Gozd

Transkripcija

1 PROJEKTNA NALOGA PRIPRAVA IN PREDELAVA LESNE BIOMASE NARAVOVARSTVENI TEHNIK Mentor: Simon Gračner, univ. dipl. inž. kmet. Izdelala: Klemen Krčovnik Urh Hohnjec Maribor, april 2012

2 KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE... 2 KAZALO SLIK... 3 KAZALO PREGLEDNIC UVOD UVOD Namen naloge Cilji naloge PREGLED LITERATURE Gozd Vrste gozdov Pomen gozda Podiranje dreves in spravilo lesa Varnost pri delu Drva kot gorivo Priprava drv Merske enote Kaj vpliva na kurilno vrednost lesa? Vsebnost vode oziroma vlažnost PRAKTIČNI DEL Materiali: Ostali materiali: Priprava polen Predelava drv Meritve vlažnosti in količine lesa Kurjenje Ugotovitev Izračun cenovnih razlik med smrekovimi in bukovimi poleni Izračun porabe za kurilno olje Zaključek LITERATURA PRILOGE Kurjenje smrekovih polen Kurjenje bukovih polen

3 KAZALO SLIK Slika 1: Gozd Slika 2: Listnati gozd Slika 3: Zaščitna obleka Pfanner Slika 4: Zaščitna obleka in čelada Slika 5: Bukova polena Slika 6: Cepljenje drv Slika 7: Merilec temperature Slika 8: Merilec vlažnosti lesa Slika 9: Traktor Slika 10: Zaščitna oprema Slika 11: Zlaganje polen Slika 12: Merjenje količine polen Slika 13: Kurjenje Slika 14: Ostanek bukovih polen po kurjenju

4 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Vreme prvi dan Preglednica 2: Vlažnost smrekovih polen Preglednica 3: Meritve temperature po sobah prvi dan Preglednica 4: Potek dela prvi dan Preglednica 5: Vreme drugi dan Preglednica 6: Vlažnost bukovih polen Preglednica 7: Meritve temperature po sobah drugi dan Preglednica 8: Potek dela drugi dan

5 1 UVOD 1. 1 Namen naloge Les se kot kurivo pojavlja že vse od nastanka človeštva. V zadnjem času, ko svet vse bolj pretresa naftna kriza, so razmišljanja o smotrni in okolju prijazni uporabi tega energenta postala pogostejša tudi zaradi naših naravnih danosti (poraščenost z gozdovi), kar nas lahko dela manj odvisne od različnih kriz v svetu in tujega kapitala. Energent je stalno na razpolago, njegova uporaba izboljšuje vzdrževanje gozdov in nudi možnosti za odpiranje novih delavnih mest. Ker naju zanimajo prednosti uporabe lesne biomase, sva se v svoji projektni nalogi odločila raziskati celoten postopek priprave in predelave lesne biomase, raziskati pa sva želela tudi ekonomski vidik takšne uporabe Cilji naloge Cilji naloge so vezani na njen namen: podrobneje spoznati celotni postopek pridelave drv od podiranja dreves do pripravljenih drv za kurjenje, ugotoviti razliko kurilne vrednosti med bukovimi in smrekovimi drvmi, izdelati izračun cenovnih razlik med fosilnimi gorivi (kurilno olje) in lesno biomaso (bukova in smrekova drva). 5

6 2 PREGLED LITERATURE 2. 1 Gozd Gozd je strnjeno porasla površina z gozdnim drevjem. Gozd je najvišje organizirana in pestra življenjska skupnost rastlin in živali (biocenoza) v življenjskem prostoru (biotop). Uspeva povsod, kjer mu to dopuščajo ekološki dejavniki in človek. Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41 milijonov km 2 ali 30,5 % površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih. V Evropi je 1,6 milijona km 2 gozda (32 %), v Sloveniji približno km 2 (60 %). Po visoki gozdnatosti je Slovenija za Švedsko in Finsko tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Gozd je najvišje razvit kopenski ekosistem, ki se trajno ohranja z medsebojnim delovanjem oz. interakcijo živih organizmov (rastline, živali, glive, lišaji, mikroorganizmi ter ekološki dejavniki, kot so temperatura, voda, tla in svetloba). Osnovna naravna procesa, ki omogočata delovanje ekosistema, sta kroženje snovi in fotosinteza. Različne ekološke možnosti v gozdu, vselej izrabijo najbolj konkurenčni organizmi, posledica česar je raznolikost gozdov. ( [ ]) Slika 1: Gozd. ( [ ]) 6

