SLAVNOSTNI GOVOR prof. dr. Gerhart HOLZINGER O VLOGI USTAVNEGA SODSTVA V DEMOKRATIČNI PRAVNI DRŽAVI - AVSTRIJSKI VIDIK I. Imeti častni nagovor v okvir
|
|
- Eva Gregorič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 SLAVNOSTNI GOVOR prof. dr. Gerhart HOLZINGER O VLOGI USTAVNEGA SODSTVA V DEMOKRATIČNI PRAVNI DRŽAVI - AVSTRIJSKI VIDIK I. Imeti častni nagovor v okviru te slavnostne prireditve v spomin na sprejetje Ustave Republike Slovenije dne 23. decembra 1991, zdaj torej pred že 21 leti, zame pomeni čast in priznanje. Vabilu sem se tako z veseljem odzval. Po eni strani zato, ker globoko spoštujem zgodovinski dosežek slovenskega naroda v stoletja trajajočem boju za narodno osvoboditev in lastno državo, katerega uspešen zaključek izraža ta ustava. Po drugi strani pa tudi zato, ker je bila moja posebna želja, da kot predsednik avstrijskega Ustavnega sodišča ponovno oživim tesne kolegialne stike z Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, ki obstajajo že od leta 1991 in so bili v letih pred mojim nastopom predsedniške funkcije v obdobju stagnacije. Skupaj z gospodoma predsednikoma dr. Jožetom Tratnikom in dr. Ernestom Petričem nam je to na srečo uspelo. In za to sem hvaležen! Tema mojega govora ob današnji slovesnosti bo vloga ustavnega sodstva v moderni pravni državi, pri čemer bom temo obravnaval predvsem z avstrijskega vidika. II. K temu uvodoma kratek zgodovinski pregled! Ustavno sodstvo ima v Avstriji posebej dolgo tradicijo. Njegovi začetki segajo vse do druge polovice 19. stoletja, torej še v čas avstro-ogrske monarhije. Na začetku tega razvoja je stalo Reichsgericht, ustanovljen z Decembrsko ustavo iz leta Pristojno je bilo za odločanje o kompetenčnih sporih med zvezno državo in deželami ter o pritožbah državljanov zaradi kršitev njihovih z ustavo zagotovljenih "političnih pravic". Presoja ustavnosti zakonov pa ni bila predvidena. Bila je celo izrecno izključena. S tem naj bi se preprečilo, da bi sodišča avstrijskega cesarstva sledila vzoru ameriškega Vrhovnega sodišča in ne bi uporabljala zakonov, za katere bi menila, da so protiustavni.
2 Po propadu monarhije in ustanovitvi republike v letu 1918 je Zvezni ustavni zakon z dne 1. oktobra 1920 (Bundes-Verfassungsgesetz v nadaljevanju tudi B-VG) pomenil odločilni korak za vzpostavitev ustavnega sodstva v Avstriji. B- VG je vse do danes osrednji ustavni dokument Republike Avstrije. S tem B-VG je bilo vzpostavljeno avstrijsko Ustavno sodišče, ki je v glavnem že imelo pristojnosti in organizacijo, kakršne ima še danes. V primerjavi z Decembrsko ustavo iz leta 1867 je bila na ustavno sodišče poleg pristojnosti za varstvo ustavno zagotovljenih pravic prenesena zlasti tudi pristojnost, da presoja ustavnost zakonov. In prav v tem je dejansko revolucionarna novost, povezana z Zveznim ustavnim zakonom z dne 1. oktobra 1920! S tem novim institutom pravne države, ki v prvi vrsti izhaja iz dela genialnega avstrijskega pravnega strokovnjaka, Hansa Kelsna, je takrat novoustanovljena republika postavila merila za cel svet. Pri tem je bilo že od vsega začetka jasno, da bo ustavnosodna presoja predpisov daleč najpomembnejša pristojnost Ustavnega sodišča. Avstrijsko Ustavno sodišče, kot zgodovinsko gledano prvo, institucionalno samostojno, za odločanje o ustavnopravnih vprašanjih specializirano sodišče, je postalo kot je Kelsen zapisal v svojem Komentarju B-VG "edinstven organ v moderni ustavni zgodovini z izrednim pravno-političnim pomenom". Posebej velja omeniti tudi naslednje: Pristojnost ustavnosodne presoje zakonov, vpeljana z B-VG iz leta 1920, je imela na začetku tudi odločilne učinke za področje varstva temeljnih pravic! In sicer, ker je Ustavno sodišče ustavnost zakonov po uradni dolžnosti presojalo tudi takrat, ko bi moralo tak zakon uporabiti v zadevi, ki jo je obravnavalo. In pod pojmom "obravnavana zadeva" je bilo treba razumeti zlasti tudi pritožbe zaradi zatrjevane kršitve ustavno zagotovljenih pravic, torej temeljnih pravic, ki so že od nekdaj predstavljale večino pred Ustavnim sodiščem obravnavanih zadev. Ta "incidentalna presoja predpisov" je tako tudi posameznikom omogočila, da z izpodbijanjem sklepa upravnega organa pred Ustavnim sodiščem ob sklicevanju na protiustavnost zakona, na podlagi katerega je bil ta sklep sprejet, sprožijo postopek presoje zakona pred Ustavnim sodiščem. 2
3 Na ta način Zvezna ustava iz leta 1920 ni zgolj določila Ustavnega sodišča za varuha ustave, ki stoji nasproti parlamentu kot zakonodajalcu, temveč je vrh tega tako Kelsen v svojem Komentarju hkrati ustvarila "posredno in omejeno popularno tožbo" zoper protiustavne zakone. Iz pravnega reda monarhije izhajajoč institut "pritožbe zaradi kršitve ustavno zagotovljenih pravic" je tako s preseganjem prvotnega namena te pravice do pritožbe postal sredstvo za ustavnosodno presojo predpisov in s tem varstvo nadrejenosti ustave nasproti demokratično legitimiranemu zakonodajalcu. Z vzpostavitvijo pristojnosti Ustavnega sodišča za razveljavitev zakonov zaradi njihove protiustavnosti je namreč postalo jasno, da naj ustavno zagotovljene pravice ob predpostavki, da gre za pravice ustavnega ranga zavezujejo