Informacijska družba IS 2007 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 10th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževan
|
|
- Jerneja Erjavec
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Informacijska družba IS 2007 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 10th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information Society Ljubljana, Slovenija, 12. oktober 2007 Uni cilji pouka raunalništva v osnovni šoli slovenski in ACM K12 kurikulum Learning Aims for Computer Science in the Elementary School Slovenian and ACM K12 Curriculum Matejka Tomazin 1, Andrej Brodnik 2 1 Škocjan 45/a, 6000 Koper 2 Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Cankarjeva 5, 6000 Koper, andrej.brodnik@upr.si. Povzetek Z uvedbo devetletke, je raunalništvo1 kot izbirni predmet spet ugledalo lu sveta. Kurikulum za pouk Raunalništva še ni bil opredeljen, ubenikov ali delovnih zvezkov za raunalništvo ni bilo. V ospredje je prišla ideja o vkljuevanju informacijsko komunikacijske tehnologije v osnovno šolo, zaradi vedno veje odvisnosti loveka od njene uporabe. Nezadostno poueni in nepripravljeni uitelji so morali pogosto prirediti une cilje pomanjkljivim unim sredstvom in svojemu pomanjkljivemu znanju. Ker je raunalništvo še vedno le izbirni predmet in se ga uenci udeležijo le po lastni izbiri, ga tako površno zastavljen šolski sistem še vedno zadržuje na stopnji krožka in ne priznava nepogrešljive vloge, ki jo ima v današnji družbi. Medtem je vodilna svetovna strokovna organizacija za podroje raunalništva in informatike ACM (Association for a Computing Machinery) priela oblikovati navodila za pouevanje raunalništva in informatike od vrtca do konca srednje šole, ki so jih tudi prieli uporabljati v vrsti držav. Priporoila bi lahko uporabili tudi za opredelitev in prenovo unih ciljev za pouevanje predmeta v Sloveniji. Postavlja se osnovno vprašanje:»ali je slovenski kurikulum za Raunalništvo sploh dobro oblikovan?«kljune besede: kurikulum, K12, IKT, primerjava, prenova Abstract With the nine-year elementary school, Computer Science re-appeared as an elective subject. However, there was virtually no curriculum for Computer Science to be used, no textbook, no exercise book. There was only an idea to include information and communication technology in the elementary 1 Z izrazom raunalništvo v prispevku mislimo na angleški pojem Computer Science, ki se v slovenšino prevaja tudi kot pojem raunalništvo in informatika. 365
2 school, because of society s growing dependence on it. Not properly trained and severely underprepared teachers had to adapt competency goals to the inappropriate teaching equipment. Because Computer Science is still only an elective subject and hence students attend it at their own will, the quality and importance of the subject is still at the level of an out-of-class activity not recognizing its indispensable role in the modern society. Meanwhile, the leading international professional society ACM (Association for a Computing Machinery) started forming guidelines for teaching curriculum for Computer and Information Science from Kindergarten to Grade 12 (K12) that are already used in several countries. The guidelines could be also used as a reference to define and renew competency goals for teaching in Slovenia. There appears a fundamental question: Is the Slovenian curriculum for Computer Science well designed? Keywords: curriculum, K12, ICT, comparison, renewal 1. Uvod V ameriškem sistemu javnega šolstva (NCD, 2004a-c) ugotavljajo, da je prednost tehnologije je v tem, da nudi odlino platformo, kjer uenci zbirajo informacije iz ve virov in jih nato organizirajo, povezujejo in odkrivajo povezave med dejstvi in dogodki. Takšen skupek orodij za zbiranje informacij in za razmišljanje in izražanje omogoa študentom ve razlinih pristopov k izobraževanju ter polno uživanje življenja v globalni digitalni in informacijsko osnovani prihodnosti, ki jih aka. Po drugi strani Zupan (2007) ugotavlja za Slovenijo, da se najmlajše generacije že v otroštvu sooijo z najnovejšimi tehnologijami, zato napredku najlažje sledijo. Tako si je na primer 78% mladih med 16 in 24 letom vešine v zvezi z uporabo raunalnika pridobilo v šoli ali na univerzi, medtem ko si je 82% otrok, starih od 10 do 15 let, te vešine pridobilo s samoizobraževanjem in praktinim delom. Delež samoizobraževanja se zmanjša na 61% pri osebah, starih let; 22% te starostne skupine pa si potrebno znanje za delo z raunalnikom pridobi z izobraževanjem ob delu oz. na zahtevo delodajalca. Podatki nas opominjajo, da otroci vplivajo na opremljenost gospodinjstev z raunalnikom (Zupan, 2007). Natanneje isti vir navaja, da je med gospodinjstvi brez otrok imelo dostop do interneta 47% in osebni raunalnik 55% gospodinjstev, za razliko od gospodinjstev z otroki kjer sta številki 75% in 92%. Oitno je, da se mladi veselijo dela z raunalnikom in bi bilo potrebno to dejstvo izkoristiti v prid otrokom tako, da bi omogoili vsem uencem dostop do znanja, ki ga bo kasneje od njih zahteval delodajalec. Namre kar 29% podjetij z 10 ali ve zaposlenimi osebami, ki so v letu 2005 zaposlovali osebe, za katere se zahteva raunalniško znanje, je pri tem naletelo na težave. Najve teh podjetij, 70%, je imelo težave zaradi pomanjkanja oseb z ustreznim znanjem uporabe raunalnika oz. programov, 53% jih je imelo težave zaradi pomanjkanja informatikov (Kai, 2006). Ti podatki kažejo predvsem na velik odstotek premalo raunalniško opismenjenih oseb v splošni populaciji. Še bolj zaskrbljujoa je nižja udeležba in padec kakovosti uvrstitev na raznovrstnih tekmovanjih iz znanja raunalnika sestavljanje algoritmov, programiranje ipd. (IOI, ; ACM ICPC, 2007; ZOTKS, 2007; Tomazin, 2007). Omenjena tekmovanja predstavljajo vrh piramide raunalniškega izobraževanja in kakovost vrha je neobhodna za kakovost osnove. 3Za raunalniško opismenjevanje je pripravljenih veliko razlinih teajev, medtem ko za rabo raunalnika ni dovolj poskrbljeno. Ravno zato, ker teh dveh podroij (raunalništvo kot orodje oz. pripomoek in raunalništvo kot stroka) ne loimo in imamo trenutno premajhen poudarek na rabi raunalnika, je nujna sprememba kurikuluma. Pri tem bi se veljalo zgledovati po uveljavljenem ACM K122 kurikulumu (Tucker et al., 2007), ki predvideva tudi urjenje zahtevnejših sposobnosti kot je sestavljanja enostavnih algoritmov in programiranje. 2 K12 pomeni Kindergarten to 12th grade. 366