7 2. 2 Vrste gozdov Glede na vrsto prevladujočih dreves ločimo naslednje vrste gozdov: listnate (po strukturi lesa jih imenujemo tudi trdolesni), iglaste (po strukturi lesa jih imenujemo tudi mehkolesni) in mešane gozdove Pomen gozda Pomen gozda se v gozdarstvu označuje z izrazom funkcija gozda. Izraz pretirano in netočno personificira delovanje ekosistema. Gozd ne funkcionira za in zaradi človeka (in njegove interese), ampak le zase. Vselej gradi in obnavlja lasten ekosistem. Kljub temu sicer velja, da ima zaradi delovanja ekosistema koristi tudi človek. Blagodejni učinki gozda so stranski učinek delovanja gozdnega ekosistema. Dejanski učinki oziroma funkcije gozda so neposredno odvisne od stanja gozdnega ekosistema in od njegovih potreb. Funkcioniranje gozda je torej pogojeno: uspešno je namreč le takrat, kadar človek pri poseganju v gozd ustrezno upošteva potrebe ekosistema. Slika 2: Listnati gozd. 7 ( [ ])

8 2. 4 Podiranje dreves in spravilo lesa Ob prihodu v gozd si najprej ogledamo 'odkazana' drevesa, obstoječe vlake in v skladu s tem tudi smer spravila. Predvideno smer spravila upoštevamo že pri podiranju in prihranjen nam bo marsikakšen trud. Smer spravila lesa si lahko označimo z barvnimi trakovi na stoječih drevesih. Taki, od daleč vidni znaki, so pri podiranju dreves v veliko pomoč. Če se le da, izberemo smer podiranja v smeri izvlečenja, oziroma poševno na predvideno smer spravila. Izbrati moramo táko smer, da ne bomo poškodovali drevesa, ki ga bomo podrli. Zato ne izberemo smeri podiranja preko jarkov, skal, grebenov, kjer grozi nevarnost, da se bo drevo ob padcu na tla močno poškodovalo ali celo prelomilo. Varujmo podmladek in okoliška stoječa drevesa, ki niso predvidena za posek. Ko je drevo podrto, upognjena drevesca zravnamo. Pri stoječih drevesih pa pazimo predvsem na smreko, ki je zelo občutljiva drevesna vrsta, in plemenite listavce (npr. javor, jesen), zlasti če so drevesa lepo raščena. Izberemo táko smer, da drevo pri podiranju ne bo obviselo na sosednjem drevesu. Sproščanje 'obviselega' drevesa je zamudno in nevarno! Zlasti skrbno ocenimo nagnjenost drevesa. Od težišča drevesa in od dokončne izbrane smeri podiranja je odvisna tehnika podiranja, in od nje tudi varnost. Težišče drevesa bomo najlažje ocenili s primerne razdalje. Deblo je lahko navpično, toda krošnja je razvita enostransko, zato je drevo 'nagnjeno' v tisto smer, kjer je krošnja bolj razvita. Zaradi površne ali celo napačne ocene težišča drevesa je kasnejše podiranje lahko nevarno. Tehnika podiranja ni vedno enaka. Glede na izbrano smer podiranja bomo včasih podrli drevo v smer težišča (podiranje naprej, v nasprotno stran, podiranje nazaj) ali pa na stran. Dokončno se odločimo za tisto smer, ki je glede na vse zahteve najprimernejša. Upoštevamo še ta ključna varnostna navodila: nikdar ne izberemo smeri podiranja naravnost proti strmini navzgor ( ob padcu na tla lahko deblo zdrsne in veje nas potegnejo za seboj ); na strmem terenu izberemo tako smer, da bomo drevo tudi čim varneje obdelovali. Zato po možnosti izberemo smer podiranja prečno na strmino, 8

