ZAKAJ MISLITI 'BEGUNSKO KRIZO': populizem, ksenofobija in sovražni govor Znanstveni simpozij Ljubljana, 8. marec 2016 Pedagoški inštitut, Inštitut za
|
|
- Adrijana Žibert
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 ZAKAJ MISLITI 'BEGUNSKO KRIZO': populizem, ksenofobija in sovražni govor Znanstveni simpozij Ljubljana, 8. marec 2016 Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni inštitut
2 Zakaj misliti»begunsko krizo«: populizem, ksenofobija in sovražni govor Zbornik povzetkov znanstvenega simpozija Uredila: Oblikovanje in prelom: Izdajatelj/založnik: Zanj: Ana Mlekuž Ana Mlekuž Pedagoški inštitut Igor Žagar Žnidaršič Dostopno na: Pedagoški inštitut, Ljubljana ISBN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ( ) ( ) ZAKAJ misliti begunsko krizo [Elektronski vir] : populizem, ksenofobija in sovražni govor : zbornik povzetkov znanstvenega simpozija : znanstveni simpozij, Ljubljana, 8. marec 2016 / uredila Ana Mlekuž. - El. knjiga. - Ljubljana : Pedagoški inštitut, 2015 Način dostopa (URL): ISBN (pdf) 1. Mlekuž, Ana
3 KAZALO Protiislamski diskurz in možnosti za njegovo nevtralizacijo dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za Management Univerze na Primorskem Kdo ali kaj je migrant? dr. Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU Konstrukcija prebežnikov v Dnevniku TV Slovenija orodja za analizo dr. Jože Vogrinc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Naš in njihov način: protibegunska ksenofobija in politika sovraštva dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Ksenofobni sovražni govor dr. Veronika Bajt, Mirovni inštitut Kriminološka perspektiva sovražnega govora dr. Dragan Petrovec, Inštitut za kriminologijo Participatorne šolske prakse kot pot k integraciji otrok migrantov dr. Alenka Gril, Pedagoški inštitut Poskus obvladovanja begunske situacije na slovenski meji skozi izredne razmere v imenu suverenosti, varnosti in človečnosti dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Celina stereotipiziranih: institucionalizirano izključevanje v medijskem diskurzu Sebastian Pepelnak, Barbara Borovšak in Foška Veronika Šaina, študenti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
4 Spoštovani udeleženci! T. i. begunska kriza ostaja eno od najpomembnejših dogajanj v Evropi, saj je postavila pod vprašaj nekatere izmed skupnih temeljev migracijske in azilne politike EU (npr. Schengenski sporazum, Dublinsko uredbo itn.), hkrati pa je razgalila pomanjkanje evropske solidarnosti, humanizma in odgovornosti za ljudi v stiski. Iskanje evropskih odgovorov na begunsko krizo vzdolž balkanske migrantske poti (npr. zaostrovanje azilne politike posameznih držav EU ter omejevanje begunskega toka) se tako sooča z vrsto zgrešenih srečanj in zamujenih priložnosti. Posebej zaskrbljujoči so tudi številni primeri nestrpnosti in ksenofobije v državah EU, kjer verska nestrpnost in ksenofobni nacionalizem nista nič več omejena zgolj in samo na lokalno folkloro, temveč postajata del mainstreama ali celo uradne politike. Proteste ob postavitvi rezalne žice, ki je sprva naletela na kritičen odziv lokalnega prebivalstva na obeh straneh meje, so namreč zamenjali protesti proti postavljanju namestitvenih centrov za begunce in celo proti namestitvi otrok brez spremstva. Namen znanstvenega simpozija Zakaj misliti begunsko krizo : populizem, ksenofobija in sovražni govor je refleksija nekaterih negativnih pojavnih oblik spodbujanja sovraštva, rasizma, nestrpnosti ter ostalih diskiriminatornih praks, ki so svojo najbolj nedavno obliko dobili v pozivih k nasilju do beguncev preko spletnih forumov in družabnih omrežij ter v javnih protestih v številnih evropskih mestih. ORGANIZACIJSKI ODBOR: dr. Marina Lukšič Hacin, dr. Neža Kogovšek Šalamon, Ana Mlekuž, dr. Mitja Sardoč in dr. Igor Ž. Žagar