tudi zakonodajalca. Iz tega sledi, da Ustavno sodišče protiustavni zakon razveljavi tudi, če je v neskladju s temi zagotovili. III. Iz nalog, ki so prenesene na [Ustavno sodišče], predvsem pa iz njegove pristojnosti, da presoja ustavnost zakonov, je jasno razviden njegov politični pomen. In Ustavno sodišče je z vidika svojih specifičnih nalog tudi dejansko mejni organ med pravom in politiko: Po eni strani je pravo sodišče v ustavnopravnem smislu, torej je kot že omenjeno institucionalno samostojen in od zakonodajne in izvršilne oziroma upravne oblasti neodvisen državni organ. Podlaga njegovih odločitev so izključno pravne določbe, zlasti določbe Ustave, torej najvišjega predpisa v državni pravni ureditvi. Po drugi strani pa ni mogoče spregledati, da imajo odločitve Ustavnega sodišča od časa do časa znatne politične učinke. To velja predvsem glede pristojnosti za presojo ustavnosti zakonov, torej aktov demokratično legitimiranega zakonodajalca. V tem smislu vlada med Ustavnim sodiščem ter vlado, ki praviloma pripravlja zakone, in parlamentom kot zakonodajalcem oziroma političnimi strankami v ozadju, iz katerih izhajata tako vlada kot tudi vsakokratna parlamentarna večina, razmerje skrite napetosti. V okviru ustavnosodne presoje zakonov mora namreč Ustavno sodišče na eni strani spoštovati svobodo zakonodajalca pri urejanju družbenih razmerij. Stvar ustavnega sodišča torej ni presojati politično primernost ali smiselnost 3
4 ureditve. Tudi neprimeren ali celo nesmiseln zakon torej ni eo ipso protiustaven! Po drugi strani pa mora Ustavno sodišče zagotavljati spoštovanje ustave. Če neka zakonska ureditev nasprotuje ustavi, jo mora Ustavno sodišče zato kot protiustavno razveljaviti. In sicer tudi, če se to morda ne zdi politično smiselno. Predvsem takrat, ko sodišče presoja skladnost zakonov s temeljnimi pravicami, je ustavnosodna presoja zakonov sama pogosto povezana z vrednostnimi vprašanji. Ustavno sodišče mora odgovoriti tudi na ta vprašanja in se jim ne sme izogniti. Ne glede na to pa je naloga ustavnega sodišča: "Pravna presoja, pri kateri se zahteva posebej visoka raven razumskosti v okviru pravne argumentacije, prizadevanja za kar največjo objektivnost in spoštovanje pristojnosti drugih ustavnih organov." 1 Na tem mestu je nadalje treba pripomniti še naslednje: naloga Ustavnega sodišča je zagotavljati spoštovanje ustave, ustave ki je sama odraz suverenosti ljudstva. Zaradi tega je narobe, če pristojnost Ustavnega sodišča, da presoja ustavnost zakonov, kar je bistvo pravne države, obravnavamo kot poseg v demokratično načelo. Namen te ustavnosodne presoje zakonov je ravno nasprotno prav v uresničevanju demokratičnega načela, in sicer do te mere, kolikor zagotavlja spoštovanje ustave, ki ni le odraz posebnega demokratičnega konsenza, ampak je na podlagi oznake, ki ji jo je nadel parlament hierarhično nadrejeno ustavno pravo, na katerem temeljijo zakoni. Avstrijsko Ustavno sodišče si je vse do zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja prizadevalo delovati po načelu "judicial self restraint" in parlamentu kot zakonodajalcu zagotavljati razmeroma širok pravno-politični prostor delovanja. To je bilo v skladu z metodološko prevlado strogo pozitivistične dunajske šole pravne teorije, ki je skoraj sto let prevladovala v avstrijski pravni znanosti. To, t. i. starejšo prakso Ustavnega sodišča, je pravna znanost venomer kritizirala kot preveč zadržano. S tem v zvezi dva posebej nazorna primera: 1 Berka, Ustavno pravo [Verfassungsrecht], 3. izdaja, str. 322, točka
5 V sedemdesetih letih je Ustavno sodišče v dveh še posebej politično občutljivih postopkih ustavnosodne presoje zakonov odločilo, da se izpodbijane določbe ne razveljavijo. Pri tem je šlo za ureditev kaznivosti umetne prekinitve nosečnosti 2 in zakonsko določbo o soodločanju študentov v zadevah univerz, ki so se nanašale na študij. 3 Obe odločitvi sta takrat močno kritizirali tako največja opozicijska stranka v Nationalratu 4 kot tudi pravna znanost. Ustavnemu sodišču so tako rekoč očitali, da je "kapituliralo" pred pristojnostmi, ki so mu bile podeljene. 5 Pri tem je bil najpogostejši argument, da ima lahko tudi preveč zadržana presoja ustavnega sodišča politično funkcijo, saj služi legitimaciji strankarske večine, ki je na oblasti. Od začetka osemdesetih let naprej je Ustavno sodišče ta judicial self restraint postopoma opuščalo. To se je po eni strani zgodilo pod vplivom sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki ima glede na okoliščino, da Evropska Konvencija za varstvo človekovih pravicah in temeljnih svoboščin v Avstriji nima zgolj veljave mednarodne pogodbe, ampak velja tudi kot nacionalno ustavno pravo, poseben pomen. Po drugi strani pa tudi zaradi upoštevanja sodne prakse tujih ustavnih sodišč, predvsem prakse nemškega Zveznega ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je pri tem razvilo sodno prakso, ki se opira na načela razlage, kot jih zastopajo navedena najvišja sodišča, predvsem na načelo sorazmernosti. Po tem načelu je poseg v temeljno pravico dopusten le, če se z njim zasleduje cilj, ki je v javnem interesu, če je za dosego tega cilja primeren in ustrezen in če je poseg tudi sicer mogoče stvarno upravičiti. 