3 2. Šolski kurikulum 2.1 Nekaj o zgodovini Raunalništvo se je pojavilo kot izbirni šolski predmet v slovenskih srednjih šolah ža leta 1971 in postal obvezen v vseh srednjih šolah. V letih svojega razvoja je doživel zelo velike metodološke in vsebinske spremembe (Krapež et al., 2001) nekatere pozitivne, druge manj. Zaradi teh sprememb smo predmet preimenovali v Informatiko, Raunalništvo pa je postalo izbirni predmet v zadnji triadi devetletke. Že leta 1972 je bilo izdano gradivo za uitelje, leta 1974 pa ubenik za uence. Zaradi pomanjkanja ustrezne opreme je bil pouk pretežno teoretien, s poudarkom na algoritmih in programskih jezikih (programiranje v Fortranu in Pascalu). V šolskem letu 1980/81 so bile ustanovljene srednje raunalniške šole, sredi osemdesetih je k nam prišel programski jezik Logo, ki je našel svoje mesto tudi v šolskih krožkih (Krapež et al., 2001). Celo revija Ciciban (Slenc in Rovtar, 1988) je namenila prostor»risanju z želvico«. Ustvarili smo nareje LogoS, s katerim smo, ez ustrezni vmesnik, lahko krmilili igrae-sestave Fischer Technik in Lego. Kasneje je Raunalništvo in informatika postal obvezen enoletni predmet na vseh štiriletnih srednjih šolah in je zajemal osnove raunalništva in informatike, baze podatkov, programiranje in urejanje besedil. Ker predmet ni bil uvršen med izbirne maturitetne predmete, je zanimanje zanj upadlo (Krapež et al., 2001). Predmet Raunalništva in informatike se je poasi umikal iz višjih razredov in tako, v srednjih šolah na Obali, nobena srednja šola nima informatike v svojem programu dlje kot do drugega letnika. Izjema je le Srednja tehniška šola Koper, ki s svojim programom tehnine gimnazije vsebuje tudi predmete Osnove raunalniških sistemov, Informatika, Raunalništvo in raunalniška omrežja ter Laboratorijske vaje (STŠK, 2007). 2.2 Zakaj prenova Informatika naj bi v srednji šoli predstavljala nadgradnjo predmeta Raunalništva iz osnovne šole, vendar je Raunalništvo v osnovni šoli le izbirni predmet. Ker Raunalništvo ne sodi v sklop obveznih unih predmetov, morajo uitelji upoštevati predznanje svojih dijakov pri nainu pouevanja. Tako je cilj predmeta Informatika lahko ponovno zgolj informacijska pismenost (Krapež et al., 2001). Raunalniška opismenjenost je nujna, saj je na veini delovnih mest raunalnik standardno orodje. Pomagala bo pri zaposlovanju, pri napredovanju na delovnem mestu in nadaljnjem izobraževanju formalnem in neformalnem (Rosenberg McKay, 2007). Biti raunalniško pismen ne pomeni, da moramo znati uporabljati vso programsko opremo ali znati pisati programe ali povezovati raunalnike v omrežja. Potrebno je poznati osnove, kot je na primer shranjevanje in odpiranje dokumentov, uporaba urejevalnika besedila, prebiranje e-pošte ipd. (Rosenberg McKay, 2007). Tako so na voljo številni zaetni in nadaljevalni teaji za raunalniško opismenjevanje, ki jih ponujajo razlini zavodi, zasebne šole in podjetja. Tudi preko spleta so na voljo številni teaji elektronske šole (Sawyer, 2005; Tenbusch, 1998; Internet4Classrooms, 2007), in strani za samopreverjanje osvojenega znanja (nledbetter, 2007; Sawyer, 2005). S spleta prenesemo na raunalnik izobraževalno programsko opremo za samostojno uenje (npr. K-12 software, 2007; WIMS, 2007), izobraževalne raunalniške (Macaulay, 1998) in spletne (Kindersite, 2007) igre govorimo o edutainment-u (Linux4Kids) za zabavno uenje. Najpogosteje ponujeni raunalniški teaji so tisti, s katerimi se nauimo uporabe urejevalnikov besedil, oblikovanja preglednic, upravljanja z bazami podatkov, izdelave predstavitev in uporabe telekomunikacij ter interneta. Vsebina teh teajev je že vsebovana v ACM kurikulumu, v slovenskem pa manjka upravljanje z bazami podatkov. Zakaj torej ne bi poskrbeli za osnovno opismenjenost že v osnovni šoli? Ker je Raunalništvo le izbirni predmet, velik delež otrok zakljui osnovno šolanje premalo poueni o raunalniku in njegovi rabi predvsem glede na potrebe delovnega trga in vsakdanjega življenja. Po drugi strani analize kažejo, da je Raunalništvo med najbolj priljubljenimi izbirnimi predmeti, saj se 367
4 zanj odloi povpreno 75% uencev (Krapež et al., 2001). Posledica obeh ugotovitev je potreba in utemeljitev, da se Raunalništvo in informatiko uvede kot obvezni uni predmet v osnovni šoli. Na ta nain bi se v srednji šoli znanje nadgrajevalo (predvsem v tehnino in naravoslovno usmerjenih srednjih šolah). Pospešeno bi prešli na osvajanje zahtevnejših vešin (sestavljanju algoritmov, programiranju, ustvarjanju in upravljanju podatkovnih baz), ki bi ponovno postavile dovolj dobre temelje za razumevanje snovi pri nadaljnjem študiju. Pred tem je seveda nujno na novo spremeniti koncepcijo izobraževanja, opredeliti cilje, metode pouevanja in uenja. Naj ne bo cilj le v maturitetnem predmetu, temve v sistematinem povezovanju prizadevanj od vrtca, preko osnovne šole in srednje šole do univerze. Le na ta nain je možno zadovoljiti potrebi po kakovostni raunalniški pismenosti. 2.3 Primerjava ACM K12 in slovenskega kurikuluma Prva velika razlika med slovenskim (Batagelj et al., 2002) in ACM K12 kurikulumom (Tucker et al., 2007; NCD, 2004a-c) je vsekakor v asovnem obdobju, ki ga pokrivata in drugih vsebinah, ki naj bi jih v teh obdobjih usvojili oziroma ciljih, ki naj bi jih dosegli. Gerli (2005) ugotavlja zaskrbljujoe dejstvo, da na ve kot polovici (53,9%) osnovnih šol samo 10% uiteljev aktivno skrbi za razvoj uporabe IKT (na 4,2% osnovnih šol pa 0% uiteljev). Na nadaljnjih 31% osnovnih šol samo od 20% do 30% uiteljev, kljub temu da je ve kot polovica (69,4%) uiteljev in šol seznanjena z možnostmi dodatnega izobraževanja oz. spopolnjevanja za uporabo IKT pri pouevanju in uenju predmeta in kljub prizadevanju Ministrstva za šolstvo in šport za raunalniško opismenjevanje šolskega kadra, opremljanje šol z razno raunalniško in informacijsko strojno in programsko opremo (projekt Šolski tolar). Celotno stanje daje obutek, da bo ostala tehnološka pismenost naših uencev še nekaj asa precej oddaljena prihodnost. Takemu ravnanju se zoperstavljajo ideje ACM kurikuluma, saj ta jasno opredeljuje une cilje, ki jih mora uenec dosei v vsaki triadi oziroma celo posebej v vsakem razredu. Namre tudi ACM kurikulum je oblikovan tako, da omogoa tehnološko opismenjevanje preko integracije unih ciljev v pouk razlinih šolskih predmetov. ACM kurikulum je bil oblikovan ob ideji, da se osebo usposablja za uporabljanje tehnologije tako, da svoje spretnosti razvija postopoma, preko aktivnosti na raznovrstnih podrojih izobraževanja, ne pa s posluževanjem po specifinih teajih (NCD, 2004a-c). Pouk raunalništva po ACM kurikulumu poteka vseh devet let šolanja v osnovni šoli. Po Thorndikejevem poskusu z mako (Musek in Pejak, 1997:140) vemo, da je zaradi tega, ker se izobraževanje razteza skozi obdobje devetih let in se tako pojmi in razumevanje pomena le-teh konstantno obnavljajo, njihovo pomnjenje olajšano. V grobem se K12 standardni teaj za pridobitev raunalniških/tehnoloških spretnosti3 na razredni stopnji osredotoa na bistvene vešine in spretnosti, na predmetni stopnji pa se te nadgrajujejo in izpopolnjujejo tako, da jih uenci uporabljajo v raznih projektih in pri reševanju nalog. V devetem razredu naj bi uence pripravili na uspešeno opravljanje male mature. Po drugi strani slovenski kurikulum deli une vsebine na minimalne, temeljne in zahtevnejše, ACM kurikulum obravnava raunalniško in tehnološko opismenjevanje kot celoto in se kvejemu osredotoa na pomembnejša podroja (Focus Areas), ki predstavljajo temelje za nadaljnje uenje. Slovenski osnovnošolski kurikulum cilje raunalništva razvrša v tri sklope: osnove informatike in raunalništva, obdelava podatkov in komuniciranje z uporabo informacijske tehnologije ter programiranje. Slednji sklop se izvaja le kot dodatna vsebina, odvisno od zanimanja in predznanja. Poleg tega slovenski kurikulum snov raunalništva oblikuje v tri med seboj neodvisne une teme: urejanje besedil, raunalniška omrežja in multimedija. ACM kurikulum oblikuje tri vsebinsko povezane celote, kjer posamezna enota nadgrajuje znanje prejšnje enote. Vsaka vsebinska celota vsebuje tri kljune une cilje: a) razumevanje težav, ki jih prinaša in so odvisne od družbe, ki je tehnološko osnovana ter etino obnašanje pri uporabi raunalnika in druge tehnologije; b) obvladanje znanja in spretnosti pri uporabi raunalnika in druge tehnologije ter c) znanje pri uporabi razline tehnologije za dostop do informacij, za njihovo analizo, 3 K-12 Computer/Technology Skills Standard Course of Study 368