9 desno navzgor ali levo navzdol, kajti pri obdelavi bomo lahko stali nad deblom ( po uri med 1 in 5 ); izogibajmo se podiranju nazaj (v nasprotno stran od težišča), kar je zahtevnejše in včasih brez posebnih pripomočkov celo neizvedljivo. Ko je izbrana smer podiranja, vedno določimo hkrati tudi smer, v katero se bomo umaknili, ko bo drevo padlo. Za smer umika si izberemo smer poševno nazaj in stran od smeri padca drevesa. V smeri predvidenega umika odstranimo ovire (veje, grmovje ipd.), da se med umikanjem ne bi spotaknili in padli. V predvideni smeri umika tudi ne odložimo orodja, ki ga pri podiranju ne bomo potrebovali, pustimo ga raje drugje. Izdelava zaseka. Poznamo več oblik zaseka. Najobičajnejši ima ravno dno in poševno streho. Za varnost je najpomembnejše, da se obe ploskvi stikata, v tako imenovanem vrhu zaseka. Ta mora biti nekaj centimetrov nižje od ravnine 'podžagovanja', popolnoma ravna črta in natančno pravokotno na izbrano smer podiranja. Kót zaseka je ponavadi okrog 35. Navadno najprej zažagamo dno zaseka, šele nato streho. Drevo lahko klestimo ročno ali z motorno žago. Kleščenje z motorno žago je učinkovitejše in tudi poraba energije je manjša, če uporabljamo pravilno delovno tehniko. Znanih je več metod kleščenja (skandinavska metoda, drsna metoda, slemenska metoda). Transport lesa. Najboljše je, da les čim prej spravimo iz gozda. Sam transport je dražji del vsega pridobivanja lesnih sortimentov. Spravilo lesa s traktorji je najbolj znana vrsta mehaniziranega spravila. Povsod, in tudi pri nas, smo začeli za spravilo lesa uporabljati kmetijski traktor. Pokazalo se je, da moramo traktor za spravilo lesa oziroma za delo v gozdu, še dodatno opremiti, ali kot pravimo, adaptirati. Za spravilo lesa pridejo bolj v poštev traktorji kolesniki kot goseničarji. Adaptirani traktorji so še danes najbolj razširjeni. Kmetijske kolesnike so najprej začeli opremljati z verigami, dodali so vitel in priključek za vezanje lesa. Pokazalo 9

10 se je, da je to premalo. Zelo pomembna sta tudi dober traktorski sedež in varnostna kabina. (Ude, 1987) Posebej moramo biti previdni takrat, kadar podiramo drevesa, debelejša od dvakratne dolžine letve, podiramo votla in gnila drevesa, podiramo drevesa v šopu, podiramo ob električnih ali telefonskih napeljavah, podiramo v hribih, strminah, prepadih, sproščamo obvisela drevesa Varnost pri delu Najbolj obvezno osebno varovalo je delovna obleka, najpomembnejša pa je čelada, ki mora biti čim bolj žive barve. Primerni sta rumena in oranžna, saj sta najbolj vidni v vseh letnih časih. Na čeladi mora biti podbradni jermen. Na čelado pa je že ponavadi pritrjen mrežasti naličnik, da varuje obraz pred žagovino in ostalimi raznimi drobci. Na sodobni čeladah so že pritrjeni glušniki, da varujejo slušne organe pred glasnim ropotom. Pri vseh motornih žagah je znano, da zvok presega zdravju dopustnih 90 decibelov. Če čelada ne vsebuje glušnikov, moramo obvezno uporabiti ušesne čepe. V nevarnosti pa ni samo glava. Predvsem so v nevarnosti tudi roke, zlasti prsti in zapestja. Zato moramo obvezno uporabiti rokavice. Če ne nosimo rokavic, lahko dobimo poškodbo 'beli prsti' ali 'travmatska vazonevroza', ki nastane zaradi škodljivih vibracij. Rokavice pa varujejo tudi pred vsemi odrgninami, urezninami in praskami, pri nizkih temperaturah pa ohranjajo roke tople, kar je najpomembnejše, saj je vpliv vibracij močnejši, kadar so mrzle. Poškodbam pa so izpostavljene tudi noge, predvsem predel od kolena navzdol. Tam se pojavi največ poškodb, kot so ureznine in udarci. Zato moramo imeti na sebi gozdarsko obleko, ki ima v prednjo stran posebej všito mrežasto varovalno oblogo, katera pa prepreči marsikateri urez. Obleka ima všito tudi živo barvo, da nas je mogoče opaziti iz še večje razdalje. (Ude, J ) 10