5 PROGRAM ZNANSTVENEGA SIMPOZIJA Zakaj misliti 'begunsko krizo': populizem, ksenofobija in sovražni govor Pozdravni nagovori: dr. Marina Lukšic Hacin, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije dr. Neža Kogovšek Šalamon, Mirovni inštitut dr. Igor Ž. Žagar, Pedagoški inštitut SEKCIJA I Protiislamski diskurz in možnosti za njegovo nevtralizacijo dr. Primož Šterbenc, Fakulteta za Management Univerze na Primorskem Kdo ali kaj je migrant? dr. Tadej Troha, Filozofski inštitut ZRC SAZU Konstrukcija prebežnikov v Dnevniku TV Slovenija orodja za analizo dr. Jože Vogrinc, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Odmor za kavo SEKCIJA II Naš in njihov način: protibegunska ksenofobija in politika sovraštva dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Ksenofobni sovražni govor dr. Veronika Bajt, Mirovni inštitut Kriminološka perspektiva sovražnega govora dr. Dragan Petrovec, Inštitut za kriminologijo Odmor za kosilo SEKCIJA III Participatorne šolske prakse kot pot k integraciji otrok migrantov dr. Alenka Gril, Pedagoški inštitut Poskus obvladovanja begunske situacije na slovenski meji skozi izredne razmere v imenu suverenosti, varnosti in človečnosti dr. Jure Gombač, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Celina stereotipiziranih: institucionalizirano izključevanje v medijskem diskurzu Sebastian Pepelnak, Barbara Borovšak in Foška Veronika Šaina, študenti na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani
6 PROTIISLAMSKI DISKURZ IN MOŽNOST ZA NJEGOVO NEVTRALIZACIJO Primož Šterbenc V Sloveniji se, tako kot v drugih članicah Evropske unije, zaradi večmesečnega begunskega vala izjemno krepijo protiislamski diskurz, ksenofobija in desne politične tendence. Zaradi tega bi bilo nujno izpostaviti nekaj elementov oziroma dejstev, s katerimi je mogoče vsaj v določeni meri nevtralizirati negativne procese. Prvič, begunski val je v prvi vrsti posledica zahodnih vojaških posredovanj v muslimanskem svetu v zadnjih 15 letih, pri čemer je treba poleg Afganistana še posebej izpostaviti ameriško vodeni napad na Irak leta 2003, ki je odprl grozljivo sunitsko-šiitsko sektaško Pandorino skrinjico. Drugič, moč protiislamskega diskurza ne sme biti presenečenje, ker je star devet stoletij in ga tudi danes reproducirajo različni zainteresirani akterji. Tretjič, za razbijanje protiislamskega diskurza je nujno potrebno: izpostavljati vzročno-posledično zvezo med politikami Zahoda in terorističnimi dejanji; poudarjati sorodnost islama in krščanstva kot dveh abrahamskih religij; pojasnjevati zgodovinske in sodobne izvore muslimanskih zamer do Zahoda; razlagati islam kot religijo in družbenoekonomski pristop. 6
7 KDO ALI KAJ JE»MIGRANT«? Tadej Troha»Celo na policistko so se spravili. Svoje umazane migrantske roke so ji tlačili za hlače in se dotikali njenih genitalij,«je v začetku januarja v poročilu o kölnskem dogodku zapisal novinar časnika Reporter in s tem ekspliciral osrednji diskurzivni izum procesa 'ksenofobizacije' slovenske družbe.»migrant«, prej nevtralni tehnični termin, je sčasoma pridobil sicer nedefinirano, a izrazito negativno konotacijo. Je dejstvo, da je kot osrednji element ksenofobnega diskurza nastopil izraz, katerega rabe že v načelu ni mogoče sankcionirati, mogoče vzeti resno? Nam dejstvo, da sta se v njem staknila eksplicitna ksenofobija ter navidez nevtralni medijski in oblastni diskurz, lahko ponudi ključ do prave strukture ksenofobne množice? 7
