V OBJEMU BESED Program za spodbujanje družinske pismenosti v predšolskem obdobju Gradivo za multiplikatorje Maribor, oktober 2016 Gradivo je pripravlj

Transkripcija

1 Program za spodbujanje družinske pismenosti v predšolskem obdobju Gradivo za multiplikatorje Maribor, oktober 2016 Gradivo je pripravljeno v okviru projekta z naslovom, ki so ga omogočili: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Bralna značka ZPMS in Ministrstvo za kulturo.

2 Kazalo Kaj so razvojni mejniki... 3 Razvojni mejniki in sodelovanje s starši... 5 Katere razvojne mejnike naj uporabljamo... 6 Razvojni mejniki za področje komunikacije v prvem starostnem obdobju... 8 Razvojni mejniki za področje komunikacije v drugem starostnem obdobju Razvojni mejniki za socialno-emocionalno področje v prvem starostnem obdobju Razvojni mejniki za socialno-emocionalno področje v drugem starostnem obdobju Oblikovanje vprašanj v pogovoru in ob branju z otroki Zahtevnostne stopnje vprašanj Oblikovanje vprašanj z upoštevanjem osnovnih splošnih konceptov Predlogi otroške literature Predlogi literature za branje z otroki prvega starostnega obdobja Predlogi literature za branje z otroki drugega starostnega obdobja Predlogi za vaje, didaktične igre in igrače za socialno-emocionalno področje Predlogi za delavnice s starši Literatura

3 Kaj so razvojni mejniki Termin razvojni mejniki (an. developmental milestones) označuje nekatere najbolj pogoste značilnosti, sposobnosti, veščine, ki jih doseže večina otrok v določenem razvojnem obdobju. Razvojni mejniki so pomembni, ker lahko razvoj posameznega otroka primerjamo s povprečnim razvojem njegovih vrstnikov. Pri tem je pomembno upoštevati, da lahko pri posameznem otroku nastanejo odstopanja zaradi njegovih individualnih značilnosti in posebnosti pri razvoju ter da vsako manjše odstopanje še ni razlog za zaskrbljenost. S spremljanjem razvojnih mejnikov lahko starši, strokovni delavci in zdravniki bolje razumejo otrokov razvoj ter lažje zagotovijo podporo in pomoč, kadar je to potrebno. Nekateri avtorji (Petty, 2016) navajajo štiri osnovna področja za razvojne mejnike: a) telesni in gibalni razvoj, kjer razvojni mejniki v predšolskem obdobju vključujejo razvoj grobe in fine motorike telesa. Na primer, veščine grobe motorike so sedenje, stoja na dveh nogah, plazenje, hoja ipd., veščine fine motorike so prijem žlice, pisala, risanje črt, raznih oblik in pincetni (dvoprstni) prijem; b) kognitivni razvoj oz. razvoj mišljenja, kjer so razvojni mejniki vezani na otrokovo sposobnost mišljenja, učenja in reševanja problemov. Na primer, malček se uči, kako se odzvati na obrazno mimiko, predšolski otrok pa razvija predopismenjevalne veščine; c) socialni in emocionalni razvoj, ki se nanaša na otrokovo razumevanje lastnih emocij in razumevanje emocij drugih ter vključuje učenje o socialni interakcijah z drugimi, kot je npr. vključevanje v igro in d) razvoj govora in jezika, ki vključuje verbalno in neverbalno komunikacijo, razvoj vokalizacije, upoštevanja slovničnih pravil pri izražanju, razvoj besednega zaklada ipd. Za razvojne mejnike je značilno, da se večina pojavi v določenem časovnem obdobju razvoja otroka, ob tem pa je treba upoštevati individualni razvoj vsakega otroka. To pomeni, da lahko otrok shodi v obdobju od 9 do 18 mesecev in razvoj te veščine znotraj tega obdobja velja za običajnega, nekateri otroci shodijo prej, drugi kasneje (CDC, 2016). Enako velja za vse razvojne mejnike. Razvojni mejniki se običajno pojavljajo v sosledju, eden za drugim, najprej 3

4 preprostejše veščine in sposobnosti, nato zahtevnejše. Razvoj otroka lahko najbolje spremljamo z neposrednim opazovanjem v različnih okoljih, v različnih časovnih intervalih. Strokovni delavci v vrtcu lahko prilagodijo dejavnosti tako, da lažje opazujejo doseganje razvojnih mejnikov otrok skozi dnevno rutino, pri igri z vrstniki, pri vodenih dejavnostih ipd., kar je bolje kakor izvajanje ločenih opazovanj ali testiranj v okoljih, ki za otroka niso običajna. Zaradi načrtovanja in izvedbe opazovanj je lažje, kadar si za spremljanje razvojnih mejnikov določimo dan v tednu ali v mesecu. Kadar opazujemo otrokovo doseganje razvojnih mejnikov, je dobro, če smo med opazovanjem in ocenjevanjem diskretni. Raje se osredotočimo na opazovanje le enega področja naenkrat ter opazujemo le enega otroka naenkrat. Aktivnosti v skupini načrtujmo tako, da bomo z lahkoto opazovali vedenja, veščine in spretnosti, ki jih zajemajo razvojni mejniki. Prav tako je primerno, da se izogibamo sodbam in prehitrim sklepom, kadar opazimo kaj nenavadnega, ter poskušamo biti pri opazovanju in ocenjevanju kar se da objektivni. Zapisujemo si besede ali povedi, ki jih izreče otrok, saj lahko na podlagi teh zapisov kasneje naredimo analizo in sintezo rezultatov opazovanja. Zapisujemo si le dejstva, to, kar vidimo, in ne to, kar mislimo, da se dogaja. Zapisujemo brez interpretacij, s kratkimi zapisi. Rezultate opazovanj lahko shranimo v otrokov listovnik (portfolio), jih uporabimo pri razgovoru s starši, kadar se želimo pogovoriti o otrokovem razvoju in morebitnih posebnostih, ali jih uporabimo pri načrtovanju dela z otrokom. Prav tako lahko podobna opazovanja razvojnih mejnikov izvedejo tudi starši ali drugi pomembni odrasli, ki spremljajo otroka in njegov razvoj, če jim predhodno pojasnimo, kaj natančno kateri razvojni mejnik pomeni ter kdaj, kje in kako ga pri otroku opazujemo ter kako se opažanja vrednotijo. Za spremljanje otrokovega razvoja je potrebno skrbno opazovanje, poslušanje in opazovanje otrok v običajnih okoljih, kot je igralnica, igrišče, dom. Zbiranje podatkov o otroku temelji na osredotočenem opazovanju posameznih razvojnih mejnikov. Zapisovanje opazovanega je pomemben korak, saj pomeni pisni zapis otrokovih razvojnih značilnosti. Kadar so ti zapisi primerno dokumentirani, lahko smiselno načrtujemo ustrezne aktivnosti, da bi spodbudili otrokov razvoj na posameznih področjih. Dodatne prednosti tovrstnega spremljanja 4

5 razvojnih mejnikov so tudi ustrezna strokovna podpora staršem, ozaveščanje staršev o pomenu otrokovega razvoja, več poudarka je na učenju in razvoju, aktivnosti se lažje načrtujejo z upoštevanjem ciljev, ki izhajajo iz razvojnih mejnikov, otroka lahko spodbujamo, da bo razvijal svoja močna področja in krepil šibka področja, pa tudi strokovni delavci v vrtcih (in starši) s spremljanjem in dokumentiranjem razvojnih mejnikov dvignejo raven lastne kompetentnosti. Razvojni mejniki in sodelovanje s starši Kadar spremljamo razvojne mejnike, vključimo v proces tudi starše. Pokažimo jim naša opazovanja in zapise, poslušajmo njihov pogled, njihovo interpretacijo. Ob zapisih lahko shranjujemo tudi fotografije, likovne izdelke, anekdote, zgodbe in spodbudimo tudi starše, da delijo z nami v vrtcu svoje zgodbe, fotografije, izdelke, ki nastanejo v domačem okolju. Kadar starši zaznajo, da so enakovredni partnerji v spremljanju otrokovega razvoja, bodo veliko lažje sodelovali v procesu spremljanja razvojnih mejnikov. Starše lahko spodbudimo preprosto, če rečemo:»vidim, da se Tine že postavlja na vse štiri, videti je, da se bo kmalu začel plaziti. Ali doma tudi opažate to?«staršem je treba večkrat zagotoviti, da ni namen opazovanja postavljanje diagnoz, iskanja razvojnih nepravilnosti, temveč nasprotno, spodbujanje veselja ob prvi besedi, vprašanju, skupinski igri. Dejansko gre za skupno spremljanje razvoja ter trud strokovnih delavcev in staršev, da bi zagotovili optimalen razvoj otroka na vseh področjih. Komunikacija s starši naj bo vedno obojestranska, saj ima veliko več prednosti kot enostranska. Enostranska komunikacija je, kadar govorijo o otroku le strokovni delavci, starši pa poslušajo, takrat so nam dostopne le enostranske informacije. Starši so dragocen vir podpore in informacij, zato je izjemno pomembno, da z njimi vzpostavimo in negujemo pozitivne odnose, ki vključujejo spoštovanje, upoštevanje predlogov, vzajemno komunikacijo ter enakovredno partnerstvo pri vzgoji otroka. Razvojne mejnike lahko staršem podrobneje predstavimo na roditeljskih sestankih, lahko pripravimo letak z nekaj osnovnimi informacijami, s kratkimi opisi posameznih mejnikov in področij. O tem se lahko pogovarjamo vsakodnevno, med prihodi in odhodi otrok, v času 5