11 Slika 3: Zaščitna obleka Pfanner. ( [ ]) Slika 4: Zaščitna obleka in čelada. ( [ ]) 11

12 2. 6 Drva kot gorivo En kubični meter lesa nadomesti približno 200 litrov kurilnega olja, kar pomeni, da v kolikor porabi gospodinjstvo letno litrov kurilnega olja, bi ob prehodu na les letno porabili od 10 do 15 m 3 zračno suhega lesa listavcev ali 14 do 18 prm polen. Vrednosti so okvirne in odvisne predvsem od kakovosti goriva in od kurilne naprave. Iz navedenega lahko sklepamo, da je les tudi eden najcenejših virov ogrevanja. Ogrevanje z drvmi poskrbi za prijetno klimo v bivalnih prostori in je okolju prijaznejše. Količina ogljikovega dioksida, sproščenega v okolje pri kurjenju lesa, je enaka kot pri razkrajanju le-tega v naravi. Slika 5: Bukova polena. 12

13 2. 7 Priprava drv Polena so tradicionalna oblika lesnega goriva. To so razžagani in razcepljeni kosi lesa, dolgi od cm, ki jih pridobivamo neposredno iz okroglega lesa ali iz predhodno izdelanih metrskih okroglic ali cepanic. Cepanice so 1m dolgi kosi lesa, ki jih pridobivamo iz okroglega lesa s premerom nad 10 cm. Okroglice so 1 m dolgi kosi okroglega lesa, ki jih pridobivamo iz lesa s premerom do 10 cm. Postopek priprave: Les posekamo takrat, ko je vsebnost vode v njem najmanjša to je v času mirovanja (jesen, zima in zgodnja pomlad). Posekan les spravimo iz gozda in ga razžagamo ali razcepimo na 1 m. Metrske cepanice ali okroglice zložimo na zračno in sončno mesto. Skladovnico pokrijemo in jo tako zaščitimo pred dežjem ali snegom. Les sušimo najmanj 6 mesecev. Slika 6: Cepljenje drv. 13

14 2. 8 Merske enote a) Kubični meter (m 3 ) Je prostornina lesa brez vmesnih, praznih prostorov (prostornina kocke s stranicami 1 m). Uporablja se kot mera za okrogli les. b) Prostorninski meter (prm) Je skladovnica (velikosti kocke s stranicami 1 m) zloženih kosov lesa vključno z zračnimi vmesnimi prostori. Uporablja se kot mera za polena, cepanice in okroglice. Za primerjavo: 1 prm zloženih metrskih cepanic = 0,85 prm zloženih 30 cm polen. c) Nasuti meter (nm 3 ) Je nasutje manjših kosov lesa (drva, sekanci, žagovina itd.) v zaboju s prostornino 1 m 3. d) Klaftra (ljudski izraz) V splošnem trgovanju pomeni v skladovnico zložene metrske cepanice, dolžina skladovnice je 4 m, višina je 1 m. 14

15 2. 9 Kaj vpliva na kurilno vrednost lesa? Vsebnost vode oziroma vlažnost Na kurilno vrednost najbolj vpliva vlažnost lesa oziroma vsebnost vode. V procesu zgorevanja lesa voda izhlapeva, pri tem pa se porablja energija. Za izhlapevanje 1 kg vode potrebujemo 0,68 kwh energije. Torej, več kot je vode v lesu, več energije porabimo za njeno izhlapevanje in manj je ostane za naše ogrevanje! Glede na vsebnost vode v lesu ločimo: svež les les takoj po poseku, ki ima vlažnost nad 40 %, gozdno suh les les približno pol leta po poseku, v primeru zimske sečnje, oz. približno 4 mesece po poseku, v primeru poletne sečnje, ki ima vlažnost od 20 do 40 %, zračno suh les les, ki se je sušil vsaj šest mesecev v zračnih in pokritih skladiščih in ima vlažnost do 20 %, tehnično suh les (umetno sušenje) les, ki ima vlažnost od 6 do 15 %. Na vsebnost vode lahko vplivamo z ustrezno pripravo in s sušenjem goriva. Okroglica, ki se je sušila v senci nepokrita, je imela po enem letu vsebnost vode nad 50 %. Cepanica, ki se je sušila na soncu v pokriti skladovnici, je imela po 4 mesecih sušenja vsebnost vode le 20 %. To dokazuje, da je zelo pomembno, kje in kako sušimo polena. Vsakih 10 % vode zmanjša kurilno vrednost lesa za 12 %. Če kurimo gozdno suh les, porabimo 1/4 energije, uskladiščene v lesu, za izhlapevanje vode. Bolj suha drva kurimo, boljši izkoristek imamo. Suha drva ugodno vplivajo tudi na življenjsko dobo kurilne naprave in dimnika. (Kopše in Krajnc, 2005) 15

