1

Transkripcija

1 UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2009 DEKAN: izr. prof. dr. France Sevšek POSLOVNO POROČILO SO PRIPRAVILI: - mag. Martin Bauer - mag. Mojca Medič - doc. dr. Darja Rugelj - Vesna Vezovišek - Saša Vilfan - drugi sodelavci Poslovno poročilo je bilo sprejeto na seji Upravnega odbora, dne Ljubljana, marec 2010

2 1 POSLANSTVO IN STRATEGIJA ZDRAVSTVENE FAKULTETE Poslanstvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani je, da kot vodilna srednjeevropska izobraževalna in raziskovalna ustanova na področju zdravstvenih ved izobražuje odlične strokovnjake na vseh akademskih stopnjah ter da s kakovostnim raziskovalnim delom ustvarja nova znanja in skrbi za njihov prenos v prakso. Zdravstvena fakulteta izvaja univerzitetne študijske programe (Sanitarno inženirstvo), visokošolske strokovne študijske programe prve stopnje (Babištvo, Delovna terapija, Fizioterapija, Radiološka tehnologija, Ortotika in protetika, Laboratorijska zobna protetika in Zdravstvena nega) in druge stopnje (Radiološka tehnologija) na osmih zdravstvenih področjih. Zdravstvena fakulteta sodeluje s fakultetami Univerze v Ljubljani ter drugimi zdravstvenimi šolami v Sloveniji in tujini. Z navedenimi ustanovami izmenjuje strokovna, pedagoška in znanstvena odkritja in izkušnje. Zdravstvena fakulteta se želi v prihodnjih letih utrditi kot osrednja visokošolska in raziskovalna ustanova na področju babištva, delovne terapije, fizioterapije, laboratorijske zobne protetike, ortopedske tehnike, radiološke tehnologije, sanitarnega inženirstva in zdravstvene nege v Sloveniji in se uveljaviti v širšem evropskem prostoru. Cilje nameravamo doseči: - z dobro notranjo organiziranostjo in kakovostnim pedagoško-strokovnim kadrom, - s ponudbo novih dodiplomskih in podiplomskih izobraževalnih programov, - s povečanjem obsega raziskovanja na področjih zdravstvenih ved in prenosom raziskovalnih dosežkov v izobraževalni proces, - s povečanjem obsega meduniverzitetnega sodelovanja ter mednarodnega sodelovanja v smislu oblikovanja skupnih projektov in bolonjskih programov, - s kvalitetnimi, predvsem interdisciplinarnimi raziskovalnimi projekti, - s širjenjem povezovanja v mednarodni raziskovalni prostor preko neposrednega sodelovanja in v okviru evropskih projektov, - z organiziranjem raziskovalnih srečanj z domačo in tujo udeležbo, - z izmenjavo študentov, učiteljev in raziskovalcev, - s krepitvijo obštudijskih dejavnosti študentov, - s tutorskim delom učiteljev in študentov, - z organiziranjem različnih možnosti za kontinuirani proces vseživljenjskega učenja sodelavcev, svojih diplomantov in diplomantov drugih sorodnih študijskih programov (seminarji, učne delavnice, tečaji, okrogle mize, kongresi, simpoziji z domačo in tujo udeležbo). Zdravstvena fakulteta si bo še naprej prizadevala dosegati odličnost in visoko kakovost aplikativnega ter temeljnega raziskovalnega dela na področju zdravja. S skupnim raziskovanjem z zdravstvenimi ustanovami in gospodarstvom bomo zapolnili vrzel pri povezovanju ter prenašanju znanstvenoraziskovalnega dela v klinično prakso in gospodarstvo. Na osnovi lastnega raziskovanja ter lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov bo z uvedbo magistrskega in doktorskega študija izobraževala nosilce ter vodilne strokovnjake usposobljene za razvoj zdravstvenih disciplin, za delo z zdravimi in bolnimi ljudmi ob 1

3 upoštevanju temeljnih etičnih načel zdravstvenih delavcev ter človekovih pravic. Visokošolski učitelji bodo mentorji mladim raziskovalcem, doktorandom in magistrom. Spodbujala bo interdisciplinarne ter multidisciplinarne povezave različnih znanstvenih disciplin in strok v smislu razvoja sodobnih evropsko naravnanih zdravstvenih poklicev. Zdravstvena fakulteta bo sodelovala s sektorjem zdravstva ter drugimi dejavnostmi, ki se ukvarjajo z zdravjem človeka v javnem in zasebnem sektorju, z vlado RS in lokalnimi skupnostmi ter z ustanovami civilne družbe. 2 PREDSTAVITEV Univerza v Ljubljani Zdravstvena fakulteta Skrajšano ime UL ZF Zdravstvena pot Ljubljana Matična številka: Šifra glavne dejavnosti : Številka proračunskega uporabnika: Davčna številka: Številka podračuna pri UJP Ljubljana: Telefonska številka: 01/ Faks številka: 01/ Elektronski naslov: dekanat@zf.uni-lj.si Zdravstvena fakulteta je članica Univerze v Ljubljani, ki je bila ustanovljena z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o preoblikovanju Univerze v Ljubljani (Ur.l. RS, št 18/2009). Vodstvo ZF sestavljajo dekan, prodekani, predstojniki oddelkov in tajnik. Dekan: dr. France Sevšek Prodekanja za študijske zadeve: mag. Mojca Medič Prodekanja za raziskovalno delo in mednarodne dejavnosti: dr. Darja Rugelj Prodekan za gospodarsko dejavnost: mag. Martin Bauer Predstojnica oddelka za delovno terapijo: Alenka Oven Predstojnica oddelka za fizioterapijo: dr. Urška Puh Predstojnica oddelka za ortopedsko tehniko: Mojca Divjak Predstojnica za radiološko tehnologija: Veronika Lipovec Predstojnik oddelka za sanitarni inženirstvo: mag. Damjan Slabe Predstojnik oddelka za zdravstveno nego: Andrej Starc Predstojnica oddelka za babištvo: Teja Zakšek Tajnik: mag. Martin Bauer (kot prodekan do nadaljnjega opravlja tudi delo tajnika) Na ZF izvajamo visoko strokovno izobraževanje, ki po Iscedovi klasifikaciji sodi v študijsko področje (72) zdravstva (zdravstvena nega, zdravstvene tehnike) ter v okviru tega izvaja naslednje visokošolske strokovne študijske programe: babištvo, delovna terapija, fizioterapija, ortopedska tehnika, radiološka tehnologija, sanitarno inženirstvo in 2