5 interpretacijo, sintetizacijo, uporabo in sporazumevanje. Kljuni cilji so podrobneje opredeljeni in vsebinsko opisani za vsak razred posebej, pri emer je tudi vsaka vsebina dodatno opredeljena v šest kategorij (socialno/etina problematika, podatkovne baze, preglednice, uporaba tipkovnice/urejanje besedil/namizno založništvo, multimedija/predstavitev, telekomunikacije/internet). V prvi triadi teži ACM kurikulum k doseganju prvih dveh unih ciljev. Prvi je osredotoen na razumevanje pomena tehnologije v družbi, upravljanje z informacijmi, vpliv tehnologije na družbeno varnost, in uporabo pridobljenih izkušenj za zadovoljevanje lastnih potreb. Drugi pa je osredotoen na uporabo enostavnih raunalniških operacij in programov, ki uencem omogoajo samostojno delo, na uporabo tipkovnice, na oblikovanje besedila, preglednic in na uporabo multimedijskih izdelkov. Za osvajanje tretjega unega cilja, ki predvideva uporabo raunalniškega znanja in pridobljenih spretnosti ter poznavanja tehnologije, podrobno analiziranje informacij in oblikovanje baz podatkov, preglednic in diagramov ter posredovanje teh informacij, pa imajo uenci v prvi triadi še premalo znanja in izkušenj. V slovenskem kurikulumu je zapisano, da je eden od ciljev tudi pravilna in natanna uporaba izrazov, bogatenje besednega zaklada in skrb za pravilno slovensko izražanje. ACM kurikulumu vsebuje natanno izdelan slovar izrazov, pojmov in simbolov, katere umesti v eno izmed šestih vsebinskih kategorij ter v obdobje njihovega obravnavanja. Dalje, v slovenskem kurikulumu je nazornost kodiranja podatkov opredeljena kot eno od meril za dodelitev ocene izdelku, a je po drugi strani programiranje le dodatna vsebina. Med drugim, podroje programiranja, v operativnih unih ciljih, ne moremo povezati z nobenim splošnim unim ciljem slovenskega kurikuluma. Kako lahko potem v okviru multimedije, v devetem razredu, kot edino zahtevnejše znanje opredelimo pisanje algoritmov, ki rešijo zahtevnejši problem ali celo izdelavo in spremembo raunalniškega programa? e bi uporabljali ACM kurikulum, to ne bi bilo tako nenavadno. Tam se že v prvi triadi uenci nauijo, kako s pomojo niel in enic predstavimo informacije, v drugi triadi kako razumeti delovanje nekaterih algoritmov, v tretji kako uporabljati razline strategije za reševanja nalog. Poleg vsega naštetega naj še pripomnimo, da vsebina teme raunalniška omrežja, v slovenskem kurikulumu, nima ravno veliko povezave z omenjeno temo. Veina vsebin se namre ukvarja s pisarniškimi programi in z izdelavo spletnih strani, kar bolj pripada sklopu urejanja besedil in multimedije. ACM kurikulumu na tem podroju govori o omrežnem usmerjevanju, o fizini povezavi omrežij, o omrežni varnosti ipd. V resnici se prvo leto ukvarjajo uenci s spoznavanjem osnovnih pojmov za uporabo raunalnika, kar bi lahko poimenovali uvod v raunalništvo in se šele drugo leto uijo urejanja besedil. Konna ugotovitev je, da ACM kurikulum pokriva takoreko vse cilje slovenskega kurikuluma. Izrecno nista v ACM unih ciljih opredeljeni podroji, kot sta estetsko oblikovanje informacij in krepitev pozitivne samopodobe. Po ACM kurikulumu morajo uenci ob zakljuku prvega triletja znati (NCD, 2004a): 1. za uspešno rabo raunalnika uporabljati vhodne naprave (na primer miško, tipkovnico, daljinski upravljalnik) in izhodne naprave (na primer zaslon, tiskalnik) ter videorekorder, zvone kasete in drugo tehnologijo; 2. uporabljati razline medije in tehnološke vire za vodeno in samostojno uenje; 3. se pravilno izražati z uporabljanjem primernih in natannih izrazov; 4. uporabljati primerne multimedijske vire (na primer interaktivne knjige, izobraževalno programsko opremo, osnovne multimedijske enciklopedije) za podporo pri uenju; 5. delati v skupini, sodelujo med sabo, z družino in drugimi, ko uporabljajo tehnologijo v razredu; 6. prikazati pozitivno družbeno in etino obnašanje, ko uporabljajo tehnologijo; 7. odgovorno uporabljati tehnološke sisteme in programsko opremo; 8. ustvariti primerne multimedijske izdelke s podporo uiteljev, družinskih lanov in sošolcev; 369
6 9. uporabljati tehnološke vire za reševanje problemov, komunikacijo in predstavitev zamisli, idej in zgodb na primer programe, ki spodbujajo logino mišljenje, digitalne kamere, orodja za risanje in za pisanje; 10. zbirati informacije in se sporazumevati z drugimi z uporabo telekomunikacijskih sredstev, s podporo uiteljev, družinskih lanov in sošolcev. Te kompetence deloma pokriva snov urejanja besedil v slovenskem kurikulumu. Razlog je v tem, da uenci, ki obiskujejo prve tri razrede, še nimajo dovolj znanja, da bi lahko opravili vse dejavnosti in dosegli vse omenjene cilje. Uenci, ki zakljuijo drugo triletje šolanja, morajo po ACM kurikulumu znati (NCD, 2004b): 1. uporabljati tipkovnico in druge obiajne vhodne in izhodne naprave uinkovito in uspešno; 2. kako se vsakodnevno uporablja tehnologija in poznati njene prednosti in slabosti; 3. opredeliti osnovno problematiko odgovorne uporabe tehnologije in poznati posledice ob neprimerni uporabi le-te; 4. uporabljati raunalnik in dodatna tehnološka sredstva, ki izboljšajo delovno produktivnost, ublažiti ali odpraviti težave, ki jih imajo zaradi pomanjkanja doloenih spretnosti in olajšati uenje vešin, ki so opredeljene v kurikulumu; 5. uporabljati tehnološka sredstva za samostojno in skupinsko ustvarjanje prispevkov, predstavitev in komuniciranje v razredu ali s širšim obinstvom; 6. uinkovito uporabljati telekomunikacije za dostop do informacij širom po svetu, za komunikacijo z drugimi in v podporo vodenega in samostojnega izobraževanja ter za doseganje osebnih ciljev; 7. uporabljati multimedijska sredstva (kot so na primer elektronska pošta, forumi, digitalne kamere, itd.) za sodelovanje pri reševanju problemov, ki se tiejo ustvarjanja rešitev in izdelkov, ki služijo razredu in širši okolici; 8. uporabljati tehnološka sredstva, kot so kalkulatorji, video kasete in izobraževalna programska oprema, za reševanje problemov, samostojno uenje in pri drugih izobraževalnih aktivnostih; 9. doloiti, katera vrsta tehnologije je uporabna, in izbirali primerna orodja in tehnološka sredstva, s katerimi se bodo lotili opravljanja nalog in reševanja problemov; 10. vrednotiti natannost, ustreznost, primernost, razumljivost in pristranskost elektronskih virov informacij. Opisane kompetence pokrivajo minimalno in temeljno zahtevano znanje v sklopu teme urejanje besedil in raunalniška omrežja iz slovenskega kurikuluma. Ob zakljuku osnovnega šolanja, pa morajo uenci, po ACM kurikulumu, znati (NCD, 2004c): 1. uporabljati razline strategije za prepoznavanje in reševanje obiajnih vsakodnevnih težav s strojno in programsko opremo; 2. pokazati poznavanje sprememb v informacijski tehnologiji in posledice, ki jih te spremembe prinašajo na delovnem podroju in v družbi; 3. pokazati etino in zakonito obnašanje ob uporabi informacij in tehnologije in razpravljati o posledicah zlorab; 4. uporabljati orodja, ki so specifina za doloeno vsebino, programsko opremo in simulacije v podporo uenju in raziskovanju; 5. uporabljati multimedijska in drugana orodja v podporo osebni produktivnosti, sodelovanju v skupini in ob uenju ob razlinih vsebinah kurikuluma; 370
