Microsoft Word - studisjki vodnik 0708.doc

Transkripcija

1 Š T U D I J S K I V O D N I K MEHATRONIKA 1

2 Študijskemu vodniku na pot Pozdravljeni študentje Višje šole za mehatroniko. To je nov in zanimiv študij, ki se vedno bolj uveljavlja. TŠC Kranj je ena izmed treh višjih strokovnih šol v Sloveniji, na kateri izobražujemo za poklic inženir/inženirka mehatronike. Naš center ima dolgoletno in uspešno tradicijo strokovnega izobraževanja v Kranju na področju elektrotehnike in strojništva. Mehatronika je sinteza elektrotehnike, strojništva in informatike in izobraževanje na tem področju predstavlja enega izmed novih izzivov, ki jih sproža hiter razvoj tehnike. Višja šola za mehatroniko je bila ustanovljena kot ena izmed treh organizacijskih enot TŠC Kranj spomladi 2005 in je v študijskem letu 2005/2006 začela z izobraževanjem rednih in izrednih študentov. Ustanovitev višje strokovne šole je velika pridobitev za TŠC in Kranj pa tudi velika pridobitev za lokalno gospodarstvo, ki pri izvajanju študijskega procesa s šolo tesno sodeluje. Tehnični študiji zahtevajo resno delo, a z odgovornim pristopom in zaupanjem vase in v svoje sposobnosti boste uspeli. Ne le v šoli, ampak tudi pri delu in v življenju. Vi boste v študij vložili svoj trud in čas, mi pa vam bomo skušali posredovati potrebno znanje, ki ga boste uporabili na delovnem mestu in v vsakdanjem življenju. Odločitev je bila vaša. Z njo je vaš cilj, da uspešno zaključite študij, postal tudi naš. Z dobrim sodelovanjem in medsebojnim zaupanjem bomo uspeli. Andreja Pogačnik, prof., direktorica 2

3 Spoštovana študentka, spoštovani študent! Prepričani smo, da je izbira študija na naši šoli dobra naložba za vse življenje. Živimo namreč v družbi sprememb, v kateri zaposlitvena problematika postaja vse bolj pereča. Globalizacija industrije, selitev proizvodnje v države z nizko ceno delovne sile in potreba po zniževanju stroškov narekujejo razvoj novih inovativnih izdelkov in tehnologij, zato za uspeh na trgu postaja ključno znanje. Eno izmed ključnih znanj na področju razvoja in raziskav praktično vseh panog predstavlja mehatronika. Pri mehatroniki ne gre za združevanje področij strojništva, elektrotehnike in informatike, pač pa za zlivanje teh področij v eno. Hkrati mehatronika odpira možnost tudi na področju trženja in vodenja. Glede na pričakovanja, da bo šel v bodoče razvoj še hitreje, bodo imeli pri reševanju velikega števila problemov prihodnosti ravno inženirji mehatronike zelo pomembno vlogo. Veseli smo, da ste se nam pridružili. Skupaj bomo odkrivali novosti ter gradili vašo prihodnost! mag. Branka Jarc Kovačič, ravnateljica 3

4 Kazalo 1. ZNAČILNOSTI ŠTUDIJA POKLIC PRIHODNOSTI ŠTUDIJSKI PROGRAM VPIS V ŠTUDIJSKI PROGRAM PREDMETNIK IN ŠTUDIJSKE OBVEZNOSTI PRIDOBIVANJE ZNANJA OCENJEVANJE ZNANJA IZPITNI ROKI IZPITNI RED NAPREDOVANJE PO PROGRAMU ZAKLJUČEK ŠTUDIJA MOŽNOST NADALJEVANJA ŠTUDIJA PRENOVA VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA ORGANIZIRANOST VIZIJA STATUS ŠOLE PODATKI ŠOLE ORGANI ŠOLE ORGANIZACIJA ŠTUDIJA IZVAJANJE IN TRAJANJE ŠTUDIJA ČASOVNI RAZPORED PREDAVANJ IN ODMOROV PRILAGODITEV IZREDNEGA ŠTUDIJA OBVEŠČANJE IN INFORMIRANJE REFERAT ZA ŠTUDIJSKE IN ŠTUDENTSKE ZADEVE INFORMACIJSKI TERMINAL OGLASNA DESKA SPLETNE STRANI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE KONTAKTNI NASLOVI PREDAVATELJEV POSTOPEK PRIJAVLJANJA IN ODJAVLJANJA IZPITA PREGLED PRIJAV IN OCEN OPREMLJENOST ŠTUDIJSKI KOLEDAR PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTUDENTOV ZAKONI, PRAVILNIKI, POSLOVNIKI, STANDARDI NAVODILA ZA OPRAVLJANJE OBVEZNOSTI USPEŠEN ŠTUDIJ NEKAJ PRAVIL USPEŠNEGA ŠTUDIJA USPEŠNI NA IZPITU ŽIVLJENJSKI POGOJI ŠTUDENTOV

5 1. ZNAČILNOSTI ŠTUDIJA 1.1. Poklic prihodnosti Živimo v svetu hitrih tehnoloških sprememb. Vse večja konkurenca zahteva razvoj novih produktov, spretnosti in znanj. Na področju inženirskih znanosti dobiva mehatronika vse pomembnejše mesto. V prihodnosti bo postala še pomembnejša, saj globalizacija in potrošniška družba zahtevata proizvode in storitve najboljše kakovosti. Mehatronika je relativno nova, interdisciplinarna veda, saj se je izraz mehatronika prvič pojavil pred približno štiridesetimi leti na Japonskem v elektrotehniškem podjetju Yaskawa, kot kombinacija besed "meha" in "tronika". Zamišljena je bila kot sredstvo za dopolnjevanje mehanskih komponent z elektronskimi v precizni mehaniki. S časom se je koncept mehatronike razširil, saj so se z razvojem tehnike začeli razvijati tudi računalniki in z njim informatika. Postajali so vse zmogljivejši in manjši. Tako danes v tehniki zagotovo ni več področja, ki bi si ga lahko predstavljali brez računalniško podprtih sistemov. Ravno tako je računalnik posegel na področje mehanike in elektronike ter tako postal sestavni del mehatronike. Zmotno je prepričanje, da med mehatronske proizvode sodijo le roboti. Tipične mehatronske sisteme, kot so na primer: avtomatizirani stroji, linije, sistemi za izdelavo, obdelavo, oblikovanje, montažo, polnjenje, embaliranje, tiskanje, transport, skladiščenje, avtomatske zapornice, kretnice, osebna dvigala, avtopralnice, garažna vrata, avtomobilska tehnika (inteligentni pogon, udobje in varnost - ABS, EBV, EDS, bela tehnika (sodobni pomivalni in pralni stroji ), inteligentne instalacije, finomehanski procesorsko krmiljeni sistemi (samopostrežni avtomati, tehtnice, fotokopirni in podobni stroji, risalniki, tiskalniki, CD/DVD pogoni ), danes najdemo v strojni, elektro, računalniški industriji, medicini, prometu, v naših domovih, v svetu zabave in podobno. Mehatronika pomeni novo filozofijo, nov način razmišljanja, ki poleg sinergije vseh omenjenih področij (Slika 1), omogoča zasnovo, načrtovanje in gradnjo funkcionalno novih proizvodov z namenom doseči najboljše možne rešitve. 5

6 Slika 1: Mehatronika je interdisciplinarna veda Prisotnost mehatronskih sistemov zahteva drugačen, nov pristop. Ne le pri načrtovanju (večja kakovost, zanesljivost in funkcionalnost, različna stopnja zahtevnosti, čim nižja poraba energije, cenovna dostopnost), ampak tudi kasnejšem vzdrževanju. Namesto, da bi iskali inženirske rešitve za vsako zahtevo posebej, integriramo precizno mehaniko, elektroniko, avtomatsko vodenje in informatiko že v osnovni proces načrtovanja. Možnosti zaposlitve Svoje delovno mesto bodo inženirji in inženirke mehatronike našli na številnih področjih, kot so: vodenje projektov, vodenje in izvajanje marketinga ter projektne prodaje, vodenje vzdrževanja, snovanje zahtevnih mehatronskih sistemov, programiranje zahtevnih numerično krmiljenih strojev, avtomatizacije proizvodnih procesov, robotizacije proizvodnih procesov. Raznolikost, pestrost in praktična usmerjenost višješolskega strokovnega študija vam zagotavljajo dobre zaposlitvene možnosti in veliko gotovost za poklicno kariero. 6