4 zdravstvena nega. Visokošolska strokovna študijska programa Babištvo in Zdravstvena nega izobražujeta za poklica, ki sta EU regulirana. Na dan je bilo 122 zaposlenih, od tega 90 pedagoških delavcev in raziskovalcev (77 s polnim delovnim časom in 13 s krajšim delovnim časom), v knjižnici so bili 4 zaposleni, 8 v tehnični službi ter 20 zaposlenih na drugih spremljevalnih delovnih mestih. Gleda na izobrazbeno strukturo je bilo 35 zaposlenih z doktoratom, 18 z znanstvenim magisterijem, 4 z bolonjskim magisterijem, 30 z univerzitetno izobrazbo, 23 z visokošolsko strokovno izobrazbo, ostali imajo nižjo izobrazbo od navedenih. Glede na izvolitev v naziv imamo 4 redne profesorje, 3 izredne profesorje, 15 docentov, 19 višjih predavateljev, 22 predavateljev, 23 asistentov, enega lektorja, enega strokovnega sodelavca, eno osebo z raziskovalnim nazivom in enega mladega raziskovalca. 3 USMERITVE IN CILJI ZDRAVSTVENE FAKULTETE Organiziranost, vodenje, upravljanje in poslovanje fakultete, kakor tudi pedagoško, strokovno in raziskovalno delo šole temelji na splošnih in posebnih področnih predpisih. Zakonske in druge pravne podlage pri poslovanju fakultete temeljijo v glavnem na sprejetih notranjih predpisih Univerze v Ljubljani in Zdravstvene fakultete. 3.1 Zakonske in druge pravne podlage Notranji predpisi urejajo predvsem področja: - pravnih in splošnih zadev, - financ, računovodstva in revizije, - informacijskega sistema, - kadrov in habilitacij, - pedagoškega, raziskovalnega in razvojnega dela, - študijskih področij in vpisnih pogojev, - pravic in dolžnosti študentov, - obštudijske dejavnosti, - kakovosti, - mednarodnega sodelovanja, - varovanja gradiva. Zdravstvena fakulteta ima še lastne notranje predpise: - pravila o organiziranosti in delovanju ZF, - pravilnik o preverjanju znanja, - pravila o podeljevanju Prešernovih nagrad študentom, - pravilnik o opravljanju diplomskega dela in diplomskega izpita, - druga navodila, merila in pravila za različna že navedena področja. Poslovanje fakultete temelji tudi na državnih predpisih: - Zakon o visokem šolstvu - Zakon o zavodih - Zakon o zdravstveni dejavnosti 3

5 - Zakon o splošnem upravnem postopku - Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih - Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja - Zakon o varstvu osebnih podatkov - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju - Zakon o računovodstvu - Zakon o knjižničarstvu - Zakon o javnih uslužbencih - Zakon o delovnih razmerjih - Odlok o preoblikovanju UL - Uredba o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov, članic univerz - Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolskih zavodov za podelitev naziva učni zavod - Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti - Nacionalni program visokega šolstva Republike Slovenije - Kolektivna pogodba za negospodarstvo - Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja 3.2 Dolgoročni cilji UL Vodenje in upravljanje: 1. sprejeti strategijo razvoja UL ter se dejavno vključiti v razvoj visokošolskega izobraževalnega in raziskovalnega prostora v Sloveniji 2. dograditi koherenten, pregleden in odgovoren sistem vodenja in upravljanja 3. dograditi enoten informacijski sistem za področja: - študijska informatika, - kadrovska informatika, - poslovna informatika, - raziskovalno razvojna informatika in intelektualno lastnino, - knjižnično-informacijski sistem. 4. zagotoviti rešitev najbolj perečih prostorskih problemov Izobraževalna dejavnost na ravni UL: - premišljeno uvajati programske in kurikularne spremembe, ki jih prinaša bolonjski proces - pospešiti mobilnost študentov med članicami UL, med slovenskimi univerzami in v mednarodnem prostoru - sprejeti strategijo spremljanja in zagotavljanja kakovosti na UL, oblikovati ustrezna merila ter izpopolnjevati in na novo oblikovati mehanizme za spremljanje in zagotavljanje kakovosti: o z novimi oblikami poučevanja, o oblikovati sistem študentskega tutorstva, o izboljšati prehodnost iz letnika v letnik, o skrajšati čas študija, o povečati število zaključenih diplom, o povečati zaposljivost diplomantov UL. - povečevati število vpisnih študentov na tehničnih in naravoslovnih fakultetah z boljšimi srednješolskimi uspehi. 4

6 - povečati število diplomantov na naravoslovno tehničnih fakultetah - uvesti neposredno povezavo z gospodarstvom za izvajanje praktičnega pouka. - podvojiti število tujih študentov in izboljšati možnosti za njihovo nastanitev. Raziskovalna, razvojna in umetniška dejavnost UL: - Ostati najpomembnejša raziskovalna ustanova/univerza v R Sloveniji - Postati najpomembnejša raziskovalna ustanova v regiji - Ostati najpomembnejša umetniško-produkcijska ustanova v R Sloveniji - Povečati obseg prenosov znanja v prakso (spin-off podjetja, patenti, blagovne znamke, prodaja avtorskih pravic..) na raven srednje razvitih držav EU - Povečati obseg in mednarodno odmevnost znanstveno raziskovalne produkcije primerjalno na raven zgornje polovice držav EU. - Povečati vpetost v raziskovalne programe EU nad ravnjo univerz srednje razvitih držav EU Kratkoročni cilji ZF Cilji dodiplomskega študija: - spremljati izvedbo novih študijskih programov in predlagati morebitne izboljšave - tutorstvo študentom, - skrajšati čas trajanja študija, - vzpostaviti mobilnost študentov, - strokovno izpopolnjevanje za mentorje praktičnega usposabljanja - povečati nivo znanja in usposobljenosti diplomantov. Cilji podiplomskega študija: - priprava in akreditacija študijskih programov 2. stopnje, - priprava in akreditacija doktorskega študija zdravstvenih ved. Cilji raziskovalne in razvojne dejavnosti: - okrepiti raziskovalno delo, - povečati število kvalitetnih objav, - sodelovanje pri mednarodnih raziskovalnih projektih, - okrepitev mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju, - povečanje števila raziskovalnih projektov. Cilji mednarodne dejavnosti: - povečati izmenjavo učiteljev in raziskovalcev v mednarodnem prostoru, - zagotoviti možnost opravljanja dela študija v tujini, - organizirati mednarodno izmenjavo izkušenj, - izdelati mednarodno primerljive študijske programe, - izvedba mednarodnih izmenjav študentov in učiteljev po programu Socrates Erasmus. 5