7 6. oblikovati, razviti in predstaviti širši javnosti nek izdelek z uporabo takih tehnoloških sredstev, ki dokazujejo poznavanje koncepta kurikuluma razredu in ostalim interesentom; 7. sodelovati s lani oblikovane skupine, s strokovnjaki in ostalimi z uporabo telekomunikacijskih orodij za raziskavo izobraževalnih problemov, težav in informacij ter oblikovati rešitve teh problemov za razred in ostale interesente; 8. izbirati primerna orodja in tehnološka sredstva za izvrševanje nalog in reševanje problemov; 9. pokazati poznanavanje pojmov, ki so povezani s strojno in programsko opremo, algoritmi in njihovo praktino uporabo; 10. poiskati in ovrednotiti natannost, ustreznost, primernost, razumljivost in pristranskost elektronskih virov, ki posredujejo informacije o zunanjem svetu. Ob koncu šolanja torej ACM kurikulum pokrije vse minimalne in temeljne une cilje slovenskega kurikuluma. e pregledamo celoten obseg ACM kurikuluma, lahko izlušimo še vsebine, ki v slovenskem kurikulumu predstavljajo zahtevnejše znanje in jih ta uvrša v podroje programiranja. e pregledamo konno poroilo ACM delovne skupine (Tucker et al., 2007), zasledimo primer aktivnosti, ki naj bi spodbujala osnovno razumevanje pojma algoritem, z imenom»the orange game«(igra s pomaranami). V tej igri uenci druge triade obdelajo enostaven algoritem za omrežno usmerjanje. Vsak uenec ima na svoji majki zapisano razlino število in vsak od otrok ima v vsaki roki eno oštevileno pomarano, razen enega otroka, ki ima eno roko prosto. Za vsakega od otrok obstajata natanno dve pomarani z njegovim številom. Otroci sedijo v krogu in si morajo podajati pomarane (podaja poteka samo med otrokom s prazno roko in enim od njegovih sosedno sedeih sošolcev) toliko asa, dokler vsak ne drži v rokah pomarani s svojim številom. Namre vsak usmerjevalnik ima omejeno zmožnost prejemanja in pošiljanja podatkov in je zato pomembno, da se delo porazdeli med razlinimi usmerjevalniki. Piaget (Musek in Pejak, 1997:158) pravi, da predvsem dva procesa pripomoreta k pomnjenju in osvajanju znanja asimilacija in akomodacija. Bistvo asimilacije je v tem, da nek dogodek ali predmet umestimo v že pridobljeno miselno shemo (prilagajanje okolja loveku - otrok dešifrira dogodek na podlagi elementov, ki jih že pozna), bistvo akomodacije pa je v spremembi naina razmišljanja tako, da omogoimo razumevanje in sprejmemo novo znanje, s pomojo novih izkušenj (prilagajanje loveka okolju - e ima otrok težave v razumevanju doloene snovi, bo moral, na podlagi novih izkušenj, preiti na drugaen nain razmišljanja). Ta dva procesa se izmenjujeta zaradi konstantnega iskanja ravnotežja ko se uimo nekega novega pojma, tega najprej ne znamo interpretirati, zato je otrok v stanju neravnovesja in poskuša priti do ravnovesja s tem, da spreminja nain razmišljanja in k temu vkljui nova spoznanja. ACM kurikulum predvideva, da otrok razlina znanja v zvezi z raunalnikom in tehnologijo pridobiva v okviru razlinih predmetov, tudi razlinih od Raunalništva. Kakor pravi Papertovo naelo (Papert s principle) (Wikipedia, 2007):»Nekateri izmed najbolj odloilnih korakov v razvoju mišljenja temeljijo, ne le na pridobivanju sposobnosti, ampak na uporabi osvojenega znanja na drugih podrojih.«otroci razvijejo nekakšno sprošenost in domanost do tehnologije, ki jih spremlja v unem procesu. 3. Za konec V prispevku smo pokazali na nujnost kurikularne prenove. Oblikovati moramo kurikulum, ki bo prepoznal kljuno znanje in vešine ter dejstvo, da morajo biti vsi študenti aktivni ter vkljueni v vseživljenjsko uenje v tehnološko intenzivnem okolju. Tehnologija se namre hitro razvija in spreminja ter nam ponuja dnevno novo izboljšano in naprednejšo opremo. Kurikulum bi moral biti zastavljen tako, da bi oblikoval temelje za trajno uenje in da bi se primerno prilagodil spreminjajoi se tehnologiji in inovacijam. Uspešna integracija tehnologije za podporo unim ciljem je odvisna od ve dejavnikov. Prvi je vizija in vodstvo za uspešno izvedbo in dolgoroen uspeh. Nato dostop do programske in strojne opreme, 371
8 dostopnost te opreme v unem okolju, as in spodbuda za podporo dodatnega izobraževanja za uitelje ter as za nartovanje uinkovite integracije v nove in obstojee kurikulume. Potreben je as za pregled in vrednotenje novih tehnologij in virov in finanna podpora za vzdrževanje tehnološke infrastrukture. Prav tako je integracija odvisna od jasne predstave o tem, kaj lahko na posamezni stopnji priakujemo in kaj moramo zahtevati. V ACM kurikulumu se raziskuje ve razlinih stopenj uenja raunalništva preko vseh K12 let. Jasno je, da karkoli dosežemo v srednji šoli, je odvisno od zmožnosti dostopa do tehnologije za uenca in od dosežkov raunalniško podprtega uenja v osnovni šoli. e osnovne šole opremijo uence z osnovnim znanjem, bodo šole višje stopnje uinkoviteje izvajale zahtevnejše programe raunalništva. Nekaj, esar ne moremo razumeti, je dejstvo, da kljub ogromnemu številu odprtokodnih programov in druganih odprtokodnih pripomokov ter projektov za uvajanje Linuxa v šole, ne slovenski ne ACM kurikulum ne posveata zadostno pozornost osvešanju svojih uencev o odprtokodni tehnologiji. Menimo, da potrebuje slovenski kurikulum preporod in svetujemo, da ne izumljamo izumljenega, temve enkrat napravimo tako, kot to naredijo obiajno v tujini uporabimo že zelo dodelan ACM kurikulum in ga samo nekoliko prilagodimo našim potrebam. Ker nujno potrebujemo ve raunalniškega znanja, raunalniško izobražemega kadra, moramo misliti na ustrezne vsebine že od zaetka osnovne šole. Vemo, da je na vsakem podroju izobraževanja doloen osip uencev, posebno na podroju naravoslovja in tehnike. e pa tudi to ni zadosten razlog, da bi Raunalništvo postalo obvezen uni predmet, pomislimo, koliko uencev, ki ne bo nadaljevalo šolanja po osnovni šoli, bo potrebovalo teaj raunalniškega opismenjevanja. Literatura in viri ACM International Collegiate Programming Contest ICPC (2007) Final report. Tokyo, Japonska, dosegljivo na: (icpc.baylor.edu/past). Batagelj, V., Wechtersbach, R., Gerli, I., Krapež, A., Zamuda, S. & Muršec, S. (2002). Uni nart za izbirni predmet raunalništvo. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2002, dosegljivo na: ( Racunalnistvo_izbirni.pdf). ( ). Gerli, I. (2005). Stanje in Trendi Uporabe Informacijsko Komunikacijske Tehnologije (IKT) v Slovenskih Osnovnih Šolah (poroilo o raziskovalni nalogi za leto 2005), Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, dosegljivo na: ( Internet4Classrooms, Technology tutorials found on the web, dosegljivo na: ( ). International Olympiad in Informatics IOI, Awards, dosegljivo na: ( ). The 10th International Olympiad in Informatics IOI (1998), Results of IOI 1998, Setubal, Portugalska, september, dosegljivo na: olympiads.win.tue.nl/ioi/ioi98/results.html. The 11th International Olympiad in Informatic IOI (1999), Results, Antalya-Belek, Turija, oktober 1999, dosegljivo na: (olympiads.win.tue.nl/ioi/ioi99/results.html). The 12th International Olympiad in Informatics IOI (2000), Results 2000, Peking, Kitajska, september 2000, dosegljivo na: (olympiads.win.tue.nl/ioi/ioi2000/results.txt). The 13th International Olympiad in Informatics IOI (2001), IOI2001, Tampere, Finska, julij, dosegljivo na: (olympiads.win.tue.nl/ioi/ioi2001). 372