8 KONSTRUKCIJA»PREBEŽNIKOV«V DNEVNIKU TV SLOVENIJA ORODJA ZA ANALIZO Jože Vogrinc Pogoj za učinkovito zavračanje sovražnega govora je ustrezno teoretsko razumevanje, s čim in kako usmerjajo razumevanje gledalcev TV poročil rutine poročanja: umestitev novinarskih prispevkov (poročil s terena, pogovorov v studiu idr.) na določeno mesto v oddaji, poimenovanje prispevkov in akterjev v njih, spreminjanje vsebinske pozornosti in formalnih prijemov poročanja v skladu s spremembami dominantnega političnega govora o "begunski krizi" in "prebežnikih", ter vsebina in smisel prikazanega v razmerju do povedanega. Skozi zgled poročanja v Dnevniku TV Slovenija od poletja 2015 naprej bom poskušal razviti nekaj osnovnih orodij za učinkovitejšo analizo in kritiko televizijskega poročanja. 8
9 NAŠ IN NJIHOV NAČIN: PROTIBEGUNSKA KSENOFOBIJA IN POLITIKA SOVRAŠTVA Boris Vezjak Bi smeli dejati, da begunska kriza v Evropi proizvaja vse bolj dominantne oblike drugačne evropske racionalnosti in identitete, znotraj katerih se oblikuje nov miselni slog, sestavljen iz elementov sovraštva, izključevanja, ksenofobije in paranoje ter poskusov njihovega upravičevanja in legitimacije? Hofstadter (1967) je denimo izraz»paranoidni stil«uporabil za ameriško kulturo v obdobju hladne vojne, vendar ne zato, da bi jo opisal po medicinskih ali kliničnih merilih; prejkone, kot pravi sam, mu je šlo le za opis»načina videnja sveta in izražanja nas samih«. Tak stil se po njegovem izraža v treh potezah: v»vročičnem pretiravanju«,»sumničavosti«in»konspirativni domišljiji«. V Evropi in doma smo priča radikalnim zahtevam po relativiziciji pojmov v odnosu do beguncev, kakršni so človečnost, solidarnost, strpnost, strah. Slavoj Žižek (2015, 2016) zahteva, da opustimo kvazilevičarsko humanost do beguncev, da kritiko islamskega prava ne štejemo za primer islamofobije, da sprejmemo spoznanje o tem, da begunski način življenja največkrat ni združljiv z ideološkimi temelji zahodne države blaginje. Obstaja naš in njihov način življenja, dodaja, med njima je popoln prepad. Forme novega miselnega sloga vse bolj vsebujejo tri elemente, ki v perspektivi razumevanja najširših množic afirmirajo troje: sum, sovraštvo in (nad)nacionalni, religiozni, etnični ponos. Prvi je v osnovi racionalističen, toda blodnjav na ravni dubitacije: sum, dvom ali skepsa o družbeno ali politično evidentnih dogodkih in stanjih ali stanjih stvari. Drugi je emocionalen in se kaže v sovraštvu do beguncev, v ksenofobiji, rasizmu, homofobiji, sovražnem govoru, skratka izključitvi Drugega. Tretji je političen v širšem ali ožjem smislu in jaha na vrednotah naroda, nacionalnem ponosu in samozavesti, igra na karto»našosti«in»tujosti«, ideoloških, verskih in zgodovinskih razlik, isto ločnico pa potem na najbolj elementarni ravni prenese še na področje političnih razmer in narcistično zahteva svoj edini zveličavni prav. 9
10 KSENOFOBNI SOVRAŽNI GOVOR Veronika Bajt Najpogostejše tarče sovražnega govora so ponavadi tudi najbolj marginalizirane družbene skupine. V zadnjem času so to predvsem migranti/ke in begunci/ke, saj je po vsej Evropi očiten porast sovražnega govora, še posebej proti muslimanom. Čeprav je islam v Sloveniji druga največja religija, ostaja močno ukoreninjeno stereotipno razumevanje muslimanov kot Drugih, ki so rasizirani v orientalistične predsodke, tudi sicer značilne za takoimenovani Zahod. Ker se Slovenija sooča s pomanjkanjem mehanizmov za preganjanje sovražnega govora, so številni akterji civilne družbe v zadnjem času prevzeli pobudo za ukrepanje tako»za«kot»proti«beguncem. Prispevek naslavlja razumevanje sovražnega govora kot politično vprašanje. Sovražni govor torej obravnava kot pojav, ki presega ozke pravne opredelitve in zgolj kazensko pregonljive načine delovanja. 10