7 1.2. Študijski program Cilji programa mehatronika Poleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja študent: obvlada pisno in govorno sporazumevanje v tujem jeziku s poudarkom na strokovni in poslovni terminologiji; spozna temeljne metode in tehnike poslovnih komunikacij ter veščine vodenja in poslovanja; spozna pomen trženja blaga in storitev; pridobi praktično uporabna znanja, podprta s teoretičnimi osnovami in si razvija sposobnost za uspešno samostojno in timsko delo; si pridobi in razširi znanje iz elektrotehnike, strojništva in informatike v povezavi z ekonomijo, vodenjem in poslovnim sporazumevanjem; si oblikuje samozavest in odločnost za poslovne odločitve in reševanje konkretne strokovne problematike; pridobi sposobnost za samostojno spremljanje razvoja stroke in prevzema pobude za uvajanje novosti v praksi; pridobi ustrezno znanje in sposobnost za sporazumevanje in dogovarjanje s poslovnimi partnerji; spozna osnovne predpise in pomen varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja; osvoji znanje o varnosti v podjetju, se zaveda njenega pomena in zna zagotoviti varno delo; razvija skrb za varstvo okolja in ekološko osveščenost za zmanjševanje onesnaževanja okolja; se usposobi za kritično presojo in odgovorno ravnanje v delovnem okolju in družbi in se zaveda pomembnosti zagotavljanja potrebne kakovosti proizvodnega procesa; spozna temeljno zakonodajo, standardizacijo, tehnične predpise, certificiranje ter sisteme za zagotavljanje kakovosti s področja elektrotehnike, strojništva in informatike; spozna področja projektiranja in izvedbe mehatronskih sistemov; spozna osnovne predpise in pomen elektronskega varovanja ter arhiviranja podatkov; obvlada načine zajemanja in prenosa podatkov; spozna gradnike informacijskih in komunikacijskih sistemov; spozna informacijska orodja in se jih nauči uporabljati; pridobi temeljna teoretična znanja s področja algoritmičnega razmišljanja in razvijanja programskih rešitev; spozna metode in postopke planiranja avtomatizacije; se usposobi za ugotavljanje napak in njihovo odpravljanje na mehatronskih sistemih; spozna orodja, naprave in uporabo inštrumentov, potrebnih za opravljanje dela na področju mehatronskih sistemov; zna poiskati potrebne podatke v katalogih, priročnikih in tehničnih navodilih z osebnim računalnikom, povezanim v svetovni splet; 7

8 razširi, poglobi ter utrdi znanja s področja elektrotehnike, strojništva in informatike in nadgradi teoretično ter praktično poklicno usposobljenost, pridobljeno v predhodnem izobraževanju; vrednoti rešitve, izdelke in opremo na področju mehatronike; zna uvajati, pripravljati in nadzirati sistem celovitega produktivnega vzdrževanja (TPM); pridobi znanja in razvija spretnosti za uspešno delo in strokovno rast ter funkcioniranje v delovnem okolju; razvija moralni in etični čut za poštenost, natančnost, vestnost pri delu ter upoštevanje avtorskih pravic Vpis v študijski program V višješolski strokovni program mehatronika se lahko vpiše, kdor ima opravljeno: maturo, poklicno maturo (ali zaključni izpit oz. diplomo pred uvedbo poklicne mature) po programu gimnazije, kateremkoli programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe (tudi programu za pridobitev poklicnotehniške izobrazbe) oziroma opravljenem poklicnem tečaju; mojstrski ali delovodski oziroma poslovodski izpit ter najmanj tri leta delovnih izkušenj ter opravljen preizkus znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matematike ali tujega jezika v obsegu, določenem za poklicno maturo. Omejitev vpisa in merila za izbiro V primeru, da je prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih vpisnih mest, višja strokovna šola s soglasjem ministra za šolstvo in šport sprejme sklep o omejitvi vpisa. Kandidati se razvrstijo po številu doseženih točk. Upoštevajo se naslednja merila za izbiro: za kandidate s končano gimnazijo ali drugim programom za pridobitev srednje strokovne izobrazbe oziroma poklicnim tečajem se upošteva seštevek: s faktorjem 2 pomnožene ocene splošnega uspeha pri maturi, poklicni maturi ali zaključnem izpitu (izraženo v točkah in pretvorjeno v ocenjevalno lestvico od 2 do 5); ocen splošnega uspeha v 3. in 4. letniku oziroma zadnjih dveh letnikih srednje šole; za kandidate z opravljenim mojstrskim izpitom se upošteva seštevek: s faktorjem 2 pomnožene ocene splošnega uspeha pri mojstrskem izpitu (izraženo v točkah in pretvorjeno v ocenjevalno lestvico od 2 do 5); ocen pri preizkusu znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matematike ali tujega jezika. Merila so pripravljena tako, da kandidat lahko zbere najmanj 8 in največ 20 točk. 8

9 1.4. Predmetnik in študijske obveznosti Predmetnik Predmetnik omogoča enako obremenitev študentov v 1. in 2. letniku. Študentom omogoča usmeritev na posamezno strokovno področje v 2. letniku. Od izbirnih predmetov študent izbere en predmet. Sestavljen je iz posameznih skupin predmetov in praktičnega izobraževanja. Kratica 1. letnik 2. letnik Št. predm. PREDMET Skupaj PR SV LV PR SV LV I. SKUPNI STROKOVNI PREDMETI 1 STJ 2 PSV 3 EMP Strokovna terminologija v tujem jeziku Poslovno sporazumevanje in vodenje Ekonomika in menedžment podjetij SKUPAJ I II. TEMELJNI STROKOVNI PREDMETI 4 VZV Varnost in zdravje pri delu ter varovanje okolja TPP Tehniški predpisi in projektiranje INT Informacijske tehnologije Elektromehanski elementi in 7 EES sistemi 8 KOT Komunikacijske tehnologije MEM Meritve v mehatroniki SKUPAJ II III. POSEBNI STROKOVNI PREDMETI 10 MEH Mehatronika 1, IZBIRNI PREDMETI 11 ROS Robotski sistemi RPT Računalniško podprte tehnologije PRO Programiranje SKUPAJ III SKUPAJ I. + II. + III PRI Praktično izobraževanje SKUPNO ŠTEVILO UR Legenda: PR - predavanja, SV - seminarske vaje ali seminarske naloge, LV - laboratorijske vaje 9

10 1.5. Pridobivanje znanja Celoten potek študija je praktično naravnan. Med študijskim procesom se študenti seznanijo s problematiko v podjetjih skozi študije primerov, pri seminarskih nalogah, skozi diskusije z gosti, pri praktičnem izobraževanju kot tudi pri samem diplomskem delu. V okviru izobraževanja se izvajajo naslednje, s študijskim programom določene oblike dela: PREDAVANJA Predavanja so najpogostejša oblika študijskega procesa. Študentje sedijo, poslušajo in si zapisujejo. Namen predavanj je celovit prikaz področij, ki jih zajema predmet, posredovanje temeljnih teoretičnih znanj in prikaz novejših dognanj. Študent predavanje najbolje izkoristi, če se nanj že vnaprej pripravi, tako da se pozanima za obravnavano temo, na hitro preleti gradivo in si postavi vprašanja, na katera bi rad odgovor. Predavatelji dodatno popestrijo predavanja z gosti, okroglimi mizami, organizacijo strokovnih srečanj, ki prispevajo k privlačnosti študijskih vsebin. VAJE Vsakemu sklopu predavanj sledijo vaje. Osnovna značilnost vaj je skupinsko sodelovanje med predavateljem in študenti. Namen vaj je, da se znanje, ki ga študent pridobi na predavanjih, poglablja in utrjuje na praktičnih primerih. Tako se študent uri s področja posameznega predmeta, spoznava timsko delo in izboljšuje komunikacijo in medosebne odnose. Vzpostavlja se tesnejše sodelovanje med študenti in predavatelji. 10

11 Na vajah so možni različni načini dela: Seminar Seminar je način dela, pri katerem študent sam preuči določeno gradivo, ga pripravi in predstavi ostalim študentom. Temu sledi razprava, v kateri sodelujejo študentje in predavatelji. Delo v majhnih skupinah Delo v majhnih skupinah je način, v katerem študentje sodelujejo pri opravljanju enakih ali različnih nalog. Po opravljeni nalogi sledita poročanje o izidih ter razprava udeležencev. Gre lahko za naloge, ki zahtevajo ustvarjalno skupinsko delovanje, preučevanje primera, simulacije, demonstracijo in drugo. Nastopi, predstavitve Nastopi oziroma predstavitve predstavljajo način dela, pri katerem posameznik izvede javni nastop pred ostalimi študenti, ki mu po nastopu posredujejo konstruktivno kritiko. Nastop je lahko posnet s kamero. 11