6 pogovornih ur, starše lahko pokličemo po telefonu ali jim pomembne informacije o napredku otroka pošljemo po e-pošti. Starši oz. skrbniki bodo lažje vir podpore, če bodo razumeli zakaj se izvajajo nekatere dejavnosti in kako so povezane z razvojem otrok. Bolj bodo upoštevali vaša priporočila kako naj delajo z otrokom doma, če bodo ta priporočila osmišljena in usmerjena v doseganje posameznih razvojnih mejnikov. Kadar so v sistem učenja in podpore vključeni vsi deležniki, ki vplivajo na otrokov razvoj (strokovni delavci, družina, sorodniki, drugi pomembni odrasli, otrok), imajo korist od tega vsi, najbolj pa otroci. Kadar skrbno spremljate otrokovo vedenje in razvoj, se lahko zgodi, da opazite posamezna odstopanja od običajnega razvoja. Morda se odstopanja pojavljajo na enem ali več področjih otrokovega razvoja. Z razvojnimi mejniki lažje opišemo posamezna odstopanja v primerjavi z običajnim razvojem oz. opišemo, kje na razvojnem kontinuumu v določenem obdobju je posamezni otrok. Starši oz. skrbniki pričakujejo od strokovnih delavcev v vrtcu, da jih seznanjajo in usmerjajo glede otrokovega razvoja, prav tako pričakujejo, da jih bodo strokovni delavci opozorili, če se zares pojavijo posebnosti ali odstopanja. Pri tem moramo biti pozorni, da ne delamo primerjav z drugimi otroki v skupini, temveč zgolj povemo opažanja, ki temeljijo na razvojnih mejnikih. Pozornost je dobro nameniti le ugotovitvam, ki so nastale nazadnje, pri zadnjih opazovanjih, v zadnjem obdobju. Večinoma strokovni delavci v vrtcu sicer niso usposobljeni, da bi podajali diagnostične ocene ali strokovno pomoč za specifične ovire, primanjkljaje oz. motnje, vendar je njihova dolžnost, da o svojih opažanjih seznanijo starše, se posvetujejo s strokovnjaki in po potrebi napotijo starše z otrokom v zunanje institucije, kjer lahko pridobijo dodatno pomoč in podporo za otroka in družino. Katere razvojne mejnike naj uporabljamo Za potrebe opazovanja strokovnih delavcev v vrtcih v Sloveniji nimamo splošno oz. sistemsko uveljavljenih lestvic za vsa področja razvoja, ki bi bile veljavne in zanesljive ter bi se uporabljale kot razvojni mejniki, ki bi jih priporočalo MIZŠ, ZRSŠ ali katera od drugih pomembnih institucij za vzgojo in izobraževanje. Večinoma se pri nas testiranja doseganja razvojnih mejnikov izvajajo v okviru zdravstvene oskrbe predšolskih otrok z instrumenti, kot 6

7 je npr. Denverjev test (Frankenburg in Dobbs, 1967). Ta predstavlja zgolj osnovni presejalni test, ki pa se ga že od leta 1991 več ne priporoča za uporabo (Cadman idr., 1984; Herscher, 1990). S podobnim izzivom se spoprijemajo tudi druge države, npr. v ZDA so le pri 11 merilnih instrumentih za razvojne mejnike ugotovili, da ustrezajo kriterijem veljavnosti in zanesljivosti ter vključujejo sodelovanje z družino ter vsa pomembna področja (HHS, 2014). Naslednji izzivi so tudi, da mnogi razvojni mejniki niso testirani na populaciji otrok iz drugojezičnega okolja ali drugačnega kulturnega okolja, nekateri instrumenti za opazovanje otrok so zapleteni glede opazovanja, beleženja in vrednotenja, pogosto ni dovolj strokovnih delavcev, ki bi lahko uporabljali posamezne instrumente, saj gre za kompleksne psihometrične podatke in njihovo obdelavo, težave so lahko tudi z interpretacijo podatkov ali s tem, da pridobimo podatke zgolj za eno ali dva področja. Iz teh in drugih razlogov mnogi vrtci pri nas nimajo oz. ne uporabljajo razvojnih mejnikov pri ugotavljanju napredka otroka, opazovanje otrok in ugotavljanje napredka razvoja poteka predvsem kvalitativno. Mnogi vrtci se pri razvojnih odstopanjih za posamezna področja posvetujejo z drugimi strokovnjaki ali pa si posamezne lestvice z razvojnimi mejniki naredijo strokovne delavke v vrtcu kar same, na podlagi dolgoletnih izkušenj in znanj. Če se v vrtcu odločite za uporabo nekega instrumenta, ki vključuje merjenje razvojnih mejnikov otrok, je dobro pred tem preveriti, ali je ta instrument veljaven in zanesljiv, po možnosti preverimo tudi občutljivost in specifičnost. Veljavnost pomeni, da z merjenjem dejansko merimo to, kar želimo. Zanesljivost pomeni, da z merjenjem dobimo podobne rezultate v enakem časovnem obdobju za enako populacijo otrok ter da lahko primerjamo pridobljene podatke v različnih situacijah. Obstaja več vrst veljavnosti in zanesljivosti, kot so vsebinska veljavnost, konstruktna veljavnost, interna zanesljivost ipd. Kadar nam merilni instrumenti omogočajo, da zelo natančno določimo, ali otrok kaže razvojna odstopanja, govorimo o dobri občutljivosti instrumenta, torej ali otrok ima odstopanja ali ne, glede na razvojno stopnjo. Kadar merilni instrument zelo natančno pokaže 7

8 področja odstopanj, govorimo o zagotovljenem kriteriju specifičnosti, npr. ali gre za fonološki primanjkljaj, težave s pozornostjo in koncentracijo, težave z zaznavanjem čustev ipd. Sklenemo lahko, da pri nas nekateri strokovni delavci v vrtcih uporabljajo uveljavljene instrumente za razvojne mejnike. Kadar jih v vrtcu izdelajo sami, gre vedno za sodelovanje in konsenz znotraj vrtca in skupno uporabo enakih mejnikov, saj se s tem prav tako nekoliko zadosti kriteriju veljavnosti in zanesljivosti. V prihodnje bi bilo smiselno poenotiti razvojne mejnike v vrtcih ali vsaj narediti nabor tistih, ki ustrezajo navedenim kriterijem, ki bi jih strokovni delavci lahko uporabljali brez večjih težav ter bi bili dostopni vsem, ki jih želijo uporabljati. V nadaljevanju predstavljamo razvojne mejnike za 1. in 2. starostno obdobje za področje komunikacije ter za socialno-emocionalno področje, ki se pomembno povezujeta z razvojem bralne pismenosti in družinske pismenosti. Razvojni mejniki za področje komunikacije v prvem starostnem obdobju Razvojne mejnike za 1. starostno obdobje v celoti povzemamo iz knjige Illinois Early Learning Guidelines, for children birth to age three (2015). V tem poglavju povzemamo ključne mejnike za 1. starostno obdobje za področje komunikacije, sicer pa je v knjigi mogoče razbrati mejnike tudi za druga področja po obdobjih, npr. od 0 do 9 mesecev, od 7 do 18 mesecev, od 16 do 24 mesecev itd. Na koncu posameznega sklopa so zapisane tudi metode in strategije za delo strokovnih delavcev ali drugih odraslih. Socialna komunikacija Pri prvem letu starosti se pri otrocih kažejo sposobnosti aktivnega vključevanja in vzdrževanja komunikacije z drugimi. Do starosti dveh let se povečuje kompleksnost interakcij, saj otrok že uporablja večje število besed in bolje razume pravila vzajemnega komuniciranja. Pri treh letih otrok že ponotranji vzorec vzajemnega komuniciranja ter lahko razvija ideje in zamisli. 8

9 Razvojni mejniki od 1. do 2. leta: Otrok komunicira in se odziva z godrnjanjem, potrjevanjem in kazanjem. Otrok kaže razumevanje znanega zvoka in besed; npr. pogleda v pravo smer, ko ga nekdo pokliče po imenu. Otrok odgovarja z da in ne, uporablja zvoke, besede in/ali uporablja kretnje za odgovarjanje na preprosta vprašanja. Otrok uporablja obrazno mimiko, vokalizacijo in geste, da sproži interakcijo z drugimi. Otrok sodeluje v vzajemnih obojestranskih komunikacijah, uporablja besede in/ali kretnje. Vključevanje v kratke interakcije z odraslimi z uporabo verbalne in neverbalne komunikacije. Razvojni mejniki od 2. do 3. leta: Otrok sam prične interakcijo in se vključuje v socialne interakcije s preprostimi besedami in dejanji. Otrok povezuje kretnje in/ali zvoke za opisovanje znanih predmetov; npr. ponazori jokajoči zvok, potem ko odrasli objame dojenčka (lutko) otrok reče»šššš«, kar pomeni, da izraža komunikacijo s katero»umirja«dojenčka. Otrok je zmožen krajši čas ohranjati pozornost v pogovoru z odraslim. Otrok se ustrezno odziva na vzajemno komunikacijo, sprašuje in odgovori na preprosta vprašanja. Začne ustvarjati formalne prošnje ali odzive, ki temeljijo na njegovem kontekstu in kulturi. Uporablja ponovitve, da se ohrani glavni pogovor in pridobi odgovore, odzive od odraslih. Komunicira o sorodnih idejah, medtem ko je v interakciji z drugimi. Uporablja vprašanja za začetek in širitev pogovorov, npr.»kdo«,»kaj«,»zakaj«. 9

