Voda za zdravje in ivljenje 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suh

Transkripcija

1 1. POGLAVJE ZMOTA SODOBNE MEDICINE Najve~ja tragedija sodobne medicine je po mojem mnenju predpostavka, da naj bi bila suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Slone~ na tej predpostavki, je sodobna medicina naredila {e tri osupljive napake, ki so dru bo drago stale. Poglejmo si vse {tiri zgre{ene predpostavke: 1. Celotna zgradba sodobne medicine temelji na ob alovanja vredni zmoti, da so suha usta edini znak dehidracije. Ta napa~na domneva je vzrok za nerazumevanje {tevilnih bole~ih zdravstvenih te av, ki se kon~ajo s prezgodnjo smrtjo milijonov ljudi. Trpijo, ker ne vedo, da so resno ejni. Sodobna»na znanosti utemeljena«medicina temelji na enostavni napaki suhih ust, ki je v veljavi e zelo dolgo. Leta 1764 je Švicar Albrecht von Haller prvi izpostavil suha usta kot znak eje. Leta 1918 je njegove poglede podprl angle{ki zdravnik Walter Bradford Cannon; ker je bil ugledna osebnost, so njegovi pogledi postali modni in del uradne znanstvene literature do dana{njih dni. Vendar je Francoz Moritz Schiff e leta 1867 ugotovil, da je eja v resnici splo{en ob~utek, ki ni»ni~ bolj lokalno omejen ob~utek od lakote.«danes ve- 17

2 F. Batmanghelidj 18 mo, da sta se Haller in Cannon motila, a ker so njuni pogledi pognali korenine v medicinski infrastrukturi, se je ista napaka prena{ala iz generacije v generacijo {tudentov medicine vse do dana{njega dne. Ta tradicionalna pomanjkljivost v znanstvenem razumevanju reguliranja vode v ~love{kem telesu je spremenila medicinski razvoj. Schiff je ~love{ko telo razumel bolje. V resnici suha usta niso klju~en znak. ^love{ko telo se ravna po druga~ni logiki; da bi lahko pojedli in pogoltnili hrano ter ta proces olaj{ali in podmazali, proizvede obilje sline, ~etudi telesu sicer primanjkuje vode. Vsekakor je voda za telo preve~ pomembna, da bi na njeno pomanjkanje opozorilo zgolj z ob~utkom suhih ust. ^love{ko telo ima na razpolago {e veliko drugih izpopolnjenih znakov, da naka e, kdaj mu primanjkuje vode. Dehidracija lahko ustvari resne bolezenske simptome in v skrajnem primeru pripelje do ivljenjsko nevarne krize. Sodobna medicina ni prepoznala, da so ti simptomi odraz notranjih, lokalno omejenih ej, zato jih opredeljuje kot razli~ne bolezni ter zanje predpisuje toksi~na zdravila, ki naj bi namesto dehidracije zdravila»bolezni«. Suha usta so eden od povsem zadnjih kazalcev telesne dehidracije. Do tedaj, ko suha usta poka ejo na pomanjkanje vode v telesu, se mnogi senzitivni telesni procesi e zaustavijo in pripravijo na ukinitev. Na ta na~in dejansko poteka proces staranja: prek zmanj{ane funkcionalnosti encimov. Dehidrirano telo ne delu-

3 je ve~ tako izostreno in okretno. Primer tega je tudi sladkorna bolezen tipa I, pri kateri so rtve dolgotrajne dehidracije celice trebu{ne slinavke, ki proizvajajo inzulin. 2. Druga velika temeljna napaka medicinske znanosti je mi{ljenje, da je voda preprosta snov, ki zgolj raztaplja in razna{a razli~ne stvari. Voda ni preprosta nedejavna snov. V telesu ima dve glavni vlogi. Prva je, da ivljenje ohranja, druga in {e bolj pomembna pa je, da ivljenje daje. Sodobna medicina ji priznava le ohranjevalno vlogo. Zato tudi nezavedne kroni~ne dehidracije ne prepoznava kot proces, ki ogro a ivljenje. Ta proces moramo prepoznati in doumeti, da lahko re{imo svoje zdravje in ivljenje po naravni poti. 3. Tretja velika napaka v medicini je domneva, da ~love{ko telo lahko celo ivljenje u~inkovito regulira dotok vode. S staranjem izgubimo ob- ~utek za zaznavanje eje in ne pijemo ve~ dovolj, dokler se celice na{ih ivljenjsko pomembnih organov ne posu{ijo kot suhe slive in ne morejo ve~ ohranjati ivljenja. Dehidracijo in njene izrazne oblike moramo prepoznati ~im hitreje, da prepre~imo njeno napredovanje do stopnje, ko posledic ni ve~ mogo~e popraviti. 4. ^etrti ebelj v krsto dana{nje medicine je prepri~anje, da vsaka teko~ina lahko izpolni telesne potrebe po vodi. To je dandanes tudi glavna te ava. Nekatere industrijske pija~e v vsakdanji rabi v telesu ne delujejo kot naravna voda. ^e bi sprevideli naraven vzrok, zakaj nekatere ra- 19

4 F. Batmanghelidj 20 stline proizvajajo kofein ali kokain, bi doumeli, v ~em je te ava. Informacije v tej knjigi so med najpomembnej{imi svetovnimi zdravstvenimi odkritji, saj razkrivajo eno najve~jih tragedij v zgodovini medicine: zgre- {eno domnevo, da so suha usta edini znak, da telo potrebuje vodo. Preprosto povedano, novo znanstveno spoznanje pravi, da se nezavedna kroni~na dehidracija v ~love{kem telesu lahko poka e na toliko na~inov, kolikor bolezni smo izna{li v medicini. Ustvarili smo prilo nost za razcvet farmacevtske industrije in pripomogli k rojstvu sedanjega zdravstvenega sistema, ki v resnici ni zdravstveno skrbstvo, temve~»bolezensko skrbstvo«, na ra~un dragocenih ~love{kih virov in ivljenj. Sistem bolezenskega skrbstva pre ivlja in uspeva, ~e so ljudje ves ~as bolni. Natanko to se tudi dogaja. Tragi~no je, da ekonomsko usmerjeni sistemi za ohranjanje zdravja ne omogo~ajo, da bi medicinsko odkritje o dehidraciji kot viru ve~ine zdravstvenih te av pri{lo do javnosti. ^e bi, bi namre~ hitro razpadli. Kljub temu pa ni nobenega razumnega razloga, zakaj mora na{a dru ba z zdravili oskrbovati milijone in milijone ljudi, ~e trpijo zgolj zaradi dehidracije. S trditvami tega uvodnega poglavja ne elim metati slabo lu~ na predane zdravstvene delavce, ki vsak dan razdajajo nesebi~no pomo~ tistim, ki jih je doletela nesre~na bolezen. Ne moremo jih kriviti za temeljne napake v delovanju zdravstva. Obto be so usmerjene na medicinske strokovnjake na od-

5 govornih polo ajih in zdravstvene institucije, ki imajo v svojih rokah mo~, da bi te avo odpravili, a tega niso pripravljeni storiti. Uradna medicina in njeni priveski za zbiranje denarja ne bodo sami od sebe opustili farmacevtske medicine. Zakaj? Zato, ker no~ejo dopustiti, da bi naravne re{itve zdravstvenih te av v na{i dru bi dosegle javnost. Namen na{e knjige je spodkopati tak{en na~in, ki slu i le samemu sebi ter koristi zgolj komercialnim sistemom zdravstvenega skrbstva v na{i napredni dru bi, na {kodo ljudi. Sedaj je kristalno jasno, da ~love{ko telo pozna veliko razli~nih na~inov, da poka e svoje splo{ne ali lokalne potrebe po vodi. Za te kazalce izsu{enosti v telesu pa medicina domneva, da ka ejo razli~na bolezenska stanja. Uradna medicina v tej svoji omejenosti, ki jo podpira in varuje farmacevtska industrija, ozna~uje razli~ne zaplete zaradi dehidracije kot razli~ne»bolezni«. Na podlagi te zmotne domneve mora javnost, ki medicini zaupa, pla- ~evati vedno ve~je stro{ke zdravstvenega sistema s svojim zdravjem in te ko prislu enim denarjem. Vedeti moramo, da dolgotrajna dehidracija v telesu po~asi ustvarja novo kemi~no stanje. Ko se to dokon~no vzpostavi, spro i mnoge strukturalne spremembe, ki se ejo vse do na{e genske zasnove. Prav zaradi tega je prepre~evanje dehidracije tako pomembno. Iz tega razloga sta zame klju~ni zdravstveni vpra{anji tudi astma v otro{tvu in neinfekcijska u{esna bole~ina pri dojen~kih. Dehidracija, ki s~asoma povzro~i astmo pri otrocih, lahko naposled pripelje tudi do genskih po{kodb, avtoimun- 21