7 4 POROČILO IN OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH LETNIH CILJEV PO PODROČJIH DEJAVNOSTI 4.1 Izobraţevalna dejavnost V letu 2009 smo dosegli pomemben cilj, za katerega smo si prizadevali več let statusno smo se preoblikovali iz visoke šole v fakulteto. Večletno delo na področju statusnega preoblikovanja nam je omogočilo, da smo lahko pričeli z izvedbo univerzitetnega študijskega programa prve stopnje in tudi študijskega programa 2. stopnje. V vsebinskem smislu je bila najpomembnejša naloga ZF na področju izobraževalne dejavnosti v letu 2009 priprava novih študijskih programov na 1. in na 2. stopnji v skladu z načeli bolonjskega procesa. V letu 2009 je ZF pričela z izvedbo novih študijskih programov 1. in 2. stopnje, pripravljenih v skladu z bolonjsko deklaracijo: visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Delovna terapija, visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Fizioterapija, visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Laboratorijska zobna protetika, visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Ortotika in protetika, visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Babištvo, visokošolski strokovni študijski program Zdravstvena nega univerzitetni študijski program prve stopnje Sanitarno inženirstvo, študijski program druge stopnje Radiološka tehnologija. Na podlagi navedenega zaključujemo, da je ZF v letu 2009 uspešno uresničila strateški cilj UL glede uvedbe novih študijskih programov v skladu z načeli bolonjskega procesa. Na področju tutorstva smo ohranili obstoječi sistem. Na ravni učiteljskega tutorstva še naprej uspešno poteka učiteljsko mentorstvo posameznim letnikom študentov po vseh oddelkih. Študentsko tutorstvo smo uspešno nadgradili in povečali število študentov tutorjev od drugega letnika do absolventskega staža na vseh študijskih programih. Tutorji so se uspešno predstavili na sprejemu brucev in potem še na ločenih uvajalnih sestankih po oddelkih. Oblikovali so svoj načrt dela in na delovnih sestankih uspešno rešujejo sprotno problematiko. Prav tako urejajo spletne strani in oglasne deske. Letošnja oblika nagrajevanja tutorjev študentov bo vpisana v Prilogo k diplomi. V študijskem letu 2009/2010 je vpisanih 1613 študentov brez absolventov, od tega je 1278 rednih študentov in 335 izrednih študentov. Absolventov je 321, od tega 243 rednih in 78 izrednih. 6

8 Vpisi po letnikih in študijskih programih v študijskem letu 2009/2010 Študijski program 1. letnik 2. letnik 3. letnik 4. letnik ABS SKUPAJ Babištvo / Delovna terapija / Fizioterapija / Fizioterapija izredni / / / / študij Laboratorijska zobna 31 / / / / 31 protetika Ortotika in protetika / / / 67 (Ortopedska tehnika) Radiološka tehnologija / (Radiologija) 1. stopnje Radiološka tehnologija / / / / 31 stopnje Sanitarno inženirstvo Zdravstvena nega redni / študij Zdravstvena nega / izredni študij SKUPAJ Število diplomantov Leto 2009 Študijski program Redni Izredni Skupaj Babištvo 28 / 28 Delovna terapija Fizioterapija Ortopedska tehnika 5 / 5 Radiologija Sanitarno inženirstvo Zdravstvena nega SKUPAJ Prehod v višji letnik vpisne generacije - prehod iz l. v 2. letnik v študijskem letu 2008/2009 glede na vpis v 1. letnik v študijskem letu 2007/ redni študij Študijski program Št. vpisanih štud. v 2. letnik Od tega redno napred. Nadaljevanje študija Št. štud. brez statusa, izpis Št. ponav. in prep. 1. let. Prehod iz IZR na R Ponoven vpis v 2.l. Prehod med univerzami Prehodnost % B ,86 DT ,93 FT ,46 RTG ,34 SI ,93 ZN ,5 SKUPAJ Prehodnost čiste vpisne generacije po študijskih programih redni študij Študijski program Vpis št.l. 2008/2009 II. letnik Vpis št.l. 2007/2008 v I. letnik Prehodnost v % Nevpisani in izpisani Ponoven vpis in prepisi v I.l. v št. l. 2008/09 B , DT , FT , RTG , SI , ZN , SKUPAJ