10 Govori o drugih z uporabo smiselnih predmetov, objektov ali idej; npr. poudarja in govori o svojem ustvarjanju ali najljubši igrači, ki mu je dana za začetek pogovora. Strategije in metode: Poimenujemo predmete v otrokovem okolju. Uporabljamo besede, ki so v otrokovem kontekstu in iz njegove kulture. Premišljeno se odzivamo na poskuse interakcije; npr. fizično se približamo otroku in mu prikimamo, ko iztegne roko, se smeje in ploska z rokami. Zagotovimo možnosti, da otroci komunicirajo drug z drugim. Sodelujemo v pogovorih z otrokom vsak dan; otroku smo vzor primerne izmenjave komuniciranja. Pazljivo poslušamo otroka in sledimo njegovemu vodstvu pri komuniciranju. Izbiramo teme pogovora, ki so pomembne za otroka. Npr. opišemo otrokovo igro»avtomobil potiskaš zelo hitro. Kam se šoferju tako mudi?«. Uporabljamo odprta vprašanja ter vzdržujemo vzajemno komunikacijo z otrokom. Receptivna komunikacija V prvem letu starosti otroci razumejo in se odzivajo na verbalno in neverbalno komunikacijo z drugimi. Pri dveh letih kažejo že kompleksnejše razumevanje pomena besed, obrazne mimike, gest in vizualnih podob. Pri treh letih razumejo komunikacijo v različnih kontekstih z uporabo besed, dejanj in simbolov. Razvojni mejniki od 1. do 2. leta: - Otrok sodeluje z odraslim v t. i. združeni pozornosti, sledi k iskanju ali opazovanju istega objekta ali preusmeri pozornost pod vodstvom odraslega. - Sledi enostavnim navodilom, ob uporabi geste. - Se ustrezno odziva na znane besede ali besedne zveze, npr. če rečemo»tako velik«, otrok dvigne roke v zrak ali sede k mizici, kadar povemo, da je čas za malico. - Razume približno 100 besed, ki so značilne za otrokove izkušnje ali kulturno okolje. 10

11 - Pokaže na dele telesa, če ga pri tem usmerjamo. - Se ustrezno odziva na zaimke, npr. moje, njeno, njegovo. Razvojni mejniki od 2. do 3. leta: - Otrok širi razumevanje konceptov v različnih kontekstih z uporabo besed, dejanj in simbolov. - Poimenuje večino objektov in oseb v domačem okolju. - Razume sestavljene povedi in lahko sledi navodilom v več korakih. - Demonstrira razumevanje zgodbe z reakcijami, kot so glas, obrazna mimika, gibi, npr. se smeji, zavija z očmi, ploska. - Razume preproste povedi in navodila, ki vključujejo predloge, npr. Daj skodelico v umivalnik. - V komunikaciji z vrstniki in odraslimi se odziva verbalno in neverbalno na vprašanja in komentarje. Strategije in metode: Poimenujemo otroku znane osebe in vsakodnevne predmete z uporabno verbalne in neverbalne komunikacije, npr. verbalno povemo, neverbalno pokažemo, se dotaknemo poimenovanega predmeta. Kvalitetno preživljamo čas z otrokom, s pogostim prebiranjem otroške literature, slikanic, uporabljamo vprašanja za pogovor o prebranem. Z otrokom se aktivno igramo, uporabljamo didaktične igre. Igramo se igre, kjer lahko otrok pokaže in poimenuje predmete, pojme, pojave in njihove značilnosti, npr. Kje je skodelica? Je rdeča? Je majhna? Spodbujamo otroka, da med igro sledi preprostim navodilom (v enem ali dveh korakih). Pojemo in pripevamo otroške pesmi, ki otroka spodbujajo, da nam sledi. - V vsakodnevnih interakcijah dajemo navodila v dveh korakih, npr. Prosim, daj skodelico v pomivalno korito in si nato umij roke. - Spodbujamo otroka, da poimenuje svoje najljubše igrače, knjige, igre ter jih uporabljamo za razvoj receptivne komunikacije. 11

12 Ekspresivna komunikacija Do prvega leta otrokov razvoj govora napreduje od čebljanja do zlogovanja in prvih besed. Sčasoma otrok opušča čebljanje in prične usvajati svoje besedišče. Med prvim in drugim letom že eksperimentira z govorom, ko se pričnejo pojavljati sestavljeni izreki iz dveh ali več besed. Do starosti treh let otrok komunicira o temah, ki se pojavljajo v neposredni komunikaciji z vrstniki ali odraslimi, pričenja sestavljati nekaj besed v kratke povedi, da bi izrazil svoje želje ali potrebe. Razvojni mejniki od 1. do 2. leta: - Otrok med čebljanjem uporablja zvoke domačega jezika. - Uporablja neverbalno komunikacijo za izražanje želja, potreb, npr. pomaha, ko se poslovi, pokaže, da bi še jedel. - Uporabi prve besede, to so besede za znane predmete in ljudi, npr. duda, mama. - Poimenuje nekaj znanih predmetov iz svojega okolja. - Uporabi eno besedo za tvorjenje sporočila, npr. mleko, s čimer sporoča, da bi rad mleko. - Pri starosti dveh let otrok že uporablja manj gest in več besed (besedišče približno 80 besed). - Ponavlja večkrat slišane besede. - Otrok uporablja t.i. telegrafski govor, ki je sestavljen iz kratkih fraz z opuščanjem nekaterih besed, npr. Luka jest za Luka gre jest. Razvojni mejniki od 2. do 3. leta: - Otrok že uporablja krajše povedi, npr. jaz bi sladoled. - Začenja uporabljati zaimke in predloge, npr. on mi je vzel igračo, igrača je na mizi. - V govoru dela napake, kar pomeni, da postopoma usvaja kompleksna slovnična pravila. - V govoru že uporablja pridevnike, npr. moder avtomobil. - Ima besedišče z več kot 300 besedami. 12

13 Strategije in metode: - Potrjujemo in se odzivamo na otrokove poskuse komunikacije. - Uporabimo metodo razširjanja govora, npr.»mleko? Rad bi pil mleko?«- Otroka pohvalimo, če uporabi nove besede. - Veliko beremo in se pogovarjamo z otrokom; uporabimo besede in knjige, ki vsebujejo teme iz domačega okolja. - Z otrokom se pogosto pogovarjamo o njemu pomembnih temah. - Spodbujamo otroka pri govornem izražanju in ga dopolnjujemo v izražanju na primeren način. Smo govorni model, otroka ne popravljamo. - Pripoznamo in verbalno razširimo otrokovo izražanje, npr. kadar otrok reče Luka jest, odvrnemo: da, Luka gre zdaj jest kosilo. - Uporabljamo preproste povedi, kadar komuniciramo z otrokom. - Pri igri z otrokom uporabljamo rime in pesmi. Strategije in metode za razvoj bralne pismenosti: - Otroku beremo slikanice, kjer se ponavljajo osnovne besede ali besedne zveze, pomembno je, da izgovorimo in pokažemo slike za te besede v otrokovem maternem jeziku. - V igralnici ali doma uredimo posebne kotičke, v katerih so otroku knjige stalno dostopne. - Otroka spodbujamo, da poimenuje ali pokaže znane predmete v slikanicah, revijah, knjigah. - Vsakodnevno preživljamo z otrokom kakovosten čas, ko je v ospredju branje, v katerem dopustimo da otrok vodi, če želi. - Z otrokom izdelamo posebno knjigo z otrokovimi slikami, v kateri je razvidna otrokova individualnost. Ko knjiga nastaja skozi čas, jo skupaj z otrokom pogosto prebiramo ali jo prebira sam. 13

14 Razvojni mejniki za področje komunikacije v drugem starostnem obdobju Razvojne mejnike za področje komunikacije za drugo starostno obdobje povzemamo iz knjige Razvojni mejniki (Petty 2016), predlagane metode in strategije povzemamo iz Vodnika po pedagoških področjih kakovosti ISSA (Tankersley idr. 2013) ter Vodnika za starše (Illinois State Board of Education 2014). Razvojni mejniki pri 4. letu: - Otrok izraža povedi, ki so sestavljene iz sedem do deset besed. - Otrok se igra s prstnimi igrami in rimami. - Otrok pripoveduje preproste, kratke zgodbe v sosledju. - Otrok črkuje svoje ime. Pozna svoje ime in priimek. - Razume sestavljena navodila v treh korakih. - Ustrezno uporablja pretekli in prihodnji čas. - Pravilno izgovarja besede in glasove. - V povedih uporablja predloge. Razvojni mejniki pri 5. letu: - Otrok izraža povedi, ki so sestavljene od sedem do deset besed. - Odgovarja na vprašanja o njemu poznanih vsebinah. - Govori jasno in tekoče, uporablja povedi, ki vključujejo podrobnosti. - Zna utemeljevati in razlagati, uporablja sklepanje, npr. zato ker. - Si izmišlja zgodbe. - Z lahkoto komunicira z odraslimi. - Postavlja veliko vprašanj. - Uporablja jezik, da bi z njim nadziral. - Besedišče se hitro povečuje. Razvojni mejniki pri 6. letu: 14