11 KIRMINOLOŠKA PERSPEKTIVA SOVRAŽNEGA GOVORA Dragan Petrovec Kazensko pravna definicija sovražnega govora v Sloveniji očitno pušča preveč dvomov in različnih interpretacij, čeprav so se tožilstva očitno poenotila v neodzivnosti. Del zagate rešuje kriminološka perspektiva, ki je ohlapnejša, ki nima za sabo nujno kazenske sankcije, ki pa vendar lahko opravlja vlogo težko nadomestljivega čuvaja civiliziranosti in tudi vlogo omejevanja medsebojnega sovraštva. Če ima kazensko pravo kot ultima ratio na voljo le sankcijo, so neformalni družbeni odzivi bolj prilagodljivi in mnogokrat učinkovitejši. Na razpolago imamo primeroma ignoriranje, soočenje, kritiko ali humorne odzive. Vsekakor pa se pri takih pojavih zahteva dosleden odziv, če želimo kar koli doseči. 11
12 PARTICIPATORNE ŠOLSKE PRAKSE KOT POT K INTEGRACIJI OTROK MIGRANTOV Alenka Gril V prispevku bomo obravnavali možnosti za uspešno psihosocialno prilagajanje otrok in mladostnikov migrantov v šoli (in posredno, spodbujanja socialne integracije njihovih družin), v novem/drugem družbeno-kulturnem okolju, ki je v sedanjem trenutku v Sloveniji izrazito ksenofobno naravnano. Izhajali bomo iz teoretskih predpostavk o socialno-psiholoških procesih, ki usmerjajo medskupinsko vedenje in etnična stališča, predsodke in diskriminacije, ki jih bomo podprli z izsledki tujih in lastnih empiričnih raziskav (izvedenih v bližnji preteklosti, pred trenutno begunsko krizo) o medkulturni vzgoji in psihosocialnem prilagajanju migrantov. Pri tem se bomo osredotočili na vlogo aktivne participacije učencev/dijakov v šoli pri zmanjševanju etničnih predsodkov. Oblikovane učeče se skupnosti v etnično raznolikih razredih, v katerih prevladuje inkluzivna klima, sodelovanje in aktivne metode učenja namreč spodbudijo vzajemno sprejemanje in naklonjenost med vrstniki z različnim etničnim ozadjem, pri čemer je ključna vloga učiteljev oziroma njihovih stališč do medkulturnega prilagajanja (naklonjenost multikulturalizmu) in didaktičnih pristopov (ki spodbujajo participacijo učencev). Ti izsledki odpirajo možnosti za načrtovanje bodočih pedagoških usmeritev pri vključevanju otrok migrantov v slovenske šole, ki bi jim olajšale prilagajanje na novo okolje in sočasno razvijale spoštovanje in strpnost do (medkulturne) različnosti pri slovenskih otrocih/mladostnikih. 12
13 POSKUS OBVALDOVANJA BEGUNSKE SITUACIJE NA SLOVENSKI MEJI SKOZI IZREDNE RAZMERE V IMENU SUVERENOSTI, VARNOSTI IN ČLOVEČNOSTI Jure Gombač Slovenska meja je bila s strani oblasti razpoznana kot pomembno orodje v t. i. "obvadovanju begunskih tokov". Zdi se, da je Slovenija s svojo "nepripravljenostjo" na prihod beguncev konec poletja in vso jesen namerno ustvarjala situacijo, ki jo je potem lahko "obvladala" le še z izrednimi razmerami. Na meji in kasneje v t.i. zbirnih centrih je vladavino prava v imenu varnosti in obrambe suverenosti nadomestila vladavina policije, ki je v teh "taboriščih" imela možnost, da nekaznovano krši človekove pravice in znižuje humanitarne standarde. Pri tem so aktivno sodelovali politiki, ki jih je skrbelo vprašanje suverenosti, izguba simbolne kontrole nad ozemeljskimi mejami in s tem povezano padanje javne podpore (zato militarizacije meje, ukrepi trde roke, minimalnih standardov in tehnične ovire), nekateri mediji, zaradi želje po večji gledanosti oz. branosti ter inštitucije, zadolžene za varnost, ki so skozi»obvadovanje«migracij videle možnost za povečanje svojega proračuna, moči, vpliva. Tudi v primeru človečnosti, ki se nanaša na vnos moralnih čustev v politiko, gre za situacijo, v kateri se politiko pravic in sodstva nadomešča z etiko trpljenja in sočutja. Na ta način humanitarnost lahko skozi izredne razmere ustvarja neenakost, saj nekatera življenja predstavlja kot bolj pomembna od drugih. Vse to lahko vodi v permanentno vladanje skozi izredne razmere, ko se tolerira ali pa spodbuja ozračje krize, negotovosti, strahu in sovraštva. 13