9 Prehod iz II. letnika študijskega leta 2007/2008 v III. letnik študijskega leta 2008/2009 Študijski program Vpis v II. letnik 2007/ 2008 Brez statusa, izpisi Vpis v III. letnik 2008/2009 glede na vpis v II. letnik 2007/8 Vpis v III. letnik 2008/09 Vpis v III.2008/09 glede na generacijo 2006/2007 in prehodnost Pon. II.l. 2008/09 Nad.štud. po prek., prehod iz izrednega študija, ponovni vpisi, prehod med univerzami 2007/2008 Prehodnost iz II v III glede na vpis v % 2008/2009 Vpis v IV letnik 2008/2009 glede na vpis v III. letnik 2007/2008 Prehodnost iz III. v IV.letnik B (79,49) 1 93,94 DT (58,46) 2,0,0,0 95,45 FT (49,22) 18 1, 0,0,0 60,94 RTG (47,1) 6 3,0,0,0 73,58 SI (51,67) 2 0, 0, 2, 0 86, ,48 ZN (42,36) 30 3,1, 0, 1 60,91 SKUPAJ Prehod iz I. letnika študijskega leta 2007/08 v II. letnik študijskega leta 2008/2009- izredni študij Študijski program Št. vpisanih štud. v 1. letnik Od tega redno napred. Št. vpisanih v II. letnik Nadalje vanje študija Št. štud. brez statusa, izpisani Št. ponav. in prep. II. let. Prehod nost Prehod iz R na IZR študij Prehod med univerzami ZN , Prehod iz IZR na R Prehod iz II. letnika študijskega leta 2007/08 v III. letnik študijskega leta 2008/2009- izredni študij Študijski program Št. vpisanih štud. v II. letnik Od tega redno napred. Št. vpisanih v III. letnik Nadaljev anje študija Št. štud. brez statusa, izpisi Št. ponav. in prep. II. let. Prehodnost ZN ,00 2 * v odstotek prehodnosti pri izrednem študiju niso vključeni študenti kateri so zamenjali način študija. odločba Vsi študentje se v skladu s študijskimi programi praktično usposabljajo v zdravstvenih, socialnih in drugih zavodih ter tudi pri drugih gospodarskih subjektih, ki izpolnjujejo pogoje učnih zavodov. Študijski programi imajo 50 % praktičnega usposabljanja. V letu 2009 smo izvajali praktično usposabljanje v več kot 70 različnih ustanovah, še vedno pa svetujemo novim zavodom, da se pri Ministrstvu za zdravje registrirajo kot učni zavod. V pedagoškem procesu sodeluje veliko število pogodbenih habilitiranih učiteljev in sodelavcev, ki so strokovnjaki na svojem področju ter zaposleni v zdravstvenih ustanovah, drugih zavodih in gospodarstvu. Poleg tega nekaj ur opravijo tudi strokovnjaki iz prakse brez habilitacije. Mentorji, ki v učnih zavodih izvajajo praktično usposabljanje, svoje znanje redno nadgrajujejo na delavnicah, ki jih izvajamo v okviru izobraževanja mentorjev. 4.2 Knjiţnična dejavnost Skladno s številom rednih in izrednih študentov na dan (1585), smo imeli v letu aktivnih uporabnikov knjižnice, od tega 2401 aktivnih uporabnikov knjižnice z UL, kar predstavlja 89 % delež. Načrtovano število aktivnih uporabnikov knjižnice je realizirano 112 %, predvsem zaradi nekoliko večjega števila rednih in 8

10 izrednih študentov ZF od načrtovanega - 19 % več. Načrtovani prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih smo presegli za 13 % predvsem zaradi novih študijskih programov in obvezne študijske literature. Nabava elektronskih e-revij, povezanih s konzorcijsko nabavo Springer Link in Science Direct, kakor tudi dostopi do podatkovnih zbirk Cinahl in Cochrane Library so realizirani 100 %. Nabava tiskanih tujih revij je ostala v enakem obsegu. Prirast števila digitalnih dokumentov v celotnem besedilu, ki predstavlja prispevke iz zbornikov, ki jih organizira in izdaja ZF je znašal 19 enot. Realiziranih je bilo 5 organiziranih izobraževanj za 220 udeležencev, ki niso vključena v študijski program in so bila izvedena na povabilo visokošolskih učiteljev z oddelkov Babištvo, Radiološka tehnologija in Sanitarno inženirstvo 4. letnik, Sanitarno inženirstvo 3. letnik in 1. bolonjski letnik (5 smeri). Table 1: Uporabniki knjižnice Kategorije uporabnikov Načrt za leto 2009 Realizacija 2009 Študenti dodiplomski, redni Študenti dodiplomski, izredni Študenti podiplomski Srednješolci 6 4 Zaposleni Upokojenci 9 5 Tuji državljani 0 0 Drugi uporabniki Table 2: Kazalniki Kazalnik Načrt za leto 2009 Realizacija 2009 Število aktivnih uporabnikov knjižnice Delež aktivnih uporabnikov z univerz (študenti, visokošolski učitelji in sodelavci, raziskovalci in strokovni sodelavci) 0,90 0,89 Letni prirast knjižničnega gradiva Število izobraževanj za uporabnike 3 5 Število računalnikov Zaloţništvo V letu 2009 so se povečale dejavnosti za promocijo ZF; večja količina brošur - Informacij za študijsko leto 2009/2010 je bila poslana območnim enotam Zavoda za zaposlovanje in srednjim šolam. V promocijske namene so bile izdelane beležke in svinčniki z logom fakultete, mape, etuiji za vizitke, koledarji-rokovniki. Najbolj pomembno na področju založniške dejavnosti pa je izdaja Zbornika Zdravstvene fakultete, ki je nastal ob preoblikovanju VŠZ v Zdravstveno fakulteto. Aktivni smo bili tudi pri zbiranju in urejanju podatkov, vključenih v zbornik ob 90 letnici Univerze v Ljubljani. S ciljem povečanja cenovno dosegljivega študijskega gradiva za študente smo pripravili osnutek Pravilnika o založništvu. Izdali smo tudi nekaj učbenikov in ostalega študijskega gradiva, ki je v glavnem namenjeno študentom ZF. 9