6 S to novo sodno prakso je Ustavno sodišče ponovno jasno omejilo manevrski prostor zakonodajalca. Na začetku je znanost kritizirala tudi to spremembo sodne prakse, in sicer tako rekoč z druge strani: Ustavnemu sodišču so očitali, 2 Zbirka odločb avstrijskega Ustavnega sodišča, 7.400/ Zbirka odločb avstrijskega Ustavnega sodišča, 8.136/ Opomba prevajalke: Nationalrat je spodnji dom avstrijskega parlamenta, ki ga sestavljajo voljeni predstavniki ljudstva. 5 Glej s tem v zvezi predvsem prispevka Pernthalerja (str. 79 in naslednje) in Korineka (str. 87 in naslednje) v: Vogel (ur.), Grundrechtsverständnis und Normenkontrolle, Forschungen aus Staat und Recht 49, 1979 [Razumevanje temeljnih pravic in ustavnosodna presoja predpisov, raziskave iz Države in Prava]. 6 Npr. Zbirka odločb avstrijskega Ustavnega sodišča /1984, , /1986, , , , in veliko drugih. 5
6 da preveč posega v politične odločitve zakonodajalca. Sedaj pa je ta nov način odločanja Ustavnega sodišča večinoma sprejet. S tem v zvezi naj opozorim tudi na naslednjo posebnost avstrijske zvezne ustave: V Avstriji je relativno enostavno spremeniti ustavo. To lahko v bistvu s sprejetjem sklepa stori Nationalrat, in sicer ob prisotnosti najmanj polovice njegovih članov in z dvotretjinsko večino oddanih glasov ter z izrecno opredelitvijo kot ustavno pravo. Ta okoliščina je predvsem v času, ko je imela "velika koalicija" obeh najmočnejših strank v Nationalratu dvotretjinsko večino, ki se zahteva za spremembo ustave vodila do tega, da je ustavodajalec od časa do časa "popravljal" odločitve Ustavnega sodišča. To je storil bodisi tako, da je določbe zakonov, ki jih je Ustavno sodišče prej razveljavilo kot protiustavne, ponovno sprejel v obliki ustavnih določb, da bi jih s tem izvzel iz področja nadzora Ustavnega sodišča, bodisi je zakonske določbe, pri katerih je obstajala bojazen, da jih bo Ustavno sodišče razveljavilo, že na samem začetku sprejel v obliki ustavnih določb in jim s tem podelil "imuniteto" pred ustavnosodno presojo. 7 Ustavodajalec je tudi v tem smislu vsekakor omejen! Naloga Ustavnega sodišča je namreč tudi, da presoja skladnost zveznih ustavnih določb s temeljnimi načeli zvezne ustave. Kako moramo to razumeti? V skladu s tretjim odstavkom 44. člena B-VG se za celovito spremembo zvezne ustave, drugače kot pri prej navedenih zahtevah za sprejetje ustavnopravne zakonodaje se pravi prisotnost vsaj polovice članov Nationalrata in dvotretjinska večina oddanih glasov zahteva večina na referendumu. V skladu s sodno prakso Ustavnega sodišča se pod pojmom celovite spremembe zvezne ustave razume bistvena sprememba ali celo odprava enega od štirih temeljnih načel zvezne ustave, in sicer načel demokratičnosti, republike, zvezne države in pravne države. V skladu s sodno prakso Ustavnega sodišča pomeni ustavno sodstvo v celoti, predvsem pa pristojnost ustavnega sodišča, da presoja ustavnost zakonov, bistven sestavni del načela pravne države, kot je vsebovano 7 Glej Zbirko odločb avstrijskega Ustavnega sodišča /
7 v avstrijski ustavi. 8 Odprava ali bistvena sprememba določb, ki se nanašajo na ustavno sodstvo, bi tako pomenila celovito spremembo zvezne ustave, ki je ni mogoče doseči zgolj s sklepom Nationalrata, ampak je zanjo nujno potrebna referendumska odločitev. 9 Glede na to so tudi zvezni ustavni zakoni, ki spodkopavajo odločitve Ustavnega sodišča, podvrženi ustavnosodni presoji glede njihove skladnosti s temeljnim načelom pravne države, kot je določeno v zvezni ustavi, in zato torej "zadnja beseda" pri razlagi in uporabi zvezne ustave pripada Ustavnemu sodišču! 10 IV. Poleg ustavnosodne presoje predpisov predstavlja varstvo temeljnih pravic posameznikov najbrž najpomembnejšo nalogo ustavnega sodstva v demokratični pravni državi. Kar se tiče avstrijskega Ustavnega sodišča, je posebej poklicano, da preverja skladnost sklepov, torej odločitev (najvišjih) upravnih organov z "ustavno zagotovljenimi pravicami". Pod ta pojem spadajo vse subjektivne pravice posameznikov, ki temeljijo na predpisu objektivnega prava ustavnega ranga. Poleg temeljnih pravic, ki so urejene v B-VG in različnih posebnih ustavnih zakonih, v Avstriji mednje prištevamo tudi pravice in svoboščine, ki jih zagotavljajo Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njeni protokoli. V sodbi št. U 466/11 in druge z dne 14. marca 2012, ki ja postavila smernice za prihodnje odločanje, je Ustavno sodišče medtem odločilo, da je tudi pravice, zagotovljene v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina), mogoče uveljavljati kot ustavno zagotovljene pravice ter da te pravice predstavljajo tudi merilo presoje pri ustavnosodni presoji predpisov. Ustavno sodišče je to stališče uprlo predvsem na naslednje razmisleke: 8 Prim. Zbirko odločb avstrijskega Ustavnega sodišča /2001, / Prim. Zbirko odločb avstrijskega Ustavnega sodišča seveda v drugem kontekstu / Prim. nadalje predvsem Zbirko odločb avstrijskega Ustavnega sodišča /