15 - Otrok primerno uporablja večino slovničnih pravil. - Veliko sprašuje. - Pripoveduje izmišljene in resnične zgodbe. - Se vključuje v komunikacijo z odraslimi. - Komuniciranje uporablja za reševanje problemov. Strategije in metode: - Odrasli otroka dejavno vključujemo v smiselne pogovore z in med odraslimi in otroki. - Med različnimi dejavnostmi otroka spodbujamo, da opazuje, raziskuje, eksperimentira, sklepa, sporoča svoje misli. - Otroka vključujemo v skupino, v skupinsko igro, kjer utrjuje svoje komunikacijske veščine. - Otroka spodbujamo, da sprašuje, da izraža svoje misli, občutja, ideje, opažanja. - Otroku v komuniciranju omogočimo, da tvega, da dela napake, saj je to naravni način učenja. - Pri komuniciranju z otrokom smo odrasli model, dajemo povratno informacijo, ustrezno podporo in širimo otrokovo izražanje. - V komuniciranju sprožamo mišljenje in izražanje na višji ravni in spodbujamo reševanje problemov. - V komuniciranje vključujemo tudi primerne tehnologije, ki podpirajo otrokovo učenje in so mu v pomoč pri komunikaciji v informacijski družbi. - Pri branju kažemo besede s prstom, medtem ko beremo, s tem se otrok uči, da branje poteka od leve prosti desni ter da posamezne skupine črk tvorijo besede. - Igramo se, da nam otrok»prebere«svojo najljubšo zgodbo tako, da jo pripoveduje na pamet. Spodbujamo otroka, da si zgodbe izmišlja, zgodbe si izmišljamo tudi sami. - Otroka spodbujamo, da»bere«že znane napise v vsakodnevnih situacijah, npr. stop znak. - V domišljijsko igro vključimo pisanje s pisali, tipkanje, pošiljanje SMS-sporočil ipd. 15

16 - Otrokove zamisli zapišemo v različnih situacijah (ideje, naslovi risbic ipd.), otroku velikokrat predložimo tiskana besedila v materinem ali tujem jeziku. Razvojni mejniki za socialno-emocionalno področje v prvem starostnem obdobju Socialno in emocionalno področje je temeljnega pomena za otrokov razvoj in življenje ter ima dolgoročne učinke na uspešnost otroka tudi kasneje v življenju (Schweinhart in Weikart 1997). Otrok se razvija kot individuum, uči se biti samostojen, iniciativen, hkrati oz. sočasno pa se razvija tudi kot socialno bitje, skozi prijetne odnose z drugimi (Tankersley 2013). Socialno-emocionalno področje torej zajema vzpostavljanje in negovanje toplih in pozitivnih odnosov, spodbujanje socializacije, pozitivnega vedenja, podporo otroku pri zaznavi, izražanju in regulaciji emocij in otrokove zaznave lastne identitete in pripadnosti (Dean, LeMoin in Mayoral 2016). Pri učenju bralne pismenosti lahko smiselno vključimo razvoj socialno-emocionalnega področja in obratno, kadar spodbujamo razvoj socialnoemocionalnega področja je povezava z bralno pismenostjo zelo smiselna in dobrodošla. Razvojne mejnike, metode in strategije za 1. starostno obdobje za socialno-emocionalno področje v celoti povzemamo iz knjige Illinois Early Learning Guidelines, for children birth to age three (2015). Navezanost Otroci v obdobju do prvega leta vzpostavijo navezanost na pomembne odrasle osebe, ki so čustveno odzivne, dostopne in zadovoljujejo otrokove potrebe. Do starosti treh let otroci kažejo izrazito željo po navezanosti na odraslo osebo, s katero delijo svoja čustva, odzive in izkušnje, intenzivnost navezanosti se v kasnejših mesecih zmanjšuje. Kadar odnose navezanosti povezujemo z razvojem bralne pismenosti pri otroku, ustvarjamo pozitivne, prijetne občutke, vezane na uporabo otroške literature in učenje z igro. 16

17 Razvojni mejniki od 1. do 2. leta: - Otrok kaže čustveno navezanost tudi na druge bližnje osebe, ne zgolj na primarnega skrbnika (npr. mamo). - Oponaša druge; pri igri se pojavljajo elementi simbolne igre, npr. uporablja predmete, gibe, besede za vzpostavljanje različnih odnosov, npr. palica je»glavnik«, s katerim češe dojenčka, ga»hrani«ali»ziba, da bo zaspal«(t.i. simbolna transformacija). - Kadar je otrok vznemirjen, želi telesno bližino odraslega. - Otrok aktivno izraža željo po čustvenih odzivih skrbnika z mahanjem, objemanjem ali jokom. Razvojni mejniki od 2. do 3. leta: - Za vzpostavljanje navezanosti otrok uporablja besede ali geste, ne da bi bil v telesni bližini skrbnika. - Izraža misli, čustva in želje v komunikaciji z njemu znanimi odraslimi. - Poišče pomoč odraslega, kadar jo potrebuje. - Loči se od osebe, na katero je navezan, ob pomoči in z manjšim vznemirjenjem ali brez njega. Strategije in metode: - Otroka tolažimo, kadar je vznemirjen, verbaliziramo čustva, ki jih malček doživlja, npr. jezen si. - Smo dosledni pri uveljavljanju meja in pravil, ki so primerni in v okviru realnih pričakovanj. - Ustvarjamo veliko priložnosti za igro in interakcije v ljubečih odnosih. - Otroku smo na voljo, zlasti po tem, ko je bil nekaj časa ločen in se ponovno snidemo. - Otroku smo model za primerno vedenje, npr. kako čustveno odreagirati v različnih situacijah ali kako se pogovarjati z vrstniki. - Prepoznamo otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo ter se aktivno odzivamo. 17

18 - Otroka pripravimo na ločitev tako, da mu pojasnimo, da se kmalu vidimo, in vzpostavimo primerno interakcijo, npr. pomahamo in pozdravimo. Izražanje emocij Otroci do drugega leta doživljajo različne emocije (npr. strah, frustracijo, jezo, žalost, veselje), ki jih izražajo na podlagi trenutnih impulzov, vendar se ob podpori odraslih že učijo osnovne regulacije emocij. Do starosti treh let pričenjajo izražati emocije z neverbalno in verbalno komunikacijo in se učijo uporabljati naučene strategije za regulacijo emocij. V povezavi z bralno pismenostjo je pomembno, da otroke naučimo prepoznati, poimenovati in regulirati osnovne emocije, za kar lahko uporabimo slikanice, knjige, didaktične igre. Razvojni mejniki od 1. do 2. leta: - Otrok izraža jezo in frustracijo s celo paleto izrazov telesa, obrazne mimike, glasov. - Otrok izraža ponos z nasmehom, ploskanjem ali besedo. - Otrok poizkuša z besedo opisati čustva bližnji odrasli osebi. - Otrok izraža čudenje in navdušenje pri raziskovanju okolja in v interakciji z drugimi. Razvojni mejniki od 2. do 3. leta: - Otrok poskuša uporabljati besede, da bi opisal čustva in jih poimenoval. - Otrok podoživlja različna čustva skozi simbolno igro. - Otrok pričenja uporabljati kompleksna čustva, kot so ponos, zadrega, krivda, sramovanje. - Otrok izraža različna čustva skozi igro ali ustvarjalne aktivnosti. Strategije in metode: - Pogosto uporabimo besede za opisovanje čustev. Tako pomagamo otroku razvijati osnovne koncepte, povezane s čustvi in povezovanjem doživetega čustva z besedo. - Pozorno opazujemo otrokovo izražanje čustev, da lahko predvidimo in ustrezno ukrepamo, še preden se pojavi izbruh negativnih čustev. 18

19 - Otroku pokažemo čim več primernih načinov za izražanje čustev. - Z otrokom se pogovarjamo o čustvih. Večkrat mu povemo, da je vse v redu, če doživlja različna čustva. - Upoštevamo, da otrok pri izražanju čustev lahko potrebuje pomoč, odvisno od individualnih značilnosti otroka. - Spodbujamo otroka, da izraža čustva na različne načine, npr. skozi umetnost, ples, domišljijsko igro. - Upoštevamo kulturne razlike pri izražanju čustev. Ne zmanjšujemo pomena glede izražanja otrokovih čustev, raje poskušamo razumeti, zakaj se določena čustva pri otroku pojavljajo. - Otroku pomagamo razvijati poznavanje in razumevanje čustev z uporabo otroške literature, posterjev, ogledala, didaktičnih iger. Zaznavanje sebe Otroci razvijajo lastno identiteto, pričnejo se zavedati samih sebe ter vzpostavljajo fizično in čustveno ločenost od primarnega skrbnika. Pogosto nihajo med odvisnostjo in neodvisnostjo. Pri treh letih lahko že prepoznajo svoje odnose do drugih ljudi in stvari, pri tem izražajo čustva in komunicirajo o tem z drugimi. Razvojni mejniki od 1. do 2. leta: - Otrok se pričenja zavedati sebe, npr. se dotakne nosa pred ogledalom. - Je sposoben povedati svoje ime. - Otrok izraža sebe z gestami in govorom. - Kaže razumevanje konceptov moje, tvoje; jaz, ti. - Pokaže na svojo podobo na sliki ali drugi vrsti vizualnih medijev. - Pogosto preizkuša meje in pravila. - Prosi za pomoč znane odrasle osebe in že pričenja samostojno opravljati preproste naloge. 19