11 4.4 Investicije in vzdrţevanje, prostori in oprema Na področju investicij, vzdrževanja, prostorov in opreme so bile prednostne naloge ZF v preteklem letu naslednje: 1. Doseči ustrezen način financiranja znotraj UL in spremembo Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v letih ter uvrstitev ZF v višjo skupino. Naloga je bila delno uresničena. 2. Povečati izvajanje pouka v vseh laboratorijih in kabinetih v novozgrajenem delu ZF ter povečati delež izvajanja pedagoškega procesa, ki (lokacijsko) poteka na fakulteti. Za realizacijo naloge je bila dobavljena določena oprema v posameznih laboratorijih in kabinetih, zato se zastavljena naloga postopoma uresničuje. 4. Aktivnosti za pridobitev ustreznih dovoljenj za opravljanje določenih radioloških posegov so se nadaljevale. Postopi pridobivanja ustreznih dovoljen so še v teku. 5. Nadaljevanje aktivnosti za pridobivanje novih učnih zavodov in baz za izvajanje strokovne prakse. Aktivnosti so bile tekom leta povečane, razdeljene so bile posebne naloge vodjem študijskih programov. Na tem področju se tudi redno izvaja usposabljanje kliničnih mentorjev. Ob tem smo pridobili tudi številne nove strokovnjake iz prakse, ki smo jih tudi habilitirali v strokovne sodelavce za izvajanje pedagoškega dela. Ugotavljamo, da bo treba v prihodnosti za kvalitetno sodelovanje z učnimi zavodi in bazami zagotoviti bistveno večja finančna sredstva. 6. Vzpostavitev upravljanja s tveganji. Naloga ni bila posebej izvedena, ker se predvideva enotna ureditev problematike na nivoju Univerze v Ljubljani. 7. Priprava promocije ZF. Ob preoblikovanju v fakulteto smo pripravili prireditev»inavguracija Zdravstvene fakultete«, ob tem smo pripravili tudi zbornik ZF, obenem pa smo sodelovali ob pripravi Zbornika ob 90-letnici Univerze v Ljubljani. Uspešno je oblikovala posebna skupina za promocijo, ki je imela veliko neposrednih kontaktov z bodočimi študenti na različnih srednješolskih zavodih po celi Sloveniji. V okviru prireditve Bruc 2009 smo imeli na prvi študijski dan v središču Ljubljane stojnico, ki je predstavljala aktivnosti Zdravstvene fakultete. V tem letu smo pričeli s pripravo celostne grafične podobe ZF. V letu 2009 smo uredili diplomsko sobo, ki je namenjena slavnostnemu zagovoru diplomskih del. Nadaljevali smo z delno prenovo in dodatnim opremljanjem raziskovalnih laboratorijev in kabinetov. Uredili smo senčila za telovadnico in klimatizacijo nekaterih prostorov, poleg tega pa smo delno sanirali klimatski sistem v novem delu stavbe. Izvedena je bila sanacija dotrajanih električnih vodov v starem delu fakultete. Za namen boljšega informiranja študentov smo namestili LCD zaslon v avli fakultete. Zaradi večje varnosti oz. varovanja opreme smo namestili dve varnostni kameri. 4.5 Obštudijska dejavnost študentov Študentski svet je za namen svoje promocije med študenti in zaposlenimi Zdravstvene fakultete financiral izdelavo majic in se predstavil na stojnici ob informativnem dnevu. Študentje so se aktivno vključili v študentsko tutorstvo, v ta namen imenovali predstavnike po posameznih oddelkih, pomagali pri organizaciji informativnih dni, pri podelitvah diplom in ostalih nagrad ter izdelavo mnenj ŠS v habilitacijskih postopkih. 10

12 V sodelovanju s ŠOU so predstavniki študentskega sveta sodelovali v predvidenih projektih, in sicer na motivacijskem vikendu, izobraževalnih delavnicah in na ekskurziji v Salzburg. 4.6 Kadrovski načrt in kadrovska politika Struktura zaposlenih se je tudi v letu 2009 izboljšala. Tako si je več visokošolskih učiteljev in sodelavcev pridobilo višje habilitacijske nazive. Povečalo se je število zaposlenih delavcev, ki nadaljujejo z izobraževanjem na prvi, drugi in tretji stopnji. S tem se izpolnjuje tudi prioritetni cilj šole, da si zagotovi lasten strokovno in akademsko izobražen kader. Prav tako se je povečalo število strokovnih in pedagoških izpopolnjevanj delavcev fakultete, predvsem skozi oblike vseživljenjskega učenja. Povečalo se je tudi število delavcev fakultete, ki so se aktivno vključili v raziskovalne projekte na različnih področjih. Rezultat je predvsem viden v povečanju objav znanstvenih prispevkov. Zastavljeni cilji za leto 2009 so bili delno realizirani. Realiziranih je bilo 5 novih zaposlenih od načrtovanih 12 novih zaposlitev. 4.7 Raziskovalna in razvojna dejavnost V letu 2009 je ostalo število objavljenih znanstvenih prispevkov v revijah s faktorjem vpliva na enaki ravni kot preteklo leto, bistveno pa se je povečalo število objavljenih znanstvenih prispevkov na znanstvenih konferencah, kar za 100 odstotkov. Celotno število znanstvenih objav se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 70 odstotkov. Ugotovimo lahko, da je bil v letu 2009 na ZF narejen velik napredek pri povečanju znanstvene kakovosti objav v mednarodnih in domačih publikacijah. Z delom smo nadaljevali na dveh projektih, enem temeljnem in enem aplikativnem (Vpliv spreminjanja senzoričnega priliva na vnaprejšnje prilagoditve drže) ter Aktivno in zdravo staranje), v katerem sodeluje dvanajst članov raziskovalne skupine za biomedicinske raziskave. Prav tako se je uspešno nadaljevalo delo na projektu v okviru CRP "Konkurenčnost Slovenije ", (Prisotnost mikrobioloških, farmacevtskih in genotoksičnih onesnaževalcev v pitni, površinski vodi ter vodi individualnih zajetij. doc. dr. Karmen Godič Torkar), v katerem sodeluje 6 raziskovalcev skupine za biomedicinske raziskave. V letu 2009 sta bila uspešno zaključena dva aplikativna projekta za Mestno občino Ljubljana (Higiena rok med učenci osnovnih šol in njihovimi učitelji v Mestni občini Ljubljana ter Hrup v vrtcih MOL in kako ga zmanjšati) Raziskovalci ZF so uspešno zaključili tudi projekt v sodelovanju z gospodarstvom - Kontrola onesnaženosti zraka s prašnimi usedlinami na področju krajevne skupnosti Ankaran), katerega naročnik je Luka Koper. V letu 2009 se je pričel nov raziskovalni projekt v sodelovanju z gospodarstvom: Značilnosti sodelovanja med zaposlenimi na oddelku za torakalno kirurgijo UKC, ki ga vodi prof. dr. Majda Pahor v partnerstvu z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana in bo trajal do konca leta