8 Pri tem je odločilnega pomena, da Listina znotraj prava Unije predstavlja od preostalega prava Unije jasno ločeno in s tem poudarjeno področje, torej enotno kodifikacijo. V tem smislu se pravice in svoboščine, ki izhajajo iz Listine, jasno razlikujejo od tistih bolj "amorfnih" pravnih položajev, ki jih je Sodišče Evropske unije do tedaj, torej pred Lizbonsko pogodbo, s katero je bila Listina sprejeta kot del primarnega prava Evropske unije, izpeljevalo iz splošnih pravnih načel oziroma skupnega ustavnega izročila držav članic. Odločilni drugi korak se nanaša na načelo ekvivalence prava Unije. V skladu s tem [načelom] postopki, ki so v pravu držav članic predvideni za uveljavljanje pravic prava Unije, ne smejo biti urejeni manj ugodno kot postopki, v katerih se uveljavljajo istovrstni zahtevki, ki izhajajo iz državnega prava. Številne pravice, vsebovane v Listini, pa so tako po jezikovni plati kot tudi po namenu oblikovane po vzoru pravic iz EKČP, ki kot rečeno v Avstriji velja za zvezno ustavno pravo. Poleg tega opravljajo pravice iz Listine na področju veljavnosti prava Unije enako funkcijo, kot jo ustavno zagotovljene pravice Zvezne ustave opravljajo za avtonomni avstrijski pravni prostor. Glede na to enakovrstnost bi bilo tako Ustavno sodišče v nasprotju z načelom ekvivalence prava Unije, če prizadetim ne bi bilo omogočeno, da pred Ustavnim sodiščem uveljavljajo tudi pravice iz Listine. S to prelomno odločitvijo je Ustavno sodišče po eni strani potrdilo svojo funkcijo najpomembnejšega varuha temeljnih pravic v Avstriji, po drugi strani pa hkrati vnovič dokazalo, kako velik pomen pripisuje vseevropskemu dialogu nacionalnih ustavnih sodišč in nadnacionalnih sodišč na evropski ravni, in sicer Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem velja posebej spomniti, da se je prav avstrijsko Ustavno sodišče kot prvo ustavno sodišče države članice na Sodišče Evropske unije obrnilo z vprašanjem za predhodno odločanje. To je storilo v prepričanju, da lahko Evropa kot celota, in še posebej Evropska unija, trajno obstane le kot pravna skupnost ter da je sodelovanje med najvišjimi sodišči na nacionalni in nadnacionalni evropski ravni nujna predpostavka za delovanje te pravne skupnosti. Na tem mestu mi dovolite še naslednje pripombe: 8
9 Evropska ustavna sodišča in še zlasti ustavna sodišča držav članic EU! se vse pogosteje soočajo s pojavom internacionalizacije, predvsem evropeizacije posameznega nacionalnega ustavnega prava na eni in konstitucionalizacije prava Unije na drugi strani. Nacionalno in mednarodno pravo ne obstajata več izolirano eno ob drugem, ampak sta v vse večji meri med sabo povezana v sistem z več ravnmi. To součinkovanje pravnih norm različnega izvora ima vse večji vpliv tudi na sodno prakso ustavnih sodišč. Avstrijsko Ustavno sodišče se tega razvoja zelo dobro zaveda. Ta razvoj je predvsem v Evropi tako v kontekstu EKČP kot tudi prava Unije posebej pomemben. Zanj si prizadevamo predvsem prek vzdrževanja mednarodnih stikov, in sicer tako v bilateralnem kot tudi v multilateralnem okviru. Najvišja prioriteta je pri tem redna izmenjava mnenj, izkušenj in idej v zvezi z vprašanji sodne prakse z ustavnimi sodišči sosednjih držav, zlasti torej tudi s kolegicami in kolegi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so nas v začetku aprila 2013 prijazno povabili na še en tak obisk v svojo deželo. Nadalje si Ustavno sodišče posebej želi tudi dialoga z Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Šele [ta dialog] omogoča in zagotavlja potrebni enotni razlago in uporabo EKČP tako na nadnacionalni kot tudi na nacionalni ravni. V posebnem položaju, v kakršnem je Avstrija, kjer kot sem že povedal EKČP ne velja le kot mednarodna pogodba, ampak je tudi sestavni del nacionalne ustave, je to sodelovanje še posebej pomembno. Za ustavno sodišče so prav tako pomembni tesni stiki s Sodiščem Evropske unije. Brez dvoma je enotno uporabo prava Unije, ki je bistvenega pomena za delovanje Evropske unije kot celote, mogoče zagotoviti le s sodelovanjem med Sodiščem v Luksemburgu na eni in nacionalnimi ustavnimi sodišči na drugi strani. Na multilateralni ravni pomeni za nas od leta 1972 obstoječa Konferenca evropskih ustavnih sodišč, ki ima trenutno 40 polnopravnih članov, najpomembnejši evropski forum za izmenjavo ustavnopravnih mnenj, idej in izkušenj. Prepričan sem, da so kongresi te Konference ki se organizirajo vsaka tri leta za stroko prav tako pomembni, kot je pomembno nujno povezovanje nacionalnih sodišč v evropskem okviru, ki je s tem omogočeno. 9