9 The 14th International Olympiad in Informatics IOI (2002), Medalists, Yong-In City, Južna Koreja, avgust 2002, dosegljivo na: ( The 18th International Olympiad in Informatic (2006), About IOI, Merida, Yucatan, Mehika, avgust 2006, dosegljivo na: ( K-12 software, Online Store:: Products, dosegljivo na: arch&mode=search ( ). Kai, A. (2006). Uporaba Interneta v Podjetjih, Slovenija, 1. etrtletje Statistini urad Republike Slovenije, dosegljivo na: ( Kindersite, Games, dosegljivo na: ( ). Krapež A., Rajkovi, V., Batagelj, V. & Wechtersbach, R. (2001). Razvoj predmeta raunalništvo in informatika v osnovni in srednji šoli, Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike. Uredil: Grad, J. Portorož, Slovenija, april Slovensko društvo Informatika, 2001, zbornik posvetovanja, Ljubljana. Macaulay, D. (1998). The way things work, Dorling Kindersley, 1998, ZDA [interaktiven CD-ROM]. Musek, J. &, Pejak, V. (1997). Psihologija, Educy, Ljubljana. nledbetter (2007), Computer skills practice hotlist An Internet Hotlist on Computer Skills, D.C. Virgo Middle School, dosegljivo na: ( ). North Carolina Department of Public Instruction NCD (2004a). Standard Course of Study and Grade Level Competencies K-2. Public Schools of North Carolina Department of Public Instruction, 2004, dosegljivo na: (community.learnnc.org/dpi/tech/archives/k-2.pdf). North Carolina Department of Public Instruction NCD (2004b). Standard Course of Study and Grade Level Competencies 3-5. Public Schools of North Carolina Department of Public Instruction, 2004, dosegljivo na: (community.learnnc.org/dpi/tech/archives/3-5.pdf). North Carolina Department of Public Instruction NCD (2004c). Standard Course of Study and Grade Level Competencies 6-8. Public Schools of North Carolina Department of Public Instruction, 2004, (community.learnnc.org/dpi/tech/archives/6-8.pdf). Rosenberg McKay, D. (2007), Computer Literacy, About.com: Career Planning, dosegljivo na: careerplanning.about.com/od/imporxtantskills/a/comp_literacy.htm ( ). Sawyer, D. (2005), Computer & technology skills, dosegljivo na: ( ). Slenc, T.,. & Rovtar, B. (1988). Logo, Marjetka in želvica, Ciciban, 1988, Mladinska knjiga (ve prispevkov). Srednja tehniška šola Koper STŠK (2007), Strokovna gimnazija, dosegljivo na ( ). Tenbusch, J.P. (1998). Electronic school Teaching the teachers, Electronic school, marec 1998, National School Boards Association, dosegljivo na: ( Tomazin, M. (2007). Analiza unih ciljev za pouk raunalništva v osnovni šoli, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, diplomsko delo. Tucker, A., Deek, F., Jones, J., McCowan, D., Stephenson, C. in & Verno, A. (2007). A Model Curriculum for K 12 Computer Science: Final Report of the ACM K 12 Task Force Curriculum Committee. ACM, New York (csta.acm.org/curriculum/sub/k12final1022.pdf). Wikipedia, Papert's principle, dosegljivo na: ( ). 373
10 WIMS, Interactive mathematics on the internet, Univerza v Nici, Sophia Antipolis, dosegljivo na: wims.unice.fr ( ). Zupan, G. (2007). Svetovni dan telekomunikacij, Statistini urad Republike Slovenije, 16. maj 2007, dosegljivo na: ( Zveza za tehnino kulturo Slovenije ZOTKS, Znana ekipa za IOI, 25. maj 2007 ( Strokovni življenjepis Matejka Tomazin je študirala vdiplomirala v programu Matematika in raunalništvo na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti Koper. V svoji diplomski nalogi se je ukvarjala s problematiko ustreznosti slovenskega kurikuluma za pouk raunalništva v osnovni šoli.. Že v asu študija je tudi praktino delovala in pouevala matematiko na O.Š. Vojke Šmuc Izola in O.Š. Antona Ukmarja ter fiziko na Gimnaziji Koper. Andrej Brodnik je doktoriral na Univerzi v Waterlooju, Kanada. Po doktoratu se je vrnil v Slovenijo, kjer je dobil službo samo v gospodarstvu (IskraSistemi in ActiveTools) in je tam ostal (kot vodja razvoja ali tehnini direktor) do leta 2002, ko se je zaposlil na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Hkrati je raziskovalno deloval tudi na Univerzi za tehnologijo v Luleå na Švedskem, kjer ima naziv pridruženega profesorja (adjoint professor). Andrej je avtor in soavtor ve deset razlinih znanstvenih prispevkov v recenziranih publikacijah in soavtor ve patentov na Švedskem (EU) in v ZDA ter ima ve kot 200 citatov v zbirki raunalniške bibliografije CiteSeer. Dr. Brodnik je tudi prejemnik vrste nagrad in priznanj (Nagrada sklada Borisa Kidria; Fullbright štipendija; ITRC/ICR Fellowship Kanada; najboljši patent Severne in vzhodne Švedske, 1997 in 1998; Innovation Cup 1997, Švedska; najboljša spletna aplikacija, Comdex, Las Vegas, 1999; najboljši izdelek za podjetja, IT 2000 Sydney Conference, Avstralija, 2000; najboljši na INFOS 2000, INFOS, Ljubljana, 2000; IBM Faculty Award, 2004). Trenutno je dr. Brodnik prorektor za študijsko dejavnost na Univerzi na Primorskem. 374
AB ppt
Računalništvo in informatika je... Andrej Brodnik, UL FRI, andrej.brodnik@fri.uni-lj.si Računalništvo in informatika za področje obdelave podatkov (informacij) sta se oblikovala izraza: Computer Science
Prikaži večMicrosoft Word - Kocijancic2006
Informacijska družba IS 2006 / Information Society IS 2006 9. mednarodna multi-konferenca / 9th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večSinopsis
Socialno integracijski vidiki vkljuevanja otrok s posebnimi potrebami v šolo in vrtec Avtorji: Lebari Nada, Grum Kobal Darja, Kolenc Janez V izhodišu smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja:
Prikaži večInformacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa
Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži večPredmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and le
Predmet: Course title: UČNI NAČRT PREDMETA / COURSE SYLLABUS DIDAKTIČNA IGRA PRI POUKU SLOVENŠČINE Študijski program in stopnja Study programme and level Študijska smer Study field Letnik Academic year
Prikaži večInformacijska družba IS 2008 / Information Society IS mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževa
Informacijska družba IS 2008 / Information Society IS 2008 11. mednarodna multi-konferenca / 11 th Intermational Multi-Conference Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi / Education in Information
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Sirikt-SK-FV.ppt
E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete E-books for selected science and technical subjects Slavko KOCIJANČIČ Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta slavko.kocijancic@pef.uni-lj.si Franc
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večSvet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na podlagi pete alineje 51
Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi pete alineje enajstega odstavka 51. h člena Zakona o visokem šolstvu (Ur. l. RS, št. 119/06 uradno prečiščeno besedilo,
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži več21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: Kontakt: Referat Pedagoške fakultete
21. PEDAGOŠKA FAKULTETA Kardeljeva ploščad 16, 1000 Ljubljana, Več informacij na: www.pef.uni-lj.si Kontakt: Referat Pedagoške fakultete (referat@pef.uni-lj.si, tel.: +386(0)15892343, +386(0)15892201)