14 CELINA STEREOTIPIZIRANIH: INSTITUCIONALIZIRANO IZKLJUČEVANJE V MEDIJSKEM DISKURZU Sebastian Pepelnak, Barbara Borovšak, Foška Veronika Šaina Odmiranje socialne države, povečevanje dohodkovne neenakosti in razširjenost brezposelnosti so same po sebi okoliščine, ki ustvarjajo družbeno nezadovoljstvo in trenja. Slabšajoči se položaj izkoriščajo mnoge desničarske, nacionalistične in avtoritarne stranke po Evropi, ki krivdo valijo na domnevno kulturno nekompatibilnost imigrantov in razvitega, demokratičnega in krščanskega Zahoda. Begunci so zgolj instrument za re-kanalizacijo našega sovraštva do tujosti, projekcija čustev, s katerimi se nismo zmogli spopasti ali artikulirati. Namen pričujočega prispevka je pokazati, da begunski diskurz ni samo forma sovražnega govora, temveč kaže tudi na institucionalne vidike izključevanja, na bistvene strukturne pomanjkljivosti zdajšnje družbene, medijske, politične in ekonomske ureditve. Splošno značilno za medijski in politični diskurz je, da so institucije EU personificirane, nasprotno od njih pa so ljudje-begunci dehumanizirani in depersonificirani (Boričić 2010). Brezkompromisno smo postavljeni pred dejstvo, da se moramo vedno nujno ukvarjati s simptomi in čim manj z etiologijo. V resnici nimamo opravka z begunsko krizo, ampak s krizo človečnosti nasploh. Ker je izpostavljeni družbeni problem zelo kompleksen, smo teoretski razmislek aktualizirali na primerih slovenskega identitarnega gibanja: Generacije identitete Slovenija, FB skupin, ki so stopile na stran beguncev; Protirasistične fronte brez meja, Refugees Welcome to Slovenia in prevladujočih metafor v uredniški politiki hrvaškega dnevnega časnika Večernji list. 14
15 PROSTOR ZA ZAPISKE 15
16 16
17 17
18 18
19 19
20
Microsoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večPROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočk
PROGRAM nacionalnega usposabljanja»le z drugimi smo«ljubljana 24. in 25. april 2017 ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana Prijave: Katis, MIZŠ Infotočka: info@lezdrugimismo.si Vključevanje, slovenščina,
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večzlozenka_policija.qxd
LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,
Prikaži več–
Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov
Porevizijsko poročilo Popravljalni ukrep Ministrstva za notranje zadeve pri izvajanju ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večStrategic Planning Survival Kit
GLEDAM BEGUNCA -VIDIM ČLOVEKA BEGUNCI V SVETU IN SLOVENIJI VSI IMAMO PRAVICO DO AZILA GettyImages Države so se po strahotah druge svetovne vojne, ki je ustvarila 60 milijonov beguncev, same dogovorile,
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večIZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019
IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 Ilinka Todorovski RTV Slovenija od 1985: dežurna v desku informativnih oddaj
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 31. maja 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 4.313 (2.59) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. aprila 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 3. aprila 219 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.43 (1.35) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN
ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej
Prikaži več1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.