13 Na novo pa smo na ZF pridobili dva evropska projekta: EUREKA : Fish CWUS. Inovativne tehnologije za ponovno uporabo (recikliranje) vode v ribogojstvu, ki ga vodi doc. dr. Tjaša Griessler Bulc in bo trajal do leta Drugi projekt v okviru / okvirnega programa pa je SANBOX- Development of an innovative sanitation and wastewater treatment system for remote located tourist facilities, ki ga prav tako vodi doc. dr. Tjaša Griessler Bulc in bo trajal do leta Na ZF smo bili aktivni tudi pri prijavljanju na različne razpise za temeljne in aplikativne projekte. Predlagani nosilci projektov ZF in kandidati za mentorje mladim raziskovalcem so se v letu 2009 prijavljali na razpise Javne agencije za raziskovalno dejavnost. V prvi fazi so bile prijavljene štiri kandidature za mentorje mladim raziskovalcem. Prav tako je bil prijavljen en postdoktorski projekt. Raziskovalci so kandidirali tudi na letni razpis Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Uspešno je ZF kandidirala tudi na razpisu za mednarodno sodelovanje in bilateralno izmenjavo med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo za leto Mednarodna izmenjava rezultatov in izkušenj na konferencah ter simpozijih se je v letu 2009 bistveno okrepila. Rezultati raziskovalnega dela raziskovalcev ZF so bili predstavljeni na mednarodnih konferencah v obliki vabljenih predavanj, predavanj in posterjev. V letu 2009 se je število udeležb na mednarodnih konferencah povečalo. Tudi pri prenašanje raziskovalnih rezultatov v prakso in seznanjanju uporabnikov v praksi je bila ZF v letu 2009 aktivna. V decembru 2009 je bil organiziran Raziskovalni dan ZF, kjer so raziskovalci ZF predstavili vse projekte v teku. Ob tej priložnosti je bil izdan zbornik predavanj, v katerem je 17 znanstvenih prispevkov in je dosegljiv v knjižnicah in tudi na spletni strani Raziskovalnega inštituta ZF. Ugotovimo lahko, da je bila ZF v letu 2009 uspešna tudi pri povečevanju pretoka znanja v prakso. V okviru Raziskovalnega inštituta smo organizirali tudi 7 raziskovalnih seminarjev, na katerih so predavali raziskovalci iz tujine (3) in domači (4). Na področju mednarodnega sodelovanja je potekalo nekaj projektov, kjer gre za pripravo študijskih programov ali razvijanje predmetnih področij: uspešno je ZF nadaljevala z delom v projektu EIPEN (European education network for vocational training in health and social care). 4.8 RAČUNOVODSKO POROČILO ZA LETO 2009 Pravne osebe javnega prava pri vodenju poslovnih knjig in pripravi letnih poročil uporabljajo naslednje predpise: - 62., 89. in 99. člen zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, - 79/01, 30/02, 56/ , 110/ , 127/ in 14/07, 64/08 in 109/08 in 49/09) do 29. in 51. člen zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02) - 2. in 16. do 18. člen navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06 in 8/07) 12

14 - 4. do 8., 13. do 17. in 21. do 28. člen pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03 in 126/04, 120/07 in 124/08); odslej pravilnik o sestavljanju letnih poročil in - slovenske računovodske standarde, kadar obravnavanje katere od računovodskih postavk ni določeno z zakonom o računovodstvu in podzakonskimi akti. Drugi predpisi, ki smo jih upoštevali pri pripravi letnega poročila za leto 2009: 1. Zakon o zavodih, 2. Zakon o visokem šolstvu, 3. Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, 4. Navodilo o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev, 5. Računovodska pravila Univerze v Ljubljani ter računovodska pravila UL Zdravstvene fakultete, 6. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, 7. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, 8. Druge predpise, ki urejajo finančno poslovanje, plačilni promet in so v zvezi s predmetom poslovanja. Računovodsko poročilo je del letnega poročila, katerega vsebino, členitev in obliko določa Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (U.l. RS št. 115/02). 15. člen pravilnika tako pravi, da pojasnila k izkazom obsegajo obvezne priloge in računovodske informacije, ki jih določa 26. člen pravilnika, pa tudi druge informacije, za katere uporabniki enotnega kontnega načrta presodijo, da so pomembne za razkritje postavk v računovodskih izkazih. Pri pripravi računovodskega poročila sledimo postavkam računovodskih izkazov, ki so podrobno določene s samim enotnim kontnim načrtom. Računovodsko poročilo je v skladu z 20. do 23. členom zakona o računovodstvu sestavljeno iz: Bilance stanja s prilogama o: stanju in gibanju neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev in stanju opredmetenih dolgoročnih finančnih naložb in posojil. Izkaza prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti, po načelu denarnega toka. Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov, Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov in Pojasnil k računovodskim izkazom. 13

15 I. POJASNILA K BILANCI STANJA LETO 2009 Povzetek bilance stanja na dan Zap. Naziv Indeks št. SREDSTVA A DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU ,2 B KRATKOROČNA SREDSTVA ,6 12 Kratkoročne terjatve do kupcev ,6 14 Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta ,3 19 Aktivne časovne razmejitve 0 0 C ZALOGE 0 0 AKTIVA SKUPAJ ,6 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D KRATKOROČ. OBV. IN PASIVNE ČAS. RAZMEJ ,2 22 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev ,3 23 Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja ,0 29 Pasivne časovne razmejitve ,7 E LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI ,9 92 Dolgoročne pasivne časovne razmejitve Dolgoročne rezervacije Presežek prihodkov nad odhodki , Presežek odhodkov nad prihodki 0 0 PASIVA SKUPAJ ,6 Kazalci iz bilance stanja Stopnja odpisanosti neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0,4 0,39 Stopnja odpisanosti nepremičnin 0,13 0,12 Stopnja odpisanosti opreme 0,74 0,66 Delež nepremičnin v sredstvih 0,75 0,73 Delež opreme v sredstvih 0,09 0,11 Indeks kratk. obv. na kratk. sredstva 67,42 65,05 Delež pasivnih časovnih razmejitev v kratkoročnih obveznostih 0,53 0,5 Neopredmetena dolgoročna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in se časovno amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja praviloma največ deset let. Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe in oprema. Opredmetena osnovna sredstva, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem računu ne presega vrednosti 500, se izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Zdravstvena fakulteta pri izkazovanju opredmetenih osnovnih sredstev upošteva sodilo istovrstnosti, 14