10 Naslednji kongres te Konference bo, mimogrede, maja 2014 na Dunaju organiziralo avstrijsko ustavno sodišče, ki trenutno predseduje Konferenci. Veseli me, da je bila na srečanju predsednikov septembra tega leta soglasno potrjena tema, ki sem jo predlagal: "Sodelovanje ustavnih sodišč v Evropi aktualni okvirni pogoji in perspektive". Ta okoliščina po mojem mnenju res jasno kaže na aktualnost in pomen te teme za prihodnji razvoj pravne države v Evropi, poleg tega pa tudi za evropsko povezovanje nasploh. Preučevali naj bi vlogo ustavnih sodišč med nacionalnim ustavnim pravom in evropskim pravom, vzajemen vpliv sodne prakse evropskih ustavnih sodišč, ki je v povečanem obsegu zaznaven od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej, kot tudi vzajemno učinkovanje med ESČP in Sodiščem EU v luči novega pravnega okvira, ki je bil vzpostavljen z Lizbonsko pogodbo. Poleg razprave o takih strokovnih temah, ki so v splošnem interesu, je Konferenca evropskih ustavnih sodišč posebej pomembna tudi iz naslednjega razloga: Evropska ustavna sodišča imajo brez dvoma zelo pomembno funkcijo pri zagotavljanju demokracije in pravne države ter s tem tudi za politično in družbeno stabilnost v posameznih državah. Po eni strani pomeni izpolnjevanje teh nalog za člane ustavnih sodišč veliko odgovornost. Po drugi strani pa konkretno izpolnjevanje te naloge tudi vedno povzroča napetosti z drugimi državnimi organi, bodisi v razmerju do vlade bodisi do parlamenta. Pomemben cilj Konference evropskih ustavnih sodišč mora zaradi tega biti tudi krepitev solidarnosti med državami članicami, še zlasti v primerih, ko je lahko ogrožena neodvisnost enega njenih članov. V. Še enkrat prisrčna hvala za povabilo, da sem lahko na tej slovesnosti v spomin na sprejetje Ustave Republike Slovenije nastopil kot slavnostni govorec. Menim, da je povabilo tudi znak dobrih medsosedskih odnosov med našima državama. In v skladu s tem želim zaključiti z besedami: če bomo v Evropi skupno postavili pred tisto, kar nas ločuje, se bodo rane iz preteklosti dokončno zacelile, ta celina pa bo kos tudi sedanjim krizam in bo lahko zagotovila prihodnost v miru in blaginji. Za to bi si morali s skupnimi napori prizadevati vsi! 10
11 11
Številka: U-II-1/15-24 Datum: PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE Glaso
Številka: U-II-1/15-24 Datum: 19. 10. 2015 PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNIKA MAG. MIROSLAVA MOZETIČA K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015 1. Glasoval sem za sprejem odločbe št. U-II-1/15 z dne 28.
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-200/13 ECLI: ECLI:SI:USRS:2014:Up.200.13 Akt: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 Izrek: Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 21381/2011 z dne 10. 1. 2013 se razveljavi
Prikaži večŠtevilka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus u
Številka: Up-317/17-9, Up-328/17-8, Up-330/17-8, Up-336/17-8, Up-337/17-8 Datum: 22. 6. 2017 SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavnih pritožb, ki so jih vložile družbe Pozavarovalnica
Prikaži večŠtevilka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 1
Številka: Up-694/19-8 U-I-179/19-5 Datum: 15. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude A. B., C., na seji 15. julija 2019 sklenilo: 1. Ustavna pritožba zoper
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-20/05 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:Up.20.05 Akt: 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. P 449/2002 z dne 6. 5. 2004 Izrek: 2004 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-99/04 ECLI: ECLI:SI:USRS:2005:U.I.99.04 Akt: Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Primorske novice, Uradne objave, št. 6/03 in 7/03), 8. čl. Izrek: Določba 8. člena Pravilnika
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-137/10 ECLI: ECLI:SI:USRS:2010:U.I.137.10 Akt: Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 108/06 uradno prečiščeno besedilo) (ZUODNO) Akt Predsednika
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-55/03 ECLI: ECLI:SI:USRS:2004:U.I.55.03 Akt: Navodilo o spremembah in dopolnitvah navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-326/00, U-I-295/00 ECLI: ECLI:SI:USRS:2003:Up.326.00 Akt: Ustavna pritožba družbe A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. III Ips 153/99 z dne 22. 6. 2000 Zakon o sanaciji in prenehanju
Prikaži večSklep Sveta z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo za mednarodni železniški promet o pris
23.2.2013 Uradni list Evropske unije L 51/1 II (Nezakonodajni akti) MEDNARODNI SPORAZUMI SKLEP SVETA z dne 16. junija 2011 o podpisu in sklenitvi Sporazuma med Evropsko unijo in Medvladno organizacijo
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večCOM(2014)596/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika
Prikaži večTA
Evropski parlament 2014-2019 SPREJETA BESEDILA P8_TA(2017)0442 Spoštovanje načela pravne države in demokracije na Poljskem Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o spoštovanju načela
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večG 17/ VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni s
G 17/2011-5 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SODBA V IMENU LJUDSTVA Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki dr. Mile Dolenc, kot predsednik, ter Marko Prijatelj
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/ z dne 2. junija o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/ Evropskega parlamenta i
L 313/6 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2021 z dne 2. junija 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-159/11 ECLI: ECLI:SI:USRS:2011:U.I.159.11 Akt: Zakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 popr., 123/08, 28/10 in 49/11) (ZPCP), 11. odst. in 12. odst. 102.