1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večPoročilo 2015
ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU, MASARYKOVA 23,00 LJUBLJANA Poročilo 2015 o delu UVOD ZDRUŽENJE PROTI SPOLNEMU ZLORABLJANJU je nepridobitna, prostovoljna, nevladna organizacija s statusom humanitarne
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večMicrosoft Word - B MSWORD
EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Dokument zasedanja 4.3.2015 B8-0222/2015 PREDLOG RESOLUCIJE ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno
Prikaži večDrugi tir KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE
KOMUNIKACIJSKA STRATEGIJA IN KREATIVNE REŠITVE ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA MAKETA LJUBLJANA, PRIPRAVLJALNA DELA, ZAKLJUČEK IZVLEČNEGA TIRA ČASOVNICA MAKETA KOPER SELITEV MAKETA LJUBLJANA
Prikaži večILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 2019 so policisti na območju Republike Slovenije obravnava
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 28. februarja 19 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 611 (453) ilegalnih prehodov državne meje. Število
Prikaži več(Borzno posredovanje - bro\232irana \(18. 6.\).pdf)
U beniki FKPV Borzno posredovanje Boris Gramc, mag. posl. ved red. prof. dr. Marijan Cingula doc. dr. Marina Kla mer alopa Celje 2013 Boris Gramc, mag. posl. ved; red. prof. dr. Marijan Cingula; doc.
Prikaži večMicrosoft Word Pripombe k osnutku novih pravil OKS.doc
Šahovska zveza Slovenije, Bravničarjeva 13, Ljubljana Opomba: PREDLOG! Pripravil Iztok Jelen Datum: 28. 06. 2009 Olimpijski komite Slovenije Zveza športnih zvez Celovška 25, 1000 Ljubljana ZADEVA: Javna
Prikaži večCulture Programme (2007 – 2013)
USTVARJALNA EVROPA (2014 2020) Podprogram Kultura Razpis za zbiranje predlogov: Razpis za zbiranje predlogov EACEA 34/2018: podpora za projekte evropskega sodelovanja 2019 OPOZORILO: Izvajanje tega razpisa
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - lj_obroc_predstavitev_tiskovna_mar_2019_02AM.pptx
IZHODIŠČA UREJANJA LJUBLJANSKEGA AVTOCESTNEGA OBROČA IN VPADNIH AVTOCEST Predstavitev pobude za državno prostorsko načrtovanje za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest ter predloga
Prikaži večJunij2018
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2018 so policisti na območju Republike Slovenije obravnavali 3.427 ilegalnih prehodov državne meje. Lani so obravnavali
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večSvet Evropske unije EVROPSKI SVET
Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - prezentacija Bo\236a [Zdru\236ljivostni na\350in])
POSLOVNA KONFERENCA: DAN JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA: PRAKSE IN POSLOVNE PRILOŽNOSTI PROJEKTOV IZGRADNJE PREDSTAVITEV PROJEKTA IN ZAKLJUČKOV FOKUSNIH SKUPIN MAG. Boža Loverčič Špacapan Ljubljana, 11. junij
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večASAMBLEA PARLAMENTARIA
EVRO LATINSKOAMERIŠKA PARLAMENTARNA SKUPŠČINA RESOLUCIJA : Revščina in socialna izključenost na podlagi poročila odbora za socialne zadeve, človeške izmenjave, okolje, izobraževanje in kulturo Soporočevalka
Prikaži večRoMigSc - Sintezno poročilo povzetek in lekcije za Slovenijo Pripravili: MFDPŠ, Slovenija IRŠIK, Slovenija O projektu Cilj projekta RoMigSc je spodbuj
RoMigSc - Sintezno poročilo povzetek in lekcije za Slovenijo Pripravili: MFDPŠ, Slovenija IRŠIK, Slovenija O projektu Cilj projekta RoMigSc je spodbujati boljše vključevanje otrok Romov in migrantov v
Prikaži večOrodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre
Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,
Prikaži večDruštvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota
Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota Gluhota in naglušnost nimata dramatičnega zunanjega videza, zato pa imata dramatične posledice. Nevidna invalidnost Pri invalidih sluha in govora gre za
Prikaži večProjekt: Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISME
Naslov delavnice: SPREMLJANJE IN SPODBUJANJE RAZVOJA BRALNE PISMENOSTI V uvodu delavnice bodo udeleženci osvežili pojmovanja o bralni pismenosti in se seznanili z opredelitvijo, ki ji sledimo v projektu
Prikaži večPartnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult
Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kulturne dediščine in spodbujanje skupnih evropskih vrednot
Prikaži večDiapozitiv 1
CILJI IN USMERITVE NA PODROČJU SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA IN BOJA PROTI REVŠČINI V KONTEKSTU PAKETA SOCIALNIH NALOŽB Davor Dominkuš, generalni direktor MDDSZ Socialna situacija Socialne posledice krize: povečevanje
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večGenerating report ....
Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft Word - bibliografske-zbirke-medicina.doc
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Sistemi za poizvedovanje Bibliografske zbirke področje medicine Mentor: doc.dr. Jure Dimec Avtorja:
Prikaži večPowerPointova predstavitev
ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE Preventivna konferenca na področju drog Skupaj zmoremo več Preventivni pristopi v sistemu socialnega varstva PORTOROŽ, 20. 10. 2016 Marjeta
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večuntitled
NAPOVED 369 4 Od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti Kongres organizirata Fakulteta za socialno delo ter Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije.
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večNOVINARSKO CASTNO RAZSODIŠCE
Novinarsko častno razsodišče SNS in DNS Statistika dela NČR za leto 5 Opozarjamo, da podatki niso povsem primerljivi, ker je za pretekla obdobja statistika narejena za celo leto, v letu 5 pa do septembra..
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večPRAVILNIK
PRAVILNIK O POSTOPKIH IN KRITERIJIH ZA DODELITEV ODLIČJA PRIZNANJE MARKA GERBCA, SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA Ustanovitelj priznanja 1. člen Priznanje Marka Gerbca (v nadaljevanju: priznanje) podeljuje
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večEvropski svet Bruselj, 18. december 2015 (OR. en) EUCO 28/15 CO EUR 13 CONCL 5 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Prejemnik: deleg
Evropski svet Bruselj, 18. december 2015 (OR. en) EUCO 28/15 CO EUR 13 CONCL 5 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Prejemnik: delegacije Zadeva: Zasedanje Evropskega sveta (17. in 18.
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večMicrosoft Word - Prečiščen dnevni red 88.doc
Sektor za pripravo in izvedbo sej vlade Gregorčičeva 20, SI-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.gsv.gov.si/ Ljubljana, 18. 5. 2016 PREČIŠČEN PREDLOG DNEVNEGA
Prikaži večLetno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008
Letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2008 Štirinajsto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije Ljubljana, junij 2009 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Prikaži večDiapozitiv 1
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec Z ROKO V ROKI OTROCI IN ODRASLI JERICA KREFT, NATAŠA PELJHAN POBUDA Na enem od srečanj ravnateljev in koordinatorjev v okviru Mreže vrtcev/šol Korak za korakom, ki ga organizira
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Kokolj
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Sektor za strukturno politiko in podeželje RAZVOJ PODEŽELJA ELJA Ljubljana, 13.2. 2006 Janja Kokolj Prošek I. NAČRTOVANJE II. RAZVOJNI
Prikaži večKOMU SO V NOVEMBRU 2012 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskov
KOMU SO V NOVEMBRU 2012 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskovanje je bila njihova branost ter gledanost po presoji
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Mocnik.pptx
MATEMATIČNA PISMENOST IN MATEMATIČNI PROBLEMI Metoda Močnik in Alenka Podbrežnik KAJ NAS JE ZANIMALO? ugotoviti, v kolikšni meri so učenci uspešni pri samostojnem, nevodenemreševanju matematičnih besedilnih,
Prikaži večNavodila_1819_Regions' Cup
NZS STANDARD Št. / ozn. : NAV_1819_RC Verzija: V1.0 Zadeva: NAVODILA ZA KVALIFIKACIJSKO TEKMOVANJE REPREZENTANC MNZ ZA 11. UEFA POKAL REGIJ 2018/2019 1. ORGANIZACIJA ŠPORTNE PRIREDITVE 1.1. Splošno Nogometne
Prikaži večSLOVENSKO MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE IN URADNA RAZVOJNA POMOČ kratek pregled za leto 2014 Vid Tomić in Adriana Aralica Platforma SLOGA Leto 2015