12 PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE povezovanje teorije in prakse Praktično izobraževanje se izvaja v podjetjih, pri samostojnih podjetnikih ali drugih organizacijah. Z načrtnim organiziranjem mreže podjetij, ki izvajajo praktično izobraževanje za študente višjih šol, ima šola zelo dobre izkušnje. V mrežo podjetij je trenutno vključenih več kot 80 podjetij. Šola tesneje sodeluje s podjetji tudi na drugih področjih izmenjuje izkušnje, zadovoljuje potrebe po kakovostni strokovni rasti, pripravlja različne krajše programe usposabljanj za mentorje. Šola vsako leto pozove podjetja s seznama članov mreže podjetij, naj sporočijo želje po številu študentov, ki bi lahko pri njih opravili praktično izobraževanje. Šola nato objavi ponudbe podjetij za na oglasni deski in spletnih straneh. Študentje se glede na objavljeno ponudbo s posebnim obrazcem prijavijo za opravljanje praktičnega izobraževanja, lahko pa izrazijo željo za opravljanje izobraževanja v podjetju, ki ni član mreže podjetij. V tem primeru začne teči postopek za vključitev podjetja v mrežo podjetij. Tik preden odidejo študenti na praktično izobraževanje v podjetje, šola z namenom krepitve uspešnega sodelovanja organizira delovno srečanje z mentorji v podjetjih in predavatelji. Na srečanju se predstavijo pričakovanja, dogovori o nalogah mentorja v podjetju in organizatorja praktičnega izobraževanja, o spremljanju, vrednotenju in vodenju dokumentacije mentorja, študenta in organizatorja praktičnega izobraževanja, dogovori o terminu sodelovanja in komuniciranja med organizatorjem praktičnega izobraževanja in mentorjem v času poteka praktičnega izobraževanja, usklajevanje stališč in odgovorov na odprta vprašanja študentov. Vsebinsko in organizacijsko izvedbo praktičnega izobraževanja usklajuje predavatelj višje strokovne šole - organizator praktičnega izobraževanja z mentorjem v podjetju. Organizator praktičnega izobraževanja vsaj enkrat v vsakem letniku obišče študenta v podjetju. Praktično izobraževanje lahko študent opravlja v več podjetjih. Spremljanje, ocenjevanje in vrednotenje praktičnega usposabljanja z delom je v sklopu praktičnega izobraževanja zelo pomembna naloga. Večina teh nalog je poverjena mentorju v podjetju. Temu pomaga organizator praktičnega izobraževanja na šoli. Mentor spremlja napredovanje v razvoju kompetenc in ocenjuje študenta pri nalogah, ki izhajajo iz programa. Ob zaključku praktičnega izobraževanja poda opisno oceno dela študenta. Študenti svoje delo dokumentirajo v Poročilu o delu, v prvem letniku pa morajo opraviti tudi seminarsko nalogo. Študenti z več kot tremi leti ustrezne delovne dobe so oproščeni praktičnega izobraževanja, opraviti pa morajo seminarsko nalogo po navodilih organizatorja praktičnega izobraževanja. 12

13 1.6. Ocenjevanje znanja Z ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti, določenih z višješolskim študijskim programom. Izpiti in druge oblike ocenjevanja znanja Znanje se ocenjuje z izpiti (pisni, ustni), vajami in seminarskimi nalogami ter sproti po vsebinsko zaokroženih delih (delni izpit). Pri vajah se lahko ocenjujejo tudi grafični in tehnični izdelki, projektna dela, storitve, nastopi in podobno. Znanje se ocenjuje tudi pri praktičnem izobraževanju. V višjih strokovnih šolah se opravljajo predmetni izpiti in diplomski izpit. Študentu, ki želi med študijem zamenjati študijski program ali prestopiti v drugo šolo, se lahko določijo diferencialni izpiti. Pri predmetnem izpitu se ocenjuje znanje, določeno s študijskim programom za posamezni predmet. Pri diferencialnem izpitu se ocenjuje znanje, potrebno za nadaljevanje študija na drugi šoli oziroma v programu. Pri diplomskem izpitu se posebej ocenjuje diplomsko delo, zagovor diplomskega dela in predmetni izpit, če je določen s študijskim programom. Ocene Izpitna ocena Znanje pri predmetnem in diplomskem izpitu, vajah, seminarjih in praktičnem izobraževanju se ocenjuje z ocenami od 1 do 10, pri čemer ocene od 1 do 5 kažejo na nezadostno doseganje meril, ostale ocene pa so pozitivne, in sicer: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6). Ocena seminarske naloge in vaj Seminarske naloge in opravljene vaje se ocenjujejo z ocenami od 1 do 10, lahko pa tudi z ocenami opravil/opravila (pozitivna ocena) in ni opravil/opravila (negativna ocena). Ocena znanja pri praktičnem izobraževanju Ocena je sestavljena iz ocene praktičnega dela, ki ga oceni mentor v podjetju, in ocene seminarske naloge in zagovora, ki jo poda predavatelj koordinator praktičnega izobraževanja. Če študentu ni treba opravljati praktičnega izobraževanja, kar velja v študijskem programu za večino izrednih študentov, se upošteva le ocena seminarske naloge in zagovora. 13

14 Končna ocena Ocene, dosežene pri delnih izpitih, posameznih vajah, seminarjih, se upoštevajo pri izračunu končne ocene. Vsaka delna ocena mora biti pozitivna. Končna ocena je povprečna ocena, izračunana iz posameznih ocen. V indeks in potrdilo o opravljenih izpitih se ne vpisujejo negativne ocene Izpitni roki Roki in postopek opravljanja izpitov so določeni z letnim delovnim načrtom na začetku študijskega leta in objavljeni na oglasni deski in na spletni strani Izpitni red Pogoji za opravljanje izpita Študent se lahko prijavi na izpit, če je opravil vse obveznosti (seminarske naloge in vaje), ki so določene s študijskim programom. Razpis izpitnih rokov Izpitni roki datumi za opravljanje izpitov - so objavljeni na oglasni deski in na spletnih straneh višje šole najmanj 30 dni vnaprej, za opravljanje delnih izpitov pa 7 dni vnaprej. Zaradi preglednosti so izpitni roki razpisani ločeno: za vsak način študija redni, izredni za določen predmet, za vsakega predavatelja nosilca predmeta. Prijava na izpit Študent se prijavi na izpit najkasneje 5 dni pred izpitnim rokom, k diplomskemu izpitu pa v roku, ki ga določi ravnatelj. Prijava na izpit je možna le preko spletne strani šole. Na izpit se lahko študent prijavi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: Rok za prijavo še ni potekel. Študent je vpisan v način študija, za katerega je rok razpisan. Študent je vpisan v študijskem letu, v katerem je izpit razpisan (lahko tudi samo evidenčno). 14

15 Predmet, na katerega se študent prijavlja, je na seznamu obveznih ali izvajanih izbirnih predmetov študijskega programa, v katerem je ali pa je bil vpisan. Predmeti programa, pri katerem je ali je bil študent pogojno vpisan, pri tem ne štejejo. To pomeni, da sme študent, ki je pogojno vpisan v drugi letnik, opravljati le izpite iz predmetov prvega letnika. Študent ni že prijavljen na kateri drugi rok, ki ga je še možno odjaviti. Študent ima urejene vse finančne ali druge obveznosti. V nasprotnem primeru je prijava na izpit blokirana. Zahteve in omejitve Če je študent evidenčno vpisan, se ne more prijaviti na delne izpite. Število pristopov k izpitu je omejeno. Predmetni izpit lahko študent opravlja trikrat v študijskem letu. Če so z izobraževalnim programom predvideni delni izpiti, ima študent pravico vsakega opravljati enkrat. Študent je lahko razporejen le k enemu izpitu na dan. Pisni del izpita traja najmanj 45 minut in največ 90 minut. Ustni del izpita traja največ 20 minut oziroma največ 30 minut, če se izpit opravlja samo ustno. Študent ima pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit. Plačevanje izpitov Študent lahko opravlja izpit pri enem predmetu brez plačila v programu, v katerega je vpisan pri rednem študiju trikrat, pri izrednem študiju pa dvakrat. Študent, ki je vpisan evidenčno, mora plačati vse izpite, ki jih opravlja. Plačilo izpita izvede preko položnice, ki mu jo pošlje šola ali pa jo sam dvigne v referatu Višje strokovne šole. V kolikor plačilo izpita ni urejeno, prijava na izpit v določenem roku ter samo opravljanje izpita ni mogoče. V primeru, ko študent pravočasno odjavi plačani izpitni rok, velja plačilo za naslednji prijavljeni izpitni rok. 15

16 Razpored kandidatov za izpit Razpored kandidatov za izpit mora biti objavljen dva dni pred izpitnim rokom, za ustni del izpita pa hkrati z objavo rezultatov pisnega dela izpita. Opravljanje izpita Med opravljanjem izpita morajo študentje upoštevati navodila predavatelja. Ne smejo uporabljati nedovoljenih pripomočkov, prepisovati ali sodelovati z ostalimi študenti in motiti drugih s svojim vedenjem. Ob neupoštevanju tega pravila se ravna v skladu z določbami pravilnika Internih šolskih pravil. Objavljanje rezultatov izpita Rezultati pisnega dela izpita morajo biti objavljeni najkasneje v desetih dnevih, ocena ustnega dela izpita pa takoj po koncu izpita. Rezultati izpitov so objavljeni na spletni strani šole. Vpogled v pisni izpit Študent ima pravico vpogleda v popravljeni oziroma ocenjeni pisni izpitni izdelek v rokih in na način, ki ga določi predavateljski zbor. Študent lahko v treh dneh po seznanitvi z oceno, ki jo je dobil na izpitu, predloži ravnatelju ugovor na oceno. Odjava izpita Študent se lahko odjavi tri dni pred rokom za opravljanje izpita. Če se študent ne odjavi pravočasno, če iz neupravičenih razlogov ne pride na izpit ali če izpit prekine, ni ocenjen, se šteje, da je izkoristil en izpitni rok. O upravičenosti razlogov odloča ravnatelj. Izboljšanje ocene izpita Če želi študent izboljšati oceno že opravljenega izpita, ima pravico do enkratnega ponovnega opravljanja izpita. Upošteva se boljša ocena. 16