Prikaži večŠtevilka: U-I-95/17-5 Up-505/17-5 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DNEVNIK, d. d.,
Številka: U-I-95/17-5 Up-505/17-5 Datum: 4. 7. 2019 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe DNEVNIK, d. d., Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Žibret,
Prikaži večSMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/ Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz čle
SMERNICE O DOLOČITVI POGOJEV ZA FINANČNO PODPORO V SKUPINI EBA/GL/2015/17 08.12.2015 Smernice o določitvi pogojev za finančno podporo v skupini iz člena 23 Direktive 2014/59/EU Smernice organa EBA o določitvi
Prikaži večMicrosoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večMnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o državljanski pobudi
30.11.2010 Uradni list Evropske unije C 323/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega
Prikaži večZ n a n s t v e n a k o n f e r e n c a ČASOVNOST RAZLAGE ZAKONA Torek, 9. januar 2018 Atrij ZRC SAZU P o v z e t k i p r i s p e v k o v
Z n a n s t v e n a k o n f e r e n c a ČASOVNOST RAZLAGE ZAKONA Torek, 9. januar 2018 Atrij ZRC SAZU P o v z e t k i p r i s p e v k o v Marijan Pavčnik Časovnost razlage zakona V naravi prava je, da
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večPRAVILNIK O PRIZNANJIH IN NAGRADAH TZS
PRAVILNIK O NAGRADAH IN PRIZNANJIH TZS TENIŠKA ZVEZA SLOVENIJE 10. maj 2017 Skupščina Teniške zveze Slovenije je na svojem zasedanju dne 10. maja 2017 v Ljubljani sprejela PRAVILNIK O NAGRADAH IN PRIZNANJIH
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-311/18, U-I-125/18 ECLI: ECLI:SI:USRS:2018:Up.311.18 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Upravnega sodišča št. I U 695/2017 z dne 9. 2. 2018 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. I U
Prikaži večŠtevilka: Up-278/18-11 Datum: SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Peter del Cott, Lju
Številka: Up-278/18-11 Datum: 8. 4. 2019 SKLEP Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Peter del Cott, Ljubljana, ki ga zastopa Jure Debevec, odvetnik v Ljubljani,
Prikaži večSklep
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: Mp-1/07-16 - Datum: 17. 1. 2008 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o pritožbi Antona Zakrajška, Velike Lašče, ki ga zastopa Marjeta Šinkovec,
Prikaži večKOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih
Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev
Prikaži več–
Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega
Prikaži večDEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme
DEMOKRACIJA OD BLIZU Demokracija je 1. a) Demokratično sprejete odločitve so sprejete s soglasjem večine udeležencev. Nedemokratične odločitve sprejme posameznik ali manjša skupina ljudi, ki si jemlje
Prikaži večUREDBA (EU) 2015/ EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA - z dne aprila o spremembi Uredbe (ES) št. 223/ o evropski
L 123/90 19.5.2015 UREDBA (EU) 2015/759 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki (Besedilo velja za EGP in Švico) EVROPSKI PARLAMENT
Prikaži večGROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI
GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za
Prikaži večŠtevilka: Up-672/16-24 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Tomaž Križman, o
Številka: Up-672/16-24 Datum: 13. 3. 2019 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. B., C., ki ga zastopa Tomaž Križman, odvetnik v Ljubljani, na seji 13. marca 2019 odločilo:
Prikaži večŠtevilka: Up-217/15-13 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe STRABAG AG, Republika Avstrija, Pod
Številka: Up-217/15-13 Datum: 7. 7. 2016 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi družbe STRABAG AG, Republika Avstrija, Podružnica Ljubljana, Ljubljana, ki jo zastopa Odvetniška
Prikaži večTemplate SL 1
P7_TA(2010)0379 Instrument za financiranje razvojnega sodelovanja (sprememba Uredbe (ES) št. 1905/2006) ***I Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 21. oktobra 2010 o predlogu uredbe Evropskega
Prikaži večREPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-265/96 Datum: O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti vprašanj, vs
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-265/96 Datum: 31.7.1996 O D L O Č B A Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti vprašanj, vsebovanih v zahtevah za razpis referenduma, začetem
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-1025/12 ECLI: ECLI:SI:USRS:2013:Up.1025.12 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 181/2012 z dne 23. 8. 2012 Izrek: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča
Prikaži večC(2016)3544/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2016 C(2016) 3544 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 13.6.2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov
Prikaži večSL SL SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 13.8.2008 COM(2008) 514 konč. VOL. I 2008/0167 (CNS) 2008/0168 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem
Prikaži večc_ sl pdf
3.12.2008 C 308/1 I (Resolucije, priporočila in mnenja) MNENJA EVROPSKI NADZORNIK ZA VARSTVO PODATKOV Mnenje Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži večPorevizijsko poročilo: Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije
Porevizijsko poročilo Popravljalna ukrepa Upravnega sodišča Republike Slovenije POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih organov
Prikaži večDiapozitiv 1
Prof. dr. Janez Novak MEDIACIJA V DELOVNIH SPORIH 1. POJEM * Mediacija = posredovanje * Konciliacija = sprava, pomiritev * Pojem mediacija: - prostovoljna / sporazumna - mirna - neformalna - hitra - ekonomična
Prikaži večSvet Evropske unije EVROPSKI SVET
Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic
Prikaži večDopis / Urgenca - prednostna obravnava
Številka: U-I-349/18-7 Mp-1/18-31 Mp-2/18-30 Datum: 29. 11. 2018 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku, začetem s sklepom Ustavnega sodišča, in v postopkih odločanja o pritožbah Zorana Božiča, Nova Gorica,
Prikaži večIme predpisa:
Ime predpisa: Zakon o spremembah Zakona o varstvu okolja Št. zadeve: 007-188/2015 Datum objave: 9. 6. 2015 Rok za sprejem mnenj in pripomb: 23. 6. 2015 Ime odgovorne osebe in e-naslov: Dušan Pichler, gp.mop@gov.si
Prikaži večMnenje o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/20)
SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 28. maja 2019 o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/20) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB)
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Pravo človekovih pravic Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Pravo človekovih pravic Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna uprava 1. letnik 1 Vrsta predmeta / Course type Obvezni
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-278/18 ECLI: ECLI:SI:USRS:2019:Up.278.18 Akt: Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 180/2017 z dne 6. 12. 2017 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I
Prikaži večLEX LOCALIS - REVIJA ZA LOKALNO SAMOUPRAVO Let. 6, št. 1, stran , januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBIL
Let. 6, št. 1, stran 111-115, januar 2008 Teritorialne členitve Kraljevine Belgije INGRID KOZEL, NINA ŠIBILA, MATEJA TEKALEC * KLJUČNE BESEDE: Kraljevina Belgija ustavnopravni razvoj decentralizacija teritorialne
Prikaži večSMERNICE O PRITOŽBENIH POSTOPKIH GLEDE DOMNEVNIH KRŠITEV DIREKTIVE (EU) 2015/2366 EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede dom
EBA/GL/2017/13 05/12/2017 Smernice o pritožbenih postopkih glede domnevnih kršitev revidirane direktive o plačilnih storitvah 1. Obveznosti glede skladnosti in poročanja Vloga teh smernic 1. Dokument vsebuje
Prikaži večEvropska centralna banka (ECB)
EVROPSKA CENTRALNA BANKA (ECB) Evropska centralna banka je osrednja institucija v ekonomski in monetarni uniji in je od 1. januarja 1999 pristojna za vodenje evropske monetarne politike v evroobmočju.