20 Razvojni mejniki od 2. do 3. leta: - Otrok poimenuje člane družine, pripoveduje o njih. - Znane odrasle prosi za pomoč, lahko pa pomoč tudi odločno zavrne. - V igri uporablja vloge članov družine. - Otrok kaže zanimanje za prepoznavanje in opisovanje telesnih značilnosti, npr. imam modre oči. - Izraža lastne izbire in preference, npr. rad bi rumeno skodelico. - Izraža lastna čustva, verbalno in neverbalno, npr. z besedo, jezen sem ali s cepetanjem. - Pričenja razumevati koncepte, povezane z lastnino, npr. moje, tvoje, njegovo, naše. Strategije in metode: - Vzpostavljamo prijeten in ljubeč odnos z otrokom, zlasti kadar si otrok želi bližino odraslega. - Postavimo meje in pravila v socialnih odnosih in otroku vsakodnevno ponudimo primerne izbire. - Poslušamo in se odzivamo, kadar nam otrok želi povedati kaj o sebi. - Otroka sprašujemo in se z njim pogovarjamo o njegovih prijateljih, priljubljenih igračah, igrah, jedeh, oblačilih ipd. - Upoštevamo kulturne razlike pri izražanju individualnosti otroka. - Uporabljamo slike otroka in njegovih bližnjih za pogovore o konceptih, povezanih z zavedanjem sebe in drugih. Odnosi z odraslimi Otrok v prvem starostnem obdobju razvija sposobnosti in željo, da bi vzpostavil odnose s pomembnimi odraslimi. Pričenja kazati interes za različne naloge in vloge, ki jih imajo odrasli. Med drugim in tretjim letom v interakciji z odraslim otrok izraža ideje, čustva, rešuje probleme ter aktivno raziskuje različne vloge odraslih. 20

21 Razvojni mejniki od 1. do 2. leta: - Otrok vzpostavlja odnose tudi z drugimi odraslimi, ne le s primarnim skrbnikom (npr. mamo). - Otrok išče pomoč odraslega, kadar je pred izzivom, vendar lahko pomoč tudi zavrne. - Otrok se odziva na vodenje odraslega, sledi preprostim navodilom. - Oponaša odrasle v različnih vlogah, npr. se»pogovarja«po telefonu in pri tem izvaja podobne gibe kot odrasli. Razvojni mejniki od 2. do 3. leta: - Otrok aktivno oponaša vloge in aktivnosti odraslih v domišljijski igri. - Samoiniciativno sproži aktivnosti za vzpostavljanje odnosa z odraslim, npr. prinese svojo najljubšo knjigo, da bi jo skupaj brali. - Se pogovarja o dogodkih, občutjih, vprašanjih, načrtih z znanimi in neznanimi odraslimi. - Otrok izraža željo po samostojnosti, npr. da bi se odločal sam, neodvisno od odraslih. Strategije in metode: - Otroka potolažimo, kadar je vznemirjen, ubesedimo doživljanje čustev. - Otroku postavljamo primerne meje in pravila, z upoštevanje realnih pričakovanj glede na razvojno stopnjo otroka. - Otroku ponudimo izbiro, možnost odločanja, npr. boš rumeno ali rdečo skodelico? - Vzpostavljamo dnevno rutino in ustaljene vzorce vedenja. - Zagotovimo dovolj časa za domišljijsko in simbolno igro. - Vsakodnevno preživljamo kakovosten čas z otrokom. - Otroku zagotovimo različne materiale za domišljijsko in simbolno igro. 21

22 Odnosi z vrstniki Skladno z razvojem komuniciranja in interakcij otrok pričenja vzpostavljati prve stike z vrstniki. Do tretjega leta otrok razvija sposobnosti vključevanja v interakcije z vrstniki z uporabo veščin, povezanih z igro in druženjem. Razvojni mejniki od 1. do 2. leta: - Otrok z gesto izraža željo, da bi se igral v bližini vrstnika. - Izraža navdušenje nad drugimi vrstniki. - Izraža frustracijo, kadar mu vrstnik kaj odvzame. - Pričenja se vključevati v preproste interakcije z vrstniki, npr. podajanje, kotaljenje žoge z vrstnikom ob pomoči odraslega. - Otrok izraža željo po vzporedni igri, npr. da se igra ob vrstniku s podobnimi igračami z malo ali brez interakcij. Razvojni mejniki od 2. do 3. leta: - Otrok kaže naklonjenost do izbranih vrstnikov. - Izraža frustracijo, kadar se vrstniki želijo vključiti v trenutne aktivnosti, ki jih izvaja, npr. jasno izraža nestrinjanje, če mu način vključevanja vrstnika ni všeč. - Otrok deli z drugimi, če ga k temu pozovemo. - Komunicira z vrstniki v različnih situacijah, npr. pri obrokih ali pri izmenjavi igrač. - Se pričenja vključevati v bolj kompleksno igro z dvema ali tremi vrstniki. Strategije in metode: - Pozorno in premišljeno se odzivamo na otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo. - Namenimo poseben čas za branje skupaj z dvema ali tremi otroki. - Poudarimo pomen deljenja igrač in stvari ter pomen drugih oblik pozitivnega vedenja povezanega z odnosi z vrstniki, npr. če otrok tolaži drugega, ki joka ali deli z njim knjigo. 22

23 - Zagotovimo dovolj igrač in didaktičnega materiala. - Uporabljamo različne metode za omejevanje konfliktov med vrstniki, npr. preusmeritev. - Oblikujemo manjše skupine otrok za skupno igro ali aktivnost ob prisotnosti odraslega. - Otroku ponudimo igrače, pri katerih sta potrebna dva ali več otrok za igro. - Spodbujamo možnosti, da si otroci delijo stvari, ustvarjajo v skupini ipd. Razvojni mejniki za socialno-emocionalno področje v drugem starostnem obdobju Razvojne mejnike za socialno-emocionalno področje za drugo starostno obdobje povzemamo iz knjige Razvojni mejniki (Petty 2016). Predlagane metode in strategije povzemamo iz Vodnika po pedagoških področjih kakovosti ISSA (Tankersley idr. 2013), Vodnika za starše (Illinois State Board of Education 2014) ter druge literature za področje družboslovja v predšolski vzgoji (Seefeld, Castel in Falconer 2014). Socialno-emocionalno področje je izjemnega pomena pri učenju. Da bi se otrok lažje učil, se mora počutiti varnega in zaželenega, pomembno je, da sebe zaznava na pozitiven način, se uči samoregulacije in vzpostavljanja pozitivnih interakcij z drugimi. Razvojni mejniki pri 4. letu: - Otrok razvija odgovorno vedenje v medosebnih odnosih in odgovornost do predmetov. - Zmožen je ohranjati pozornost in koncentracijo dlje časa. - Razvija potrpežljivost, zna počakati. - Razume spolne vloge, npr. razlikuje značilnosti dečkov in deklic. - Razvija prijateljstva z vrstniki. - Razvija lastno perspektivo, mnenje in individualnost. - Se vključuje v aktivnosti z vrstniki, skupno igro in razume vzajemnost socialnih odnosov. - Se vživlja v igre vlog. 23

24 - Za reševanje problemov uporablja besede. - Kaže strah in druga čustva, zna poimenovati osnovna čustva. - Se pričenja zavedati lastne seksualnosti. - Lahko uporablja»grde«besede, kletvice ipd. - Izogne se nevarnosti. - Pozornost odrasle osebe deli z drugimi. Razvojni mejniki pri 5. letu: - Z lahkoto si izmenjuje stvari z vrstniki. - Zmožen je sodelovanja v preprostih igrah s pravili. - Zna sam oblikovati preprosta pravila in jih upoštevati. - Ohranja individualno igro. - Močno izraža čustva, se še uči regulacije negativnih čustev. - Brez zadržkov preizkuša nove stvari. - Se odziva na primerno pohvalo. - Je usmerjen vase (kaže razvojni egocentrizem). - Kaže sočutje in druge vrste reakcij na čustva drugih. - Je tesno povezan z družino, zlasti s sorojenci, če so v družini prijetni odnosi. Razvojni mejniki pri 6. letu: - Z lahkoto sklepa prijateljstva z vrstniki. - Večino časa upošteva pravila. - Večinoma se igra z vrstniki enakega spola. - Izraža svoja stališča in individualnost. - Se vključuje v skupinsko igro. - Kaže različna čustva in razpoloženja. - Se samostojno obleče. - Primerno skrbi za svoje stvari. - Izraža frustracijo in jezo, brez da bi pri tem poškodoval druge osebe ali stvari. 24

25 - Sposobnost izražanja humorja. Strategije in metode: - Z otrokom ustvarjamo tople in pristne odnose, v katerih izražamo pozitivne povratne informacije o tem, kdo so in katere so njihove sposobnosti. - Otroka spodbujamo k različnim načinom izražanja individualnosti, npr. z izbiro pri vsakodnevnih opravilih (kaj bo jedel, oblekel, s čim se bo igral), z dopuščanjem da ima otrok lastno mnenje in upoštevanjem njegovega mnenja. - Skupaj z otrokom merimo njegovo višino, težo in se pogovarjamo o drugih značilnostih (barva oči, las, kože). Opazujemo značilnosti drugih ljudi s pomočjo literature ali vizualnega materiala. - Z otrokom se pogovarjamo o identiteti, individualnosti, o njegovih različnih vlogah doma, v vrtcu. Pogovarjamo se tudi o identiteti in individualnosti drugih. - Pri dejavnostih smo pozorni, da se izogibamo stereotipom in predsodkom, ki so vezani na socialne odnose, spolne vloge, etnično pripadnost ipd. - Pogovarjamo se o različnostih med ljudmi, kulturah, etničnih skupinah in vseh drugih vrstah drugačnosti (posebne potrebe, homoseksualnost, subkulture). - Z otrokom se pogovarjamo o njegovem imenu, kje in kdaj se je rodil, o družini. - Otrokovo ime uporabimo za označevanje njegovih stvari v skupini. Spodbujamo otroka, da upošteva tudi individualnost drugih, npr. da spoštuje lastnino drugih, da kliče pomembne odrasle po imenu ali nazivu oz. družbeni vlogi. - Otroka vključimo v določanje skupinske odgovornosti, pravil, rutin in postopkov. - Otroku predstavimo različne socialne situacije in ga spodbujamo, da samostojno vstopa v interakcije. - Od otroka ne pričakujemo popolnosti, temveč cenimo njegove individualne dosežke v procesu učenja. Naša pričakovanja so lahko visoka, vendar realna. - Spodbujamo in podpiramo želeno vedenje, samoregualcijo čustev, telesno samoregulacijo in samoregulacijo vedenja. 25

