Microsoft Word - 126
|
|
- Sara Hribar
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 ŠOLA IN MEDNARODNO OKOLJE Dolores Keš Po nekaj letih zaposlitve v vzgoji in izobraževanju, sem prišla do spoznanja, da je edina in zvesta stalnica šolstva sprememba. Spremembe bi lahko označila za neizbežno dejstvo, ki ga prinaša spreminjajoče se okolje in ravno spreminjajoče se okolje je razlog delovanja šol v mednarodnem, globalnem prostoru. Z vstopom šole v mednarodne okolje, se šola sooči z novimi izzivi na eni strani in učinki takšnih korakov na drugi strani. Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, mobilnost, vseživljenjsko učenje 1 UVOD V letu 2001, ko sem sama zaključevala srednješolsko izobraževanje, smo o globalizaciji govorili v smislu vstopa naše države v širšo skupnost, skupnost Evropske unije, a z razvojem je postalo jasno, da globalizacija ne pomeni globalnega prostora le v gospodarstvu, pač pa tudi na vseh drugih področjih. 1.1 Globalizacija Globalizacija (Wikipedija, ) je sklop sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni. Beck (Beck, 2003 po Trnavčevič 2007, 17) pravi, da je globalizacija zagotovo najbolj uporabljana in najredkeje definirana ter verjetno najbolj napačno razumljena beseda zadnjih in prihodnjih let. Trnavčevič (2007,16) pravi, da globalizacija kot proces ni zgolj trend, pač pa proces oz. procesi, ki na nek način prežemajo vsako področje našega delovanja, pa naj si bo to povezano s potrošništvom, pretokom ljudi, idej, znanja, tehnologije ali še česa. Gerjolj (2004, 89-92) pravi:»ena izmed temeljnih značilnosti globalizacije je dejstvo, da pri njej ne moremo govoriti o stanju, marveč gre za neprestano dinamiko in aktivnost. Globalizacija je dogajanje in ne prenese pasivnosti.«rizman (2004, 100) dodaja, da je globalizacija novejši in kompleksnejši družbeni pojav, ki ga lahko v najbolj posplošeni obliki označimo kot radikalni proces, pri katerem sta ključnega pomena visoka kompresija prostora in časa. 85
2 Trnavčevič (2007, 19) meni, da je na področju izobraževanja bližja beseda»internacionalizacija«. Besedo internacionalizacija lahko zasledimo v različnih programih in strategijah, ki šole povezujejo z mednarodnim prostorom. Internacionalizacijo najpreprosteje opredelimo kot vstop na tuje trge. Z vstopom na tuje trge na področju šolstva pa internacionalizacijo najpogosteje zasledimo v povezavi z vseživljenjskim učenjem (v nadaljevanju VŽU). 1.2 Vseživljenjsko učenje Ključni korak k vseživljenjskem učenju so bili sprejeti sklepi Evropskega sveta v Lizboni leta Sprejeti Memorandum o vseživljenjskem učenju je določal, da mora vsak posameznik v družbi imeti možnost izobraževanja, izobraževanje pa mora biti celostno povezano s trgom dela in širšimi družbenimi cilji. Poleg formalnega in neformalnega učenja, je program vseživljenjskega učenja opredelil tudi kompetence (CMEPIUS, ). Ena izmed spodbud, ki so usmerjale delovanje družbe v okvirih vseživljenjskega učenja, je bilo tudi priporočilo k mobilnosti in kasnejši akcijski načrt, za katerega v našem prostoru skrbi Nacionalna agencija (v nadaljevanju NA), Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (v nadaljevanju CMEPIUS). V Strategiji vseživljenjskega učenja leta 2007 je takratno Ministrstvo za šolstvo VŽU opredelilo kot proces, ki zajema vse oblike učenja, bodisi formalno bodisi neformalno in aformalno ter naključno ali priložnostno. VŽU poteka vse od rojstva pa do konca življenja s ciljem, da se izboljša posameznikovo znanje in spretnosti. Značilno je, da poteka v različnih okoliščinah (MIZŠ, ). Ključni cilj VŽU je usposobiti posameznika za delovanje in bivanje v sodobni družbi, zato mora pridobiti različna znanja, spretnosti in sposobnosti. S strategijo VŽU pa smo v naš prostor, tudi šolski, vpeljali tako imenovane ključne in poklicne kompetence (MIZŠ, ). Med ključne kompetence sodijo: sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujem jeziku, matematična pismenost, znanost in tehnologija, digitalne kompetence, učenje učenja, medosebne, medkulturne in družbene kompetence, inovativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje. Poklicne kompetence odražajo ključna in nujno potrebna znanja za samostojno delovanje na izbranem poklicnem področju. Kompetence so se v šolski sistem generirale ob t. i. prenovi 86