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne o določitvi ukrepov za pripravo seznama os
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 15.10.2018 C(2018) 6665 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE (EU).../ z dne 15.10.2018 o določitvi ukrepov za pripravo seznama oseb, ki so v sistemu vstopa/izstopa (SVI) identificirane
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: Up-518/17 ECLI: ECLI:SI:USRS:2018:Up.518.17 Akt: Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. XI Ips 47551/2016 z dne 6. 4. 2017 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. II
Prikaži večMicrosoft Word - SL Opinion CON_2014_39 on public access to specific information related to bad loans of certain banks.doc
SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. maja 2014 o javnem dostopu do določenih informacij o slabih posojilih nekaterih bank (CON/2014/39) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB) je
Prikaži večCOM(2007)634/F1 - SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 23.10.2007 COM(2007) 634 konč. Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1425/2006 o uvedbi dokončne protidampinške dajatve na uvoz nekaterih vreč in
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 72
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 29.11.2017 COM(2017) 735 final 2017/0328 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004, kar zadeva lokacijo sedeža Evropske agencije
Prikaži večOdloĊba
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-219/09-18 Datum: 5. 5. 2010 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade Republike Slovenije, na seji
Prikaži večUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo PRIMERJAVA ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJA SODIŠČA EU IN EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo PRIMERJAVA ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJA SODIŠČA EU IN EVROPSKEGA SODIŠČA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE Alenka Žigon Ljubijankić Ljubljana, april 2012 UNIVERZA
Prikaži večŠtevilka: U-I-181/16-18 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 15.
Številka: U-I-181/16-18 Datum: 15. 11. 2018 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Državnega sveta, na seji 15. novembra 2018 odločilo: Drugi stavek prvega odstavka
Prikaži večRevizijsko poročilo: Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016
Revizijsko poročilo Pravilnost poslovanja politične stranke Lista Marjana Šarca v letu 2016 POSLANSTVO Računsko sodišče pravočasno in objektivno obvešča javnosti o pomembnih razkritjih poslovanja državnih
Prikaži večŠtevilka: Up-335/17-10 U-I-56/17-9 Datum: SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Šenice, Maribo
Številka: Up-335/17-10 U-I-56/17-9 Datum: 6. 7. 2017 SKLEP Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Janeza Šenice, Maribor, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Primec, Lah & Jambrovič,
Prikaži večSKLEP SVETA (EU) 2016/ z dne novembra o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Stabilizacijsko-pridru
L 25/60 SKLEPI SKLEP SVETA (EU) 2016/134 z dne 16. novembra 2015 o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije v Stabilizacijsko-pridružitvenem svetu, ustanovljenem s Stabilizacijsko-pridružitvenim
Prikaži večNaslov na naslovnici = 16 pik
Številka: 020-2/2019/2 Datum: 29. 3. 2019 KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu Naziv organa Računsko sodišče Republike Slovenije Ljubljana, Slovenska c. 50 tel: 01/478-58-00
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži večŠtevilka: U-I-393/18-29 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Občinskega svet
Številka: U-I-393/18-29 Datum: 25. 4. 2019 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Občinskega sveta Občine Braslovče in Občinskega sveta Občine Polzela,
Prikaži večNa podlagi sklepa o izbiri kandidata/kandidatke Petre Zega z dne 1
Posvet Otrok v družinskih sporih Rdeča dvorana Pravne fakulteta Univerze v Ljubljani Četrtek, 14. 5. 2015 ANALIZA ODLOČANJA SODIŠČ O VZGOJI IN VARSTVU OTROK Lan Vošnjak Svetovalec pri Varuhu človekovih
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 9.8.2017 C(2017) 5518 final IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 9.8.2017 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 615/2014 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe (EU) št. 1306/2013
Prikaži večMicrosoft Word - ribištvo.docx
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ NUJNI POSTOPEK PREDLOG EVA 2017-2330-0079 ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O MORSKEM RIBIŠTVU I.