17 Postopek priznavanja izpitov Študenti dvignejo vlogo za priznanje izpitov v referatu za študentske zadeve, jo izpolnijo s svojimi podatki in skupaj z originalnimi potrdili o opravljenih izpitih in potrjenimi podrobnimi učnimi načrti posameznega predmeta oddajo predavatelju, ki je nosilec ustreznega predmetnega področja, najkasneje 14 dni pred razpisano sejo študijske komisije. Predavatelj pregleda originalna potrdila o opravljenem izpitu in podrobni načrt posameznega predmeta ter opravi razgovor s študentom. Glede na predloženo dokumentacijo poda svoj predlog na obrazcu in napiše obrazložitev ter ostale obveznosti v primeru delnega priznanja izpitov. Izpolnjen obrazec in dokumentacijo odda predavatelj v referat za študentske zadeve najkasneje 5 dni pred sejo, kjer jo bo dvignil predsednik študijske komisije Napredovanje po programu Pogoji za napredovanje iz prvega v drugi letnik V drugi letnik napreduje kdor: uspešno opravi izpite vseh predmetov 1. letnika; dokaže najmanj 80% udeležbo pri praktičnem izobraževanju; izdela pisno poročilo o delu in seminarsko nalogo o praktičnem izobraževanju in oboje uspešno zagovarja pri mentorju iz podjetja in predavatelju višje šole - organizatorju praktičnega izobraževanja oz. pri predavatelju ustreznega strokovnega področja Pogoji za ponavljanje letnika Študent, ki do konca študijskega leta ni opravil obveznosti iz študijskega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem študijskem programu, če je do konca študijskega leta opravil najmanj tretjino obveznostih, določenih s študijskim programom. Obveznosti določi študijska komisija šole, šola pa z njimi seznani študenta na začetku študijskega leta. Študent ima pravico večkrat obiskovati letnik, če zaradi bolezni, starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin, zaradi uveljavljanja pravic iz 40. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju in podobnih razlogov ni izpolnil vseh obveznosti iz študijskega programa. Ravnatelj šole na predlog študijske komisije lahko odloči, ali študent napreduje v naslednji letnik, in mu določi pogoje in roke, do katerih jih mora izpolniti. 17

18 1.10. Zaključek študija Za zaključek študija in pridobitev izobrazbe je potrebno opraviti vse študijske obveznosti: izpite, vaje, laboratorijske vaje, seminarske naloge in druge obveznosti po programu; udeležba pri praktičnem izobraževanju mora biti najmanj 80%, zaključi pa se s pisnim poročilom in ustnim zagovorom pri mentorju iz podjetja ter predavatelju; opravljen diplomski izpit, sestavljen iz diplomskega dela in njegovega zagovora. Študent izbere temo diplomskega dela ob začetku 4. semestra v dogovoru s predavateljem višje strokovne šole in mentorjem v podjetju. Tema mora biti izbrana tako, da jo je mogoče izdelati med praktičnim izobraževanjem v 2. letniku. Iz diplomskega dela mora biti razvidna sposobnost študenta/-ke za povezovanje interdisciplinarnih znanj in povezovanja strokovnoteoretičnih predmetov s praktičnimi izkušnjami. Diplomsko delo mora biti oddano najpozneje 14 dni pred predvidenim zagovorom, ki poteka pred komisijo, sestavljeno iz treh predavateljev višje strokovne šole. Program izobraževanja se zaključi z opravljenimi študijskimi obveznostmi in zagovorom diplomskega dela. Študenti, ki zaključijo študij, prejmejo diplomo na svečani podelitvi Možnost nadaljevanja študija Diplomanti višje strokovne šole imajo možnost nadaljevati študij na visoki strokovni šoli. Natančna merila za prehod so določena v študijskem programu izbrane visoke strokovne šole. 18

19 2. PRENOVA VIŠJEŠOLSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Trenutno je Višješolski študijski program v fazi prenove. Pripravljalci prenovljenega programa bodo v skladu s sprejetimi izhodišči za prenovo upoštevali novo nastalo skupno jedro Višješolskih (tehnično) usmerjenih programov in iskali podobnosti s sorodnimi programi doma in v tujini. Prenovljen program bo zgrajen modularno ter kreditno ovrednoten v skladu z evropskim sistemom ECTS. Študentom bo omogočal večjo izbirnost, skupne module z drugimi višješolskimi programi, interdisciplinarnost in horizontalno prehajanje, povezovanje teoretičnega in praktičnega izobraževanja (zahtevam in potrebam lokalnega gospodarstva bo prilagojen preko odprtega kurikula) ter partnersko sodelovanje izobraževalnih organizacij, podjetij in študentov. Program bo bodočim diplomantom zagotavljal ustrezne kompetence in s tem pospeševal njihovo zaposljivost. Prenovljen program se bo predvidoma začel izvajati v študijskem letu 2008/

20 3. ORGANIZIRANOST 3.1. Vizija Naša prizadevanja sledijo skupni viziji Tehniškega šolskega centra Kranj»Postati hočemo šolski center, ki bo kot vodilna izobraževalna organizacija v regiji z visoko strokovno usposobljenim kadrom in vrhunsko opremo nudil mladini in odraslim izobraževanja za tehnična področja, katera bodo zagotavljala kvalitetno vključitev v delo v podjetjih ali samostojno dejavnost.«takšno izhodišče, predvsem pa hitro razvijajoča tehnologija, nenehne zahteve po novih znanjih in spretnostih, ki zahtevajo od družbe stalno iskanje novih znanj, vlaganje v lastni razvoj, vseživljenjsko učenje, kompetentno ter odgovorno ravnanje, dobro povezovanje in timsko delo, pred nas postavljajo nove izzive. Zato si strokovni delavci šole prizadevamo za: razvijanje in izboljšanje metod poučevanja in študijskega procesa, aktivno udeležbo šole v razvojnih prizadevanjih regije in njeno povezovanje z lokalno skupnostjo, sprotno odzivanje šole na spremembe potreb gospodarstva s prilagajanjem učnih vsebin, zagotavljanje in nadaljnji razvoj možnosti terciarnega izobraževanja v domačem okolju, usposobitev inženirjev in inženirk mehatronike z neposredno uporabnim teoretičnim in praktičnim znanjem, sodelovanje z ostalimi višjimi strokovnimi šolami, ter kakovostno in mednarodno primerljivo izobraževanje. Študentom želimo omogočiti enostavno dostopen, prilagodljiv in prijazen način pridobivanja znanja in jim pomagati pri doseganju zastavljenih ciljev. V teh prizadevanjih nas podpirajo številni partnerji: Regijska razvojna agencija Gorenjske, Regijski sosvet (krepitev vloge socialnih partnerjev pri oblikovanju izobraževalnih programov in nalog, povezanih z izobraževanjem v podjetjih, združevanje in sodelovanje ekspertov iz gospodarstva za oblikovanje izobraževalnih vsebin), Obrtna zbornica Slovenije ter več kot trideset podjetij in obrtnikov v regiji. V zadnjih desetih letih smo znanje in izkušnje pridobivali v sodelovanju s sorodnimi šolami in podjetji v slovenskem prostoru. Naše izkušnje želimo deliti z drugimi. Pod okriljem novega evropskega programa Vseživljenjsko učenje se bomo začeli aktivno vključevati v mednarodno okolje. V študijskem letu 2006/2007 nam je uspelo pridobiti listino Erasmus University Charter, s katero bomo našim študentom in predavateljem lahko omogočili mednarodne študijske in strokovne izmenjave kakor tudi opravljanje praktičnega izobraževanja. Trdno verjamemo, da nam bodo aktivnosti v okviru programa omogočale dodatno podporo za nadaljnji razvoj ter izmenjavo znanj, izkušenj, spretnosti, spoznavanje drugih kultur, novih stikov. 20