Prikaži večLetni posvet o izobraževanju odraslih november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišč
20. november 2013, Austria Trend Hotel Ljubljana Izhodišča za novo finančno perspektivo 2014-2020 na področju izobraževanja odraslih Mag. Katja Dovžak Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Osnovnošolsko izobraževanje Dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica Osnovnošolsko izobraževanje 2017/2018 Vzgojno izobraževalni zavodi Osnovne šole Osnovne šole s prilagojenim programom Glasbene šole Zavodi
Prikaži večDeans Office
Dekan izr. prof. dr. Janez Stare Gosarjeva ulica 005 SI-1000 Ljubljana T: +386 1 5805 561 F: +386 1 5805 521 crpo@fu.uni-lj.si www.fu.uni-lj.si Datum: 20. 6. 2016 Številka: 30000-07/2016-1 V skladu z določili
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP
Osnovna šola dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI V ŠOLSKEM LETU 2017/18 Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Neobvezni izbirni predmeti so novost, ki se postopoma uvršča
Prikaži večLetni posvet o IO 2018 in letna konferenca projekta EUPO
23. in 24. oktober, Kongresni center Habakuk, Maribor RAZVOJNI KORAKI DO LETA 2020 IN NAPREJ VIDIK ANDRAGOŠKEGA CENTRA SLOVENIJE Andrej Sotošek, Andragoški center Slovenije Vsebina predstavitve Ključni
Prikaži večMicrosoft Word - polensek-1.doc
Spletna učilnica športne vzgoje res deluje? Janja Polenšek OŠ Dobje janja.polensek@gmail.com Povzetek S pospešenim uvajanjem informacijsko-komunikacijske tehnologije v proces izobraževanja na OŠ Slivnica
Prikaži večDIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA IZVEDBO ŠPORTNO-NARAVOSLOVNEGA TABORA
POROČILO O KAKOVOSTI ZA ŠOLSKO LETO 2013/14 Ljubljana, oktober 2014 VEGOVA Ljubljana: Poročilo o kakovosti za šolsko leto 2013/14 1 Osnovni podatki o šoli: Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in
Prikaži večPowerPointova predstavitev
OD STRATEGIJ DO RECEPTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Samo Hribar Milič, Gospodarska zbornica Slovenije Andragoški kolokvij, Ljubljana, 31.5.2019 KAJ JE POMEMBNEJŠE ZA NAČRTOVANJE: - Tisto kar vemo - Tisto
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMACIJSKA PISMENOST Tomaž Bešter Center za informacijske storitve NUK 01/2001-200 tomaz.bester@nuk.uni.lj.si Dnevni red Podatek informacija znanje; vrste pismenosti Zakaj je informacijska pismenost
Prikaži večUniverza v Mariboru
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM PREDŠOLSKA VZGOJA Prerazporeditev ur med semestri štud. programa Predšolska vzgoja je bila potrjena na 9. izredni seji Senata PEF dne 14. 9. 2007 in na 1. korespondenčni
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večSlide 1
Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja PREDSTAVITEV ZA STARŠE ŠOLSKO LETO 2011/12 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo
Prikaži večPriloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z
Priloga Ekonomske fakultete (EF UL) k Merilom za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev ter sodelavcev Univerze v Ljubljani z dne 25.10.2011, s spremembami (Merila) V tej prilogi
Prikaži večNa podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne je po predhodni obravnavi
Na podlagi 65. člena Akta o ustanovitvi zasebnega vzgojno izobraževalnega zavoda»waldorfska šola Ljubljana«z dne 13. 7. 2015 je po predhodni obravnavi in potrditvi besedila na pedagoški konferenci zavoda
Prikaži večPrimer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur:
Primer obetavne prakse za dejavnost-i z uporabo IKT 1 Učitelj: MARIJA VOK LIPOVŠEK Šola: OŠ Hruševec-Šentjur Predmet: Biologija 8 Razred: 8.b Št. ur: 1 Vsebinski sklop: OGRODJE Tema: VRSTE IN NALOGE KOSTI
Prikaži večMicrosoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica
Prikaži večFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) (04) E pošta: Splet
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj Tel.: (04) 237 42 22 (04) 237 42 15 E pošta: vs@fov.uni-mb.si; un@fov.uni-mb.si Spletna stran: http://www.fov.uni-mb.si Informativno mesto:
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži večkolofon
1 Uredni{ki odbor Jana [ubic Prislan, Irena Porekar Kacafura, Igor Ravbar, Nada Mad arac, Eva Ilec in Zoran Mili} Glavni in odgovorni urednik Zoran Mili} Tehni~ni urednik Zoran Mili}, Gorazd Lemaji~ Lektorica
Prikaži večŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za
ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO Šegova ulica 112, 8000 Novo mesto Višja strokovna šola Datum: 7. 7. 2015 Razpis za imenovanje predavateljev Zadeva: Razpis za imenovanje predavateljev Višje strokovne šole Šolskega
Prikaži večMicrosoft Word - Brosura neobvezni IP 2018
Drage učenke in učenci, spoštovani starši! Po 20. a člen ZOoš šola ponuja za učence 1.razreda, 4. 9. razreda neobvezne izbirne predmete. Šola bo za učence 1. razreda izvajala pouk prvega tujega jezika
Prikaži večKomisija za Čopove diplome in priznanja pri ZBDS je na svoji seji dne 5
Na podlagi določil 33., 98. in 120. člena Statuta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Zveza) je Občni zbor Zveze na svoji redni seji dne 10. 5. 2011 sprejel PRAVILNIK O PODELJEVANJU
Prikaži večpredstavitev fakultete za matematiko 2017 A
ZAKAJ ŠTUDIJ MATEMATIKE? Ker vam je všeč in vam gre dobro od rok! lepa, eksaktna veda, ki ne zastara matematičnoanalitično sklepanje je uporabno povsod matematiki so zaposljivi ZAKAJ V LJUBLJANI? najdaljša
Prikaži večMicrosoft Word - Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki doc
Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB) Podatki o predpisu: Uradni list RS, št. 56-2342/2008, stran 6015 Datum objave: 6.6.2008 Veljavnost: od 21.6.2008 Podatki o tej verziji istopisa: Zadnja
Prikaži večPKP projekt SMART WaterNet_Opis
PKP projekt SMART WaterNet Po kreativni poti do znanja (PKP) opis programa Program Po kreativni poti do znanja omogoča povezovanje visokošolskih zavodov s trgom dela in tako daje možnost študentom za pridobitev
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večRAZPIS ZA VPIS IN IZVEDBA VPISA v izobraževalne programe za odrasle v šolskem letu 2017/2018 Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje ID št.za DDV: SI57
RAZPIS ZA VPIS IN IZVEDBA VPISA v izobraževalne programe za odrasle v šolskem letu 2017/2018 Trg zbora odposlancev 30, 1330 Kočevje ID št.za DDV: SI57553718 Matična št.: 5052513000 Registrski organ: Okrožno
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večPowerPointova predstavitev
INFORMATIKA Tečaj za višjega gasilca OGZ PTUJ 2017 PRIPRAVIL: ANTON KUHAR BOMBEK, GČ VSEBINA TEORETIČNA PREDAVANJA INFORMACIJSKI SISTEMI SISTEM OSEBNIH GESEL IN HIERARHIJA PRISTOJNOSTI PRAKTIČNE VAJE ISKANJE
Prikaži večDiapozitiv 1
Ključne kompetence za uspešno delo knjižničarja Kako jih razvijati? Dr. Vlasta Zabukovec Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo FF, UL Kompetence Študij, vseživljenjsko učenje
Prikaži več(Microsoft Word - Merila, metode in pravila - \350istopis )
DRŽAVNOTOŽILSKI SVET Trg OF 13, 1000 LJUBLJANA Tel.: 01 434 19 63 E-pošta: dts@dt-rs.si Številka: Dts 5/15-12 Datum: 27. 10. 2016 Državnotožilski svet (v nadaljevanju: Svet) je na svoji 64. seji dne 27.
Prikaži večDRUŽINSKO BRANJE
DRUŽINSKO BRANJE: BRALNI PROJEKT MESTNE KNJIŽNICE KRANJ Jure Bohinec Ponedeljek, 10. 9. 2018 Bralno društvo Slovenije Nacionalni strokovni posvet BEREMO SKUPAJ, Cankarjev dom v Ljubljani Dejavnosti za
Prikaži večŠolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-Knjižnica
Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola, program Predšolska vzgoja Medpredmetna povezava Informatika-Igre za otroke-knjižnica Vsebinski sklop: Uradno komuniciranje preko elektronske pošte
Prikaži večŠtevilka: / Datum: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: sklad) na podlagi Zakona o
Številka: 1103-2/2014-1 Datum: 19. 6. 2014 Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: sklad) na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 (63/07 popr.),
Prikaži več08_03
OBVESTILO O RAZPISU ZA OBLIKOVANJE REZERVNEGA SEZNAMA Naziv delovnega mesta Funkcionalna skupina/razred AD 6 Vrsta pogodbe Sklic Rok za prijavo Kraj zaposlitve Veljavnost rezervnega seznama do Število
Prikaži večDatum in kraj
Ljubljana, 5. 4. 2017 Katalog znanj in vzorci nalog za izbirni izpit za vpis na magistrski študij Pedagoško računalništvo in informatika 2017/2018 0 KATALOG ZNANJ ZA IZBIRNI IZPIT ZA VPIS NA MAGISTRSKI
Prikaži večPONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19
PONUDBA NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV 4., 5. IN 6. RAZRED ŠOLSKO LETO 2018/19 UVOD V šolskem letu 2014/15 so se začele uporabljati določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni
Prikaži večDiapozitiv 1
VSEŽIVLJENJSKO UČENJE ZAPOSLENIH, KOMPETENČNI CENTRI N KAKO DO NOVIH DELOVNIH MEST DAMJANA KOŠIR Generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Prikaži večgive yourself a digital makeover
Prenos znanja v praksi in projekti pametne vasi prof. dr. Janez Bešter 33. Posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, 26.11.2018, Thermana, Laško Načrti in primeri AKIS Od načrtov v izvedbo in praktično
Prikaži več(Microsoft Word - 39_Vklju\350enost odraslihv formalno izobra\236evanje)
Andragoški center Slovenije 39. Statistični podatki: Vključenost odraslih v formalno izobraževanje Opomba: Informacijo o vključenosti odraslih v formalno izobraževanje (glej informacijo številka 38) nadgrajujemo
Prikaži večKomisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: T: Režim študija Predmet: Uvod
Komisija za študijske zadeve UL Medicinske fakultete Vrazov trg 2 SI-1000 Ljubljana E: ksz@mf.uni-lj.si T: +386 1 543 7700 Režim študija Predmet: Uvod v medicino, modul Informatika Študijski program: EMŠ
Prikaži večINFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE ŠTUDIJ INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ Border Memorial: Frontera de los Muertos, avtor John Craig Freeman, javno umetniško delo obogatene resničnosti,
Prikaži večPoročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega proj
Poročilo projekta : Učinkovita raba energije Primerjava klasične sončne elektrarne z sončno elektrarno ki sledi soncu. Cilj projekta: Cilj našega projekta je bil izdelati učilo napravo za prikaz delovanja
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Državni izpitni center *M11145113* INFORMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 10. junij 2011 SPLOŠNA MATURA RIC 2011 2 M111-451-1-3 IZPITNA POLA 1 1. b 2. a 3. Pojem se povezuje
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večMicrosoft Word - Intervju_Lebar_SID_banka
INTERVJU: Leon Lebar, direktor oddelka za zavarovanje kreditov in investicij SID banke, d.d. G. Leon Lebar je bil kot gost iz prakse letos povabljen k predmetu Mednarodno poslovanje. Študentom je na primerih
Prikaži večSrednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA
Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana Ptujska ulica 6, 1000 Ljubljana STATISTIKA REGISTRIRANIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI PROJEKTNA NALOGA Mentor: Andrej Prašnikar (tehnično komuniciranje)
Prikaži večRazpis - podiplomski študij
RAZPIS ZA VPIS V DOKTORSKA ŠTUDIJSKA PROGRAMA 3. STOPNJE UNIVERZE NA PRIMORSKEM PEDAGOŠKE FAKULTETE V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/2017 Za vpis v podiplomske doktorske študijske programe 3. stopnje v študijskem
Prikaži večMicrosoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M12224223* Višja raven JESENSKI IZPITNI ROK Izpitna pola 3 Pisno sporočanje A) Pisni sestavek (v eni od stalnih sporočanjskih oblik) (150 180 besed)
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 39 / / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČI
Uradni list Republike Slovenije Št. 39 / 8. 6. 2018 / Stran 6173 EVROPSKA ŠOLA:... Učenec:... Datum rojstva:... Letnik:... Razrednik:... ŠOLSKO POROČILO šolsko leto Sodeluje pri učenju. Pozorno posluša.