Prikaži večPoročilo o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije
1.12.2016 SL Uradni list Evropske unije C 449/61 POROČILO o zaključnem računu Izvajalske agencije za mala in srednja podjetja za proračunsko leto 2015 z odgovorom Agencije (2016/C 449/11) UVOD 1. Izvajalska
Prikaži večŠtevilka: / MARZ Datum: Ustavno sodišče Republike Slovenije Beethovnova ulica 10 p. p Ljubljana ZADEVA: Zahtev
Številka: 9.2-18 / 2015-5 - MARZ Datum: 31. 07. 2015 Ustavno sodišče Republike Slovenije Beethovnova ulica 10 p. p. 1713 1001 Ljubljana ZADEVA: Zahteva za oceno ustavnosti 25. člena Zakona o ukrepih za
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-39/95 ECLI: ECLI:SI:USRS:1998:U.I.39.95 Akt: Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US, št. 45/94 - odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US, 63/95 - obvezna
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-210/98 ECLI: ECLI:SI:USRS:2002:U.I.210.98 Akt: Zakon o športu (Uradni list RS, št. 22/98) (ZSpo), 18., 19., 20., 26., 31. in 34., 47., 49., 51. čl. Zakon o lastninjenju nepremičnin v
Prikaži večUporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 P
Uporaba videokonferenc pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 Praktični vodnik Evropska pravosodna mreža v civilnih
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večKomisija za bibliotekarski izpit Turjaška ulica Ljubljana Tel.: VSEBINA IN KATALOG ZNANJ ZA SPL
Komisija za bibliotekarski izpit Turjaška ulica 1 1000 Ljubljana Tel.: 01 2001 160 bibliotekarski.izpiti@nuk.uni-lj.si IN KATALOG ZNANJ ZA SPLOŠNI DEL BIBLIOTEKARSKEGA IZPITA USTAVNA IN DRŽAVNA UREDITEV
Prikaži večKršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejeteg
Kršitve mednarodnega prava in prava EU ob uporabi ukrepov iz predlaganih členov 10a in 10b Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o tujcih, sprejetega 26. 01. 2017 januar 2017 Z ukrepi, ki jih omogočajo
Prikaži večC(2015)383/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 30.1.2015 C(2015) 383 final DELEGIRANA DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne 30.1.2015 o spremembi Priloge III k Direktivi 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede izjem pri
Prikaži večIn 95/2003 (pristop: I 866/2006) ODREDBA O PRODAJI Okrajno sodišče v Črnomlju po okrožni sodnici Tatjani Plut, v izvršilni zadevi In 95/2003 upnika: N
In 95/2003 (pristop: I 866/2006) ODREDBA O PRODAJI Okrajno sodišče v Črnomlju po okrožni sodnici Tatjani Plut, v izvršilni zadevi In 95/2003 upnika: NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. LJUBLJANA, Trg republike
Prikaži večMicrosoft Word - NAVODILA ZA IMENOVANJE RAVNATELJA
NAVODILA ZA IMENOVANJA RAVNATELJA Svet zavoda imenuje ravnatelja, vršilca dolžnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja na podlagi določb Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93,
Prikaži večŠtevilka: U-I-28/16-28 Datum: ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. JADRANKE SOVDAT K ODLOČBI ŠT. U-I-28/16 Z DNE , KI SE MU PRID
Številka: U-I-28/16-28 Datum: 2. 6. 2016 ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. JADRANKE SOVDAT K ODLOČBI ŠT. U-I-28/16 Z DNE 12. 5. 2016, KI SE MU PRIDRUŽUJE SODNICA DR. DUNJA JADEK PENSA I. 1. "[T]isti,
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži večMnenje o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank
SL MNENJE EVROPSKE CENTRALNE BANKE z dne 27. marca 2019 o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (CON/2019/13) Uvod in pravna podlaga Evropska centralna banka (ECB)
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI
Svet Evropske unije Bruselj, 3. junij 2019 (OR. en) Medinstitucionalna zadeva: 2019/0090 (NLE) 8928/19 PECHE 221 ZAKONODAJNI AKTI IN DRUGI INSTRUMENTI Zadeva: SKLEP SVETA o sklenitvi Protokola o izvajanju
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS Upravno procesno pravo Študijski program in stopnja Študijska smer Letnik Semester Javna uprava 2. stopnja 1 1 Vrsta predmeta / Course type
Prikaži večSklep
REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-240/07-15 Datum: 9. 7. 2009 SKLEP Ustavno sodišče je v postopku za začetek postopka za preizkus pobud Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki jo zastopa
Prikaži večUSODL iskalnik
Opravilna št.: U-I-147/12 ECLI: ECLI:SI:USRS:2013:U.I.147.12 Akt: Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 75/12 in 94/12) (ZDoh), 5. odst. 113. čl. Izrek:
Prikaži večRules on the registers of applications and industrial property rights and on the certificate of the priority right (Official Gazette RS, No 102/2001)
P R A V I L N I K o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa vsebino registrov patentnih prijav, prijav modelov,
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskeg
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 3.10.2017 C(2017) 6537 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) / z dne 3.10.2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo pogojev
Prikaži večDostop javnosti do dokumentov 2017 Letno poročilo Evropskega parlamenta PE /BUR/ANN
Dostop javnosti do dokumentov 2017 Letno poročilo Evropskega parlamenta PE 620.190/BUR/ANN PREDGOVOR Od 3. decembra 2001 Evropski parlament, Svet in Komisija izvajajo Uredbo (ES) št. 1049/2001 o dostopu
Prikaži večŠtevilka: U-I-158/11-81 Datum: ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. ETELKE KORPIČ HORVAT K ODLOČBI ŠT. U-I-158/11 1. Glasovala sem proti
Številka: U-I-158/11-81 Datum: 13. 12. 2013 ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNICE DR. ETELKE KORPIČ HORVAT K ODLOČBI ŠT. U-I-158/11 1. Glasovala sem proti razveljavitvi 12. člena Zakona o dodatnem davku od
Prikaži večŠtevilka: U-I-56/17-20 Up-335/17-25 Datum: ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku za oceno ustavn
Številka: U-I-56/17-20 Up-335/17-25 Datum: 4. 4. 2019 ODLOČBA Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi in v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Janeza Šenice, Maribor, ki
Prikaži večNa podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG
Na podlagi 579. člena Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1, Uradni list RS, št. 93/15 in naslednji) je podružnica zavarovalnice Porsche Versicherungs AG, Podružnica v Sloveniji, ki jo zastopata zastopnika
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži več