili (na dvorišču lesene hišice, ki je stala pokonci le še po čudežu. Nad vegastimi vrati je bil napis: A. J. JOHNSON mirovni sodnik, opravlja poroke. Do vhoda je bilo nekaj stopnic. Ena izmed njih je bila polomljena. Dvorišče je bilo kot pragozd v miniaturi. Povsod so ležale smeti. Zunanje stene so bile umazane in zanemarjene. > O, koliko dobrega okusa, koliko elegance, je vzkliknila Mary posmehljivo. Johnson je čudak. Nikar se ne čudita zapuščenosti njegove hiše! je odvrnil Harry Bik. Imaš dokumente? je vprašala Lilian svojega ženina. Zdi se mi, da bi morala tudi jaz predložiti nekaj Isličnega. Ne skrbi. Vse je v redu! Imam zveze. Saj veš, da je moj oče v New Yorku velika živina!! Ah, da! Nadzornik King! Ce pomislim, da ga niti ne poznam? Bila je očividno v velikih skrbeh. Harry jo Ije pa kratkomalo dvignil, jo prenesel čez polomljeno stopnico in jo smeje postavil pred vrata. Odprl jim je čuden visok človek. Zdel se je kot kak komičen možiček iz operete. Sivi lasje in kuštrava brada so mu sršali na vse strani. Na nosu je imel debele naočnike., Ah, gospod Bert King! je zahreščal. Vse je pripravljeno. Lilian Werner, Mary May, je predstavil Harry. Kar naprej, vstopita prosim, je rekel starček, se ceremonialno priklonil in jih odvedel v pisarno. Soba je bila mrzla, skoraj povsem brez pohištva, temna in tako polna prahu, da je Lilian pričela kihati. Opazila je, da Mary nad vsem tem viha nos. Izbruhnila je v smeh, kateremu se je končno pridružila še prijateljica. Harry in sodnik sta se ob pisalni mizi, kjer je Harry izročil listine, polglasno pogovarjala. Moža sta naposled pristopila, sodnik se je odkašljal in zavzel slovesno pozo. Ze Je hotel pričeti z lažno poroko. Lilian je začudeno vzkliknila: Toda, gospod Johnson, ali ni treba a poroko tudi dveh prič? Seveda, draga gfspodična. Ravnokar sem razložil vašemu gospodu ženinu, Ja je morala moja žena po nujnih oprav kih v mesto. Eno pričo že imamo. Lahko počakamo, odvnu Lilian odločno. Če niste proti temu, pripomni sodnik, lahko koga ustavim, ki se pripelje tod mimo. Stekel je ven. Slišali so ga, kako je ustavil nek avtomobil.