21 S takšnim pristopom in načinom delovanja bo šola postala pomemben in razpoznaven člen v mreži višjih strokovnih šol. Predstavljala bo dejavnik izgradnje in ohranitve intelektualnega potenciala na Gorenjskem in s tem izboljševala njeno demografsko in gospodarsko strukturo Status šole Tehniški šolski center Kranj je osrednji in največji šolski center za poklicno in strokovno izobraževanje v gorenjski regiji. Po številu udeležencev izobraževanja se uvršča med največje šolske centre v Sloveniji. Sprehod skozi preteklost pove, da je šola od same ustanovitve leta 1946 tesno povezana z lokalnim gospodarstvom. Prve prostore je imela do leta 1951 kar v strojni tovarni, ko je bila zgrajena industrijska šola. Ker so potrebe po strokovnih kadrih iz leta v leto naraščale, so se poleg rednih učencev izobraževali tudi zaposleni. V letu 1981 je veliko spremembo pomenila uvedba usmerjenega izobraževanja. Veliko pridobitev je pomenila selitev v nove prostore leta Šola je postajala vse bolj moderno opremljeno izobraževalno središče. Leta 1991 je šola postala javni zavod z imenom Srednja elektro in strojna šola Kranj z dvema organizacijskima enotama: Poklicno in strokovno šolo ter Strokovno gimnazijo. V letih, ki so sledila je šola dozorevala in se leta 2005 preoblikovala v Tehniški šolski center Kranj s tremi organizacijskimi enotami: Strokovno in poklicno šolo Strokovno gimnazijo Višjo strokovno šolo. Bogato tradicijo na področju tehniškega izobraževanja nadaljuje šola s programom MEHATRONIKA na Višji strokovni šoli. Prvi študenti so se vpisali v študijskem letu 2005/2006, konec leta 2007 bodo prvi med njimi tudi že diplomirali. 21

22 3.3. Podatki šole Splošni podatki Podatki o zavodu: Tehniški šolski center Kranj (TŠC) Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj Telefon: (04) Fax: (04) URL: http// Podatki o organizacijski enoti: Tehniški šolski center Kranj, Višja strokovna šola (VSŠ) Kidričeva cesta 55, 4000 Kranj Fax: (04) URL: Kontakti Direktorica: Andreja Pogačnik, prof. Ravnateljica: mag. Branka Jarc Kovačič Organizator PRI: Leon Mizerit, univ. dipl. inž. Referat: Mateja Resman Knjižnica: Romana Debeljak Telefon: (04) andreja.pogacnik1@guest.arnes.si Telefon: (04) branka.jarc-kovacic@guest.arnes.si Telefon: (04) leon.mizerit@guest.arnes.si Telefon: (04) mateja.resman@guest.arnes.si Telefon: (04) romanadebeljak@hotmail.com Uradne ure Organizator PRI Referat za študentske zadeve Knjižnica Vsak dan od do in v torek popoldan od do Vsak dan od 9.00 do ter v torek in četrtek od do Vsak dan od 7.00 do ter v torek in četrtek popoldan. 22

23 3.4. Organi šole Po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju so obvezni organi šole: strateški svet, ravnatelj, predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, lahko pa tudi Študentski svet. Šola se lahko vključuje v Skupnost višjih šol. Strateški svet Strateški svet: sprejema dolgoročni razvojni program Višje strokovne šole v soglasju s svetom zavoda, predlaga letni delovni načrt šole, predlaga finančni načrt šole, predlaga nadstandardne programe, spremlja zagotavljanje kakovosti višješolskega študija, obravnava poročila o študijski problematiki oziroma zadeve, ki mu jih predložijo predavateljski zbor, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, študenti, opravlja druge naloge v skladu z ustanovitvenim aktom, sodeluje z vsemi organi Višje strokovne šole. Strateški svet sodeluje z vsemi organi šole. Ravnatelj Ravnatelj šole opravlja naslednje naloge: organizira, načrtuje in vodi delo šole, odgovarja za strokovno vodenje šole, pripravlja razvojni program šole in odgovarja za njegovo uresničevanje, skrbi za kakovostno izvajanje izobraževalnih oziroma študijskih programov, skrbi za mednarodno primerljivost šole, sodeluje z delodajalci pri izvajanju praktičnega izobraževanja, podpisuje javne listine šole, povezane z izobraževalnimi programi šole, odloči o hrambi in uporabi pečatov šole ter določi delavce, ki so odgovorni zanje, pripravlja predlog letnega delovnega načrta in finančnega načrta šole in je odgovoren za njuno izvedbo, odgovarja za namensko porabo sredstev šole, vodi delo učiteljskega oziroma predavateljskega zbora šole, oblikuje predlog nadstandardnih programov, spremlja delo strokovnih delavcev in jim svetuje ter spodbuja njihovo strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje, organizira mentorstvo za pripravnike, predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive po predhodni uskladitvi na kolegiju, predlaga napredovanje delavcev v plačilne razrede, spremlja delo svetovalne službe, 23

24 spremlja delo študentov in je odgovoren za uresničevanje njihovih pravic, imenuje izpitne komisije, spodbuja in spremlja delo študentov oziroma študentskega sveta, odloča o disciplinskih ukrepih, o izvedbi programov za študente s posebnimi potrebami, zastopa in predstavlja šolo in je odgovoren za zakonitost dela šole v okviru svojih pooblastil, direktorju zavoda predlaga sistemizacijo delovnih mest šole, direktorju zavoda predlaga sklepanje delovnih razmerij z delavci šole, direktorju predlaga uvedbo postopkov za ugotavljanje disciplinske odgovornosti delavcev šole, odgovarja za varstvo pri delu, pripravi izračun plač delavcev šole, imenuje pomočnika ravnatelja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. Predavateljski zbor Predavateljski zbor sestavljajo predavatelji šole. Vodi ga direktor oz. ravnatelj. Predavateljski zbor: obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z izobraževalnim delom; daje mnenje o letnem delovnem načrtu; daje mnenje k dolgoročnemu razvojnemu programu Višje strokovne šole; obravnava letno poročilo o kakovosti, predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti; odloča o posodobitvah študijskih programov in njihovi izvedbi v skladu s predpisi; sprejema pravila za prilagajanje študija študentom s posebnimi potrebami; daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja oziroma direktorja; daje pobudo za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje k predlogu ravnatelja oziroma direktorja za napredovanje; v soglasju s Strokovnim Svetom Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje imenuje predavatelje višje strokovne šole; sodeluje s študenti in opravlja druge naloge v skladu z zakonom. 24

25 Strokovni aktivi Strokovne aktive Višje strokovne šole sestavljajo predavatelji istega predmeta oziroma istega predmetnega področja ali sorodnih skupin predmetov. Na šoli delujeta dva strokovna aktiva, in sicer: aktiv splošnih in posebnih predmetov aktiv strokovnih in izbirnih predmetov Strokovni aktiv: obravnava problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajuje merila za ocenjevanje, daje predavateljskemu zboru predloge za izboljšanje študijskega dela, obravnava pripombe študentov ter opravlja druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. Študijska komisija Študijsko komisijo sestavljajo predavatelji višje strokovne šole. V študijski komisiji so enakopravno zastopana vsa predmetna področja. Študijska komisija ima 5 članov, vodi jo predsednik, ki je eden izmed članov. Študijska komisija deluje po poslovniku, ki ga je sprejel predavateljski zbor. V skladu z njim obravnava vprašanja v zvezi: z vpisom, napredovanjem študentov, prilagajanjem in posodabljanjem študijskih programov ter sprejemanjem meril za ugotavljanje, potrjevanje in preverjanje z delom pridobljenega znanja oziroma drugega neformalno pridobljenega znanja, ki se prizna študentu pri izpolnjevanju študijskih obveznosti, ter opravlja druge naloge, za katere jo poooblasti predavateljski zbor. Študijska komisija pri svojem delu sodeluje s študenti. Študijska komisija se sestaja nekajkrat na leto. Točne datume sej in datume za oddajo vlog bo Študijska komisija objavila za vsako sejo posebej. 25

26 Sklepi študijske komisije Študijska komisija je na svoji 2. seji na podlagi 20. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (UL RS št. 109/2006) obravnavala obveznosti študentov, ki so redno vpisani, za izpolnjevanje pogojev za ponavljanje letnika v istem študijskem programu. Na podlagi 20. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (UL RS, št. 109/2006) je Študijska komisija soglasno sprejela sklep: Študijska komisija v skladu z 20. členom Pravilnika o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (UL RS št. 109/2006) za študenta, ki do konca študijskega leta ni opravil obveznosti iz študijskega programa in želi ponavljati letnik v istem študijskem programu, določa naslednje obveznosti: za ponavljanje 1. letnika: opravljena 2 izpita 1. letnika in PRI 1 za ponavljanje 2. letnika: opravljena 2 izpita 2. letnika in PRI 2. Komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti Komisija za spremljanje in ugotavljanje kakovosti opravlja naslednje naloge: ustvarja razmere za uveljavljanje in razvijanje kakovosti izobraževalnega dela na šoli, vzpostavlja mehanizme za sprotno spremljanje in ocenjevanje kakovosti ter učinkovitosti dela na šoli z določitvijo metod vrednotenja, subjektov evalvacije, z izbiro inštrumentov in meril evalvacije in določitvijo vsebin evalvacije, načrtuje, organizira in usklajuje spremljanje in zagotavljanje kakovosti na šoli, sodeluje z organi, ki so pristojni za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ter z drugimi šolami doma in v tujini, spremlja zaposlitvene možnosti diplomantov, na podlagi odziva delodajalcev oblikuje predloge izboljšav in pripravlja poročila o evalvaciji ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom. Skupnost višjih strokovnih šol Glede na potrebe in možnosti se bo VSŠ vključevala v delo Skupnosti VSŠ. 26