3 šolstva, ki se je začela s poklicnimi programi, nadaljevala pa v strokovnih programih, ter vpeljala module, intenzivnejše medpredmetno povezovanje in projektne dneve. V kontekstu zasledovanja ciljev VŽU je NA skrbela za različne mednarodne programe in akcije, v katere smo se šole lahko vključevale. Programi in akcije so odgovarjali na spreminjajoče se potrebe, ki so se kazale na področju šolstva, spodbujali internacionalizacijo šol, učiteljev in dijakov ter nudili ustrezno finančno podporo. Vsaka izmed akcij je bila namenjena določeni ciljni skupini. 2 RAZISKAVA 2.1 Stanje in metodologija Na naši šoli imamo poklicno, strokovno in splošno izobraževanje. V želji po zagotavljanju ustreznih kadrov za trg dela in sledenju poslanstvu šole smo se že pred leti začeli vključevati v mednarodne projekte programa VŽU. Sama že šesto leto zapored koordiniram projekt, namenjen dijakom, vključenim v strokovno in poklicno izobraževanje. Projekt se odvija v okviru akcije Leonardo da Vinci in vključuje dijake iz različnih strokovnih in poklicnih izobraževalnih programov. Skupno je bilo od leta 2009 do leta 2013 vključenih 54 dijakov in dijakinj (v nadaljevanju dijak). V samem začetku izvajanja mednarodnih aktivnosti (v nadaljevanju mobilnost) smo v osnovi zasledovali cilje na področju poklicnih kompetenc, saj so dijaki v tujino odhajali z namenom opravljanja praktičnega usposabljanja pri delodajalcih. Ves čas mobilnosti smo zaradi doslednega izpolnjevanja ciljev programa opravljali evalvacijo, vedno pa smo evalvacijo opravili tudi po vrnitvi iz mobilnosti. Skozi evalvacije smo za vsako izmed skupin prihajali do ugotovitve, da dijaki bolj občutijo razvoj ključnih, kot pa poklicnih kompetenc. Evalvacija v našem primeru predstavlja raziskavo. Raziskava je bila vsako leto opravljena z istim vprašalnikom. Rezultate vprašalnika smo primerjali z rezultati vprašalnika, ki so ga morali dijaki izpolniti ob vrnitvi iz mobilnosti in je bil pripravljen s strani CMEPIUS-a. Vprašalnik, ki smo ga izdelali sami se je osredotočal zgolj na mobilnost in cilje mobilnosti, zato smo rezultate s CMEPIUS-ovim vprašalnikom, ki je bistveno obsežnejši, primerjali le v enem delu. V anketo je bilo vključenih 54 dijakov, od tega 24 moških in 30 žensk. Po programih pa je bilo število anketirancev sledeče: Ekonomski tehnik (ET): 37; Strojni tehnik (ST): 12; Tehnik računalništva (TR): 5. 87
4 Vzorec je namenski, na anketni vprašalnik so odgovorili vsi sodelujoči. Z vsakokratno raziskavo sem želela ugotoviti, kakšni so učinki mobilnosti na posameznika. Pri tem sem postavila sledeči hipotezi: H1: Dijaki so v celoti dosegli cilje praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, praktična znanja pa so presegla nivo pridobljenih znanj v domačem okolju oz. na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu v domačem okolju. H2: Dijaki so zelo dobro razvili kompetenco na področju tujega jezika, kompetenco na področju kulture in kompetenco na področju družbe. Postavljeni hipotezi temeljita na predpostavki, da dijaki več kot navedenega obsega znanja ne morejo pridobiti, saj so bile mobilnosti, gledano iz vidika časovne komponente, kratke. Mobilnost je trajala za vsakega izmed vključenih tri tedne. 