16 3 PRAKTIČNI DEL Pri praktičnem delu sva ugotavljala razliko pri kurjenju suhih smrekovih polen in suhih bukovih polen Materiali: bukova polena, smrekova polena Ostali materiali: centralna peč, meter, merilec temperature, Slika 7: Merilec temperature. 16

17 merilec vlažnosti lesa Einhell Moisture Meter, Slika 8: Merilec vlažnosti lesa. traktor, Slika 9: Traktor. 17

18 zaščitna oprema (čelada, rokavice, primerna obutev), Slika 10: Zaščitna oprema. motorna žaga (bencin in olje), sekira, zagozda, cepin, vitel, verige. 18

19 3. 3 Priprava polen Zgodaj zjutraj sva vstala in se primerno oblekla za gozdno delo, nato sva vzela gozdarsko orodje in se s traktorjem odpravila v gozd. Poiskala sva označeno drevo, nato sva si natančno ogledala položaj drevesa in možnost varnega poseka. Ko sva naredila načrt poseka, sva pričela s podiranjem drevesa. Najprej sva izrezala zasek, nato pa podrla drevo. Podrto drevo sva oklestila in ga z vitlom odvlekla do mesta, kjer sva sušila in skladiščila drva. Tam sva ga razžagala na krajše kose (1 meter) ter zložila na kup, kjer se je les sušil 8 mesecev. Slika 11: Zlaganje polen Predelava drv Ko so se drva posušila do primerne vlažnosti (20% - 30%), sva jih razžagala na dolžino cm in jih glede na debelino po potrebi razsekala ter jih zložila v drvarnico, kjer so se še dodatno posušila. 19

20 3. 5 Meritve vlažnosti in količine lesa Pred uporabo sva izmerila vlažnost lesa z merilnikom vlage in ugotovila, da vsebujejo smrekova polena povprečno 12,4% vlage, bukova polena pa 13,0% vlage. Glede na dobljene rezultate sva ugotovila, da so polena primerno suha za kurjenje. Z mersko enoto prostorninski meter (prm), sva izmerila količino drv, ki sva jih potrebovala za izvedbo poskusa. Slika 12: Merjenje količine polen. 20

21 3. 6 Kurjenje Poskus sva opravljala v hiši, ki glede na porabo energije spada med potratne hiše. Hiša je brez izolacije, ima nameščena starejša okna z dvojnim steklom. Ogrevalne površine je 180 kvadratnih metrov. Hiša se delno ogreva s talnim gretjem in delno z radiatorji. Prvi dan poskusa sva kurila s smrekovimi poleni. Peč sva pripravila ob in točno ob 11. uri pričela s kurjenjem. Vsako polno uro sva preverila ali je potrebno v kurišče dodatno naložiti polena in redno spremljala temperaturo termostata ter odprtost lopute za dovod zraka. Opravljala sva tudi redne meritve zunanje in notranje temperature zraka. Te meritve sva opravljala vsako polno uro od do (Glej priloge). Povprečna zunanja temperatura je bila 1,1 C, notranja pa 21,4 C. Drugi dan poskusa sva postopek ponovila in delala po istem principu, le da sva za kurjenje uporabila bukova polena. Povprečna zunanja temperatura je bila 1,04 C, notranja pa 22,5 C. Termostat na centralni peči sva nastavila na 65 C, ker so bukova polena oddajala velik delež toplote skozi dimnik. Slika 13: Kurjenje. 21