27 Predavatelji Predavateljski zbor šteje 27 strokovnih delavcev, 12 zaposlenih na šoli in 15 zunanjih sodelavcev. Predavatelji se odlikujejo po svojih bogatih izkušnjah ter želji po posredovanju svojega znanja študentom. Predavateljski zbor 27

28 Predavatelj Študijski predmeti 1. Marko Ahčin, univ. dipl. anglist in nemcist STJ (anj, nej) 2. dr. Tomaž Aljaž KOT 3. Andrej Arh, dipl. inž. laborant 4. Branka Balantič, univ. dipl. org. EMP, PSV 5. dr. Zvonko Balantič VZV, MEH 1, 2 6. Nastja Beznik, univ. dipl. org. PSV, EMP 7. Zdravko Debeljak, univ. dipl. inž. ROS 8. mag. Lidija Grmek Zupanc EMP 9. mag. Iztok Humar INT, KOT 10. mag. Branka Jarc Kovačič VZV 11. Franci Jerala, univ. dipl. inž. TPP, MEH 1, 2, MEM 12. dr. Ivan Kejžar PSV 13. mag. Branko Kleindienst EMP 14. Rado Logonder, univ. dipl. inž. KOT 15. Janez Marn, univ. dipl. inž. MEM, EES, PRI 16. Leon Mizerit, univ. dipl. inž. TPP, PRI 17. Igor Peček, univ. dipl. inž. EMP 18. mag. Gorazd Rakovec MEH 1, 2, MEM, PRI 19. Srećko Simović, univ. dipl. inž. EES 20. Andrej Starman, univ. dipl. inž. EES, RPT, MEM 21. Janko Šink, univ. dipl. inž., spec. EES, MEH 1, mag. Marijan Štrukelj INT, KOT, PRO 23. Tomaž Štular, univ. dipl. inž. MEH 1, 2, PRI, MEM 24. Marija Šubic, prof. STJ (anj) 25. Janko Uhan, univ. dipl. inž. INT, PRO 26. Stanko Vrščaj, univ. dipl. inž. KOT, MEM, RPT 27. mag. Štefan Žun VZV, EES Govorilne ure predavateljev so objavljene v začetku študijskega leta. 28

29 Predstavitev študijskih predmetov Strokovna terminologija v tujem jeziku (STJ) STJ študenta seznanja s strokovnimi in tehniškimi izrazi iz mehatronike. Daje mu uporabno znanje tujega jezika in poudarja jezikovne in sporazumevalne spretnosti. Študent enakovredno razvija slušno in bralno razumevanje, govor in pisanje. Študent si razvija sposobnost za samostojno sporazumevanje v tujem pogovornem jeziku pri strokovnem delu in stiku s tujimi poslovnimi partnerji. Obravnavane teme se vsebinsko navezujejo na strokovno predmetno področje mehatronike. Pri analizi splošnih in strokovnih tekstov študent spozna jezikovne zakonitosti tujega jezika in terminološko problematiko, razvija pa tudi tehnike in strategije za permanentno samoizobraževanje, ki ga usposobi za uporabo virov znanja v tujem jeziku. Pogoj za delo pri STJ je srednješolsko poznavanje slovničnih struktur in besedišča v tujem jeziku. Poslovno sporazumevanje in vodenje (PSV) Vsebine in cilji predmeta izhajajo iz spoznanja, da je za uspeh pri delu pomembno obvladati znanja in spretnosti, ki omogočajo obvladovanje medčloveških odnosov in samega sebe. Študent pridobi splošna znanja o vodenju, motiviranju ljudi, organiziranju dela, reševanju problemov in konfliktov. Pri tem goji kritični odnos do vsega naštetega. Na vajah ima vsak študent možnost praktično spoznavati in preizkušati lastni pristop k delovanju ter interakcijske učinke, uči pa se jih uporabljati tudi v delovnem okolju. Razvije spretnosti, ki mu omogočijo lastno delovanje pri ustvarjanju kakovostnih medčloveških odnosov, prepoznava in rešuje probleme v skupini, spozna pomen sodelovanja in delitev odgovornosti. Ekonomika in menedžment podjetja (EMP) Študent spozna gospodarske pojme, s katerimi se srečuje v podjetju. Seznani se z osnovami gospodarjenja in se nauči obvladovati temeljne značilnosti podjetništva, ekonomike in financ, zlasti pa trga, proizvodnje, sredstev in njihovih virov. Pridobi si spretnost branja in analiziranja računovodskih izkazov. Nauči se načrtovano reševati probleme. Predmet uvede študenta v temeljne teoretične koncepte menedžmenta. Pri tem gre za povezovanje znanj, pridobljenih tudi pri drugih predmetih. Igranje poslovne igre Ustanovitev podjetja navadi študenta uporabljati prijeme odločanja na temelju znanj ekonomike in menedžmenta. 29

30 Varnost in zdravje pri delu ter varovanje okolja (VZV) Študent spozna osnovne predpise in pomen varstva pri delu, požarnega varstva in varstva okolja, spozna sistem preprečevanja industrijskih tveganj, osvoji znanje o varnosti v podjetju. Nauči se upoštevati predpise, pridobi osnovno usposobljenost za odkrivanje nevarnosti in zagotavljanje varnosti pri delu. Tehniški predpisi in projektiranje (TPP) Prvi del predmeta obravnava organiziranje, načrtovanje in vodenje projektov, drugi del pa tehniške predpise, pravilnike, zakone in standarde v gradbeništvu, strojništvu in elektrotehniki. S pomočjo računalnika študent spozna informacijske sisteme za načrtovanje, spremljanje, optimizacijo in izračun stroškov za posamezni projekt. S tem se usposobi za pravilno načrtovanje in vodenje projektov z upoštevanjem tehniških predpisov in standardov. Informacijske tehnologije (INT) Pri predmetu je poudarek na pridobivanju novih znanj s področja sodobnih informacijskih tehnologij in računalništva. Praktično delo poteka v manjših skupinah v računalniški učilnici, kjer študent vodeno in samostojno pridobiva znanja, pomembna za splošno uporabo računalniške tehnike in na področju mehatronike uporaba urejevalnika besedil, urejanje preglednic, delo s podatkovnimi bazami, uporaba orodij za računalniške predstavitve, uporaba interneta, spleta, prenašanje datotek, elektronske pošte, iskanje informacij, spoznavanje operacijskih sistemov, zaščite podatkov in arhiviranje. Elektromehanski elementi in sistemi (EES) Predmet vsebinsko združuje področje elektrotehnike in strojništva. S področja elektrotehnike študenti spoznajo, dopolnijo in razširijo osnovna znanja. Spoznajo električne kroge, električno polje, magnetno polje, enosmerne in izmenične električne veličine, prehodne pojave, električne stroje, elektronske elemente in njihovo uporabo. S področja strojništva študenti spoznajo, dopolnijo in razširijo znanja s področij mehanike zvezne snovi, sil in momentov v ravnini, statičnih veličin prerezov, nosilnih sistemov v ravnini, prečnih prerezov in notranjih obremenitev, trdnosti, napetosti v konstrukcijskih elementih, strojnih elementov, kinematike, kinetike, hidrodinamike, hidrostatike, transportnih naprav, pogonskih strojev in agregatov, hladilnih sistemov in prenosa toplote. Komunikacijske tehnologije (KOT) Vsebina predmeta se navezuje in smiselno nadgrajuje predmet Informacijske tehnologije. Študenti spoznajo namen in pomen vodil in omrežij ter smisel povezovanja naprav v fiksna in mobilna telekomunikacijska omrežja. Spoznajo s tem povezano standardizacijo in pomen storitev. Praktično delo poteka v manjših skupinah v ustrezno opremljeni računalniški učilnici. 30