2.2 Rezultati raziskave Graf 1: Poklicne kompetence Spoznal a sem pomembne razlike v poslovnem okolju Veliko sem imel a dodatnih vprašanj Počutil a sem se koristnega Delodajalec mi je zaupal Naučil a sem se več kot leto prej pri domačem delodajalcu Mobilnost mi je omogočila pridobitev dodatnih znanj iz področja stroke Na mobilnosti sem dosegel a vse načrtovane cilja PUD ET ST TR Vir 1: Lastna raziskava Graf prikazuje odgovore anketirancev po posameznih programih, pri čemer so upoštevani le tisti odgovori oz. trditve, kjer so anketiranci označili zelo veliko in veliko. Anketirancev, ki bi odgovorili z zelo malo ni bilo, nekaj pa je bilo takšnih, ki so pri posameznih trditvah odgovorili z malo in niti-niti. Iz grafa je lepo razvidno, da se je kar 98 % anketiranih v tujini na področju stroke naučilo več kot v domačem okolju, kar potrjujejo tudi sprotne evalvacije v obliki polstrukturiranih intervjujev. Polstrukturirani intervjuji ves čas mobilnosti pričajo, da delodajalci v tujini dijakom bolj zaupajo in jih postavljajo tudi pred zahtevnejše izzive. Citiram: 88
5 »Doma sem najprej dobil metlo in potem sem še celo prakso pometal. Kakšen dan so mi dali za delati tudi kaj drugega in nikoli niso povedali, kaj moram storiti sam, vedno sem bil le kot pomoč. V Nemčiji so mi pokazali orodja, mi razložili na kaj moram biti pozoren in mi svetovali, da se v trenutku nastanka dileme obrnem na mentorja. Na CNC-ju sem delal sam, tudi programiral, so mi pokazali kako, mentor pa je vsakič pregledal, če sem vse postopke in korake zapisal pravilno. Poleti se vračam nazaj.«tovrstnih zapisov je veliko, nekoliko bolj pa izstopajo pri ST in ET, ker je teh udeležencev mobilnosti več. Skupna značilnost ST je, da jim v tujini zaupajo delo na strojih, predvsem pa jim dajo občutek, da so sposobni in da zmorejo. Pri ET je najbolj pogost stavek:»doma kopiram, prelagam in skladam papirje. V tujini moram tudi kopirati, ampak je to zadnja stvar, ki jo opravljam.«graf 2: Ključne kompetence Lažje se prilagajam skupini. Lažje komuniciram z okolico. Izboljšal-a sem svoja digitalna znanja. Veliko bolje se izražam v slovenskem jeziku. Spoznal-a sem, kako pomembna je podjetnost. Naučil-a sem se novega tujega jezika. Izboljšal-a sem znanje angleškega ali nemškega jezika. Naučil-a sem se razpolagati z denarjem. TR ST ET Naučil-a sem se organizacije na več področjih. Spoznal-a sem različne običaje in navade povezane s kulturo. Vem, kako se moram in kako se lahko obnašam v tujini Vir 2: Lastna raziskava Z raziskavo o ključnih kompetencah smo ugotovili, da dijaki pridobijo izredno veliko ključnih kompetenc. Najbolj izstopajoča je trditev, pri kateri so dijaki 100 % odgovorili z zelo veliko.»vem, kako se moram in kako se lahko obnašam v tujini«. Za nas kot šolo in širšo skupnost je to sporočilo, ki govori v prid sprejemanju tujih kultur, obenem pa tudi potrjevanje naše lastne kulture in identitete, saj dijaki v sprotnih evalvacijah poudarjajo kakšne so razlike z našo deželo in kulturo. Vsi dijaki izboljšajo znanje tujega jezika (angleščine ali nemščine), nekaj izmed njih pa se nauči tudi novega jezika. Tu so predvsem pomembni dijaki strojne usmeritve, ki imajo v izobraževalnem programu kot tuji jezik le angleščino. Dijake strojne šole vedno pošiljamo v nemško govoreče dežele, saj se s tem učijo dodatnega jezika. Izredno pomemben je tudi podatek, da se dijaki naučijo komuniciranja in življenja s skupino, kar se je 89
6 tudi v praksi izkazalo kot izredno pozitivno, saj imamo pri organizaciji maturantskih plesov, odkar sodelujejo posamezniki razredov v mobilnostih, bistveno manj težav. Ti posamezniki, po naši oceni, zaradi bolje razvitih družbenih kompetenc in razumevanja potrebe po prilagajanju, lažje predstavljajo interese razreda in na drugi strani lažje v svojem razredu razložijo, zakaj ne more biti čisto vse tako, kot so si zamislili. Presenetljivo veliko dijakov, kar 93 %, je potrdilo, da so zelo razvili svoja digitalna znanja. Tega učinka nismo pričakovali, ker smo bili prepričani, da imajo dijaki IKT veščine že zelo dobro razvite (dijaki so v trenutku vključitve v projekt vpisani v 3. letnik srednješolskega programa), pa temu ni tako. Izkazalo se je, da je blog, ki so ga prvič uporabljali na izmenjavi, zanje popolna neznanka in odlično sredstvo za komunikacijo z javnostjo, naučili pa so se veliko o snemanju in obdelavi fotografij ter o montaži posnetkov. Tu gre predvsem za prenos znanj med dijaki samimi, manjši vložek pa prispevajo učitelji informatiki v programu TR. Dobrih 70 % dijakov je prišlo med mobilnostjo do spoznanja, kako pomembna je podjetnost, slabih 63 % dijakov pa je izboljšalo svoja znanje slovenskega jezika. Z gotovostjo lahko trdim, da smo obe hipotezi potrdili, drugo pa celo presegli. Nismo pričakovali, da bodo dijaki v treh tednih mobilnosti zaznali kompetenco podjetnosti in dejansko izboljšali znanje slovenskega jezika. Med razgovorom z dijaki se je izkazalo, da so o podjetnosti začeli razmišljati predvsem zato, ker so bili mentorji v podjetju pretežno lastniki oz. direktorji ali vodje. Zaradi njihovega podjetniškega obnašanja in pristopa ter nalog, ki so jim bile dodeljene, so dijaki prišli do ugotovitve, da je podjetnost kot takšna zelo pomembna. Tako je ena izmed dijakinj navedla:»vodja nam je naročil pripravo tabel in grafov o prodaji in marketinških aktivnosti. Rezultate smo interpretirali skupaj z njim in ni mi bilo čisto jasno zakaj to potrebuje, dokler nam ni povedal, da ima sestanek z oglaševalsko agencijo. Vzeli so me s sabo in tu sem začutila, kako pomembno je, da si oborožen s podatki, pripravljen na pasti in sposoben hitro reagirati na njihovo ponudbo. Temu res lahko rečem podjetnost.«znanje slovenščine pa so dijaki izboljšali predvsem z javnim nastopanjem in predstavljanjem njihove mobilnosti, seveda pa tudi z zapisovanjem bloga, saj napake, ki v blogu nastanejo, prof. slovenščine s pridom»izkoriščajo«za učne primere. 3 SKLEP Mednarodni projekti so za šolo zelo pomembni. Poleg tega, da šoli omogočajo boljše prepoznavanje v okolju, predvsem skrbijo za razvoj dijakov izven klasičnega šolskega sistema. Z izvajanjem projektov šola skrbi za ustvarjanje kadra, ki bo v prihodnosti sposoben samostojnega nastopa na trgu dela in delovanja v širši skupnosti, zato projekti niso več le prednost pred konkurenco, pač pa»nujno zlo«za ustvarjanje dodane vrednosti dijakov. V vlogi koordinatorja projektov nemalokrat naletim na dilemo mladim odpirati skupni evropski prostor in jim dati priložnost, da začnejo izven naše države, ali pa jih spodbujati k 90
7 razmišljanju, kako našo državo popeljati na boljša pota? Sama nekako skušam vedno in znova zapeljati med obema vprašanjema; na eni strani skupni prostor dijakom ponuja prav to, dobiti znanje in priložnost tam, kjer ga lahko, na drugi strani pa to za nas pomeni beg kakovostnega kadra v tujino. Na eni strani je to priložnost posameznika za boljše življenje, na drugi strani je velik minus za našo državo, a sama, kot pedagog, sem zavezana k pozitivnemu ravnanju in če dijaku država in okolje ne moreta ponuditi zadostnih izzivov in priložnosti, sem prepričana, da s spodbujanjem vključevanja v mednarodni prostor ne počnem nič slabega. Spet tu pa naletim na novo dilemo, torej, če vsi uspešni gredo, ostanejo še tisti manj uspešni, ki pa države ne morejo potegniti naprej oz. so v primežu izkoriščevalskih delodajalcev. Kako torej zastaviti politiko mednarodnih aktivnosti v prihodnje? Je tu na potezi država, ki mora začeti ustvarjati boljše pogoje? So tu na potezi delodajalci, ki bi morali skušati zadržati takšen kader v domačem okolju? Je tu na potezi šolstvo? Sama kot možno rešitev vidim vzpostavitev tesnega sodelovanja med podjetji in šolo na ravni mednarodnega sodelovanja. Vsekakor se mi zdi smiselno oblikovati skupno politiko, ki bo dajala odgovore, zakaj mlade poslati v tujino, kakšno znanje naj tam pridobivajo, in kako bodo podjetja za te mlade in perspektivne ljudi po vrnitvi domov zagotovila vključevanje v delovno okolje. 91