22 Da so premočno gorela, je bil vzrok najverjetneje v premajhni količini vlage. Ob uri sva termostat na centralni peči nastavila na 60 C, ker je bil ogenj še vedno premočan. Ob koncu dneva sva ostanek polen ponovno izmerila in preračunala, koliko polen sva porabila. Izmerila sva, da sva porabila 0,30 prm smrekovih polen in 0,20 prm bukovih polen. Slika 14: Ostanek bukovih polen po kurjenju. 22

23 3. 7 Ugotovitev Izvedba poizkusa je potekala oba dneva v podobnih pogojih, saj so bile zunanje temperature poskusa približno enake, kar je razvidno tudi iz meritev v prilogah. Z meritvami temperatur v sobah sva dokazala, da je bukev bolj primerna za ogrevanje stanovanjskih površin, saj gori intenzivneje, gori dalj časa, enakomerno in oddaja večjo toploto. Po 30 minutah je približno polovica bukovih drv naloženih v peč pogorela, vendar je bil učinek zelo velik loputa za zrak se je že skoraj zaprla, čeprav se je že vrnila voda iz toplotnih teles. Smrekova drva so po dobljenih rezultatih manj primerna, saj jih potrebujemo veliko več za isti učinek. Kot problematični faktor se pri ogrevanju s smrekovimi drvmi izkazuje tudi izločanje smole, kar kot negativno posledico prinaša pogosto čiščenje kotla peči. Rezultati govorijo v prid visoki energetski kurilni vrednosti bukovih drv Izračun cenovnih razlik med smrekovimi in bukovimi poleni a) Smreka Poraba na kurilno sezono: 0,3 prm/dan x 182 dni (kurilna sezona) = 54 prm (max). Cena 1 prm smrekovih polen je 45. Cena smrekovih polen v kurilni sezoni: 54 prm x 45 =

24 b) Bukev Poraba na kurilno sezono: 0,2 prm/dan x 182 dni (kurilna sezona) = 36 prm (max.). Cena 1 prm bukovih polen je 60. Poraba na kurilno sezono: 36 prm x 60 = Pri tem moramo upoštevati, da je bila temperatura v hiši ob kurjenju bukovih polen previsoka, kar pomeni, da bi zadostovala količina približno 0,15 prm/dan, če bi bili na radiatorjih nameščeni termostatski ventili. Poraba na kurilno sezono: 0,15 prm/dan x 182 dni (kurilna sezona) = 27,3 prm (max.). Cena 1 prm bukovih polen je 60. Poraba na kurilno sezono: 27,3 prm x 60 = Izračun porabe za kurilno olje 1000 l kurilnega olja je enako 5 prm listavcev 27,3 prm = 5460 l kurilnega olja Trenutna cena kurilnega olja: 1,03 Poraba na kurilno sezono: 5460 l x 1,03 = 5624,8 24

25 3. 9 Zaključek Z načrtovanjem projektne naloge in izvedbo potrebnih postopkov sva dosegla zastavljene cilje. Podrobno sva spoznala celotni postopek priprave polen, in sicer od podiranja dreves do pripravljenih polen za kurjenje. Ugotovila sva, da imajo bukova polena veliko večjo energetsko kurilno vrednost kot smrekova polena. Prepričana sva, da je zato kljub nižji ceni smrekovih polen, bolj smotrno za ogrevanje uporabljati bukova polena. Izdelala sva izračun cenovnih razlik med fosilnimi gorivi (kurilno olje) ter lesno biomaso (bukova in smrekova polena). Izračun je pokazal, da se kurilno olje cenovno s poleni sploh ne more primerjati. Je veliko dražje, njegova cena na svetovnem in domačem trgu pa konstantno narašča. Izsledki projektne naloge so naju prepričali v pomembnost resnih preučevanj pravilne uporabe biomase, kar v prihodnosti Slovenije lahko pomeni odmik od odvisnosti tujega trga in njegovega vpliva na gospodarsko stabilnost Slovenije. 25