31 Meritve v mehatroniki (MEM) Predmet vsebinsko združuje meritve s področja elektrotehnike in strojništva. Študent obnovi splošno znanje iz merilne tehnike in merilnih metod ter spozna splošne zakone pri metrologiji ter standarde. Usposobi se za izbiro različnih merilnih tehnik in metod. Usposobi se za uporabo različnih merilnih instrumentov na področju merjenja električnih in neelektričnih veličin. Spozna različne merilne izvore in njihovo uporabo. Pri vajah v laboratoriju pridobljeno teoretično znanje poglobi s praktičnimi preizkusi. Mehatronika 1, 2 (MEH) To je poseben strokovni predmet, ki se izvaja v prvem in drugem letniku. Pri tem predmetu študent spozna krmilne in regulacijske sisteme s področja električnih krmilij, pnevmatike in hidravlike. Spozna konstrukcijo in delovanje posameznih komponent. Spozna hierarhijo strojnega sistema, pojem strojne in programske opreme, energijsko in informacijsko verigo naprav. Spozna izdelovalni proces, tok materiala, energije in informacije. Študent se usposobi za upravljanje, nadzor in kontrolo tehnološkega procesa na sodobnih strojih in avtomatskih linijah. Usposobi se za optimalno nastavitev parametrov, iskanje in odpravljanje napak na regulacijskih sistemih. Pridobi znanje za projektiranje in programiranje manj zahtevnih krmilnih sistemov. Robotski sistemi (ROS) To je izbirni strokovni predmet, ki se izvaja v drugem letniku. Omogoča poglobitev in dopolnitev znanja s področja robotike. Študent spozna pomen in ekonomiko uvajanja robotizacije v industriji, tipe in uporabnost industrijskih robotov, osnovno teorijo geometrije, kinematike in dinamike robotske roke. Spozna načine programiranja, prijemala, orodja in senzorje. Študent se usposobi za izbiro ustreznega tipa in zmogljivosti, za spremljanje novitet in odpravo osnovnih napak pri delovanju robotizirane proizvodnje linije. Računalniško podprte tehnologije (RPT) To je izbirni strokovni predmet, ki se izvaja v drugem letniku. Omogoča pridobitev znanja s področja uvajanja računalniške tehnologije v proizvodnjo. Študent spozna vlogo in pomen računalniško podprtih tehnologij v širšem konceptu avtomatizirane in integrirane proizvodnje. Spozna tehnike prostorskega modeliranja s pomočjo računalnika, možnosti avtomatskega generiranja tehnične dokumentacije in osnove CNC obdelovalnih strojev. Študent se usposobi za uporabo računalniške tehnologije pri obdelavi in pripravi tehnične dokumentacije. 31

32 Programiranje (PRO) To je izbirni strokovni predmet, ki se izvaja v drugem letniku. Omogoča pridobitev znanja s področja algoritmov, programskih jezikov in razvoja aplikacij. Študent spozna osnove strukturiranega in objektnega programiranja, standarde na področju programske opreme in postopke izdelave tehnične dokumentacije. Študent pridobi sposobnosti povezovanja znanja, pridobljenega v šoli, s praktičnim reševanjem problemov. Nauči se razčleniti problem na manjše dele, izbrati podatkovno strukturo in uporabiti ustrezne algoritme. Usposobi se za dokumentiranje programske opreme, za ocenitev ekonomske vrednosti konkretne rešitve in za estetsko in nazorno predstavitev. Praktično izobraževanje (PRI) Praktično izobraževanje poteka v prvem in drugem letniku in je povezano z vsebinami vseh predmetov izobraževalnega programa. V prvem letniku študent spoznava delovno okolje, organiziranost in proizvodni program podjetja. Usposablja se za izvajanje predpisov in ukrepov glede varstva pri delu, požarne varnosti in varstva okolja. Seznani se s potrebnimi standardi, predpisi in atesti in z uporabo le-teh v praksi. Spozna učinkovito ekonomsko poslovanje podjetja. Usposablja se za pripravo tehnološke dokumentacije in za vodenje delovnega procesa. Spozna pomen izvedbene dokumentacije za proces vzdrževanja. Spozna merilno opremo v podjetju, kjer se usposablja. Spozna krmilja in regulacije in delovanje električnih, pnevmatskih in hidravličnih naprav ter njihovo vzdrževanje v resničnem okolju. Spozna vlogo in uporabo računalnikov pri funkcioniranju podjetja. V drugem letniku se študent seznani z razvojnimi cilji podjetja, usposablja za optimizacijo tehnološkega procesa, za vodenje dokumentacije, za kritično oceno proizvodnje, za upoštevanje inovacij. Spozna se s posebnostmi upravljanja in vzdrževanja krmilno regulacijskih sistemov, standardi in predpisi. Usposablja se za načrtovanje in optimizacijo manj zahtevnih projektov. Usposablja se za realizacijo proizvodnje, storitve in prodajo mehatronskih sistemov. 32

33 4. ORGANIZACIJA ŠTUDIJA 4.1. Izvajanje in trajanje študija Višješolski strokovni program mehatronika se izvaja na lokaciji in v prostorih Tehniškega šolskega centra Kranj, Kidričeva cesta 55, Kranj. Študijsko leto se začne 1. oktobra in poteka po študijskem koledarju. Redni študij Redni študij traja dve leti oziroma štiri semestre. Izobraževalni program se izvaja celoletno. Študijsko leto obsega 34 tednov izobraževalnega dela, od tega 24 tednov strokovno- teoretičnega pouka in 10 tednov (400 ur) praktičnega izobraževanja. Izredni študij Izredni študij je časovno in izvedbeno prilagojen odraslim udeležencem. Izobraževanje je organizirano v popoldanskem času, med 16. in 20. uro, 2 do 3-krat tedensko, izjemoma tudi v sobotah. Študij traja dve leti in pol oziroma tri cikluse. V enem študijskem letu se izvedejo predavanja, vaje in izpiti za pet predmetov, kar predstavlja en ciklus Časovni razpored predavanj in odmorov Ura predavanj, vaj in seminarjev traja 45 minut, ura praktičnega izobraževanje pa 60 minut. Šol. ura DOPOLDNE Šol. ura POPOLDNE 1. ura ura ura ura ura ura malica malica ura ura ura ura ura ura ura ura

34 5. PRILAGODITEV IZREDNEGA ŠTUDIJA Izredni študij višješolskega strokovnega programa mehatronika zagotavlja enak izobrazbeni standard kot izobraževalni program za redni študij. Razlika med načinoma študija je v organizacijskih prilagoditvah izvajanja študija odraslim udeležencem izobraževanja - izrednim študentom, zato traja izredni študij nekoliko dlje - dve leti in pol oziroma tri cikluse. Če je pri predmetu manj kot 10 študentov, lahko predavatelj izvaja predmet tudi mentorsko ali v seminarski obliki. Kandidat, ki ima ob vpisu že opravljene izpite na katerikoli tehniški fakulteti visokošolskega ali višješolskega študija in le-ti niso bili opravljeni pred več kot 10 leti, lahko odda vlogo za priznavanje izpitov. Izredni študent prejme ob vpisu indeks, v katerega vpiše predmete in predavatelje. Oblike vpisa Izredni študent lahko izkoristi naslednje oblike vpisa: prvi vpis v višješolski izobraževalni program, vpis v naslednji ciklus, ponovni vpis v isti ciklus, evidenčni vpis v isti ciklus. Napredovanje v naslednji ciklus Študent lahko napreduje v drugi ciklus, če opravi praktično izobraževanje in izpit iz enega predmeta prvega ciklusa. Priznavanje letnika Študentu se letnik prizna, ko ima opravljene vse zahtevane obveznosti po programu za posamezni letnik. Če nima priznanega praktičnega izobraževanja, mora le-tega v predpisanem obsegu opraviti v času študija, izdelati poročilo o opravljenem delu, izdelati seminarsko nalogo in jo zagovarjati pri organizatorju praktičnega izobraževanja. 34

35 Pogoji za vpis v naslednji letnik Študent mora opraviti pogoje za vpis v naslednji letnik v treh letih. Če v treh letih ne opravi vseh pogojev za vpis v naslednji letnik, se mu priznajo opravljeni predmeti, pri katerih se vsebina ni spremenila. O priznavanju izpitov pri predmetih, katerih vsebina se je spremenila, bo na študentovo vlogo za priznavanje izpitov odločala študijska komisija. Študent lahko nadaljuje letnik s ponovnim vpisom v letnik - isti ciklus po študijskem programu naslednjega študijskega leta. Evidenčni vpis Če študent ne opravi pogojev in se ne vključi v študijski proces, se evidenčno vpiše v isti letnik - ciklus in opravlja manjkajoče izpite. Praktično izobraževanje Dokazovanje in priznavanje praktičnega izobraževanja Študentom, ki imajo ustrezne delovne izkušnje, se na podlagi že pridobljenega znanja prizna praktično izobraževanje: v celoti, če imajo tri leta in več ustreznih delovnih izkušenj, delno za določena področja, za ostala področja, ki so opredeljena s pogodbo, pa morajo praktično izobraževanje še opraviti. Študent, ki uveljavlja priznavanje praktičnega izobraževanja na predpisanem obrazcu, izdela poročilo o delih in nalogah, ki jih je v delovnem razmerju že opravljal. Predavatelj višje šole organizator praktičnega izobraževanja presodi ustreznost delovnih izkušenj glede na cilje praktičnega izobraževanja na podlagi vloge študenta ter priloženih dokazil ter svojo presojo predloži študijski komisiji v potrditev. Seminarska naloga iz praktičnega izobraževanja V vsakem primeru študent izdela seminarsko nalogo po navodilih predavatelja organizatorja praktičnega izobraževanja in jo pri njem tudi zagovarja. Če mora študent delno ali v celoti opravljati praktično izobraževanje, izdela poročilo o tem delu na obrazcu, ki velja za redne študente. 35

36 Preverjanje in ocenjevanje znanja Za preverjanje in ocenjevanje znanja veljajo enaki pogoji kot za redni študij. Plačilo študija Izredni študij si študent plačuje sam ali si pridobi financerja. Stroške izrednega študija predstavljata šolnina in plačilo diplomskega izpita. Šolnina je razdeljena na: 1. leto izobraževanja (6 izpitov), 2. leto izobraževanja (5 izpitov) in polovico 3. leta izobraževanja (3 izpiti). Študent vse stroške poravnava s položnicami, ki mu jih glede na obveznosti in program pošilja šola, lahko pa jih tudi sam dvigne v referatu Višje strokovne šole. Študent, ki ne poravna vseh finančnih obveznosti preteklega leta, se ne more vpisati v naslednji študijski ciklus ali v drugo obliko vpisa ter opravljati tekočih izpitov. Šolnina Študent se mora vpisati in poravnati stroške šolnine vsako leto izobraževanja. Študent krije stroške šolnine v enkratnem znesku ali v več zaporednih obrokih. Pred vpisom je študent dolžan poravnati 1. obrok šolnine. V primeru, da si študent za plačilo šolnine pridobi financerja, mora šoli predložiti originalno pogodbo oziroma dogovor oziroma izjavo o plačniku in o načinu plačevanja stroškov študija. Pogodba Pri vpisu višja strokovna šola in študent podpišeta»pogodbo o medsebojnih obveznostih«. 36

37 6. OBVEŠČANJE IN INFORMIRANJE 6.1. Referat za študijske in študentske zadeve Referat višje strokovne šole posreduje študentom poleg splošnih informacij še informacije glede: prijav in odjav izpitov, izpitnih rokov, vseh sprememb (urnikov, predavanj, informacije v zvezi s predavatelji in drugo). Telefonska številka je: 04/ Informacijski terminal Kot informacijski terminal Višje strokovne šole lahko uporabite računalnike v IntRonet prostoru, ki se nahaja na hodniku v prvem nadstropju poleg zbornice Strokovne in poklicne šole in Strokovne gimnazije. Ponuja vse informacije, ki se nanašajo na prijave in odjave izpitov, spremljanje izpitnih rezultatov in dnevne informacije. Dostop do informacij je možen z geslom, ki ga prejme vsak študent ob vpisu Oglasna deska Obvestila šole, ki so splošna in zadevajo več študentov, so objavljena na oglasni deski Višje strokovne šole na hodniku v pritličju poleg referata Višje strokovne šole. Tu so obvestila, ki se nanašajo na: urnike, dnevna obvestila, sezname skupin študentov za vaje, objave izpitnih rezultatov, govorilne ure predavateljev, druga sprotna obvestila. Dobro je, da študentje redno spremljajo obvestila na oglasni deski Spletne strani Višje strokovne šole Nujno je, da študentje redno spremljajo aktualne informacije na spletnih straneh Višje strokovne šole, ki se nahajajo v okviru spletnih strani TŠC Kranj in ponujajo: dnevna obvestila, izpitne roke, objave izpitnih rezultatov, 37

38 spremembe urnikov, objave rokov za zagovor diplomskih nalog, zagovore diplomskih nalog (kdo, kdaj, kje). Informacije so dostopne na spletnem strežniku TŠC Kranj, ki ima spletni naslov: Kontaktni naslovi predavateljev Predavatelj Elektronski naslov 1. Marko Ahčin, univ. dipl. anglist in nemcist 2. dr. Tomaž Aljaž 3. Andrej Arh, dipl. inž. 4. Branka Balantič, univ. dipl. org. 5. dr. Zvonko Balantič 6. Nastja Beznik, univ. dipl. org. 7. Zdravko Debeljak, univ. dipl. inž. 8. mag. Lidija Grmek Zupanc 9. mag. Iztok Humar 10. mag. Branka Jarc Kovačič 11. Franci Jerala, univ. dipl. inž. 12. dr. Ivan Kejžar 13. mag. Branko Kleindienst 14. Rado Logonder, univ. dipl. inž. 15. Janez Marn, univ. dipl. inž. 16. Leon Mizerit, univ. dipl. inž. 17. Igor Peček, univ. dipl. inž. 18. mag. Gorazd Rakovec 19. Srećko Simović, univ. dipl. inž. 20. Andrej Starman, univ. dipl. inž. 21. Janko Šink, univ. dipl. inž., spec. 22. mag. Marijan Štrukelj 23. Tomaž Štular, univ. dipl. inž. 24. Marija Šubic, prof. 25. Janko Uhan, univ. dipl. inž. 26. Stanko Vrščaj, univ. dipl. inž. 27. mag. Štefan Žun 38

39 6.6. Postopek prijavljanja in odjavljanja izpita Izpit je mogoče prijaviti ali odjaviti preko kateregakoli računalnika, povezanega v internetno omrežje, ali preko računalnika v IntRonet prostoru šole. Pri tem postopku upoštevajte zaporedje naslednjih korakov: Izberite povezavo PRIJAVE NA IZPITE (stran VSŠ, meni IZPITI). Izberite povezavo, ki določa PROGRAM, NAČIN ŠTUDIJA in KRAJ OPRAVLJANJA IZPITA (npr. Mehatronika redni Kranj). Prijavite se lahko le na roke, ki so razpisani za vaš program in način študija. Poiščite PREDMET in PREDAVATELJA, pri katerem nameravate opravljati izpit. Izberite nosilca predmeta, ki ga imate vpisanega v indeksu. V tabeli izpitnih rokov poiščite in izberite ustrezni ROK glede na DATUM (npr. tretji redni). Poleg datuma sta v tabeli podana tudi ČAS in PROSTOR opravljanja izpita, sledi pa še OPOMBA. Na zaslonu se izpišejo ZBRANI PODATKI O ROKU, na katerega se prijavljate. Še enkrat preverite, če ste izbrali pravi rok. V ustrezno polje vnesite svojo VPISNO ŠTEVILKO in GESLO, ki ju dobite ob vpisu. Postopek zaključite z izbiro gumba PRIJAVI oziroma ODJAVI. V primeru uspešne prijave se na zaslonu izpiše POTRDITEV zahtevka. Če postopek ni uspel, nadaljujte, kot zahtevajo navodila na zaslonu. Na delne izpite (samo za redni študij) se prijavite samo enkrat to je samo na prvi delni izpit. Če ste uspešni, pristopite k drugemu delnemu izpitu brez ponovne prijave. Tekoče spremljajte morebitne spremembe, ki bodo objavljene za izbrani rok pod OPOMBO. Po poteku roka je objavljen dokončni seznam prijavljenih kandidatov. Obvezno preverite, če ste na seznamu. Če niste na seznamu, se povežite z referatom šole. Tudi rezultati izpitnega roka so objavljeni pod OPOMBO. To je edini vir, ki rezultate posreduje. V referatu teh informacij ni mogoče dobiti Pregled prijav in ocen Vsak študent lahko spremlja in preverja svoje ocene tekočega študijskega leta in prijave na izpite. To izvedete po naslednjem postopku: Izberite povezavo PRIJAVE NA IZPITE (stran VSŠ, meni IZPITI). Izberite PREGLED PRIJAV IN OCEN. Vpišite VPISNO ŠTEVILKO in GESLO (POZOR! DODELJENEGA GESLA, KI GA DOBITE OB VPISU, NE SMETE SPREMINJATI) in kliknite PREGLED. Na ta način imate takojšen vpogled in potrditev prijave na izpit. 39

40 7. OPREMLJENOST Šola veliko pozornost namenja skrbi za ustreznost prostorov in opreme za izobraževalno in strokovno dejavnost. Izobraževalni proces se izvaja v: sodobni multimedijski predavalnici, treh računalniških učilnicah s po 18-imi delovnimi mesti na osebnih računalnikih, opremljenih s standardno in specifično (Solid Works, LabView, RobotStudio) programsko opremo., specializiranih učilnicah, laboratoriju za mehatroniko (do konca leta 2007 bodo zaključene aktivnosti opremljanja drugega laboratorija za mehatroniko). Prenovljena, sodobno opremljena multimedijska predavalnica 40

41 Da bi kar najbolje podprli izobraževalne procese s praktičnim delom, je razvojna skupina zasnovala koncept palete učil (EUP1, EUP2, EUP3), katerih osnovni namen je: spoznavanje elementov mehatronskih sistemov in principov delovanja, spoznavanje tipičnih struktur, povezovanje, kreativno sestavljanje modelov različnih aplikacijskih primerov, spoznavanje statičnih in dinamičnih karakteristik mehatronskih sistemov, možnost eksperimentiranja in raziskovanja. Učilnice za laboratorijske vaje 41