8 LITERATURA IN VIRI Gregolj, S Vzgoja in izobraževanje pred nekaterimi izzivi globalizacije. V Kakšna bo šola prihodnosti, ur. Dušan Macura in Jana Babšek, Radovljica: Didakta. Rizman, R Znanje in šola v dobi globalizacije. V Kakšna bo šola prihodnosti, ur. Dušan Macura in Jana Babšek, Radovljica: Didakta. Trnavčevič, A Uvod v vodenje v izobraževanju. Študijsko gradivo, Šola za ravnatelje, Ljubljana. CMEPIUS Memorandum o vseživljenjskem učenju. CDAQFjAB&url=http%3A%2F%2Fwww.cmepius.si%2Ffiles%2Fcmepius%2Fuserfi les%2fgrundtvig%2fgradivo%2fmemorandum.doc&ei=1a8ru4r4fmk_ygoh34li BA&usg=AFQjCNHGly_oZnD0IETttDYGBo5sZiS_rA&sig2=jgIcQuhs6_1ZeDmkY ZQFjQ&bvm=bv ,d.bGQ&cad=rja ( ). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. ajnostni_razvoj/strategija_vsezivljenskosti_ucenja.pdf ( ). 92
Letni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večLetni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO
23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni
Prikaži večODPRT RAZPIS ERASMUS ZA 2009/2010
RAZPIS ZA MOBILNOST ŠTUDENTOV Z NAMENOM PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+ v študijskem letu 2018/19 Rok za prijavo: 05.03.2018 Razpisna dokumentacija: Razpis Prijavni obrazec Naslov
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večŠolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica
Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte
Prikaži več(Microsoft Word - Izvedbeni kurikul za SSI PRT november 2010-PRIMER DOBRE PRAKSE PATRICIJA PAVLI\310)
IZVEDBENI NAČRT ZA IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Srednjega strokovnega izobraževanja PREDŠOLSKA VZGOJA Šolsko leto 2010/2011 IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA: 1. PODLAGE IN VIRI ZA OBLIKOVANJE: 2. Šolska pravila ocenjevanja
Prikaži večUniverza v Mariboru
Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta VLOGA UČITELJA Avtor: M. Š. Datum: 23.11.2010 Smer: razredni pouk POVZETEK Učitelj je strokovnjak na svojem področju, didaktično usposobljen, ima psihološka znanja
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večDNEVNIK
POROČILO PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA Z DELOM PRI DELODAJALCU DIJAKA / DIJAKINJE. ( IME IN PRIIMEK) Izobraževalni program FRIZER.. Letnik:.. oddelek:. PRI DELODAJALCU. (NASLOV DELODAJALCA) Šolsko leto:..
Prikaži večRAZPIS ZA VPIS IN IZVEDBA VPISA v izobraževalne programe za odrasle v šolskem letu 2017/2018 Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje ID št.za DDV: SI57
RAZPIS ZA VPIS IN IZVEDBA VPISA v izobraževalne programe za odrasle v šolskem letu 2017/2018 Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje ID št.za DDV: SI57553718 Matična št.: 5052513000 Registrski organ: Okrožno
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večPregled programa Erasmus
Pregled programa 10. Srečanje koordinatorjev 6.11.2012, Ajdovščina Maja Godejša, CMEPIUS Današnje srečanje Kratka zgodovina programa Izvajanje a v Sloveniji Rezultati analiz učinkov mobilnosti evš spletni
Prikaži večerasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje
erasmus +: mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji je del programa EU Erasmus+ na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014 2020. Namenjen je krepitvi kompetenc in zaposljivosti
Prikaži večPOROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV
POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KAKOVOST NA ŠCV, RUDARSKI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2011/2012 1. Predstavitev šole V šolskem letu 2011/2012 so bili na Rudarsko šolo vpisani 204 dijaki. Razporejeni so bili v 6 oddelkov
Prikaži večSamoevalvacijsko porocilo
POROČILO KOMISIJE ZA KAKOVOST ZA ŠOLSKO LETO 2015/ 2016 NA ŠOLSKEM CENTRU SLOVENSKE KONJICE-ZREČE Svet zavoda sprejel na svoji redni seji dne, 26. 9. 2016 Pripravila: Maja Dragan, univ. dipl. prev. 1 1.