26 - Otroka spodbujamo, da razvija notranji nadzor, notranji dialog ter občutek odgovornosti do sebe in drugih. Npr. poiščemo primere junakov in drugih likov iz otroške literature, ki kažejo veščine notranjega nadzora in dialoga ter tako povežemo socialno-emocionalni razvoj z bralno pismenostjo. Uporabimo lahko tudi sociodramsko igro. - Beremo zgodbe s književnimi liki, ki modelirajo strategije samoregulacije. - Otroku omogočimo raznovrstna izražanja v socialnih interakcijah v obliki monologa, dialoga, izmenjevanje branja ipd. - Spodbujamo in negujemo prijateljske odnose med vrstniki. - Ustvarimo priložnosti, da se otrok druži tudi z vrstniki, ki jih sicer sam ne bi izbral. - Pri skupnih dejavnostih vključujemo otroke v načrtovanje, reflektiranje, medsebojno pomoč, v reševanje problemov. - Otroke učimo prepoznati konfliktne situacije, prepoznati občutke in čustva vseh vpletenih, jim omogočimo primerno izražanje čustev in mnenj ter smo otrokom v oporo pri reševanju medsebojnih konfliktov. Učimo jih različnih metod, npr. jaz sporočila, izražanje čustev, uporabo asertivne komunikacije. - Pogovarjamo se o spolnosti, spolnih vlogah, uporabljamo pravilna poimenovanja za spolne organe, pojasnimo razlike med dečki in deklicami. Omogočimo sociodramsko igro, kjer se lahko otroci vživijo v izražanje spolnih vlog in vživljanje v čustva drugega. Razumemo in sprejmemo otrokovo seksualnost. - Izogibamo se spodbujanju spolnih stereotipov, npr. pri igri se izogibamo delitev v skupine po spolu, uporabimo raje druge značilnosti. Pri predstavljanju poklicev premišljeno uporabimo oba spola za različne poklice. Spodbujamo igro deklic v konstrukcijskem kotičku ali igro dečkov v kuhinjskem kotičku. - Predvidimo situacije, ki lahko pri otroku sprožajo negativne odzive in stres ter se v teh situacijah odzovemo tako, da smo otroku v oporo. Takšne situacije so lahko sprememba rutine, strahovi, rojstvo sorojenca, selitev družine, odsotnost družinskega člana, razveza, ponovna poroka, smrt v družini, konflikti ali napetosti v domačem okolju, porajanje občutkov osamljenosti ali nezaželenosti, vse vrste zlorab. 26

27 O teh in drugih situacijah se lahko z otrokom pogovarjamo s pomočjo literature, ga učimo primernih odzivov in širimo otrokovo razumevanje tovrstnih situacij v življenju. - Z otrokom se pogovarjamo o vrednotah, ki so pomembne za razvoj socialnih in emocionalnih veščin, npr. skrb za druge, sodelovanje, pogum, pravičnost, iskrenost, spoštovanje in odgovornost. Oblikovanje vprašanj v pogovoru in ob branju z otroki Kadar razmišljamo o oblikovanju oz. postavljanju vprašanj, je potrebno upoštevati več vidikov, npr. ali vprašanja postavljamo večji skupini otrok, manjši skupini otrok, dvema ali enemu otroku. Pri postavljanju vprašanj in pogovoru mora govor odraslega biti jasen, razumljiv, v primernem tempu, čustveno angažiran in usklajen z neverbalno komunikacijo. Pri postavljanju vprašanj se večkrat navežemo na otrokovo predznanje, izkušnje, uporabljamo dobro strukturirana vprašanja, ki jih lahko podkrepimo s primeri, vizualizacijo, shemami. Čustveno zavzetost otroka v pogovoru lahko dosežemo z živimi prispodobami, z navezavo na interese otrok, opazovanjem otrokovih čustvenih reakcij ter drugih odzivov na pogovor ali branje. Kaj so dobra vprašanja? Dobra vprašanja so tista, ki so učinkovita, s katerimi se osredotočimo na temo ali cilj, s katerimi lahko ugotavljamo predznanje ali novo znanje otrok in s katerimi povezujemo zamisli. Kako se odzivamo na odgovore? Demonstriramo zavzeto poslušanje, uporabimo neverbalne izraze, očesni stik, položaj telesa, kimanje. Podkrepimo vprašanja s podvprašanji, s katerimi razširimo temo ali koncept, sprožamo nova pojasnila, dopolnimo odgovore, upoštevamo različna mnenja. Otroku dopustimo dovolj časa za odgovor, trenutki tišine nam naj ne bodo neprijetni. Hkrati smo 27

28 pozorni na to, ali je branje oz. pogovor otroku še prijeten in ali je zanj še vedno zainteresiran. Če opazimo, da ni tako, našo aktivnost preusmerimo. Pri pogovoru otrokove odgovore potrdimo, primerno uporabljamo pohvalo (opisni način), vzpostavljamo prijetne, varne in ljubeče odnose v pogovoru in branju. Katere napake se pogosto pojavljajo pri postavljanju vprašanj ob pogovoru in branju? Postavljanje (pre)več vprašanj naenkrat, vprašanja so lahko nejasna ali nerazumljiva, prezahtevna, niso prilagojena otrokovi starosti, niso povezana z bistvom pogovora ali prebranega besedila, odrasli sam odgovarja na lastna vprašanja, hiti, ne počaka na otrokov odgovor, otroka ne posluša zavzeto. Zahtevnostne stopnje vprašanj Da bi pri otroku spodbujali razvoj kognicije, radovednosti, iniciativnosti, reševanja problemov in ustvarjalnosti, je dobro, da postavljamo različne zahtevnostne stopnje vprašanj. Ena izmed možnih klasifikacij za različne zahtevnostne stopnje miselnih procesov je Bloomova taksonomija (Bloom 1956; Krathwohl 2002), ki jo lahko uporabimo tudi za postavljanje vprašanj. Slika 1: lastni vir 28

29 Primeri pomožnih glagolov za uporabo Bloomove taksonomije pri načrtovanju vprašanj. Slika 2: lastni vir Predlagane stopnje po Bloomovi taksonomiji lahko predstavljajo izhodišča za postavljanje vprašanj. Bloomova taksonomija je le ena izmed taksonomij ki ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Namreč, kritiki te taksonomije (Krathwohl 2002) se strinjajo, da stopnje obstajajo, vendar se poraja vprašanje, ali so res hierarhično razporejene, ugotavljajo namreč, da so stopnje analize, vrednotenja in ustvarjanja lahko tudi vzporedne. Prav tako je treba upoštevati, da gre pri vsaki taksonomiji za umetno razporejanje stopenj mišljenja, ki ne sledi vedno naravnim kognitivnim procesom. Bloomovo taksonomijo učitelji pogosto uporabljajo v šoli za postavljanje učnih ciljev, za načrtovanje učenja, za vrednotenje (preverjanje in ocenjevanje) znanja ali za usklajevanje med cilji in vrednotenjem znanja. V nadaljevanju bomo preizkušali, kako je mogoče Bloomovo taksonomijo uporabiti za oblikovanje vprašanj tudi v predšolskem obdobju za različne teme. Primer 1 Tema: Rdeča Kapica 1 Poznavanje - Kje je živela Rdeča kapica? 2 Razumevanje - Zakaj je Rdeča kapica obiskala babico? 3 Uporabljanje - Če bi bila bolna tvoja babica in bi jo šel obiskat; kaj bi ji nesel? 29

30 4 Analiziranje - Zakaj Rdeča kapica ni prepoznala volka? 6 Vrednotenje, ocenjevanje - Je prav, da pomagamo babicam, če nas potrebujejo? Zakaj? 5 Ustvarjanje/sinteza - Kaj bi se zgodilo, če bi Rdeča kapica imela mobitel? Primer 2 Tema: Gasilci 1 Poznavanje - Kako je oblečen gasilec? 2 Razumevanje - Zakaj gasilci nosijo čelade? 3 Uporabljanje - Kaj moramo narediti, če opazimo požar? 4 Analiziranje - Zakaj ne smemo uporabljati vode pri požarih, ki so nastali zaradi električnih naprav? 6 Ocenjevanje - Kaj bi naredili, če zaslišimo sireno v soboto ob 12.00? Zakaj? 5 Ustvarjanje/sinteza - Kako nastanejo požari? Primer 3 (izpolnite sami) Tema: Moj vrtec 1 Poznavanje - 2 Razumevanje - 3 Uporabljanje - 4 Analiziranje - 6 Ocenjevanje - 5 Ustvarjanje/sinteza - Primer 4 (izpolnite sami) Tema: Pogovor o jezi z otrokom, starim 5 let 1 Poznavanje - 2 Razumevanje - 3 Uporabljanje - 4 Analiziranje - 6 Ocenjevanje - 5 Ustvarjanje/sinteza - 30