SLOVENSKO MEDNARODNO RAZVOJNO SODELOVANJE IN URADNA RAZVOJNA POMOČ kratek pregled za leto 2014 Vid Tomić in Adriana Aralica Platforma SLOGA Leto 2015 je predstavljalo mejnik za področje mednarodnega razvojnega
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večZELENA DOLINA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večDeans Office
Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili
Prikaži večDa bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla
Da bo komunikacija z gluho osebo hitreje stekla Komu je knjižica namenjena? Pričujoča knjižica je namenjena javnim uslužbencem, zdravstvenemu osebju, ki pri svojem delu stopa v stik z gluho osebo, in tudi
Prikaži večPROGRAM STROKOVNEGA USPOSABLJANJA 2017/2018: Filmska vzgoja v učilnici in v kinu Prijave na 2. in 3. modul FOŠ ime in priimek/ustanova: Še vedno je v
PROGRAM STROKOVNEGA USPOSABLJANJA 2017/2018: Filmska vzgoja v učilnici in v kinu Prijave na 2. in 3. modul FOŠ ime in priimek/ustanova: Še vedno je v teku 1. uvodni modul, ki se bo izvedel še na eni lokaciji.
Prikaži večPowerPoint Template
IV. Strateško planiranje v splošnem Strateško planiranje ni izolirano področje od managementa Dve vrsti managementa: Strateški management Operativni management Strateški managemenet šele v zadnjem obdobju
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži več1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode
1. Predmetnik: 1. semester 1 Zgodovina in metode psihologije Bojan Musil 30 15 135 180 6 2 Fiziologija Marjan Rupnik 30 30 120 180 6 3 Statistika za psihologe Janja Jerebic 45 30 195 270 9 4 Zgodovina
Prikaži večVsebinska analiza medijskega pojavljanja
KOMU SO JANUARJA 2011 MEDIJI NA NASLOVNICAH NAMENILI NAJVEČ PROSTORA? Kateri mediji? Kriterij za izbiro medijev, ki smo jih izbrali za naše raziskovanje je bila njihova branost ter gledanost po presoji
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večKršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejeteg
Kršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejetega 26. 01. 2017 januar 2017 Z ukrepi, ki jih omogočajo
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večIzvajalec
Priloga 1 PREDLOG SOFINANCIRANJA PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA V LETU 2013 1. PROGRAMI NA PODROČJU HUMANITARNE DEJAVNOSTI: - programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami
Prikaži večRE_Statements
Evropski parlament 2014-2019 Dokument zasedanja B8-0054/2016 14.1.2016 PREDLOG RESOLUCIJE ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno
Prikaži večPowerPointova predstavitev
U K 20 P K U P M 2 0 1 2 12 M OBLIKOVANJE POJMA ŠTEVILO PRI OTROKU V 1. RAZREDU Sonja Flere, Mladen Kopasid Konferenca o učenju in poučevanju matematike, M a r i b o r, 2 3. i n 2 4. avgusta 2 0 1 2 Oblikovanje
Prikaži večNa podlagi tretjega odstavka 34. člena in 41. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in e
Na podlagi tretjega odstavka 34. člena in 41. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17) ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v soglasju z ministrom za javno upravo,
Prikaži večJavni razpis za sofinanciranje izdajanja periodičnih publikacij v letu 2005
Priloga I.: PERIODIČNE PUBLIKACIJE 2005 NARAVOSLOVNE MATEMATIČNE VEDE 2005 14.07.2005 45 akademije znanosti in umetnosti Hacquetia 2 20 366 980.000 41 Slovensko farmacevtsko društvo Farmacevtski vestnik
Prikaži večUniverza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: do: Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1
Univerza v Ljubljani TEOLOŠKA FAKULTETA SEZNAM IZPITNIH ROKOV Obdobje od: 11. 6. 2018 do: 6. 7. 2018 Št. Datum Ura Predmet Popravljalec Predavalnica 1 11. 6. 2018 08:00:00 Religije in pravo (04678) - 3
Prikaži več