Prikaži večFakulteta za industrijski inženiring Novo mesto STRATEGIJA Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO No
inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:1/9 STRATEGIJA FAKULTETE ZA INDUSTRIJSKI INŽENIRING NOVO MESTO 2011-2015 Novo mesto, februar 2011 inženiring Novo mesto STRATEGIJA 2011-2015 Stran:2/9 1
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večOrganizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glav
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) Mednarodna raziskava poučevanja in učenja TALIS 2018 Vprašalnik za ravnatelje Srednje šole Glavna raziskava Slovenska različica TALIS v Sloveniji
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večExcel 2016
PRIDOBIVANJE TEMELJN IH IN POKLICNIH KOMPETENC OD 2019 DO 2022 HIPERPOVEZAVA Gradivo za interno uporabo AVTOR: Belinda Lovrenčič Gradivo ni lektorirano V Maj 2019 Operacijo sofinancira Evropska unija,
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2014, Grand hotel Union Ljubljana Letni posv
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana KLJUČNI RAZVOJNI DOSEŽKI IN IZZIVI ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Mag. Andrej Sotošek Raziskave in razvoj 1. Raziskava PIAAC (OECD): rezultati: glavna raziskava
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večSpletno raziskovanje
SPLETNO RAZISKOVANJE RM 2013/14 VRSTE SPLETNEGA RAZISKOVANJA RENKO, 2005 Spletne fokusne skupine Spletni eksperiment Spletno opazovanje Spletni poglobljeni intervjuji Spletna anketa 2 PREDNOSTI SPLETNIH
Prikaži večSubprogramme
PROGRAM VŽU VODNIK 2012 DEL IIA Vodnik programa VŽU 2012 Del IIa: Podprogrami in akcije http://ec.europa.eu/llp 1 PROGRAM VŽU VODNIK 2012 DEL IIA KAZALO PODPROGRAMOV IN AKCIJ SEKTORSKI PODPROGRAMI... 3
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večSubprogramme
Vodnik programa VŽU 2013 Del IIa Podprogrami in akcije 1 KAZALO PODPROGRAMOV IN AKCIJ SEKTORSKI PODPROGRAMI... 3 Kakšni so cilji?... 3 COMENIUS... 4 Kakšni so cilji?... 4 Kdo lahko sodeluje?... 4 Katere
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži večSABINA ALIHODŽIĆ DIPLOMSKA NALOGA 2018 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT DIPLOMSKA NALOGA SABINA ALIHODŽIĆ KOPER, 2018
SABINA ALIHODŽIĆ DIPLOMSKA NALOGA 2018 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT DIPLOMSKA NALOGA SABINA ALIHODŽIĆ KOPER, 2018 UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT Diplomska naloga EVROPSKE
Prikaži večMicrosoft Word Okolju prijazno vrtnarstvo
Naziv programske enote Okolju prijazno vrtnarstvo Program Vrtnarstvo Področje KMETIJSTVO SPLOŠNI DEL Utemeljenost Program usposabljanja za odrasle osebe s področja Vrtnarstva je zasnovan na podlagi povpraševanja
Prikaži večKA2_2014_15-apr
ERASMUS+ Strateška partnerstva KA 2 Delavnica za prijavitelje 15. april 2014 PREDSTAVITEV NI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE! Ni pravno zavezujoča, je zgolj informativni material. Cilji politike Evropa 2020
Prikaži več1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6.
1. Medkulturnost kot pedagoško- didak:čno načelo 7. Sodelovanje šole z lokalno skupnostjo 2. Sistemska podpora pri vključevanju otrok priseljencev 6. Sodelovanje šole s (starši) priseljenci Medkulturna
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večPovzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani Celje,
Povzetek analize anket za študijsko leto 2012/2013 Direktor Andrej Geršak Povzetek letnega poročila je objavljen na spletni strani www.fkpv.si. Celje, marec 2014 Kazalo vsebine 1 UVOD... 1 1.1 Odzivnost
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 - ZUPŠ in 65/17), Meril za akreditacijo
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži večMicrosoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka
INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večPowerPoint Presentation
Izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport www.mizs.gov.si www.eu-skladi.si Tanja Vertelj, vodja Projektne enote za izvajanje kohezijske politike
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži večAKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna
AKCIJSKO RAZISKOVANJE INOVACIJSKI PROJEKT ZA ZNANJE IN SPOŠTOVANJE Udeleženci: Učenci 2. c Razredničarka: Irena Železnik, prof. Učni predmet: MAT Učna vsebina: Ustno seštevanje in odštevanje do 20 sprehodom
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži več1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnost
1. IME IN KODA POKLICNEGA STANDARDA MLADINSKI DELAVEC/MLADINSKA DELAVKA POKLICNI STANDARD čistopis 16052016 2. IME IN KODA POKLICA Klasius-P: Osebnostni razvoj (drugo) 0909 Novi Klasius P bo 0922 Skrb
Prikaži večNa podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi
Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži večOrodje SHE mreže za hitro ocenjevanje assessment tool Orodje SHE mreže za hitro ocenjevanje Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mre
Spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže 1 Kolofon Naslov : spremljevalni dokument za spletni šolski priročnik SHE mreže Avtorji Erin Safarjan, magistra javnega zdravja Goof Buijs,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Komunikacijske veščine Mag. Edita Krajnović, Mediade Vsebina 1. Kako naj bolj učinkovito komuniciram? 2. Na kaj se ljudje odzovejo? 3. Usta govorijo, telo pove. 4. Zakaj nekateri znajo z ljudmi in drugi
Prikaži večPowerPointova predstavitev
SKLOP 1: EKONOMIKA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA Upravljanje kmetijskih gospodarstev Tomaž Cör, KGZS Zavod KR Vsem značilnostim kmetijstva mora biti prilagojeno tudi upravljanje kmetij. Ker gre pri tem za gospodarsko
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večNASLOV PRISPEVKA
26. november 2014, Grand hotel Union Ljubljana MJU NEVLADNE ORGANIZACIJE ReNPIO Erika Lenčič Stojanovič, Ministrstvo za javno upravo Operativni program razvoja človeških virov 2007-2013 Prednostna usmeritev
Prikaži večFAMICO_NEWSLETTER_1st_Final_SI
FAMICO Glasilo I V tej izdaji: - Dobrodošlica - Namen projekta - Pričakovani rezultati - Novice - Partnerstvo - Uvodna konferenca februar 2014 Dobrodošli! Dobrodošli v prvi izdaji glasila projekta FAMICO.