31 Oblikovanje vprašanj z upoštevanjem osnovnih splošnih konceptov Kaj so osnovni splošni koncepti? To so osnovne reprezentacije, osnovni splošni (kognitivni) koncepti, ki se jih otrok v predšolskem obdobju nauči in z njihovo uporabo rešuje probleme ter si gradi znanje. Boehmov test (2001) osnovnih splošnih konceptov za predšolske otroke zajema naslednjo klasifikacijo: a) Abstraktni osnovni koncepti: nikoli, vedno, vsak, drugi, prej /pred tem (glede na čas, ne lokacijo), po /potem, začetek/konec (čas), različno/enako. b) Osnovni koncepti za orientacijo in lokacijo: na vrhu, zgoraj, v sredini, levo/desno, v kotu, na koncu/na začetku, najdlje/najbližje, prvi/drugi/ tretji, zadaj/spredaj/skozi. c) Abstraktni osnovni koncepti količine: del/celota/polovica, nekaj/vse, malo/veliko, najmanj/največ, toliko kot, enako/različno, največje/najmanjše. Primer - orientacija: Ilustracija: Zvonko Čoh, 2010, v knjigi: Enci benci na kamenci. 31

32 Možna vprašanja: Kaj je zgoraj? Kje je spodaj? Kje je kot? Je muca v levem ali desnem kotu? Primer vrstni red: Možna vprašanja (dopolnite): Primer centriranje in deli: Slika 3: lastni vir Možna vprašanja (dopolnite): Primer pari, podobnosti, razlike 32

33 Možna vprašanja (dopolnite):, Ilustracija: Zvonko Čoh, 2014, v knjigi: Kuzma, trinajsti škrat. Primer: začetek/konec Ilustracija: Zvonko Čoh, 2012, v knjigi: Žiga špaget gre v širni svet. Možna vprašanja (dopolnite): 33

34 Primer: prepoznavanje značilnosti in odnosi med objekti Slika 4: lastni vir Možna vprašanja: Katera muca je različna od ostalih? Katere muce so enake? Katera muca je najbližje rumeni žogi? Katera muca je najdlje od rumene žoge? Kakšne barve je muca, ki je med rumeno in oranžno žogo? Slika 5: lastni vir Primeri vprašanj: Kateri pes je največji? Kateri pes je najmanjši? Kakšne velikosti je pes, ki je za prvim psičkom na drugi sliki? Z upoštevanjem osnovnih splošnih konceptov pri razvoju bralne pismenosti lahko otroku premišljeno postavljamo vprašanja in skozi pogovore ob slikah razvijamo pomembne kognitivne veščine in bralno razumevanje. 34

35 Predlogi otroške literature V tem poglavju navajamo literaturo za razvoj bralne pismenosti s poudarkom na vsebinah za socialno in emocionalno področje, ločeno za prvo in drugo starostno obdobje. Predlogi literature za branje z otroki prvega starostnega obdobja 1. Aksinja, KERMAUNER, 2012: Žiga špaget gre v širni svet. Dob pri Domžalah: Miš. 2. Amanda, LI, 2014: Prosim in hvala: pirat Peter in princeska Pija. Jezero: Morfem. 3. Barbara, HANUŠ, 2013: Kje živijo živali? Ljubljana: Mladinska knjiga. 4. Barbara, HANUŠ, 2013: Različna sva, rada se imava. Ljubljana: Mladinska knjiga. 5. Camilla, REID, 2013: Sara gre rada v vrtec: ljubka knjiga o tem, kako biti malo pogumnejši. Jezero: Morfem. 6. Camilla, REID, 2013: To je Sara : knjiga o tem, kako je biti majhen. Jezero: Morfem. 7. Camilla, REID, 2014: Sara ima rada barve. Jezero: Morfem. 8. Camilla, REID, 2014: Sara ima rada zvoke. Jezero: Morfem. 9. Eric, ARLE, 1999: Petelinček je šel po svetu. Ljubljana: Epta. 10. Eric, CARLE, 2002: Ali ima tudi kenguru mamo? Ljubljana: Epta. 11. Eric, HILL, 2015: Opazujem s Pikijem: zavrti in izberi. Ljubljana: Mladinska knjiga. 12. Guido, VAN GENECHTEN, 2006: Maks na igrišču. Tržič: Učila International. 13. Guido, VAN GENECHTEN, 2008: Velika knjiga o objemih. Radovljica: Didakta 14. Guido, VAN GENECHTEN, 2011: Mame s svojimi mladički. Murska Sobota: Pomurska založba. 15. Guido, VAN GENECHTEN, 2011: Očki s svojimi mladički. Murska Sobota: Pomurska založba. 16. Jane, BINGHAM, 2007: Vsak je kdaj jezen. Murska Sobota: Pomurska založba. 17. Jane, BINGHAM, 2007: Vsak je kdaj prestrašen. Murska Sobota: Pomurska založba. 18. Jane, BINGHAM, 2007: Vsak je kdaj srečen. Murska Sobota: Pomurska založba. 19. Jane, BINGHAM, 2007: Vsak je kdaj žalosten. Murska Sobota: Pomurska založba. 20. Joseph, THEOBALD, 2012: Mirko se razjezi. Ljubljana: Alica. 21. Julia, DONALDSON, 2012: Zgodbe iz želodjega gozda. Ljubljana: Mladinska knjiga. 35

36 22. Leo, LIONNI, 2015: Mali modri in mali rumeni. Dob pri Domžalah: Miš. 23. Liesbet, SLEGERS, 2006: Žiga in Kaja. Ljubljana: Kres. 24. Liesbet, SLEGERS, 2005: Žiga gre v vrtec. Ljubljana: Kres. 25. Liesbet, SLEGERS, 2006: Žiga in dedek. Ljubljana: Kres. 26. Lilijana, PRAPROTNIK ZUPANČIČ, 2002: Živalska abeceda. Nova Gorica: Grafika. 27. Lilijana, PRAPROTNIK ZUPANČIČ, 2013: Zakaj? Ljubljana: Mladinska knjiga. 28. Lilijana, PRAPROTNIK ZUPANČIČ, 2013: Živalske uspavanke. Ljubljana: Mladinska knjiga. 29. Marjan, MANČEK, 2013: Piščanček Pik. Šmarje-Sap : Buča. 30. Marlenka, STUPICA, 2014: Čudežno drevo. Ljubljana: Mladinska knjiga. 31. Lorena, SIMINOVICH, 2011: Radi imamo sadje. Ljubljana: DZS. 32. Thorsten, SALEINA, 2015: Oho, čigava ritka pa je to? Ljubljana: Mladinska knjiga. 33. Tove, JANSON, 2010: Mumin in njegova skrivanka odkrivanka. Tržič: Učila International. 34. Yoko, MOTO, 2000: Igraj se z mano. Ljubljana: Epta. 35. Yusuke, YONEZU, 2014: Pokukaj in povej! Hrana. Ljubljana: Kres. 36. Yusuke, YONEZU, 2014: Pokukaj in povej! Sadje. Ljubljana: Kres. 37. Zvezdana, MAJHEN, 2013: Moji bližnji. Maribor: Pivec. Predlogi literature za branje z otroki drugega starostnega obdobja 1. Annette, AUBREY, 2009: Metkina družina. O posvojitvi. Murska Sobota: Pomurska založba. 2. Caroline, PITCHER, 2008: Najmanjša sovica. Tržič: Učila International. 3. David, RICE, 2009: Ali tudi živali čutijo? Tržič: Avrora. 4. Dominique, DE SAINT MARS, 1999: Blaž je ljubosumen. Maribor: Obzorja. 5. Dominique, DE SAINT MARS, 1999: Blaža in Kajo je strah. Maribor: Obzorja. 6. Gaja, ROSS, 2009: Paglavček Tonko je žalosten: ko te prizadene prijatelj, je skoraj tako hudo, kot bi imel ošpice! Ljubljana: Alba. 7. Gaja, ROSS, 2009: Tudi paglavčki se kregajo. Ljubljana: Alba. 8. Gaja, ROSS, 2010: Paglavček Marko je zelo jezen: tudi jeza je lahko pozitivno čustvo! 36

37 Ljubljana: Alba. 9. Jacqueline, EAST, 2008: Z Borom se nauči lepega vedenja! Predvsem pa ne oponašaj Brina! Tržič: Avrora. 10. Jane, BINGHAM, 2007: Vsak je kdaj srečen. Murska Sobota: Pomurska založba. 11. Karmen, KOREZ, 2012: Anže dobi prijatelje. Ljubljana: Alba. 12. Marcus, PFISTER, 1998: Mavrična ribica zgladi prepir. Ljubljana: Epta. 13. Mary, HOFFMAN, 2013: Velika knjiga o čustvih. Hlebce: Zala. 14. Max, VELTHUIJS, 2002: Žabec sreča prijatelja. Ljubljana: Mladinska knjiga. 15. Nataša, KONČNIK GORŠIČ, 2000: Prosim in hvala. Ljubljana: Slovenska knjiga. 16. Pascal, BIET, 2001: Ups, jaz sem pa zelen. Radovljica: Didakta. 17. Patxi, ZUBIZARRETA, 2012: Usoa, prišla si kot ptica. Medvode: Malinc. 18. Pernilla, STALFELT, 2009: Knjiga o ljubezni. Radovljica: Didakta. 19. Polonca, KOVAČ, 2013: Kaja in njena družina. Ljubljana: Mladinska knjiga. 20. Sandrine, LAMBERT, 2006: To je moje! O zajčku, ki se je naučil posojati igrače. Ljubljana: Mladinska knjiga. 21. Sandrine, LAMBERT, 2006: To je moje! O zajčku, ki se je naučil pospravljati. Ljubljana: Mladinska knjiga. 22. Sharon, JENNINGS, 2007: Franček zbeži od doma. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 23. Svetlana, MAKAROVIČ, 2007: Veveriček posebne sorte. Dob pri Domžalah: Miš. 24. Svetlana, MAKAROVIČ, 2009: Kokokoška Emilija. Dob pri Domžalah: Miš. 25. Svetlana, MAKAROVIČ, 2013: Pod medvedovim dežnikom. Ljubljana: Mladinska knjiga. 26. Trevor, ROMAIN, 2002: Kaj na svetu počneš, ko ti nekdo umre? Celje: Mohorjeva družba. 27. Wilhelm, BUSCH, 2010: Picko in Packo. Ljubljana: Center za slovensko književnost. Predlogi za vaje, didaktične igre in igrače za socialno-emocionalno področje Žogica z besedo (avtor: Sonja Peternel, 2005) 37

38 Namen: Povezovanje besednih zvez Opis: Otrokom pokažemo žogico in povemo, da jo bomo začarali v živali, predmete, rastline in osebe. Otroci morajo povedati, kaj kdo dela in kaj se z njim zgodi. Prvemu otroku podamo žogico in izgovorimo poljuben samostalnik v prvem sklonu. Otrok, ki dobi žogico, pove glagol. Žogica potuje po skupini v smeri urinega kazalca. Npr. Medved brunda, žoga skače. Previdnost (avtor: Sonja Peternel, 2005) Namen: Povezovanje besede s slušno, vizualno, kinestetično in olfaktorno zaznavo Opis: Vzgojitelj pove besedo, npr. avto, in otroke vpraša: Kaj vidite, ko zaslišite to besedo? Kaj slišite? Kaj občutite? Kaj vohate? Kaj okušate? Otroci izražajo svoje zaznave. Slišim nekaj lepega (avtor: Sonja Peternel, 2005) Namen: Preusmeritev napetih odnosov ali zmanjševanje medsebojne nestrpnosti v skupini Opis: Kadar se otroci med seboj zmerjajo ali žalijo, ko začutimo v skupini napetost ali nestrpnost, razdelimo lističe zanimivih oblik in morda tudi različnih barv. Vsak otrok si zbere svoje listič. Otroke prosimo, da se spomnijo, če jim je kdo rekel kaj lepega. Damo jim čas za razmislek. Na list narišejo, kar so se spomnili. V skupini skupaj pogledamo nastale risbe in vsak otrok opiše svojo. Če dobimo prazen list, ne komentiramo. Videnje besed (avtor: Sonja Peternel, 2005) Namen: Pripovedovanje ob asociacijah na besede, povezovanje pojmov, verbalno izražanje Opis: Otrokom povemo tri ali več besed. Besede si zapomnijo in s pomočjo besed povedo kratko zgodbo. Zgodbe, ki jih otroci povedo, lahko zapišemo in naredimo vrtčevski časopis. Igra luči in senc (avtor: Sonja Peternel, 2005) Namen: Izražanje čustev in občutij Opis: Na tablo ali plakat narišemo dve polji (razdelimo na pol). Na prvo napišemo Deževni dan, na drugo pa Sončen dan (v naslednjih izvedbah so to lahko druga nasprotja: svetloba - tema, luč - senca, črno - belo, zmaj - vila). Po potrebi dopolnimo s slikami. Otrokom damo čas, da se jim porodijo misli in ideje. Pod naslovom lahko rišejo, pišejo ali pripovedujejo. Ob tej vaji otroci izživljajo svoje strahove in radosti, ugotavljajo, da se lahko sami odločijo, ali bo dan sončen ali temačen, vaja daje možnost izražanja neprijetnih in prijetnih občutij. Kocka za učenje prepoznavanja čustev (avtor: neznan) Namen: Prepoznati in poimenovati čustvo Opis: Vzgojitelj vrže večjo kocko (iz gobe), na kateri so slike šestih različnih čustev (vesel, žalosten, 38

39 jezen, prestrašen, zmeden, presenečen ipd.). Otrok poimenuje čustvo. Zahtevnejša stopnja; otrok poimenuje čustvo in pove primer, kdaj ljudje doživljamo to čustvo. Otroški activity (avtor: Tajda Nemec, Špela Petrovič, študijsko gradivo) Namen: Prepoznavanje, izražanje verbalne in neverbalne komunikacije, logičnega sklepanja, reševanja problemov Opis: Otroški activity lahko igra od štiri do osem otrok. Pomembno je, da je število igralcev parno, saj se igro igra v parih. Pari tekmujejo med seboj. Primerna je za otroke od četrtega do osmega leta. Igralna ploskev ima po tri različna polja. Na prvem polju je znak za govorjenje ali izražanje z verbalno komunikacijo, na drugem polju je znak za izražanje z neverbalno komunikacijo (pantomima) in prav tako na tretjem, kjer se izražamo z risanjem. K igri spadajo tudi kartice, ki so na hrbtni strani označene z enakimi znaki kot polja. Kar pomeni, da ko igralec pride na polje z znakom za risanje, mora vzeti kartico iz kupčka enakega znaka. Za igro potrebujemo tudi kocko, s pomočjo katere se premikamo po poljih,uro za kuhanje jajc ter bele liste in svinčnik. Pomembno je, da imamo najmanj dva para in tudi priporočljivo je, da se igrata samo dva para. Tisti, ki je prvi na vrsti za prikazovanje, vrže kocko ter se premakne za toliko polj naprej, kot je število pik na kocki in vzame kartico, ki je določena za to polje. Pogleda, kaj je na sliki, nato to poskuša preko risanja, govorjenja ali pantomime prikazati drugemu otroku v paru. Za ugotavljanje imata časa eno minuto, vse do zvona ure. Če ugotovi pravilno, ostaneta s svojo figuro na tem polju, če ne, se vrneta na polje, kjer sta bila prej. In tako se igra nadaljuje, vse dokler prvi par ne pride do cilja in s tem zmaga. Pri risanju igralec ne sme uporabljati besed niti kretenj, risbe pa ne smejo sestavljati črke in številke. Kadar mora igralec pojem razložiti, to lahko stori le s pomočjo besed, ki sestavljajo pojem, ali njihovih izpeljank. Pri pantomimi igralec, ki predstavlja pojem, ne sme govoriti, niti s prstom pokazati na predmete v prostoru. Pojmi so prilagojeni razumevanju in besedišču predšolskih otrok za starost od 4 do 6 let. Vljudnostni izrazi (avtor: Metka Rezec, Anja Bantan in Maja Rojc, študijsko gradivo ) Namen: Pogovor o različnih socialnih situacijah, učenje vljudnostnih izrazov Opis: Vzgojiteljica razdeli otroke v pare. Vsak par izžreba eno sličico in njihova naloga je, da si izmislijo dialog glede na temo sličice. Najprej zaigrajo tako, da ne uporabljajo vljudnostnih izrazov, nato pa sledi še izvedba z uporabo vljudnostnih izrazov. Otroci sami predlagajo primere vljudnostnih izrazov, vzgojiteljica pomaga po potrebi. Otroci imajo nekaj minut, da si pripravijo igro, nato vsak par zaigra pred ostalimi. Primeri: v trgovini (prodajalec, kupec) 39

40 v cvetličarni (prodajalec in kupec) v avtomehanični delavnici (avtomehanik in njegov pomočnik) v slaščičarni (otrok ter prodajalec) v vrtcu (vzgojiteljica in otrok, vzgojiteljica želi od otroka, da pospravi igrače) v vrtcu (dialog med dvema otrokoma, ki se prepirata za barvice) na igrišču (otroka si med igro posojata stvari) Bernardka LESJAK SKRT, Pinkate ponkate: govorni razvoj skozi igro, sliko in gib. Ljubljana: ZRSŠ Igre in igrače Spomin različne kulture (Založba: Akros) Puzzli anatomija, kdo sem 40

41 Puzzli babica/dedek prikazujejo življenjski potek Puzzli - narodi Hiša igra usvajanja besed in širjenja besedišča 41

42 Hiša na glavo vse stvari so obrnjene narobe z nenavadnimi povezavami, kokoška v kopalnici, opica v spalnici, vse je na neobičajnih mestih. Jezikovna žoga oblačila, deli telesa... Sestavi svoje zgodbe, kocka za izmišljanje zgodbic 42

43 Twinfit komunikacija v različnih socialnih situacijah Pepi v vrtcu različne situacije v vrtcu Problemi pogovor o različnih problemskih situacijah 43

44 Didaktična igra za spoznavanje različnih čustev Prstne lutke za igro vlog Kuharski in čajni set za igro vlog Hiška s pohištvom 44

45 Igralne karte za obrazno mimiko in zaznvanje čustev Igra za govorni razvoj in socialno učenje Oblikovanje vprašanj in odgovorov Pojasnjevanje besed in slik govorni razvoj 45

46 Igra telefon Igra lepo vedenje Igra pozitivno vedenje, strpnost, sodelovanje 46

47 Igra pozitivno vedenje, čustva, zdravje varnost Magnetne kartice pravila v vrtcu Brainbox igre Predlogi za delavnice s starši Prva delavnica Namen: Ozaveščanje staršev glede razvojnih mejnikov in njihovega pomena Pogoj: staršem pred izvedbo delavnice ne predstavimo razvojnih mejnikov. Opis: Starše razdelimo v skupine po 4 do 5. V skupini naj bodo starši, ki imajo enako stare otroke (oz. vsaj enega otroka, ki je star enako kot pri ostalih starših v skupini). Na voljo jim 47