Prikaži večŠPORTNA VZGOJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
UČNI NAČRT ZA ŠPORTNO VZGOJO - OSNOVNA ŠOLA DR. MARJETA KOVAČ DR. JANKO STREL SPLOŠNI PODATKI Sprejet na 21. seji Strokovnega sveta za splošno izobraževanje dne 12. 11. 1998. Kupite ga lahko v založni
Prikaži večFakulteta za kemijo in UN program 1.stopnje kemijsko tehnologijo Tehniška varnost Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o
Univerzitetni študijski program Tehniška varnost Podatki o študijskem programu Prvostopenjski univerzitetni študijski program TEHNIŠKA VARNOST traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih
Prikaži večUniverzitetni študijski program Fizika I
Medicinska fizika II. stopnja 1. Splošni podatki o študijskem programu Ime študija: Magistrski študijski program Medicinska fizika. Stopnja študija: Druga bolonjska stopnja. Vrsta študija: Enopredmetni
Prikaži večVSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE
Univerza v Ljubljani Naravoslovnoteniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo VSEBINSKI NASLOV SEMINARSKE NALOGE TITLE IN ENGLISH Avtorja: Študijska smer: Predmet: Informatika in metodologija diplomskega dela
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži več1
Vsebina je nastala v okviru dejavnosti projekta Evalvacija in spremljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega sistema s pomočjo mednarodnih raziskav in študij, ki ga omogoča sofinanciranje Evropskega socialnega
Prikaži večEVRO.dvi
Management tehnologije dr. Cene Bavec Management tehnologije postaja v gospodarsko in tehnološko razvitih državah eno temeljnih managerskih znanj. V Sloveniji nimamo visokošolskih in univerzitetnih programov
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 4. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 Učenec, ki si izbere neobvezni izbirni predmet, ga mora obiskovati
Prikaži večDiapozitiv 1
Mariborska knjižnica kot osrednja območna knjižnica Anka Rogina, 18. 11. 2014 PO SKUPNIH POTEH DO NOVIH SPOZNANJ MARIBORSKA KNJIŽNICA Osrednje območne knjižnice Pravna osnova: Zakon o knjižničarstvu (2001)
Prikaži večKadrovski načrt in plan dela 2017
KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred
Prikaži večPowerPoint Presentation
INFORMATIVNI DAN 2019 ELEKTROTEHNIK ELEKTROTEHNIK izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK naziv strokovne izobrazbe: elektrotehnik elektrotehnica trajanje izobraževanja: 4 leta zaključek izobraževanja: poklicna
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večPredmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje Slovenski jezik in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov (
Predmetnik dvopredmetnega pedagoškega študijskega programa 2. stopnje in književnost Predmetnik je sestavljen iz: obveznih predmetov ( 26 ), nabora izbirnih predmetov ( 6 ), PDP-modula, obveznega magistrskega
Prikaži večEVROPSKI TEDEN DENARJA, marec 2019 Združenje bank Slovenije je tudi letos aktivno vključeno v projekt Evropski teden denarja, ki se odvija pod
EVROPSKI TEDEN DENARJA, 25. 29. marec 2019 Združenje bank Slovenije je tudi letos aktivno vključeno v projekt Evropski teden denarja, ki se odvija pod okriljem Evropske bančne federacije (EBF). V času
Prikaži večPowerPoint Presentation
Oddelek za pedagogiko in andragogiko FF UL Pedagoško-andragoški dnevi 2018 25. januar 2018 SVETOVANJE NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA: VLOGA PEDAGOGA IN ANDRAGOGA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJAH
Prikaži večARRS-TURAZ-JR-Prijava/2010 Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni lis
Stran 1 od 7 Oznaka prijave: Javni razpis za (so)financiranje uveljavljenih raziskovalcev iz tujine v letu 2011 (Uradni list RS, št. 40/2010, z dne 21.5.2010) PRIJAVNA VLOGA A. PODATKI O PRIJAVITELJU 1.
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Milan Ojster\232ek_IJU2014)
Organizacijski, tehnični in pravni vidiki vzpostavitve nacionalne infrastrukture odprtega dostopa Milan Ojsteršek Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 08. 12.
Prikaži večPOTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo u
POTEK POUKA TUJIH JEZIKOV - dolžnost učencev je, da redno in točno obiskujejo pouk, - pri pouku sodelujejo, pišejo zapiske - k pouku redno prinašajo učbenik in delovni zvezek, ki sta obvezna učna pripomočka
Prikaži večMicrosoft Word - GG_Toolbox-exc_si _todo p17.doc
Orodja / Metode Golden Goal Osnovne spretnosti & Učenje komuniciranja z vključenimi športnimi aktivnostmi (Slovenian version) 1 Projekt Golden Goal je bil ustanovljen s pomočjo SOCRATES-GRUNDTVIG programa
Prikaži večIztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENO
Iztok KOSEM in Špela ARHAR HOLDT Trojina, zavod za uporabno slovenistiko www.trojina.si ANALIZA BESEDIŠČA IN SKLADNJE V BESEDILIH TESTA BRALNE PISMENOSTI PISA 2009 TEMA POROČILA PISA (The Programme for
Prikaži večOsnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018
Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova 16, Ljubljana NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI ZA UČENCE 5. RAZREDA ŠOL. LETO 2018/2019 Ljubljana, april 2018 V 5. razredu si učenci lahko izberejo največ dve uri pouka
Prikaži večVLOGA ZA UDELEŽBO DIJAKA/DIJAKINJE NA NAGRADNI STROKOVNI EKSKURZIJI za šolsko leto 2016/2017, rojen(a), (ime in priimek) (datum rojstva) dijak(inja) o
VLOGA ZA UDELEŽBO DIJAKA/DIJAKINJE NA NAGRADNI STROKOVNI EKSKURZIJI za šolsko leto 2016/2017, rojen(a), (ime in priimek) (datum rojstva) dijak(inja) oddelka v šolskem letu 2016/2017 se želim udeležiti
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večOrganizacija, letnik 41 Razprave številka 6, november-december 2008 Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potreb
Funkcionalno izobra`evanje turisti~nih delavcev za delo z gosti s posebnimi potrebami Boštjan Bizjak, Margareta Ben~i~, Miro Grabar Univerza na Primorskem, Turistica, Obala 11a, 6320 Portoro`, Slovenija,
Prikaži večUNIVERZA NA PRIMORSKEM VISOKOŠOLSKA PRIJAVNO-INFORMACIJSKA SLUŽBA ANALIZA PRIJAVE IN VPISA NA UNIVERZO NA PRIMORSKEM ŠTUDIJSKO LETO 2014/2015 Koper, N
UNIVERZA NA PRIMORSKEM VISOKOŠOLSKA PRIJAVNO-INFORMACIJSKA SLUŽBA ANALIZA PRIJAVE IN VPISA NA UNIVERZO NA PRIMORSKEM ŠTUDIJSKO LETO 2014/2015 Koper, November 2014 ANALIZA PRIJAVE IN VPISA ZA ŠTUDIJSKO
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večPredlog navodil članicam za pripravo predstavitve novih študijskih programov, namenjene objavi v predstavitvenem zborniku in na spletnih straneh člani
Predstavitveni zbornik študijskega programa za štud. leto 2019/20 UNIVERZITETNI DVOPREDMETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE BIBLIOTEKARSTVO IN INFORMATIKA UNIVERZA V LJUBLJANI, FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK
Prikaži večINFORMACIJSKA DRUŽBA IS oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proc
INFORMACIJSKA DRUŽBA IS 2010 15. oktober 2010 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V INFORMACIJSKI DRUŽBI Integriranje spletne aplikacije Bubbl v vzgojno učni proces Introduction of Bubbl Web Application into Educational
Prikaži večMicrosoft Word - pravilnik diploma_1.doc
Na podlagi Statuta Univerze v Ljubljani in 42. člena Pravil o organiziranosti in delovanju Visoke šole za zdravstvo je senat Univerze v Ljubljani Visoke šole za zdravstvo na 38. redni seji dne 16. 10.
Prikaži večGRM NOVO MESTO SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM SEZNAM UČBENIKOV IN DEL. ZVEZKOV ZA ŠOL. L. 2019/2020 Gastronomsko-turistični tehnik, 1. letnik S
SEZNAM UČBENIKOV IN DEL. ZVEZKOV ZA ŠOL. L. 2019/2020 Gastronomsko-turistični tehnik, 1. letnik Od branja do znanja. Književnost 1, učbenik za prvi letnik, DZS Na pragu besedila 1, izdaja s plusom, samostojni
Prikaži večN E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l
N E O B V E Z N I I Z B I R N I P R E D M E T I O s n o v n a š o l a P o l z e l a P o l z e l a, a p r i l 2 0 1 7 Dragi učenci, spoštovani starši! V šolskem letu 2017/18 bomo učencem 4., 5. in 6. razredov
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večNa podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV
Na podlagi Zakona o visokem šolstvu, Statuta Univerze v Ljubljani ter Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za družbene vede (FDV) je senat FDV na seji 5. 2. 2018 sprejel P R A V I L N I K O PREHODU
Prikaži večMAGISTERIJ
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE MAGISTRSKO DELO ORGANIZACIJSKI MODEL SPREMLJANJA ZASEDENOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENIH STORITEV Mentor: izred. prof. dr. Robert Leskovar Kandidat: Emil
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - petek_16_30_B_Zabret [Read-Only] [Compatibility Mode]
RAZVOJ IKT KOMPETENC ali Z RAZVOJEM IKT KOMPETENC do E-POUČEVANJA Jožica Senica Zabret OŠ Marije Vere Kamnik Kranjska gora, 17. 4.2009 Razvoj IKT kompetenc? IKT veščine niso nadstandard, temveč baza za
Prikaži več