26 4 LITERATURA Kopše, I. in Krajnc, N. (2005): Ogrevanje z lesom. Zavod za gozdove: Agencija za učinkovite rabo in obnovljive vire energije: Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana. Ude, J. (1987): Podiranje in obdelava dreves. ČZP Kmečki glas, Ljubljana. Spletne strani: [ ] Slike: [ ] [ ] [ ] [ ] 26

27 5 PRILOGE 5. 1 Kurjenje smrekovih polen Preglednica 1: Vreme prvi dan. Ura Vreme Stopinje 6.00 Jasno -4 C Sončno 0 C Sončno 1 C Sončno 2 C Pretežno oblačno 3 C Pretežno oblačno 3 C Pretežno oblačno 2.5 C Pretežno oblačno 2 C Jasna noč 1,5 C Jasna noč 1 C Jasna noč 0 C Preglednica 2: Vlažnost smrekovih polen. Vlažnost polen 12% 12% 11% 13% 11% 12% 13% 15% 13% 12% Povprečna vlažnost polen 12,4% 27

28 Preglednica 3: Meritve temperature po sobah prvi dan. Ura Št. sob , ,5 18,5 18,5 18'5 17, ,5 20,5 20, ,5 22, ,5 22, , , , , , ,5 24, , ,5 24, , , , , ,5 24, , , , , , , , ,5 22, , , , ,5 Povprečje temp. na uro: 18,6 20,2 20,9 21,3 21,5 22,2 22,1 21,3 23,3 22,9 28

29 Preglednica 4: Potek dela prvi dan. Ura Potek kurjenja Zakuriva in narediva meritve po sobah. 11:05 Dodatno naloživa drva v peč. 11:15 Vklopili sta se črpalki pri 40 C. 12:00 Dodava drva in opraviva meritve po sobah. 12:24 Preveriva temperaturo vode. 13:00 Opraviva meritve temperature po sobi. 13:50 Dodatno naloživa drva v peč. 14:00 Izmeriva temperature po sobah. 14:30 Temperatura peči 50 C (radiatorji 55 c, talno gretje 40 C). 15:00 Izmeriva temperature in dodava drva v peč. 16:00 Meritve. 17:00 Meritve. 17:05 Dodava drva v peč. 18:00 Meritve. 19:00 Dodava drva v peč. 20:00 Zaključiva. V peči skoraj pogori in opraviva meritve. 21:30 Črpalke so se izklopile. 29

30 5. 2 Kurjenje bukovih polen Preglednica 5: Vreme drugi dan. Ura Oblačnost Stopinje 6:00 Jasno -3 C 11:00 Sončno 1 C 12:00 Sončno 0 C 13:00 Sončno 2 C 14:00 Sončno 2,5 C 15:00 Sončno 3 C 16:00 Sončno 3 C 17:00 Jasna noč 2 C 18:00 Jasna noč 1 C 19:00 Jasna noč 0 C 20:00 Jasna noč 0 C Preglednica 6: Vlažnost bukovih polen. Vlažnost polen 13 % 12 % 13 % 13% 12 % 16 % 14% 12% 12% 13% Povprečna vlažnost polen 13 % 30

31 Preglednica 7: Meritve temperature po sobah drugi dan. Ura Št. sob 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20: , ,5 22, , , , , , , , , , , , , , , ,5 23, , , ,5 22,5 23,5 22, , Povprečje temp. na uro: 20 21,1 21,8 22,5 22,7 23,1 23,3 22,8 23,

32 Preglednica 8: Potek dela drugi dan. Ura Potek kurjenja 9:00 Merjenje ostanka smrekovih drv. 9:30 Bukove trske. Nanosiva drva v kurilnico. 11:00 Zakuriva. 11:10 Naloživa. 11:20 Črpalka je začela poganjati vodo. 12:00 Meritve. 12:30 Naloživa. 13:00 Meritve (termostat 60 C). 14:00 Meritve. 15:00 Naloživa. 16:00 Meritve. V peči gori. 17:00 Meritve. 17:30 Naloživa drva. 18:00 Meritve. 19:00 Meritve. 19:20 Naloživa drva. 20:00 Meritve. 20:05 Zaključiva. Izmeriva ostanek bukovih drv. 20:40 Črpalke ugasnejo. 32