16 kar pomeni, da se istovrstna osnovna sredstva uvrščajo med opremo ne glede na vrednost, ki je lahko večja ali manjša od 500. Opredmetena osnovna sredstva se vrednotijo po nabavni oz. po ocenjeni vrednosti, če nabavna vrednost ni znana. Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva sestavljajo nakupna cena povečana za morebitne nevračljive davke, stroške prevzema in druge neposredne stroške. Drobni inventar se odpiše enkratno in v celoti ob nabavi. Pri obračunu amortizacije uporablja Zdravstvena fakulteta metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično. Osnovna sredstva postanejo predmet amortiziranja prvi dan v naslednjem mesecu po tistem, ko jih začnemo uporabljati za opravljanje dejavnosti, za katero so namenjena. V letu 2009 so bile pri obračunu amortizacije uporabljene amortizacijske stopnje, kot jih določa Pravilnik o spremembi Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (U.l. RS št. 120/77), v letu 2009 velja začasno spremenjena stopnja amortizacije za računalnike (25%). Med dolgoročnimi sredstvi so v evidenci tudi sredstva, ki so že v celoti odpisana oziroma amortizirana in katerih sedanja vrednost je enaka nič, se pa še vedno uporabljajo za opravljanje dejavnosti (šolska učila in laboratorijska oprema, pohištvo, računalniki in druga računalniška oprema in druga osnovna sredstva ). V letu 2009 smo nabavili računalniški program v višini in opremo za pedagoško dejavnost v višini Denarna sredstva v blagajni so v skladu z Pravilnikom o plačevanju z gotovino in blagajniškim maksimumom, UL RS, št. 85/02. Denarna sredstva na podračunu so na dan znašala Stanje kratkoročnih terjatev do kupcev v višini so terjatve do kupcev blaga in storitev (šolnine), ki zapadejo v plačilo v januarju in aprilu leta Za šolnine smo izrednim študentom v začetku študijskega leta 2009/2010 na podlagi sklenjenih pogodb o izobraževanju izstavili račune za celotno šolnino z odplačilom v treh obrokih. Prvi obrok je zapadel v plačilo ob vpisu v študijsko leto 2009/2010 v mesecu oktobru 2009, drugi in tretji obrok pa v mesecu januarju in aprilu Predujmi v višini so dani za nabavo osnovnega sredstva za pedagoško dejavnost v višini 658,80, material za vaje v višini 357,60 in kotizacije za strokovno izpopolnjevanje v višini 1.072,01. Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta (EKN) so izkazane v višini in se nanašajo na terjatve do Univerze v Ljubljani in Agencije za raziskovalno dejavnost za izvedbo študijskega programa in raziskovalne projekte za mesec december 2009, na terjatve do drugih posrednih uporabnikov za šolnine in na terjatve za refundacijo bolniške do ZZZS in ZPIZ. Kratkoročne finančne naložbe trenutno prostih denarnih sredstev v višini so kratkoročno vezani depoziti pri Novi LB d.d.. Kratkoročne terjatve iz naslova pogodbenih obresti od depozitov znašajo 424,39. Druge kratkoročne terjatve v višini predstavljajo terjatve do zaposlenih za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje (odtegljaj od plače). 15

17 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih v višini so obveznosti za plače in nadomestila plač, prispevke iz bruto plač in nadomestil, obveznosti za davke iz bruto plač, nadomestila za prehrano med delom in prevoz na in iz dela in regres. Vse obveznosti do zaposlenih so obveznosti za mesec december 2009, ki zapadejo v plačilo mesecu januarju Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v višini so obveznosti za obratna sredstva doma višini in obveznosti do dobaviteljev za osnovna sredstva doma v višini 9.294, ki zapadejo v plačilo v januarju Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev za obratna sredstva v tujini znašajo 535, za osnovna sredstva pa znašajo in zapadejo v plačilo v januarju Druge kratkoročne obveznosti iz poslovanja v višini se nanašajo na plačilo fakultete za prispevke na plače, obveznosti od prejemkov po avtorskih pogodbah, obveznosti za dodatno pokojninsko zavarovanje. v višini 3.450, obveznosti za plačilo davka na dodano vrednost v izdanih računih v višini, obveznosti do zaposlenih za neto izplačilo avtorskih honorarjev in obveznosti od odtegljajev zaposlenim od plač. Kratkoročne obveznosti do uporabnikov enotnega kontnega načrta (EKN) znašajo Nanašajo se na obveznosti do ministrstev, Univerze v Ljubljani in na obveznosti do drugih posrednih uporabnikov za zaračunane storitve za izvedbo praktičnih vaj študentov. Vse kratkoročne obveznosti zapadejo v plačilo v mesecu januarju in februarju Pasivne časovne razmejitve znašajo skupaj: Programske skupine po pog. z ARRS Raziskovalni projekti po pog. z ARRS Mladi raziskovalci po pog. z ARRS Drugi projekti Izredni dodiplomski študij Obštudijska dejavnost študentov Namenske donacije podjetij Na kontih pasivnih časovnih razmejitev imamo sredstva šolnin, ki so namenjena pokritjem stroškov izvajanja izrednega študija od januarja do , sredstva raziskovalnih projektov, ki še niso končana ter neporabljena sredstva za obštudijske dejavnosti študentov in donacije za materialne stroške strokovnega izobraževanja zaposlenih. Sklad premoženja v drugih pravnih osebah javnega prava, ki je v njihovi lasti, za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva (skupina kontov 941) znaša 9, in vsebuje: 16