6 F. Batmanghelidj skih bolezni in pozneje v ivljenju celo do raka. Razumevanje kroni~ne dehidracije bo utrlo pot nastanku zdravstvenega sistema, ki bo ljudem neprimerljivo bolj prijazen. Po moji oceni bi lahko zdravstveni sistem z veliko bolj zdravim in ustvarjalnim prebivalstvom deloval le s 30 odstotki sedanjih sredstev. Kot vidite, ne delam reklame za nek komercialni izdelek, temve~ zgolj posredujem edinstven medicinski vpogled, rezultat mojih dolgoletnih raziskav, ki bo pomagal medicinskim strokovnjakom in javnosti razumeti temeljni vzrok za veliko {tevilo zdravstvenih te av. Smo v enaindvajsetem stoletju, a tudi na tej stopnji razvoja na{a medicina {e vedno ne razume zunanjih kazalcev lokalne dehidracije. Vedno smo zdravstvene te ave sku{ali zmanj{ati z zdravili. Kljub temu danes ni teh te av ni~ manj, nasprotno, na{ seznam bolezni stalno pove~ujemo ter zanje ustvarjamo vedno nova zdravila. V imenu sodobne medicine smo ustvarili le zelo drago zmedo, ki ji ni videti konca. Zdaj imamo velike te ave, ki terjajo hitre Albert Einstein je ugotovil, da»velikih te av ne moremo re{evati na isti ravni mi{ljenja, na kateri smo jih ustvarili.«da bi lahko re{ili na{e zdravstvene te ave, potrebujemo nov pristop k medicinski znanosti. Re{itev sedanjih zdravstvenih te av, ki so smo jih ustvarili ljudje sami, {~iti pa jih farmacevtska industrija, je lahko samo tak{na, ki temelji na fiziologiji ~lovekovega telesa. Razumevanje molekulske fiziologije ob dehidraciji bo preoblikovalo prihodnjo medicinsko prakso. Povzro~ilo bo temeljno spremembo paradigme v medicinski znanosti. Ko bo 22

7 medicina sprevidela, da je v okviru fiziologije mogo~e spodbuditi naravne samozdravilne sposobnosti na{ega telesa, se bo pristop do dana{njih zdravstvenih te av obrnil na glavo: medicina se ne bo ve~ osredoto~ala na razvle~ene, drage in invazivne na~ine zdravljenja, temve~ se bo preusmerila na prepre~evanje bolezni. NOVA RAVEN RAZMIŠLJANJA V MEDICINI Kak{na je paradigma v klini~ni medicini in kako jo spremeniti? Paradigma je temeljna informacija, predpostavka ali razumevanje, na podlagi katere se razvije védenje v neki disciplini. Tako na primer zaradi temeljnega prepri~anja, da je Zemlja okrogla, vsi zemljevidi in globusi odra ajo dejstvo, da je Zemlja okrogla. To razumevanje je temeljna paradigma za izdelavo vseh zemljevidov. Dramati~ne spremembe po spoznanju, da Zemlja ni ravna ploskev, kot so do takrat mislili, so revolucionirale na{e vedenje o vesolju. Ko paradigma neko disciplino pripelje v slepo ulico (kot v primeru ravne Zemlje), se lahko nepristranskemu opazovalcu, ki prevrednoti razpolo ljivo vedenje, odpre nova paradigma. Potrebno je samo, da mu neko opa anje ali neka povezava spro i revolucionarno misel. Ko se v neki disciplini pojavi nova veljavna paradigma, le-ta osvetli pot do povsem novih razse - nosti znanja kakor blisk, ki v temni no~i razsvetli celo nebo. Nova paradigma v tej disciplini odstrani omejitve in ovire ter omogo~i njen nadaljnji razvoj. 23