Prikaži večSpremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana
Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016
Prikaži večZELENA DOLINA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE ZELENA DOLINA Evalvacija programa dr. Janez Drobnič Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večSubprogramme
Vodnik programa VŢU 2010 IIa. del: Podprogrami in akcije http://ec.europa.eu/llp 1 KAZALO PODPROGRAMOV IN AKCIJ PODROČNI PODPROGRAMI... 4 Kakšni so cilji?... 4 COMENIUS... 5 Kakšni so cilji?... 5 Kdo lahko
Prikaži večDIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA
POROČILO O KAKOVOSTI ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 Ljubljana, oktober 2014 VEGOVA Ljubljana: Poročilo o kakovosti za šolsko leto 2013/14 1 Osnovni podatki o šoli: Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večgive yourself a digital makeover
Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično
Prikaži večPowerPointova predstavitev
OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto
Prikaži večRazpis - podiplomski študij
RAZPIS ZA VPIS V DOKTORSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA 3. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKE FAKULTETE V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje v študijskem
Prikaži večSlide 1
Akademija upravljanja s človeškimi viri Informativni dan J A S M I N A R I D Z I F R A N J A R I D Z I D R. A L E K S A N D E R Z A D E L P R I M O Ž K O Č A R 0 4. J U L I J, 2 0 0 8 Zakaj HRM Akademija?
Prikaži večTermin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Pr
Termin in lokacija izvedbe Naslov delavnice Ciljna skupina Cilji in/ali kratek opis Izvajalec Kontaktni e-naslov 6. oktober 2018 Gimnazija Franceta Prešerna, Kranj (ponovitev izvedbe 23. oktobra na OE
Prikaži večPOKLICNO IZOBRAŽEVANJE IN SPLOŠNA ZNANJA
ZAGOTAVLJANJE IN IZBOLJŠEVANJE KAKOVOSTI V PSIU (Usposabljanje timov za kakovost izvajalcev PSIU) Gradivo je nastalo v okviru projekta Finančna podpora nacionalnim referenčnim točkam EQAVET 2017 (Project
Prikaži večPRILOGA VPRAŠALNIK K ZAHTEVI ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE: 1. člana uprave družbe za upravljanje v dvotirnem sistemu upravljanja 2. iz
PRILOGA VPRAŠALNIK K ZAHTEVI ZA IZJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE: 1. člana uprave družbe za upravljanje v dvotirnem sistemu upravljanja 2. izvršnega direktorja družbe za upravljanje v enotirnem
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večErasmus+ mag. Robert Marinšek
Erasmus+ mag. Robert Marinšek Program Erasmus+ Uredba št. 1288/2013 (11. dec. 2013) Področje izobraţevanja, usposabljanja, športa in mladine trajanje: 2014 2020 proračun: 14,7 G Pričakovanja: >4 M mobilnosti
Prikaži večSMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška LJUBLJANA Internat
SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE Združenje učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije Komisija za Mednarodno sodelovanje Podutiška 149 1000 LJUBLJANA International ski instructors Association ISIA MEDNARODNA ZVEZA
Prikaži večBODI KULTUREN – BODI MEDKULTUREN!
MEDKULTURNE KOMPETENCE Maruša Bajt, CMEPIUS Thermana Laško 29. september 2018 DANAŠNJA VSEBINA Kaj je kultura? Kaj so kompetence? Kaj so medkulturne kompetence? Praktični primeri Vaje NEKAJ BESED O...