18 - Dolgoročne kapitalske naložbe MVZT na dan v višini 8, , ki še niso usklajene z Ministrstvom za finance in - Presežek prihodkov nad odhodki v višini Za leto 2009 je znašal redni letni odpis osnovnih sredstev po predlogu popisne komisije in sklepu upravnega odbora fakultete za opremo šolsko pohištvo v višini nabavne vrednosti 1.155,53, domače knjige v knjižnici v višini nabavne vrednosti 131,22 in tuje knjige v knjižnici v višini nabavne vrednosti 276,44. II. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV LETO 2009 Povzetek obrazca - Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov Št. Naziv Indeks I. PRIHODKI A PRIHODKI OD POSLOVANJA B FINANČNI PRIHODKI C DRUGI PRIHODKI Č PREVREDNOT. POSL.PRIHODKI 0 0 D CELOTNI PRIHODKI II. ODHODKI E STROŠKI BLAGA, MAT.IN STOR F STROŠKI DELA G AMORTIZACIJA H REZERVACIJE 0 0 I DAVEK IZ DOBIČKA 0 0 J OSTALI DRUGI STROŠKI K FINANČNI ODHODKI L DRUGI ODHODKI M PREVREDNOT. POSL.ODHODKI 0 0 N CELOTNI ODHODKI O PRESEŢEK PRIHODKOV P PRESEŢEK ODHODKOV 0 0 VIR NASTANKA PRESEŢKA Izredni študij Trţna dejavnost Skupaj

19 Celotni prihodki in celotni odhodki so se v letu 2009 povečali za 4 odstotke. Prihodki iz poslovanja so se povečali za 5 %, finančni prihodki iz naslova obresti so se znižali za 70 %, povečali pa so se drugi prihodki iz naslova donacij za pokrivanje stroškov pedagoške dejavnosti. Amortizacija je bila obračunana po predpisanih stopnjah v znesku V strošek amortizacije smo upoštevali sredstva raziskovalnih projektov prejeta za investicijsko vzdrževanje iz Agencije za raziskovalno dejavnost v višini Za obračunano amortizacijo od počitniške hišice v višini smo zmanjšali sklad premoženja iz lastne dejavnosti, za obračunano amortizacijo opreme pa smo zmanjšali sklad premoženja za pedagoško dejavnost v višini V letu 2009 smo na podlagi sklepa upravnega odbora fakultete izplačali zaposlenim uspešnost iz naslova presežka prihodkov nad odhodki iz leta 2008 v višini , oz. 60% od celotnega presežka, ki je znašal Prihodki in odhodki fakultete se evidentirajo po stroškovnih mestih, ločeno za redni in izredni študij ter tržno dejavnost. Kazalci Prispevki delodaj. v plačah in nadomestilih - indeks 16,15 16,26 Celotni prihodki na zaposlenega Celotni odhodki na zaposlenega Stroški dela na zaposlenega Delež stroškov dela v celotnih odhodkih 0,67 0,65 Število študentov brez absolventov, dodipl Celotni prihodki na študenta dodipl Celotni odhodki na študenta dodipl Število študentov brez absolventov, vsi Celotni prihodki na študenta vsi Celotni odhodki na študenta vsi Presežek prihodkov v celotnih prihodkih - indeks 1,00 0,00 Struktura prihodkov in odhodkov Vir sredstev Prihodki v EUR Odhodki v EUR Vrednost % Vrednost % MVZT - sredstva za izobraževalno dejavnost - uredba MVZT oz. ARRS - sredstva za raziskovalno dejavnost

20 Drugi proračunski viri (druga ministrstva in proračuni lokalnih skupnosti) Evropski proračun, razpisi izven proračuna RS (komunitarni programi)*** Druga sredstva za izvajanje dejavnosti javne službe Sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj: Sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu Vir sredstev Prihodki v EUR Vrednost % Prihodki od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov (definicija ZGD) Prihodki od javnega sektorja v Sloveniji - 0 Prihodki od najemnin za poslovne in druge prostore Prihodki od gospodarskih družb iz tujine - 0 Drugi prihodki iz mednarodnih projektov Drugo: prodaja učbenikov, kotizacije Skupaj: III. POJASNILA K IZKAZU PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO DENARNEM TOKU ZA LETO 2009 Št. Naziv Realizacija za leto 2009 I SKUPAJ PRIHODKI Prihodki za izvajanje javne službe Prihodki od prodaje blaga na trgu II. SKUPAJ ODHODKI Odhodki za izvajanje javne službe Odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu III/1 PRESEŢEK PRIHODKOV NAD ODHODKI (485) Preseţek prihodkov javne sluţbe

21 Preseţek prihodkov na trgu IV/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA DANA MINUS PREJETA POSOJILA 632 IX/1 NETO - ZADOLŢEVANJE, ODPLAČILO DOLGA 0 X/1 POVEČANJE ALI ZMANJAŠNJE SREDSTEV NA RAČUNIH Struktura prihodkov in odhodkov po denarnem toku Vir sredstev Prihodki v EUR Odhodki v EUR Vrednost % Vrednost % MVZT - sredstva za izobraževalno dejavnost - uredba MVZT oz. ARRS - sredstva za raziskovalno dejavnost Drugi proračunski viri (druga ministrstva in proračuni lokalnih skupnosti) Evropski proračun, razpisi izven proračuna RS (komunitarni programi)*** Druga sredstva za izvajanje dejavnosti javne službe Sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj: Sredstva od prodaje blaga in storitev na trgu Vir sredstev Prihodki v EUR Vrednost % Prihodki od gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov (definicija ZGD) Prihodki od javnega sektorja v Sloveniji 0 Prihodki od najemnin za poslovne in druge prostore Prihodki od gospodarskih družb iz tujine - 0 Drugi prihodki iz mednarodnih projektov Drugo: prodaja učbenikov, kotizacije

22 Skupaj: Prihodke in odhodke po načelu denarnega toka evidentiramo po stroškovnim mestih in dejanskih stroških. Od celotnih prihodkov znašajo prihodki iz naslova trga 2 %, prav tako odhodki. Prihodki iz naslova trga so: najemnine poslovnih in počitniških kapacitet, prodaja učbenikov, raziskovalni projekt z gospodarstvom, mednarodni raziskovalni projekt, kotizacije, provizije iz naslova kompenzacij, fotokopiranje. V. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŢB DOLOČENIH UPORABNIKOV V letu 2009 smo prejeli 632 od odplačila danega posojila za nakup stanovanj posameznikom v skladu s posojilnimi pogodbami. VI. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV V letu 2009 se nismo zadolževali. Ljubljana, Vodja finančno računovodske službe Vesna Vezovišek, dipl. ekon. Dekan izr. prof. dr. France Sevšek 21