Prikaži večIZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu
IZBIRNI PREDMETI šolsko leto 2019/2020 neobvezni izbirni predmeti v 4., 5. in 6. razredu Spoštovani! Osnovna šola poleg obveznih predmetov in obveznih izbirnih predmetov izvaja v šolskem letu 2017/2018
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt
E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc
Prikaži večRAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO NORMATIVI NA PODROČJU ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE mag. Aleksandra Tabaj Predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno rehabilitacijo mag. Robert Cugelj Generalni
Prikaži večArial 26 pt, bold
3 G MATEMATIKA Milan Černel Osnovna šola Brežice POUČEVANJE MATEMATIKE temeljni in zahtevnejši šolski predmet, pomembna pri razvoju celovite osebnosti učenca, prilagajanje oblik in metod poučevanja učencem
Prikaži večBrezplačno učenje zaposlenim in brezposelnim od 2018 do 2022 omogočata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropska unija iz Evropskega
ter Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Računalniška pismenost za odrasle 60 ur. - Seznaniti vas z osnovnimi komponentami računalnika in osnovnimi pojmi informacijske tehnologije. - Naučiti
Prikaži večRazpis - podiplomski študij
RAZPIS ZA VPIS V MAGISTRSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME 2. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske magistrske študijske programe 2. stopnje v študijskem letu 2016/2017 Univerza
Prikaži večPoročilo anket
POROČILO ANKET Zadovoljstvo zaposlenih 2016 V času od 10. 6. do 30. 6.2016 je med zaposlenimi na Univerze v Mariboru, Fakulteti za zdravstvene vede potekala anonimna anketa»zadovoljstvo na delovnem mestu«.
Prikaži večPowerPointova predstavitev
PREDSTAVITEV MOBILNOSTI NA PODROČJU POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA Špela Langus, koordinatorica projektov PROJEKTNA PISARNA ERASMUS+ KA1-VET-14/16 Ime projekta: Let's cross borders school for
Prikaži večKadrovski načrt in plan dela 2017
KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred
Prikaži več(Microsoft Word - ANALIZA ANKET_So\236itje_Kr\232ko)
Splošno o projektu ANALIZA ANKET Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 201 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večPROJEKT SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU Velenje, april 2015 ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem pro
ANALIZA ANKET Splošno o projektu Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu se od meseca marca 2015 postopoma izvaja po celotni Sloveniji, z namenom, da bi se starejši vozniki in voznice na naših
Prikaži večAndreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet z
Andreja Hazabent Učiteljica angleščine in nemščine OŠ Danile Kumar, Ljubljana Recenzija učbeniškega kompleta za nemščino kot obvezni izbirni predmet za 9. razred (nadaljevalna stopnja) osnovne šole BESTE
Prikaži večStanje agilnosti v Sloveniji 2018 State of Agile 2018 Pripravil: Enej Gradišek, CorpoHub December 2018 CorpoHub, vse pravice pridržane 2018
Stanje agilnosti v Sloveniji 2018 State of Agile 2018 Pripravil: Enej Gradišek, CorpoHub December 2018 Stran 2 Kazalo 1. O raziskavi 3 2. Povzetek ugotovitev 4 3. Kaj so agilne metode? 5 4. Rezultati 6
Prikaži večReducing disparities Strengthening relations
Priprava, akreditacija in izvedba skupnega študijskega programa Dr. Alenka Braček Lalić, IEDC-Poslovna šola Bled, Fakulteta za podiplomski študij managementa, CEEMAN Združenje Univerza v Mariboru, 7. 6.
Prikaži večDELOVNI LIST 2 – TRG
3. ŢT GOSPODARSKO POSLOVANJE DELOVNI LIST 2 TRG 1. Na spletni strani http://www.sc-s.si/projekti/vodopivc.html si oglej E-gradivo z naslovom Cena. Nato reši naslednja vprašanja. 2. CENA 2.1 Kaj se pojavi
Prikaži večStatus Erasmus študenta je povezan s pogoji, ki jih mora izpolnjevati bodisi študent, bodisi institucija
NAKNADNI JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE KANDIDATOV ZA MOBILNOST ŠTUDENTOV Z NAMENOM ŠTUDIJA V OKVIRU PROGRAMA ERASMUS+ v študijskem letu 2019/2020 1 NAZIV IN SEDEŽ IZVAJALCA JAVNEGA RAZPISA Izvajalec javnega
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večMicrosoft Word Updated FAQ-EN_SL.docx
TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES Pogosta vprašanja Splošno Kje najdem informacije o programu Tvoja prva zaposlitev Eures? Informacije lahko prenesete z Euresovega portala na naslovu http://eures.europa.eu ali
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži več